Lelo X., št. 23.
Poštnina plačana v gotovini.
V	LJUBLJANI, v v soboto, 5. junija 1926.
Današnja številka Din 1*51»
Ss]#;&ja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
feiov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398.
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 D) s. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Du Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasb beseda 60 par, najmanj 5 Din,
Dopise Irankirajte in podpisujte, sicer «( ne priobčijo. — Rokopisi se ne vrač#
Reklamacije za list so poštnine prost*
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke G SDS).
jLetnik VII., štev. 33.
Četrtkova MNaprefeva" številka izhaja kot tesarsik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zvea«-
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Dir.
URSSJ.
To je namreč »Ujedinjeni radnički sindikalni savez Jugoslavije« v Beogradu, ki so ga osnovali pred nekaj meseci Glavni radnički savez (pristaši SPJ) in del neodvisnih sindikatov (pristaši NRP) na čelu z grupo, ki se zbira okoli »Radničkega jedinstva«. Večji del levoorientiranih neodvisnih sindikatov pa je ostal združen v Centralnem sindikalnem odboru v Beogradu, ki izdaja list »Organizovani radnik«.
Ker so bile -na Slovenskem vse neodvisne strokovne organizacije razpuščene, njihovi pristaši pa radi puči-stovske politike in taktike njih levičarskega vodstva v Sloveniji popolnoma zmedeni, je bilo Štuklju in Maku-, cu zelo lahko prevesti najbolj zmedene pristaše pod okrilje in vpliv oportunističnih strokovničarjev, ki ne mislijo z lastno glavo, temveč s Topalo-vičevo, ki je pa daleč v Beogradu.
Ta združitev, ki so ji dali sankcijo tudi ostali levičarji s tem, da so predložili tem združenim strokovnim zvezam nekak akcijski program, katerega so te brez ugovora sprejele, ne da bi dale garancije za izvrševanje, se je v Sloveniji izvršila predvsem radi za-vojevanja »Delavske zbornice«.
Tako centralni kongres »ujedinje-nja« kakor tudi pokrajinski v Tivoliju nista čutila potrebe povabiti tudi naše strokovne organizacije, »Unijo stavbinskih delavcev« in »Kmetsko-delavsko zvezo« k sodelovanju. V Tivoliju zborujoči strokovničarji so celo zamolčali stališče, ki ga je zavzela naša strokovna organizacija- v vprašanju strokovnega združenja, čeprav je isti kongres sklenil, da se tozadevna resolucija prečita.
Razumljivo je, da je tako postopanje voditeljev »združenih« strokovnih organizacij nezaupanje naših sodrugov v tako združitev še povečalo. Tako centralni kongres kakor tudi pokrajinski sta postavila združenje na popolnoma napačen temelj— ki so ga sprejeli proti svojemu programu tako socialisti kakor komunisti — na temelj strankarske nevtralnosti.
Strankarska nevtralnost je popolnoma identična s politično nevtralnostjo, kajti politiko izvajajo vendar organizirane politične stranke. Politična nevtralnost pa je izrazito buržuazna parola v delavskih strokovnih organizacijah. S pomočjo tega gesla se vtihotapljajo v delavske strokovne organizacije zavedni in nezavedni agenti bUržujskih strank ter pod krinko nevtralnosti delajo kapitalistično politiko. Zato je naša stranka dosledno svojemu programu nastopila proti takemu združenju, ki temelji na geslu politične nevtralnosti. Proti paroli politične nevtralnosti deluje naša stranka za sodružno sodelovanje proletarskih političnih in strokovnih organizacij. Naša stranka poudarja, da združenje ni cilj, temveč sredstvo za izvo-jevanje socialističnega družabnega reda. Socializem, socialni razredni boji so eminentno politične zadeve. Zato tudi delavske strokovne organizacije ne morejo biti politično nevtralne, temveč se morajo jasno izraziti: ali za socializem, ali za kapitalizem. Ne samo da ne smejo biti nevtralne, -temveč morajo bas v današnjem času, ko
imajo buržuazne stranke — klerikalci, demokrati, radičevci — vsaka svoje strokovne organizacije, voditi nepomirljiv boj za svoje ideje proti bur-žuaznim organizacijam. Ta boj vodijo strokovne organizacije na strokovnem, politične pa na političnem polju. Kjer se neha prva akcija, se začenja drulga. Strokovničarji, ki imajo že nekaj izkušenj, bodo kmalu sami spoznali, da samo s strokovnim bojem ne morejo doseči nikakiii trajnih uspehov. Tudi je politična zavednost strokovnih zaupnikov prvi pogoj in glavni motor uspešnega strokovnega boja. Zato ves organizirani internacio-nani delavski razred, bodisi amsterdamskega ali moskovskega pravca in taktike, zavrča parolo politične nevtralnosti.
Glavni gibatelji strokovnega združenja« v Beogradu so praktično že spoznali svojo zmoto ter so se začeli organizirati tudi politično. Ustanovili so politično skupino »Ujedinjenje«, da bi mogli svoje delo na strokovnem polju podpreti s političnim bojem. Tudi Štukelj in Makuc sta prišla do tega spoznanja, kakor pravita v znanem svojem letaku: brez politične stranke uspešen boj ni mogoč.
Tako se je idejna baza, na kateri je slonelo združenje v URSSJ, omajala že pri glavnih gibateljih združitve. Sedaj imamo skoraj v vseh upravah strokovnih organizacij v Sloveniji pisano družbo: poleg »komunista« sedi socialpatriot, zraven tega sindikalist, a poleg njih tajni in netajni demokra-tarji, klerikalci itd. Ta uprava pa je izvoljena od članstva ne samo zato, da reprezentira, temveč da vodi strokovni boj. Kako ga bo vodila? Po katerih načelih? Po katerem programu? Po klerikalnem, radikalnem, social-patriotskem, po levičarsko ortodoksnem? Nobeden izmed teh mavričnih strokovnih upravnikov si ne upa začeti diskusijo o teh vprašanjih. Vsi se ogibljejo govoriti o programu in politiki. Bojijo se govoriti o socializmu, klerikalizmu, komunizmu. A morajo voditi boj proti klerikalnim, narodno-socialnim, kmetskim in nacionalističnim organizacijam. Kaj pa je posledica takega molčanja? Posledica je ne-agilnost uprave. Taka uprava ne more funkcionirati in neizogibna posledica je, da članstvo izgubi zaupanje v tako upravo.
Delavske strokovne organizacije in strokovne boje morejo voditi samo delavci, ki imajo ista načela vsaj v osnovnih vprašanjih socializma. Lahko se razlikujejo v oceni situacije in moči, ne smejo pa se razlikovati v osnovnih vprašanjih, vsi morajo imeti skupen cilj, skupen program, skupno voljo — a to je socializem, to je socialna demokracija, to je razredni boj.
Zato se bodo morali vsi neopredeljeni prej ali slej politično opredeliti in politično organizirati.
To spoznanje vedno bolj prodira med člani URSSJ in to je glavna zasluga naše stranke, ki je v težkem času hude demagogije in kljub nezavednemu razpcdoženju in navdušenju za združitev odločno nastopila proti združitvi na temelju politične nevtralnosti.
Enotnofroontarska politika URSSJ pomeni za delavstvo samo nove (prav nepotrebne) izkušnje, pomeni nove poraze. Ti so že na potu. Ko je nastal
URSSJ, je začela buržuazija z uspešnimi napadi. Redukcije v Trbovljah, kjer so ursovci odnesli veliko »zmago«, so najlepši dokaz, da smatra buržuazija politično nevtralne organizacije za brezpomembne.
Strokovne organizacije, ki morajo vršiti svojo nalogo, t. j. strokovno zaščiti delavski razred, bi morale Obsegati vsaj večino delavcev v najvažnejših industrijah. Toda tudi če bi bili v njih vsi delavci organizirani (kakor v prisilnem sindikatu Delavski zbornici«) svoje naloge ne bi mogle izvrševati, dokler ne bi bile prežete s socialističnim duhom, če jih ne vodi socialistični program. Gospodarstvo je politika in politika je gospodarstvo — brez politične zavednosti delavski razred ne more napredovati. Zato mora vladati med delavskimi strokovnimi organizacijami in med proletarsko stranko najmočnejša enotna fronta:
Enaka načela, skupen program!
»Delavski parlament”.
(Iz sej Delavske zbornice za Slovenijo.)
24. aprila 1926 se je vršila II. seja upravnega odbora DZ v Ljubljani. Predsednik Čobal je otvoril sejo in najpreie grajal dogodke v Trbovljah, kjer da je bila na nekem shodu Akcijskega odbora na nekvalificiran način napadena Delavska zbornica. Apeliral je na navzoče stranke ozir. zastopnike raznih strank, da naj v prihodnje take kritike izostanejo. Čobal je navedel, da so pri napadanju sodelovali SLS-arji in JDS-arji ali narodni in soc. demokrati (»bernotovek). Navzoči klerikalci so se skrili pod firmo »krščanskih socialistov« in so se tako od-križali očitka. G. Juvan je rekel, da mu nič ni znanega, da bi »Narodni klub« sodeloval pri Akcijskem odboru v Trbovljah, ko je zvedel, da tam Orjuna' sodeluje, je pa umolknil. Scdr. Leskošek je ugotovil, da ne pozna nobenega Bernotovega sina, ki bi se v politiki udejstvoval, zato je čisto izključeno, da bi bili »bernotovci« pri Akcijskem odboru« v Trbovljah, res je le, da sodelujejo tam socialni demokrati, člani tiste stranke, ki je kandidirala v DZ, katero ima čast zastopati. če g. predsednik misli našo stranko, tedaj ga opozarja, da nas imenuje z imenom, s katerim smo prišli v to zbornico. Proti vsakemu drugemu priimkovanju pa najodločneje protestira. G. Čobal je obljubil sodr. Leskošku v prihodnje uporabljati pravo ime, da je s. Leskošek zastopnik socialnih demokratov in ne »ber-notovcev«. S tem je trboveljska afera rešena. Vse stranke razen nas socialnih demokratov so si obljubile, da se v prihodnje ne bodo žalile med seboj.
Takoj za tem je prečital g. Kopač zapisnik zadnje seje upravnega odbora DZ, ki je bii sprejet. Tajnik Uratnik je poročal, da je ministrstvo za socialno politiko ukinilo državno borzo dela v Mariboru in v Murski Soboti. Obe borzi dela je prevzela začasno v oskrbo Delavska zbornica in plačala uradnikom mesečne plače. V Mariboru 2000 Din, v Murski Soboti pa 2400 Din (nastavljen je Komavlji).
V	Mariboru se bo Borza dela še naprej vzdržala s pomočjo DZ in mestne občine, v Murski Soboti je pa občina
ne samo vsako pomoč uklonila, obenem je odpovedala tudi prostore, ki morajo biti 1. junija izpraznjeni. S. Leskošek je kot član finančne kontrole zahteval pojasnilo glede borze dela v Celju in glede poverjeništva DZ v Celju. Rekel je, da ie v Mariboru
10.000	zavarovanih delavcev pri OUZD, v Celju pa 8000, torej samo 2 tisoč manj ko v Mariboru. Za Maribor stori DZ vse, a za Celje nič. V Mariboru ima DZ svoje poverjeništvo in poverjenika, ima pa tudi borzo dela še posebej. V Celju bi bilo prav tako treba poverjeništva in borzo dela, a žal da se tej zahtevi iz neznanih razlogov ne ugodi. Uratnik je pojasnil, da bo Celje dobilo najbrže g. Komavljija, ker se bo borza dela v Murski Soboti nehala in bo potem tudi Celju ustreženo. Nadalje poroča, da je dobila Delavska zbornica pismo iz Rajhen-burga, da je tudi tem več rudarjev odpuščenih. V Trbovljah so bile razposlane vprašalne pole, katerih uspeh je negativen. Vidi se, da se ljudje ne-čejo izseliti. V Mostah je Kemična tovarna odpustila 170 delavcev. Prečital je dopis, poslan na centralno tajništvo DZ v Beograd, v katerem se opisujejo razmere v Sloveni ji in se zahteva pravilnik za brezposelne. Dose-daj je Zbranih 20 milijonov dinarjev od delavcev za brezposelne podpore, ta denar se nahaja v Beogradu. Dr. Milfvec je predlagal, da se naj da 'brezposelnim delavcem in rudarjem podpora iz blagajne DZ. Ugotovilo se je, da ima DZ zbranih 2.000.000 Din pri Središ. uradu v Zagrebu in da tega denarja ne more dvigniti dokler minister ne odobri proračuna. Svetek je izjavil, da se za ta problem v Beogradu nihče ne briga, tam se brigajo le za »visoko« politiko. Nadalje se je ugotovilo, da se samo v Sloveniji zbere 1,500.000 Din letno na prispevkih za borzo dela, ki je namenjen za brezposelno podporo, a delavci tega denarja ne dobijo. S. Leskošek je naročal upravnemu odboru, naj se za to vprašanje bolj intenizvno zanima, ker je važno tudi za tiste slovenske in jugoslovanske delavce, ki delajo izven naše države. Tako n. pr. dobijo na Češkoslovaškem podpore le oni delavci, katerih države izplačujejo brezposelne podpore. Ker naša država teh podpor niti svojim delavcem ne izplačuje, so kajpada Slovenci tam prikrajšani -Nadalje je Uradnik poročal, da je šla komisija iz treh članov (Arha, Podgorška in Keršeta) na Francosko iskat dela za rudarje, dobila je 30.000 Din. Potem se je razpravljalo o Delavski akademiji, ki se bo ustanovila.
Slavnemu upravnemu odboru predlagamo sledeče vprašanje: Kdaj bo sklicana seja plenuma Delavske zbornice? Zadnji čas je že, če ne^ mislijo vladati popolnoma absolutistično.
ŽŽXXXXXXXXXXXX3>Č ,.Brezalkoholna produkcija"
Ljubljana, Poljanski nasip 10/34
pošlje vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam šali
xxxxxxxxxxxxxx
Razno.
r Izenačenje direktnih davkov. Finančni minister je predložil parlamentu osnutek novega zakona o direktnih davkih. Ker je država SHS sestavljena iz pokrajin, ki so pripadale pred prevratom različnim državam, so 'bili direktni davki že radi tega izelo različni. Še hujše je postalo, ko so bili z nekaterimi finančnimi zakoni uvedeni deloma novi davi;; (n. pr. davek na ročno delo) deloma pa razširjeni srbski davki na celo državo. Tako se je zgodilo, da smo plačevali v Sloveniji po 3—4 krat toliko da virov kakor v Srbiji. Enako v Vojvodini in Dalmaciji. Kakor so tudi po prevratu hiteti s centralizmom v vseli stvareh, tako so davčni »separatizem« ravno najhujši centralisti najbolj podpirali in se jim tudi z novim zakonom gotovo ne bo mudilo. Centralisti so imeli dobiček od tega. — Kolikor bo novi zakon izenačil direktne davke, toliko pomeni napredek. Drugače pa vidimo iz njegovih določb zlasti za takozivane male davkoplačevalce, .t. j. delavce, male kmete in uradnike, ki praktično največ davkov plačajo, da se tem davki ne bodo znižali. — Za dohodnino je n. pr. določena sledeča lestvica: za dohodke: do 5.000	Din	2.5%,
od 5.000— 15.000 Din	4.5%,
od 15.000— 20.000 Din	6.5%,
od 20.000— 25.000 Din	7.0%,
od 25.000— 35.000 Din	8.5%,
od 35.000— 50.000 Din	10.0%,
od 50.000—100.000 Din	11.0%,
od 100.000—150.000 Din	12.0%.
od 150.000—200.000 Din	13.0%,
v>d 200.000—400.000 Din	14.0%,
nad 1,000.000	Din	15.0%,
Davka prostega eksistenčnega minimuma načrt sploh ne pozna! Progresijo pozna, ampak tako, da se plača za majhne vsote razmeroma visok odstotek, za velike vsote pa majhen. Kadar bodo točno znani tudi drugi podatki, bomo pisali kaj več. Logično bi bilo, da bi z uveljavljenjem novega zakona o direktnih davkih moral odpasti davek na ročno delo.
r Shod proti korupciji, ki so ga sklicale preteklo nedeljo združene meščanske opozicijske stranke v Ljubljani, je uspel. Prišlo je na shod več tisoč ljudi, ki so govornike poslušali, nekateri so ploskali in pritrjevali, bilo pa je tudi mnogo takih, ki so čisto mirno poslušali. Da bo imel shod tudi dobre posledice, t. j., da bo zmanjšal ali pa celo odpravil korupcijo, tega pa menda niti najbolj naivni klerikalci ne pričakujejo. Dokler bomo n. pr. pač vedeli, da znaša državni proračun 13 milijard Din, ne bomo pa vedeli, kdo jih je porabil .in kako in zakaj, dotlej so lahko korupcionisti kar brez skrbi pred ljudstvom. Še posebno pa pri nas, ko se ljudstvo za take račune večinoma niti zanimati ne mara, češ, politika je nekaj ostudnega. Za korupcijo je samo eno zdravilo: javni računi, ki omogočajo javno kontrolo, vse drugo spada med de-magoške fraize.
r V Mežici je bil izvoljen za župana sodr. Matevž Novak, za njegovega namestnika in predsednika kr. šolskega sveta sodr. Franc Blatnik II., ostali trije občinski svetovalci so ss. J. Golob, Fr. Tre-bovc in I. Mave.
r Svobodomiselni in klerikalni kapitalisti na Češkem so se zelo lepo izkazali. Za podražitev kruha gre, za uvozno carino na žito; da bi veleposestniki diiaž-je prodali »svoje« pridelke in da bi si jih tisti, ki so jih res pridelali, morali dražje kupovati. Pri tem vprašanju se najjasnejše pokaže, katera stranka je za ljudstvo in katera za kapital. Svobodomiselni kapitalisti se skrivajo na Češkem pod »demokratsko« firmo, klerikalni pa pod »ljudsko«. Torej popolnoma kakor pri nas. A oboji so izdali ljudstvo in se postavili za podražitev’ kruha. Klerikalci imajo svoje backe večinoma med najrevnejšimi sloji, zato so nekateri iz strahu .pred volilci hoteli biti proti. A »svobodomiselni« kapitalisti poznajo svoje klerikalne nasprotnike kakor pri nas: vložili so predlog za zvišanje duhovniških plač in tako so pridobili vso klerikalno stranko na svojo stran. »Podražite kruh in »višajte duhovnikortn plače, pa bo vse mirno!« Tako se glasi kapitalistična parola na vsem svetu in tako bo ostalo, dokler bodo ljudje iskali svoje izobrazbe v gostilni in v — cerkvi.
r Splošna starka na Angleškem je končala, kakor znano, z neuspehom. Rudarji
pa stavkajo, oziroma so izprti se kar naprej. Vršijo se sicer pogajanja, vendar pa se rudarji dobro držijo, in je mogoče, da bodo marsikaj popravili, kar je generalna stavka pokvarila. Ves zavedni internacionalni delavski razred je z angleškimi rudarji solidaren, v Nemčiji in dragih državah so začeli delavci s podporno akcijo za stav kujoče. Posledice rudarske stavke- se na Angleškem že kažejo, industriji in železnicam primanjkuje premoga. Tu se bo internacionalna solidarnost najbolj pokazala. Treba bo preprečiti uvoz premoga na Angleško. — Razpoloženje med angleškim delavnim ljudstvom kljub neuspeli generalni stavki menda ni slabo, kajti pri nadomestnih volitvah v nekem londonskem volilnem okraju je zmagal kandidat delavske stranke z veliko večino.
r Čudna razzia. Neki visoki glavi na nizkem truplu se je zahotelo, tak'o se govori, da vsem uslužbencem, ki so ji izročeni, da jih vodi po službe trnjevi poti, preišče obisti in jetra. Povod za to ji .je dal menda naš list. Priredila je nanje razjzio, o kakršni še nismo culi. Razzia je beseda italijanskega izvora in pomeni plenitev, pogon, v našem smislu pogon za zločinci, kakršne prireja od časa do
•	časa policija. Brihtna glavica si je v svoji komednosti izmislila, da se morajo zločinci sami javiti; vsak mora navesti, če, kdaj, kako in zakaj je bil kaznovan. Imenitno, kaj?! Znabiti se pripravlja prostor za druge, ki so jim že službe obljubljene. Razni dogodki tega ne izključujejo, ker brihtna glavica hoče, da mu ne ostane nič prikritega, je naravno, da se tudi on ne sme skrivati pred javnostjo. Zato pričakujejo prizadeti, da bo tudi on navedel, kako je bil nedavno v družbi svojega alter-egota prepeljan v prisilnem jopiču na cizi od Češnovaria na Dolenjski cesti (v Ljubljani) v špehkamro. Takih »potopisnih« črtic bi lahko napisal še več. da bo zadoščeno resnici in pravici, obenem pa tudi javnosti. Pričakujemo.
r Kriza med delavstvom v Trbovljah
se občutno pozna tudi v delavskem po-kretu. Učimo se torej zopet enkrat na živem zgledu, ko nas tepe naša nekdanja brezbrižnost. Učimo se delati in žrtvovati za skupnost, da bomo v slučaju potrebe od skupnosti dobili, kar potrebujemo za svoj obstoj, to je delo in zaslužek! Tudi najbednejši imajo svoje mesto v »Skupnem domuc. Če bi n. pr. 3000 delavcev v Trbovljah bilo članov S. D. in bi izvršili svojo dolžnost takoj od početka, ko je naša stranka sprejela načela Skupnega doma, to je bilo 1. 1924, bi imeli ti delavci danes nad 1 milijon dinarjev prihrankov. S tem zneskom bi pa Skupni dom lahko našel delo in zaslužek za re-ducirance v domovini in bi ne bilo treba, da pojdejo naši delavci s trebuhom za kruhom v tujino ovirat delo in jemat zaslužek tamošnjim delavcem. Država ima denarja dovolj za nepotrebnosti. za obstoj svojih državljanov pa ne. Več je državi za visoke dobičke upravnih svetnikov inozemske družbe. (Pri Trboveljski prem. družbi ima vsak upr. svetnik letno 60.000 Din odškodnine za svoje brezdelje, to je najmanj 4 krat toliko, kakor zasluži rudar, če naredi vse >šihte«.) DoVolj smo že pisali, da ni premoga preveč, le predrag je, preveč Židov živi na račun sključenih delavskih hrbtov. Naša vlada sama je proti odpravi korupcije, zato ne moremo pričakovati, da bo odpravila korupcijo pri TPD in socializirala podjetje. Delavska zbornica je podrepnik vladne moči. Večina v njej ni zmožna zastopati delavske koristi. Internacionalno priznani voditelji v D. Z. ne poznajo internacionalne delavske koristi, ampak z vso vnemo delajo za to, da pojdejo naši izmozgani delavci odjedat kruh trpinom v tujino. (Pogl. »N. ' št. 20 dopis iz Francije.)
Zato delavci vseh strok, rešitev je v vas samih. Ne bodo vas rešili frazerji in demagogi pri polnih koritih, ampak vaše ‘ lastno delo in vaša skrb.
Sodrugi in zaupniki, ki so to za svojo osebo že »poznali in tudi izvršujejo, naj razlagajo pomen Skupnega doma tudi drugim delavcem, da bo z lastno močjo delavstvo zavarovano pred vsako umetno povzročeno kapitalistično krizo. Sodrugi, kadar bo kapitalist, domač ali tuj, videl moč delavske samopomoči, ne bo več — krize.
Zato tudi če zaslužiš samo 300 Din na mesec, ne pozabi na skupnost, 1% daj za svojo in skupno rešitev, za še hujše
čase. Da se popravi občutna zamuda, naj tisti, ki imajo zdaj še polne zaslužke, vlagajo primerno več.
Naročajte zelo poučno brošuro »Boji in napredek mežiških rudarjev«, spisal V. Moderndorfer. V zor dela socialistične občine, ki se popisuje v tej brošuri, naj bo zgled vsem drugim občinam. Odločnost mežiških rudarjev in boji, ki jih bijejo, naj bodo vzor vsem drugim delavcem. Zato čitajte to brošuro in učite se iz nje. Stane 8 Din, obsega 74 strani. Naroča se pri tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Raznovrstno
pomladansko obleko
nudi najceneje
JOSIP ROJINA
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3
NASO
KOL« N/KO CIKO Rl JO
Platneni ženski čevlji
vseh velikosti
Din 78*—
samo pri
„VOIKA“ - Ljubljana
nasproti Mestnem domu.
Istotam vsakovrstni čevlji po najnižjih cenah.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Iz stranke.
TISKOVNI SKLAD:
Zadnji izkaz 29. V. 1926	Din	8297.85
Franc Rezar, Hrastnik	Din	15.—
.Jože Pilih, Celje	Din	10.—
Ivo Vrečar, Celje	Din	5.—
Franc Jelen, žel., Celje	Dim	5.—
Rud. Spendel, Velenje, prepl. Din	4.50
Karl Koš ec, Žalec	Din	10.—
Al. Leskošek, Celje	Din	6.—
Jakob Oohan, Zabukovca	Din	4.—
Janez Kamenar/Celje	Dim	10.—
Jos. Florjančič, Štore	Din	4.—
Franca Koščeva, Zabukovca Din	4.—
Franjo Langof, Vrhnika	Din	23.80
Anton Jenko, Javornik	Din	10.—
Alojz Leskošek, Celje	Din	10.—
Mih. V., posojilnina	Din	1.—
Jakob Dolničar, Brezovica	Din	4.—
skupaj Din 8424.15
• • j Najboljši šivalni stroj in kolo i
Je edino le
S
o
<
04
W
t..
H
M
S o
za domačo obrt In Industrijo v vseh opremah.''
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
Nini Praiarnovtga spomenik«
Vsem sodrugom in sodružicam Sirom Slovenije! Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica na Jesenicah, -bo razvila v nedeljo 20. junija 1926 simbol razrednega proletariata, t j. svoj podružnični prapor. Želimo, da jeseniški proletariat s prisotnostjo raarednih borcev in vse Slovenije na ta dan pridobi moralne pomoči za bodoče težke boje proti klevetnikom razrednega pok reta.
Radi tega vabimo na to simbolično proslavo vse kulturne, politične, strokovne in gospodarske organizacije ter druge korporacije, ki stoje na razrednem stališču, da nam pripomorejo do cini lepše proslave, kar bo nam in tudi onim, ki danes skoro omahujejo pod težo bojev, v spodbudo do končne zmage nad sedanjo 'kapitalistinčo družbo. Sodrugi! Vabimo \ as, da nam kot sotrpini in sužnji podaste ob tej priliki svoje bogastvo ustvarjajoče in žuljave roke ter se s tem zavežemo, da se bomo roko v roki vztrajno borili do zmage dela nad kapitalom. Z ozirom na to razvitje prapora apeliramo na Vas, da Vaše društvo zavzame tudi svoje mesto v spominski knjigi, in si. cer s tem, da prispeva Din 50,— (lahko manj, pa tudi več) kot pomožni dar, ki velja mesto spominskega žeblja. Isto velja za posamezne podpornike. Vse organizacije in korporacije, ki se udeleže naše proslave, naj blagovolijo izvrstiti svoje reditelje, ki imajo paziti na red pri svojih udeležencih. Reditelji naj nosijo vidne znake. Proletarci! Dan razvitja prapora naj bo dan, na katerem moramo pokazati današnji reakcionarni družbi, da naša mladina vstaja in zahteva boljšo, to je socialistično kulturno vzgojo, s katero si bo izvojevala pravičen družabni red. Uvažujte to naše vabilo, ker stremimo za tem, da pod okriljem tega prapora Zberemo mladino ter jo v duhu soc. kulture dovedemo do končnega cilja. Sodrugi in sodružice, na delo, agitirajte, da se tudi Jesenice pokažejo kot stara, nepremagljiva socialistična trdnjava, ki kljubuje vsem naporom buržuazije, da razbije delavsko gibanje v jeseniški kotlini. Za polovično vožnjo za dneve 19., 20. in 21. junija je zaprošeno, in sicer za vse železnice v kraljevini SHS. Zaradi razpošiljanja tozadevnih izkaznic prosimo čimprejšnjega sporočila, koliko udeležencev izkaznice potrebuje. Natančen spored proslave bo razviden iz letakov.
—	Za Del. telov. in kulturno zvezo »Svoboda«, podr. Jesenice: Aleš Lagoja, t. č. predsednik; Josip Moretti, t. č. tajnik.
Dopisi.
ŠTORE. (Pravijo, pravi in pravimo.)
Pravijo, to je važna beseda! Pod naslovom »Pravijo« sem čital v nekem jalovem časopisu v vsaki številki razgovore tkzv. socialkoritarjev s sorodnimi meščanskimi koritarji. Gg. okrog socialbur-žujskega lista prosim, naj mi ne štejejo v zlo, če si drznem pod istim naslovom napisati nekaj odstavkov', da bomo slišali ne le razgovore buržujskih koritar-jev, ampak tudi delavske. — Pravijo, da se nahajajo nekje na Slovenskem ljudje, ki jih ni drugega, ko sama milina in dobrota. Da je to res, o tem ne bo nihče dvomil! Pravijo, da so to oni dobri ljudje, ki so mi poslali 23. aprila časopis, ki mu pravijo sami in se sam imenuje Delavska politika. Pravijo pa delavci, da je to laž. Pravijo, da je to Kristanova politika. Ne bom si glave belil, da me ne obnorijo, kolikor sem se sam o vsebini prepričal, dam rad delavcem prav. Prtu vijo, da je ista sreča kakor mene zadela pred več meseci več delavcev v Štorah. Pravijo, da je ošabnost in prevzetnost teh srečnikov res neznosna — ker še milodarov ne marajo sprejemati! Razen enega so vsi po dovršeni službi dalje časa s »Politiko« v roki preštevali in sestavili, koliko korakov je moral ubogi pismonoša napraviti vsak dan od pošte do njih stanovanja. Naposled so se upravi >Politike« vendar zasmilili podplati našega pismonoše. Pravijo, da je upravnika le začela peči vest, da bi v tako važnem industrijskem kraju, kakor so Štore, s tako važnim delavskim časopisom osrečevali le enega in so obdarili prej omenjenega dne nas tri ž njim. In eden od nas je zopet prešteval korake za pismonošem. Ni čudno, saj sem se tudi jaz odločil, da žrtvujem podplate in bi jih bil, da me ni k sreči ustavila neka žena in me poučila. Pravi: »Prijatelj, kam pa tako hitro brez marele?« Nato ji pokažem »Politiko« in ji pravim: Saj veste, nove coklje sem si naredil, pa so mi kristanovski politikarji nevoščljivi, da bi mi dalje ko pol leta zdržale. Milodarov, dokler sem Se zmožen delati, ne maram, zaslužim pa tudi ne toliko, da bi poleg delavskega časopisa še kakšnega luksusnega plačeval, niti ne utegnem se baviti s podtaknjeno mi podlo literaturo.« Nato pravi ona v moje začudenje: »Ti si neotesanec! ?.i-
votariš še vedno v srednjeveški temi. Praviš, da nečeš takih milodarov? Kaj misliš, da je to inilodar? To ni milodar, tudi ni luksus, temveč drobtinica dobro plačanega muholovca, s katerim lovi kristanovstvo na demagoški način krvave žulje v temi se nahajajočega slovenskega delavstva.« Kot povprečen delavec ji odgovorim:	»Ne ometajte tujih
kotov, ne praskajte se, kjer vas ne srbi, ali vam ni znano, da nas je že lepo število, ki smo se otresli kristanovstva in njega izmozgavanja?« — »Usmiljenja so vredni tvoji možgani! Nisi tudi ti član Delavske zbornice? Zbornice, v kateri gospodarijo oni, ki praviš, da si se jih otresel. Ne prispevaš zanjo rad ali nerad kakor vsak delavec? In to kljub temu, da slišiš skoraj vsak dan pritožbe delavcev iz raznih krajev, da Del. zbornica ne zastopa njih koristi ampak nasprotno. V to delavsko institucijo priteče denarja ko črepinj, dobri gospodarji bodo že poskrbeli, da se bo lepa vsotica od tega odtekla v Delavsko politiko. V tem je vzrok za sleparsko gonjo za zmago v Delavsko zbornico. Član Konsum-nega društva za Slovenijo si tudi? Čeprav je prodajalna s hišo vred izginila iz Štor kakor kafra brez vednosti članov. V Konsumnem društvu bodo že tudi poskrbeli, da hčerki »Politika« in »Podlipa« ne bosta ostali brez dote in da jima zaročenca »Delavec« in »Kon-surnent« ne postaneta nezvesta. Samici ti dve gotovo ne bosta ostali, zato skrbi »Ženski list«, ki okoli njiju pleše in smolo kreše. Sedaj razumeš, da te s časopisom niso obdarili, ampak si ga že plačal? Če bi jim ti časopis vrnil, bi j m pokazal svoje potemplane možgane. Če bi bili oni res pošteni socialisti, kakor pravijo da so, in če bi res proletarsko {ne birokratsko!) socialistično gospodarili, bi samo v Delavski zbornici pri-štedili sijajne fonde, s katerimi ne bi osrečevali samo posameznike s kakšno kapitalistično cunjo, napolnjeno z izjemo tujih spisov ozir. ponatisov s puhlimi frazami, ki jih more prebaviti le oni proletarec, ki ima omračen duh, ali pa ima nečisto vest. Naj bi nam rajši vsak mesec dali čitati kaj resnih daljših in tako potrebnih socialističnih spisov!« — Ko slišal sem ta zvonki ženski glas — spočetka sem si mislil, da bo špas. Ali moral sem se ukloniti, s »Politiko« se domov vrniti. Kaj z mano bo sedaj, kaj bo s »Politiko«, ko imam 'ženo trmasto! Na pragu z metlo mi grozi: »Ne nosi mi je pred oči!« Takoj sem vse ji pojasnil, kaj sem se pravkar naučil — ali ona se ne omehči, le žuga mi in govori:	»Ne
sili mi srake mršave, s pavjim perjem našemljene. Po njej mi srce ne hrepeni, ker nič po Marksu ne diši!« Kaj pa pravimo? Pravimo pa! Če bi se še vedno borili v srednjeveški dobi, bi verovali v sistem organiziranega kristanovstva, da je v njem za nas odrešenje. Verovali bi tudi, da je »Delavska politika« zares delavska; ne bi čakali, da nam jo vsiljujejo, temveč naročili bi jo, točno jo plačevali, kakor plačujemo resnično socialistični tisk. Niti na to ne bi gledali, če bi bila dvakrat indirektno, tretjič pa še direktno plačana. Tako pa pravimo: ker smo se že pomaknili za par stoletij naprej, hočemo imeti prostovoljne delavske razredne organizacije, postavljene na onem temelju, ki izključuje kakršnekoli črne zahrbtne fonde, če bi bili tudi točno v splošno korist porabljeni, ne glede na to, ali se je kak posameznik na direkten ali indirekten način okoristil. Nihče nima pravice imenovati se socialista, ali trdili, da se bori za enakopravnost, če se je začel spenjati, ali pa se je že povspel po delavskih hrbtih do zasebnega kapitala. Pravimo, da nas nikdo prepričal ne bo, da je kak tak človek socialist in da se bori za enakopravnost, ker z dejanji kaže, da to ni. Zapišite si za uho, gg. socialpatriotje: dokler se bodo kjerkoli, za karkoli in na kakršenkoli način zbirali črni fondi, toliko časa vam nobeden zaveden proletSrec direktno ne bo plačal časopisa in s tem gojil kapitalizem v lastnih vrstah in se ž njim proti sebi boril. Ta izjava velja najprej za naju, ki sva podpisana. Če pričakujete od naju, da ga bova plačala, izjavljava, da so vam vse doslej poslane številke »Delavske politike« v najipih stanovanjih na razpolago. — Mih. Var-močnik, 1. r. Jožef Resnik, 1. r.
VRHNIKA. Zvišanje občinskih doklad Qa Vrhniki niso povzročili naši občinski odborniki — kakor to trdijo klerikalni farizeji — temveč sam župan g. dr. Ma-
rolt, ki si je povišal svojo plačo za 6000 dinarjev — letno, dasi ni podaljšal svojih uradnih ur. Klerikalci so razširjali v občini neresnico, da župan vrača svojo plačo v občinski ubožni zaklad, česar pa sedaj še nismo mogli nikjer ugotoviti. Kdor pozna našega župana kot okrožnega zdravnika, ve, da nima preveč srca ne iza reveže in ne za bolnike, posebno če ne pripadajo njegovi stranki. — Kraj. org. JSDS in K D Z.
VRHNIKA. Po našem odhodu iz občinske seje 30. maja so izjavili klerikalci pri 2. točki dnevnega reda (nakup zemljišča za vojašnico), da oni niso proti vojaštvu (saj tudi biti ne more, kdor v Beogradu sili v vlado) in morajo odkloniti nakup ie iradi tega, ker občina nima denarja. Delavci! Zapomnite si to izjavo za bodoče volitve! Drugače rohnijo proti militarizmu, sedaj bi ga pa sami podpirali, če bi imeli denar. In da podčrtajo svoje klečeplastvo pred militarizmom, so celo še nekateri odborniki’ njihovi glasovali za nakup zemljišča. Socialisti pa pravimo: »Nakupite zemljišče, toda ne za vojašnico, ampak za tiste ljudi, ki si »bi radi zgradili svojo lastno streho, ker njih stanovanja ne ustrezajo niti najpri-mitivnejšim zahtevam moderne higijene. Oddajte zemljo, če že drugače ne vsaj proti dolgoletni amortizaciji in občina tako ne bo oškodovana uiti za ficek. Imate večino, a do sedaj niste ničesar naredili za omiljenje stanovanjske bede, bili ste proti progresivnemu obdavčenju, ker ščitite kapital in ste proti delavnemu ljudstvu, ki ga potrebujete le za časa volitev, da vam polni vašo skrinjico, skrinjico praznih obljub. Zavedno delavstvo pa v organizacijo, da ne nasedete klerikalni »farbariji«! — Klub soc. občinskih odbornikov.
VRHNIKA. V seji občinskega odbora 2. marca 1926 je vrhniški župan g. dr. Maroilt podal neresnično izjavo, da smo mi socialisti z drugo stranko vred zakrivili povišanje občinskih doklad. Svoje odbornike je opominjal, naj to razglasijo volileem. Isto neresnico je tudi »Slovenec« večkrat objavil. V občinski seji 9. maja smo zahtevali, da naj g. župan prekliče svojo izjavo ter smo sejo zapustili
v	znak protesta preti skrajno strankarskemu postopanju g. župana. Seja je bila sklicana vnovič za nedeljo 30. maja, ker je prejšnja postala nesklepčna radi odhoda opozicije. K zadnji seji so bili povabljeni tudi namestniki. Zapustili smo vnovič sejo po županovem poročilu (1. točka dnevnega reda), ker nam g. župan ni hotel dati primernega zadoščenja. Poiskali si bomo zadoščenje na drugem mestu. — 21. marca smo vložili na velikega župana pritožbo proti postopanju župana v seji 2. marca ter prosili za uradno ugotovitev, kdo je bil kriv povišanju občinskih doklad na Virhniki. Pritožba še ni rešena. — Našim članom in somišljenikom pa naznanjamo, da je kriv povišanju občinskih doklad razen učitelja v Bevkah, g. Kristana, na čigar iniciativo je bil vložen rekurs proti odloku okrajnega šolskega sveta in črtanju
175.000	Din za zidavo šole v Bevkah, v prvi vrsti sam vrhniški župan g. dr. Marolt, ki se je pri sestavi proračuna vedno boril proti našim zahtevam po jasnih računih; njegov somišljenik g. Furlan ima pač prav, da se »v kalnem lahko ribari«. Podpisani klub je pripravljen tudi pred sodiščem doprinesti dokaze. — Klub soc. občinskih odbornikov.
CELJE. V nedeljo, 23. maja, smo imeli zopet priliko videti, kako klerikalizem zapravlja ljudsko premoženje. V Celje so namreč prispeli novi Zvonovi za oer-kev v Vojniku. Za to parado so imeli kmetje nove vozove, konji novo opremo, zvonove je spremljalo baje nad 60 botrov in botric- in seveda veliko radovednežev. Parado so vodili isti ljudje, ki so prej agitirali za vojsko, za avstrijsko cesarstvo, molili za mir, a bakreni zvonovi so šli za nadaljevanje vojne, podpisovala so se vojna posojila itd. Danes govorijo in delajo ti ljudje proti novim šolam; rohnijo proti davkom, obenem pa na debelo zapravljajo ljudsko premoženje. Čudno je, da se še vedno najdejo delavci, ki klerikalne budalosti in sleparije vidijo in poslušajo njih nauke, radi Ikaterih so morali pretrpeti med vojno in po vojni že toliko zla!
CELJE. (Balkanske metode.) Orjuna-ša Grbter in šošter sta hotela pretekli teden 13. maja v Gaborjih pretepsti delavca Karla Bančnika. Ker se jima ni udal, sta pozvala policijo, da ga je aretirala in zaprla v policijske zapore. Ker
je bil Farčnik pred aretacijo nekoliko vinjen, je postal v zaporih žejen in je prosil za vodo. Policijski organi so mu sicer vodo prinesli, a obenem so ga zvezali in pretepli. Tako smo zvedeli. Nato ga je policija izročila sodišču in državnemu pravdništvu radi »razgrajanja«. Orju-naši so bili na policiji, da »izlijejo svojo jezo nad socialisti, policija jih ni zavrnila, a ženo Farčnikovo so spodili iz stražnice, ker je prosila, da ji moža izpuste. Sedaj ne vemo, kdo je v Celju upravičen varovati javni red in mir, Or-juna ali policija? Morda si ti ljudje do-mišljujejo, da je policija in Orjuna eno in isto, ker so večinoma enakega mišljenja. Mi proti nasilju Orjune ne protestiramo, ker vemo, da je to organizacija nasilstva, ki je bila ustanovljena od slovenskih in nemških kapitalistov zato, da zmeša glave delavcem, protestiramo pa proti postopanju celjske »policije, posebno proti tistim organom, ki so delavca Farčnika pretepali. Delavcem pa priporočamo, da začnejo bojkotirati orjunaše in njih pomagače, nikakor pa ne dovoljujemo, da bi bila policija pristranska in »bi dajala potuho orjunašem. Upamo, da bo ta kritika zadostovala in bo šef policije v Celju, g. dr. Senekovič, napravil red ter pustil krivce kaznovati.
CELJE. Okoliška osnovna šola klerikalcem ne da spati. Klerikalni »avtonomisti kličejo neprestano centralističnega ministra na pomoč, naj zidanje nove šole ustavi. Celjani se tej resnični klerikalni avtonomiji« smejejo — kajti klerikalci jo imajo pred vsakimi volitvami na jeziku. — Kakor se čuje, je minister za prosveto klerikalnim željam ustregel in ponovno ustavil vsa dela pri gradnji nove šole. Naša stranka je proti ustavit-
vi	protestirala. Če bo gradnja v resnici ustavljena, naj si vsi tisti, ki ne utegnejo nikdar priti na shod, sami sebi pripišejo škodo!
JESENICE. Dne 16. maja t. 1. je priredila podružnica kovinarjev v Delavskem, domu vzgojno predavanje, na katerega so bili vabljeni člani »Svobode« in strokovne organizacije. Kot predavatelj je bil naznanjen Štukelj iz Ljubljane. Po otvoritvi predavanja, ki mu je predsedoval Jeram, je takoj dobil besedo Štukelj, ki je kot delegat Delavske zbornice za Slovenijo poročal o svojem študijskem potovanju po nemško-avstrijski in češkoslovaški republiki in o razvoju tamošnje-ga delavskega razrednega pokreta. Pripomniti je treba, da predavanje ni bilo namenjeno zgolj za vzgojo socialistične kulture širšim masam, temveč je bilo povsem političnega značaja, ker se je omejilo le na dve delavski organizaciji. Predavatelj je v svojem govoru orisal celokupni razredni razmah avstrijskega in češkoslovaškega delavstva in ga obenem primerjal z jugoslovanskim delavskim pofkretom. Nadalje je izjavil: Priznati moram, da je bilo ob priliki zadnjih državnih volitev v Nemški Avstriji sicer tudi komunističnih glasov okrog 15.000, vendar pa nimajo svoje organizacije. Utemeljeval je tudi, da so tamkajšnje delavske organizacije tesno vezane druga na drugo, katerim na čelu je močna politična - socialdemokratična stranka, ki -toji kot hramba proti avstrijskemu kapitalu. Razveseljivo za nas je pa to, da Štukelj priznava in spoznava, da brez politične moči in organizacije proletariat tudi v Jugoslaviji nič ne pomeni, ker ni politično zaveden, na drugi strani pa pravi, da je naprejevcev okrog 800, ki tudi nič ne pomenijo. Zato pravimo Štuklju: Če naprejevci nič ne pomenimo, naj on s svojimi simpatizerji okrepi našo soeial-demokratično stranko, da »borno kmalu zopet več pomenili. V ostalem se nam zdi to predavanje nekaka predpriprava za vzpostavitev nove politične stranke, ker je tudi Jeram naglašal potrebo politične organizacije tei* ob zaključku predavanja izjavil: Ker imam na tem predavanju vezane roke, ne bomo razpravljali nadalje, ampak bo za prihodnji teden sklicana konferenca ožjih sodrugov, na kateri se bo podrobneje in obsežneje razpravljalo. V celoti pa naglašamo: Če imajo Makuc, Štukelj in Sedej s svojimi simpatizerji, kakor se iz njihovih letakov vidi, ter Jeram, ki je še politično neopredeljen (?) in ki je nehote padel v širše nadzorstvo Konsumnega društva za Slovenijo (?) (kakor je sam izjavil dne 9. maja na javnem shodu) iskreno mišle-nje, pozdravljamo to potezo; ali zdi se nam to delo že sedaj neiskreno in nesocialistično v tem, ker niso imeli vstopa na predavanje vsi razrednomisleči de-
lavci. Za nas bo dobro, pa naj bo tako ali tako!	Razbijači«.
TRBOVLJE. Sestanek medstrokovnega odbora bo 9. junija t. 1. v prostorih ge. Forte. Dnevni red: program in.pravilnik ter zedinjenje strokovnih organizacij. Vse organizacije, ki imajo interes, da se stvori enotna strokovna organizacija na razrednem temelju, naj pošljejo svoje zastopnike. Vabljeni so pa na sestanek tudi vsi delavci sploh, naj pridejo v kar največjem številu! — Štruc, predsednik.
TRBOVLjE. Zavod za socialno higiensko zaščito deoe v Ljubljani, priredi v Trbovljah dvatedenski tečaj z razstavo o negi dojenčka. Otvoritveno predavanje se je vršilo v torek 1. junija ob 17. uri v prostorih gospodinjske šole na Vodah. Nadaljnja predavanja se bodo vršila za gojenke gospodinjske šole ob popoldanskih urah, za druge žene ,in dekleta pa zvečer. Žene in dekleta so vabljene k obilni udeležbi. (Op. ur. Za zadnjo številko »N.« prišlo prepozno.)
V	ZABUKOVCI razlagajo kristanovci (n. pr. Fr. Košak), da je naša organizacija v Libojah prejela čez 30.000 Din brezposelne podpore od Haramine, oziroma njegovega društva ORSJ. Če je Ha-ramina to komu res razlagal, je treba ugotoviti, da v Libojah nihče o tem denarju ničesar ne ve, če je pa Haramina pokazal tudi dokaze, potem naj kristanovci naznanijo ime tistega človeka, ki je ta denar prejel. Pri nas nič ne prekladamo iz enega žepa v drugega.
ČRNA. Tudi v črni raste zavednost, čeprav je še vedno tudi par takih ljudi, ki pravijo, da je politika škodljiva. Škodljiva je po njihovem seveda le naša, socialno demokratična, kristanovska ne. Ker si pa ti ljudje o socializmu ne upajo govoriti, se spravijo nad s. Bemota, ki je le tajnik stranke. »Del. politika« piše vedno o združenju in pri nas pravijo nekateri, da ena izmed političnih organizacij mora propasti, potem se »bodo tudi oni politično organizirali in plačevali prispevke. Tem odgovarjamo: delajte za socializem, pa bo samo ena sama stranka! Treba je pa čitati in izobraževati se! Pri nas nekateri še čitati ne znajo, zato bo našemu kraju zelo koristila meščanska šola v Mežici, bodo vsaj naši otroci lahko prišli do boljše izobrazbe, kakor smo imeli priliko mi. Bivši župan Dolinar je rekel, da nam take šole ni treba, ker da so boljši oni socialisti, ki čitati ne znajo. Po mojem mnenju ima to le .pomen: ljudstvo naj se ne izobražuje zato, da ne »bo moglo spoznati posameznih demagogov, ki plezajo po delavskih hirbtih do boljšega kruha in ki hodijo k nam ljulko sejat kakor n. pr. Arh, ki je prišel 23. maja gledat v Črno, kako se mu organizacija suši, kajti zavednost raste. To mu je menda že sodr. Sterže povedal in dokazal, ki bolje loči zdravo zrno od ljul-ke kakor oni, ki mi je rekel, da naš »Ljudski glas« laže, ko sem mu povedal, kako se. je Arh ogibal nekaterih Slovencev na Francoskem. Pravite, da sem razbijač, ker sem popisal v »Napreju«, kako je dobil Dolinar pri volitvah v Del. zbornico glasove naših ljudi. Če sem se lagal, bi mi lahko odgovorili in dokazali, a vem, da je težko resniq> pobijati. Nasprotnikovo mnenje je treba namreč javno pobijati, ne tajno. Razbijate pa vi, ko naše člane grdite in psujete, takih stvari a pa nihče, ne čita rad in si zato tudi časopisa ne naroči. — Slišal sem, da se snuje posebna ženska organizacija. Po mojem mnenju to ni pravilno, kajti mož in žena trpita danes enako radi kapitalizma. Žene, ki trpite, ker traja vaš delavnik od jutra do večera, premišljajte in čitajte naš »Naprej«. — P. L.
IZ KRANJA NA JESENICE. Prejeli smo: Ni res, da je imela zadruga »Delavski dom« na Jesenicah težkoče v poslo-vaiju radi nekoga, ki se je vrinil kot strokovnjak z obljubljeno agenturo takratnemu načelniku z dogovorom: »Ti meni prostor v zadrugi, jaz tebi agenturo«, ampak res je, da nisem prejel nobene obljube kot takratni načelnik s takim dogovorom, ker takrat sploh načelnik nisem več bil, ker sem 21. aprila 1923 kot načelnik odstopil, torej tudi nobene* talce obljube sprejeti nisem mogel. Ni res, da je to bilo dogovorjeno ali delno izvedeno, ker je strokovnjak agenturo zase obdržal, ampak res je, da ni bilo dogovorjeno, ker »takrat nisem bil več načelnik, torej tudi tega dogovoriti nisem mogel, še manj pa delno izvesti. Na'res, da se je takratni načelnik moral zadovoljiti le s tein, da je dosegel pri
novo izvoljenem načelstvu in nadzorstvu, da je strokovnjak postal gostilničar v >Delavskem domu«, ampak res je, da nisem dosegel pri novo izvoljenem nadzorstvu, da je strokovnjak postal gostilničar, ker si nikdar nisem prizadeval to doseči 'in res je, da se nisem z nobenim elanom načelstva in nadzorstva o novem gostilničarju razgovarjal, res pa je, da je gostilničar bil določen s sklepom članskega zbora »Stavbne in gostilniške zadruge Delavski dom« glasom tozadevnega zapisnika in res je, da na ta sklep članstva jaz nisem imel nobenega vpliva in tudi vplivati nisem hotel in ne mogel, ker sem se takrat že z Jesenic preselil. Ni re*s, da se je torej s ta ke vrste socialisti, kakor je bil prvi načelnik, porodila imenovana zadruga, ampak res je, da sem bil dobre vrste socialist kot prvi načelnik, da sem požrtvovalno in nesebično delal za zadrugo ter tudi prejel absolutorij občnega zbora brez vsakega pridržka. — Anton Bertoncelj, nadzornik OUZD in bivši načelnik (stavbne in gostilniške zadruge Delavski dom« na Jesenicah.
POSLANO.*
Na željo sedanjega oblastnega tajnika Splošne delavske zveze, g. Makuca, da naj v interesu članstva povem resnico o svoji odgovornosti za življenje Osrednjega društva kemičnih delavcev, ki je prenehalo samostojno živeti, ko se je združilo z Opčim radničkim Savezom Jugoslavije, izjavljam za danes:
Ker so mi podrli vse mostove do kakršnekoli poštene eksistence in se zavedam svoje odgovornosti, ki sem jo hotel popolnoma in na pošten način poravnati, vztrajam pri že dani izjavi, da sem pripravljen izpovedati objektivno resnico o poslovanju in stanju imenovanega društva na določenem mestu pred članstvom sedanje SDZ, ki je bilo pred zedinjenjem včlanjeno v ODIvD. (Čitaj mojo izjavo v »NaprejiK z dne 10. okt. 1925, štev. 41.)
Zato svetujem oblastnemu tajniku Makucu, naj skliče v ta namen širši sestanek zaupnikov SDZ. Na sestanek naj pridejo vsi odgovorni faktorji, pravico prisostvovati pa naj ima vsak član SDZ.
Vsako osebno obrekovanje glede moje
*	Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
odgovornosti, iki bi se vršilo brez zaslišanja in ugotovitve resnice, bom smatral za podlo dn lažnivo, pa naj izhaja iz katerekoli strani.
Svoje odgovornosti se zavedam, zato jo bom tudi poravnal. Če pa mi ne bodo dali dejanske možnosti, da bi svojo obvezno in moralno dolžnost izvršil, bom primoran javno povedati, da naj nosijo krivdo oni, ki tako hočejo.
Ljubljana, 20. maja 1926.
V. Rejc.
Čas je prostor človeškega razvoja. Človek, M nima prav nič prostega časa na razpolago, katerega vse življenje — 6e odštejemo zgolj telesne odmore, kakor spanje — je izpolnjeno samo z deiom za kapitalista, tek človek je manj ko vprežna živina. Tak člo-
vek je samo stroj la proizvajanj« tujega bogastva, tele*o je zlomljen, dušeni« poži vinjen. In vendar kaže vaa zgodovina moderne industrije, da kapital, oe ga ne zadržu jemo, brezobzirno in neusmiljeno dela na to, da spravi ves delavski razred na to najnižjo stopnjo ponižanja,
(Karl Marks.)
Brez tiska je demokracija nemogoča.
Brez demokracije delavstvo ne more zmagati.
Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk i
—	2400.	“
O!
» UH|}
tfSB
>1/)
J5
o»
F Pozor, prepričajte se predno lupite! i
Pletilni siroji patent »IDEAL" so dosegli z novimi r-znajdbami svetovni rekordi
5 letno jamstvo!
Zaloga ln velika izbira pri generalnemu zastopniku
F. K S S, IJIIBU HA, ftimli ulita.
Paviljon F. šl, ISO, 191,193,195,197.
Splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga ,,NAPREJ“ r. z. z o. z. v Celju
sklicuje svoj
IH. redni občni zbor
ki bo dne 20. (unija ob i O. url dopoldne v po* s 'ovnih prostorih v hotelu pri „Kroni“ v Celju.
DNEVNI RED:
1. Čilanje zapisnika zadnjega občnega zbor8.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobrenje rač. zaključka za poslovno teto 1925.
5. Sklepanje	o visokosti obrestne	mere za hranilne vloge.
6. Sklepanje	o posojilu za nakup	nepremičnine.
7. Volitev načelstva in nadzorstva.
8. Razni predlogi.
V smislu §	20, zadružnih pravil	se v slučaju nezadostne	udeležbe
skliče za pol ure	pozneje drug občni	zbor, ki je sklepčen brez	ozira	na
blevilo navzočih članov.
Načelstvo.
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inseratno politiko
rialajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1
HSfB
SAMO EMRRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufaklurni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci!	Postrežba	solidna!
JI« Kje kupiš najceneje?
PRI
ŠENTPETERSKEM BAZARJU v Ljubljani, Martinova cesta št. 8.
Tam dobil razllCno blago. Krasne volnene spomladanske Stofe. Izgotovljeno moško in Jensko perilo. Belo in rujavo kotenino iid. po najnižjih cenah. Zdaj indl odprodaja zimskega blaga in ostankov pod lastno ceno. Požurl sel
Ifariar nrirlnto U folin In predno nakupite manufakturno blago, iVfluat miueic v ieuc moške in ženske izgotovljene 0bkke, Dlašče,
suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PRI AMER!KANCU“ * Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Din 350’— naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550*—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45’— naprej.
Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska izbira moških ln ženskih Stofov.
•	Oglejte	si
»Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi).
1
Za pomladansko sezijo
najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri
OaSpari & Fanninger nasl.
SLAVKO ČRNETIČ
moda, galanterija, perilo MARIBOR, Aleksandrova cesta 23
Priporočamo tvrdko
j
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač,
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, sifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko! Na malo!
i pen
belo, necufano, 1 kg po 25'— Kč belo, cufano, 1 kg po	45-— Kč
pošilja po povzetju najmanj 4 kg H. Freund, trgovina s perjem, Praha I., Benediktska ulica 1.
KOLESA
samo pri
Gorcu
Pslaia Ljublj. kreditne banke
Priporoča se Vam, da imejte voani red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo cdšel vlek pred nosom. S lem, da imale mali priročni voani red brez reklamne navlake, prihranile mnogo časa pri iskanju. Vi iščete vaš vlak, ne pa n. pr. „žajfo“ itd. Reklama suloh. ne spada v voasaii red, ker nima smisla, da jo vlačite po Vaši listnici oziroma po Vaših žepih. Tak mali — hress reklame — vozni red dobite že za 5 dinarjev v vsaki knjigarni. — Zahtevajte isrecno
Podpečan vozni red
brez reklame mali format. Vozni red mora biti mat in priročen, da ga lahko denete v telovnikov Sep, ne pa velik kakor n. pr.
kuharska knjiga
Euhaj dobro
Dežni plašči cenejši!
Velika izbira klobukov, čevljev, perila, dežnikov, plaščev, sandal, majic, slamnikov itd. po konkurenčni
ceni pri
JAKOB LAH — Maribor
DV'	samo	Glavni	trg	štev.	2	■•r
11*
PERILO IN OBLEKE
platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki
I. N. Šoštarič
MARIBOR, Aleksandrova cesta Štev. 13.
* Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli — - velikosti po najnlžji ceni. .1	  «
^UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotlplja.
Litografija.
Izdajateljic* in odgovora* nredaica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu itrt. odbora JSD8 in KDZ). — Za tiskarno »Merkur« t Ljubljani: A. SEVER.