C. C Postals. ¦-• Etc* ogni mtrcoledi * ventrdii - 14 set tembre 19't8. Posamtttna itevilka 25 stotin* Izhaja vsako sredo in petek z)u1ra). Stan» za celo leto 15 L » » pol let» 8» * » četrt let a 4» La inozemstvo cslo leto Ur 40. Na naročila brez do poslane naročning st nu moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št 70 V Gorici, v petek 14. septembra 1928 utoxi. Nefrankirana pismm so ne sprejemajo. Ogles? ss računajo po do^jv voru in s* plačajo v naprej. List izdatjn konsorci) »Get. Strs* zee - Tisk Katoliiks iifikarn« v Gorici. Ri* va Piazzutta it. IS. Uprava in urednHtvi, vlica Mameli itmv. 5. St.poit.tek.rac.il 11147. Teles, int. Itev. 3Lw Rože in trnje. Zdihovanje in tožbe o suši in mv zeriji in drugih težavah po dezeli naraščajo, izseljenci se množijo, življenska korajža pri mnogih I jus deh gine. Nimajo več pravega vet selja do dela, ne zaupajo več v lasU ne moči, zdi se jim, da je vse za* stonj. Mi pa pravimo: Poglejmo v božt jo naravo, hi nas redi in uči. Ni je tako kamenite zemlje, da ne bi na njej pognala kaka rastlin-i — in ni ga človeskega življenja, da bi mu ne zasijal včasih žarek veselja. Le to je, da zagrenjeni, mračni člot vek rastlino veselja sam potepta, da obupan sam zapira oči pred svetlim upanjem. Radi obračamo oči nazaj v boljse letine in vzdihw jemo. Pa ne vidimo, da tudi pod trnjem cvete kaka roža. Še cvete jo tudi pri nas lozel Le videti jih je treba. Zdrava družina — kako veliko veselje je to! Pa imamo na tisoče zdravih družin, v katerih še vlada duh krščanske ljut bavi in vzajemnosti. Če tudi gre včasih prav trda za kruh, obleko in obutalo, take družine se s skrom? nostjo in varčnostjo ze pretolčejo do boljših razmer. Pomisliti morat mo, da se našim dedom pred sto leti ni nič boljše, marveč slabše godilo, ko so leto in dan živeli le ob pot lenti, ovseni pogači in mleku, hlapt ci na graščakovi zemlji. Pa so v skromnem življenju in trdem delu prerejali velike dnižine in jih lepo vzgojili. Po tej poti skromnosti in varčnosti krenimo s svojimi druzU nami. In četudi bo očeta ivla skrb za družino in niati imela komaj par prgišč moke za v kotlič, — če je v družini krščanska ljubezen, bomo vse tezave prestali. lz trnjn revščh ne nam bo že vzcvetela roža dru* žinske sreče. V trdi, pusti zimi človek upa na pomlad. Posebej še, če je bila letina slaba, če so kašče prazne. Dajmo tudi mi krepko zaupati, da nam bo Bog dal drugič lepšo letino. Bog nas ne bo zapustil, če bomo z Njim ziveli. V trnju mizerije raste roža upanja na boljšo bodočnost, ki bo prej ali slej gotovo prišla. Zgodi se pa, da se enemu človeku ali družini zberejo zelo hude tet žave. Dolgotrajna bolezen pride v hiso, pa ni denarja za hrano, zdravt nika... Ali pa se ga loti preganjat nje, krivično obrekovanje, ga zat dene strupeni meč ovaduštva. V tej vasi najdeš zapuščeno starko v črni revščini, tarn sirotico, ki ne ve ne kam ne hod; tarn zivotari spet cela druzina brezposelnih revežev, ki bi jim bila skied a krompirja v oblicah kakor nebeška mana. Tu nas kliče krščanska ljubezen: Odt pri sree, odpri roke, otiraj bratovt ske solze! Kos kruha, obleke, nekaj zasluzka — je za take trpine velika pomoč. Pa tudi dobro besedo jim dajmo, ljubeznivo jim poka/Amo, da z njimi sočustvujemo, odvzet mimo jim nekaj trnja — in njim bo vzcvetela roža radostnega upanja, ko bodo videli, da niso več sami na svetu. Nam pa bo Bog povrnil, kar smo po trpečem bratu Njemu dali. Z ljubeznivo bratsko pomočjo gine trnje, se lajša trpljenje — in se razt cvitajo rože veselja. V tern oziru naj nam bo v zgled italijansko kmečko ljudstvo, ki posebno v set vernih pokrajinah vrši in vzdržuje velika dela katoliske dobrodelnosti. No, ne samo posamezni osebi, tudi celemu ljudstvu nasuje božja previdnost na pot zdaj trnja zdaj roz. Pride jo lepe dobe življenja, pa spet časi revščine. Nikoli ne izgut bimo poguma, nikoli se ne vdajmo bolezni obupa, ampak vedno dvU gajmo glave v središče življenja in pravice v Boga. In spet nam bodo iz trnja roze vzcvetele. Kaj se godi po svetu? Govor, ki ga je v ponsdeljek 10. septembra imel na zborovanju Zve* ze narodov irancoski zunanji mini* ster Briand, je tudi na francosko javnost napravü globök vtis. Odo? bravajo ga. vsi, tako pristaši desni* ce kot levice. Vsi pravijo, da je Briand položil cokljo pod locarnski voz v tistem hipu, ko so ga Nemci hoteli pognati v prehud .dir. Nemški državni kaneler Müller je Briandu odgovoril drugi dan, a ne v Zvezi narodov, tcmycc pred easni'karji. Zavrnil je vse njegove trditve o nems'ki armadi in ga po* tolažil, naj se ne boji vojne, ker pae nobena država, prcmagana ali ne, nima denarja za take pustolov? seine. Tudi debata o manjšinah je vzbu* dila v evropskem tisku veliko po* zornost. ltali.janski liisti zelo obšir* no razpravliajo o tem vprašanju. Znaeilno je mnenje rimskega .Giior* r:aile d'ltalia', ki primer ja v tem po* gJedu Italijo z drugimi državami. V Italiji po njegovem sploh ni manjškiskega vprašanja. Slovanske in nemške manišinc so bilc po tem ozem'lju zasejane od avstrijs/kih mogoteev, ki so hotel! zatreti it ali* janski živelj. Te manjšine je treba smatrati kot priseljene. Prav tako ! misli rimska »Tribuna«, ki ugotav* lja, da se manjsine v Italiji niso nikdar obraeale po pomoe v Žene* vo, temveč v Rini, kjer se jim je delila pravica. Obravnavanje manj* šlnsikeiga vprašanja da je le vse* nemški manever. Vsenemci da so si izbrali mrgrja Seipla za pTednjo stražo. — Istih misli je vsc italijan* sko easopisje. Splošno debato o na.men.ih in na? logah Zyeze narodov je zakljueil angleški "zastopnik lord Cushen* dun, ki je v torek razložil. kaj mi* slijo Angleži o tej stvari. Povedal je, da Anglija zelo zmanjsuje svoje oboroževanje, da ima mnogo manj mož pod orožjem kot prej. da uni* euje stare vojne lad je itd. ü popol* ni razoirožitvi pa je rckcl, da je pri takih stvarch treba zelo previdno po'stopati. Zanimivo je še dejstvo, da je ee* hoislovaški zastopnik dr. Osusky nastopil proti ustanovitvi stalnc manj.sinske komisije pri Zvezi na* rodov, katero je predlagal nizo* zemski delegat, eeš, da je taka ko* misija pravno nedopustna. Volitve v Svet Zveze narodov. V torek 11. septembra so zboro* valci prešli k podrobnemu delu. Najprvo so izvolili tri nove ela.no v Svet Zveze, ki je nckak izvrše* valni odbor. Tri je elani (zastopniki Nizozemske, Kolumbije in Kitaj* ske) so po pravilih izstopili. Na njihovo mesto so bili izvoljeni za* stopniki Španije, Venezueie in Per* zije. Španija je kot znano pred par leti izstoDila iz Zveze narodov, ker ni dobila stalnega mesta v Svetu kot Nemeija. Letos pa je zopöt vstopila. Stalnega mesta sicer ni dobila, zagotovili so ji na že sedaj, da bo erez tri leta zopet izvoljena. Sestanek petih. Kljub temu, da je bil učinek Briandovega govora tako porazen za Nemce, vendar Müller ni izgubil upanja, da bo kaj dosegel glede iz* praznitve Porenja. Predlagal je za* stopnikom Franeije, Italije, Anglije in Belgije, naj se zberejo na sesta* nek, kjer se bodo o tej stvari malo pomenili. Sestanek se je vršil v torek 11. septembra ob petih popoldne pri angleškemu zastopniku. Navzoči so bili Müller, Briand, angleški zastop* niik Cushendun, italijanski delegat Scialoja in belgijski zunanji mim* ster Hymans. Sestanek je trajal tri ure. Udeleženci niso hoteli dati no* bene izjave. Pogovor se bo mogoee nadaljeval v soboto, ko se bo Briand vrnil iz Pariza, kamor je si* noči odpotoval, da bi prisostvoval spremembi vlade. Na mesto pone* sreeenega Bokanowskega je nam* re& treba imenovati novega mini* stra in novoustanovljcnemu mini* strstvu za zraeno plovbo je tudi treba dati. naeelnika. Briand bo prinesel s seboj naj* brž že mnenje francoske vlade. Ako bo Müller kaj dosegel glede zasedenega Porenja, bo njegovo stališee v Nemčiji preeej ustaljeno. Desniearski krogi bodo izgubili vzrok za hujskanje in mirovni stva* ri bo resnično ustreženo. * * * Zapustimo ženevski mednarodni Parlament in poglejmo malo po dTu* gih državah, kjer se tudi godijo zaniTni've stvari. Na Ogrskem je bil imenovan za državnega tajni* ka v honvednem (vojnem) ministr* stvu Julij Gömbös. To imenovan je je vzbudilo precej šuma, ker je Gömbös dosedaj pripadal opozieiji. Pred par dnevi pa je svojo majhno stranko priključiil stranki ministr* skega predsednika Bethlena. Mno* go njet^ovih vpiivnih prLstašev s tem korakom ni bilo zadovoljnih. Zato so izstopili iz stranke. Zakaj je Bethlcn sprejel Gömbösa v svojo vlado, se ne ve. Sodijo pa, da radi bližajpčih se volitey. L. 1922. je namree Gömbös, ki je bil takrat še Bethlenov pristaš, iznciljal volitve, ki so dale Bethlenu tako veeino. Gömbös bi bid ostal Bethlenov pri- staš, ako bi ga razmere 1. 1926. ne bile potiisnile v opozieijo. Sedaj pa je zopet tarn, kamor pravzaprav spa da. Na Balkanskem polotoku stoji tokrat v ospredju Bolgarija kjer imajo vladno kriza. Ta kriza pa ima globljc vzroke kot sicer. Gre za vojnega ministra Wolkova, ki preveč javno podpka macedon* ske revolucionarje. Prcdsednik so* bran ja C^ankov in zunanji minister Burov sta glede na mednarodni po* lo/aj Bolgarije (x^\n<*lija in Fran* ei ja sta zahtevali razpust macedon* ske organizaeijc) hotela od.stra.niti Waillkova iz vlade. Vlada je v tem boju padla. Omeniiti je treba, da je ministrski predsednik Ljapecv sam Macedonec. Razbila se ja pa tudi najmočnejša vladna stranka tako zvani »Demokratieeskij Sgovor«1 (Demokratka zajednica) Novo via* do je nekaj eaisa sostavljal Ljap* eev, pa sc mu ni posreeillo. Po zad* njih vesteh je kralj zopet naroeil Liapeevu, naj sestavi vlado in sieer samo iz omenjene Demokratske zajednice. Naj združi priistaše Can? kova in svoje pristaše zopet v enot* no stranko. Ljapeev je nalogo sprejd. V Jugoslaviji se razmerc le počasi razvijajo. Dol* go easa je bilo v easopisju brati be* sedo »amputacija« (odrezanje), to se pravi izloeitev hrvatskega ozem* lja iz okvira države. Videti je bilo namree, da hoeejo Ilrvati imeti sa* mostojno državo. Sedaj pa se je položaj že toliko razjasnil, da so Hrvati (dr. Maeek in drugi) in Pri* bieevic izjavi'H, da noeejo rušiti ju* goislovanske države, temvee da zah? tevajo zase samo zelo, zelo obširne pravice. V radikalni stranki se vrši važen proces. Stari radikali hoeejo izklju* čiti iz stranke Vukieeviea. Sklicu* jejo se seje, a stvar noče prav do* zoreti. Poleg tega razpravljajo ra* dikali, ali ne bi kazalo poslati v Zagreb odposlanee, ki bi se poga* j ali s Hrvati. Ko se bo zopet otvo* rila skupščina, bo stvar hitreje na* predovala. Okno v svet. Socialisti j proti ljudskemu glasovanju. Izvršcvalni odbor socialistiiene stranke je sklcnil naisto'piti proti komunističnemu predlogu o ljud* skem glasovanju glede zgradbe no* ve oklopne križarke. Ako bo do glasovanja prišlo, naj vsi socialisti glaisujejo proti predlogu. Prazniki na Češkem. Pred tremi leti je češka zbornica na pritisk socialistov odpravila praznovanje manjših praznikov. Te? i^a pa se ni držalo niti prebivalstvo niti državni uradi. Sedaj pa jc via* da predložilla popravek k tistemu zakonu. Po novem se bodo zopet praznovali veliikonoeni in binkožtni ponedeljek, Sv. trije kralji, Vnebo* hod, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Marijino vnebovzetje, Vsi svetniki in Marijino spočetjc. V poljskoslitavskem razmerju se je marsikaj zboljšalo. Litavski predsednik Woldcmaras je izjavil, da se zapet lahko pričnejo pogaja^ nja med obema državama. Popol* noina pa se bo to vprašanje rcšilo v par letih. ko se bo lahko skiicala konferenca vseh vzhodnih držav. Venizelos in Turčija. Grški ministrski predsednik Ve* nizelo« je tur.škemu zunanjemu mi* nistru pisal lastno-rpčno pismo gle* de ureditve spornih vprašanj, ki so med Turčiio in Greijo še stala ne* rešena. Venizeios si od tega pisma baic mnogo beta. Proces proti Račiču. Prpees proti Puniši Raeiču, aten* taxorju v skupšeini, se bo pričel 5. oktobra. Do takrat bo priskovalni sodnik pripravil vse potrebno. Sir an 2. GORISKA STRA2A* Komunistična zarota v Sofiji. Bolgarska policija je v Sofiji od* krila komunisticno zaroto in zaprla več oseb. Uvedla se je natančna preiskava. Japonci in francoskosangleški dogovor. Japonski ministrski prcdsednik baron Tanaka je izjavil, da Japon* ska pozdravlja francosko*angleški dogovor o pomorskem oboroževa* niu, kar pomcni zopet en korak proti svetovni razorozitvi. Na Češkem. Clehoslovaški parlament se je kon* cem preteklega tedna zopet sestal. Vlada je predložila finančni zakon s proračunom, ki obeta prebitek. Zbornica se bo bavila tudi z vpra* šanjem sladkorja, ki je za česko zunanjo trgovino izredno važno. | Letos je to vprašanje posebno za* motano, ker hočejo izdelovalci sladkor podražiti, socialisti pa na* meravajo to izrabiti v politične na* mene. Poskus vstaje na Španskem. Časopisi poročajo iz Madrida, da je vlada prišla na sled zaroti, ki naj bi ob peti obletnici diktature Pri* ma de Rivera organizirala oboro* žen upor. V zaroto so menda za* pleteni vsi nasprotniki sedanje via* de, tudi komunisti. Vlada je izdala j stroge.odredbe, da se obdrži seda* I nje stanje. Vee tisoč ljudi je zapr* [ tih. Upor bi bil moral izbruhniti v vseh. vcejih mestih hkrati. DNEVNE VESTI. Zlata svetinja junaškima letalcema. Vladni naeelnik N. E. Mussolini bo predložil kralju v podpis dva odloka, s katerima se podeljuje Ie* tailcema Del Preteju in Ferrarinu zlata svetinja za letalske zasluge. Letalca sta v enem samem poletu prelctela Atlantski ocean v smeri iz Rima v Brazilijo. Del Prete se je po velikem poletu tragieno pone? srečil, Ferrarin pa se je v torek vr* nil v Rim, kjer ga je sprejelo 100 tisoč navdušenih ljudi. Regulacijski načrt. Goriski občinski naeelnik nani sporoča, da je v obeinskem tehnič* nem uradu na razpolago regulacij* ski načrt ozemlja med Sočo, Kor* ! njem in ulico XX. septembra. Ta načrt je preiektura že odobrila. Javno cepljenje koz. Vsi otroci, rojeni v prvem pol* letju 1928 nioTajo biti cepljeni pro* ti kozam. Cepljenje se bo pričelo 24. septembra in bo trajalo do 20. oktobra. Vršilo se bo v zdravstve* nem uradu (ufficio d'igiene, via Mazzini 7, I. nadstr.) vsak delavnik od tretje do eetrte ure pop. Starši bodo prejeli posebno vabilo, na ka* terem bo oznaecn dan. Ako porno* toma tega vabila ne dobijo, morajo prinesti svoje otroke kljub temu. Kdor se tch predpAsov ne bo držal, bo kaznovan. Mažarske pridige na Reki. Na Reki prebiva kakih 1500 Ma* žarov. Reški škof Sain je odločil, da se bo zanjc vršila redno vsako ne* deljo in nraznik pridiga v mažar* skem jeziku. Tajnik fašistovske stranke ie prepovedal poslancu Pavlu Gre* co vsako politično delovanje. Domoljuben vzgled. Ministrski predsednik Mussolini je izroeil blagajni za amortizacijo notranjega državnega dolga 100.000 lir v zadolžnicah liktorskega poso* jila, ki ga je bil sam podpisal. Novi rimski guverner. Dosedanji rimski guverner knez Spada Potenziani jc odstopil. Na njegovo mesto je bill imenovan biv? ši podtajnik v finanencm mini'Str* stvu Lodovico Boncompagni. — Odstopila sta tudi občinska naeel* niha v Florenci in Turinu. Osmi mednarodni katoliški kongres «Ike». Mednarodna katoliška delovna družba »Ika«, katere namen je dru* žiti katolieane vseh narodnosti k gojenju katoliških osnovnih naeel o državljanskem, mednarodnem in socialnem miru, je imela meseca avgusta svoje osmo zborovanje v Bregcnzu ob Bodenskem jezeru. Takoj ob pričetku kongresa je pri* spel brzojav kardinala Gasparrija, ki je spoToei'l zborovalcem pape* žev blagoslov k razjasnitvi social* nih vprašanj po katoliških osnov* nih načelih. Delo kongresa je bilo posvečeno vprašanju: »Moderni in* dustrializem in katoliška eerkev.« K stvari je govorilo mnogo govor* nikov iz raznih držav, katerih je bilo zastopanih 11. O industriji je bila izrečena sledeea sodba: »Ves like industrije ni zametavati kot take, pae pa oni industrializem, ki tlači druge družabne razrede in ho* če gospodariti nad državo. Brez moraine oplemenitve ni pričakovati poboljšania.« Glede krščanskega lastninskega prava je bila izrečena sledeea ugotovitev: »Lastnina je v človeški naravi utemeljena, vendar pa je združena s socialnimi dolž* nostmi. Kajti elovek ni samo posa* meznik, temvee je tudi živ član člo* veške družbe.« Zadostilni praznik. V nedeljo1 16. t. m. se bo v cerkvi sv. Justa v Gorici obhajal zadostil* ni praznilk. v zadošeenje za žalitve, ki jih Bogu povzroča ncdostojna noša. Sporcd: Zjutraj ob 6.30 zado* stilno skupno sv. obhajilo, ob 8.30 tiha sv. maša, ob 10. sv. maša s pri* digo. Popoldne ob 5.30 ura molitve in blagoslov. Manevri rdeče armade. Sovjetska armada ima letos ve* like orožne vaje v okolici Kijcva. Vaje so se zaeele pretckli teden. Navzoei so poleg Vorošilova, sov* jctskega komisarja za vojsko, tudi inozeniski vojaški zastopniki. V Gibraltar je te dni priplula sovjetska šolska ladja »Volga«. Gojcnci so se hote^ li izkreati. Pa jim angleško prista* niško poveljstvo tega ni dovolilo. Boljševiška knjigarna v Varšavi. Varšavska policija je zaprla ne* ko knjigarno, ker je širila boljše* viške brošure. Ogrski odvetniki bodo stavkali? Ogrsko finaneno ministrstvo je izdelalo naert nove odvetniške ta? rife in ga poslalo na vpogled odvet* niški zbornici. Odvetniki so takoj ugotovili, da gre za veliko znizanje niihovega zaslužka. Med njimi je zavladalo veliko razburjenje. Ne* katcri zahtevajo, naj vsi ogrski od* vetniki stopijo v stavko, ako bo vlada vztraiala pro svojem načrtu. Železniška nesreča v Avstriji. Na postaji Lundenborg je trčil ekspresni vlak ob tovorni vlak. 20 ljudi je bilo mrtvih, 27 pa težko ranjenih. Nesreča v rudniku. V Kattovicah na Poljskem se je zgodila velika rudniška nesreča. Zemlja je zasula pet delavcev. Ko so prikopali do njih, so bili trije že mrtvi. Ostala dva sta bila še živa, a težko ranjena. Upor kaznjencev. V Villeneuve sur Lot so se uprli kaznjenci v prisilni delavnici. 30 kaznjencev je napadlo stražnike, jih preteplo in dva celo težko ranilo. Stražnikom jc prišla na pomoe po* licija, ki je po dveurnem boju ugnala bojevite prebivalce prisilne delavnice. Dva sta pa vseeno ušla. Kongres gluhonemih se je zakljueil. Gluhonemi so skle* nili naprositi vlado, naj ukrene, da bodo tudi za gluhoneme delavce veljala določila Listinc dela. Pri* hodnji kongres se bo vršil v Bo* logni. Novi občinski naeelnik v Milaniu Pos'lanec De Capitani D'Arzago ie bil imenovan za milanskeg'a ob* činskega naeelnika. Dosedanji na* čelnilk po«lanoc Bclloni pojde v 2e* nevo na go-spodarsko konferenco. Mednarodni oolicijski kongres. V Bernu v Švici se vrši medna* rodni policijski kongres. Predse* dujc mu dunajski policijski ravna* telj dr. Schober. Razprave so baje zc'lo živahne in pouene. Brezposelnost na Poljskem. Število brezposelnih na Poljskem je 25. avgusta znašalo 90.976. Na Spitzbergih. Sovjetski loniilec ledu »Krassin« ie v ledovju severno od Spitzber* gov, kjer preiskuje okolico. Pcwna* ga mu znani letalec Cuhnovskij, a dozdai brez uspeha. — Italijanska ladja »Cittä di Milano« bo menda kmalu zapustila Spitzberge. Mednarodni šahovski kongres. V nedeljo in ponedeljek se je v Mariboru vršil menarodni šahovski kongres. Navzočih je bilo vee zna* nih mojstrov. O šolstvu v Tripolisu. »Gazzctta Ufficiale« (Uradni list) je dne 3. avgusta objavila kr. odlok, s katerim se urejuje vprašanje arab* skih šol v Tripolisu in Cirenajki. Odlok je odkazal arabščini precej važno vlogo v soli. Verstvo in mo* rala pa se sploh morata poučevati izključno v arabščini. Poleg tega je treba gledati na krajevne posebno* sti in po njih uravnati nouk. — S tern odlokom je vlada izvrstno re* šila šolsko vprašanje v severnoafris kanskih kolonijah. Proč s kito! Nova kitajska vlada je prepove* dala moškini nositi kito. V Pekinu krožijo po mestu vojaške patrulje, ki prime jo vsakega Kitajca s kito in ga peljcjo v vojašnico, kjer mu odrežejo ta častitljivi ostanck sta* rih časov. Največji parnik. Angleška paroplovna družba Whis te Star je dala delati parnik, ki bo imel 60.000 ton in bo najveeji na svetu. Parnik se bo imenoval »Os ceanic«. Cena moke. Deželna živilska komisija jc do^ loeila, naj se od 1. septembra dalje prodaja kvintal moke po 168.— Lit. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Prve dni septembra so nam ne* koliko zboljšali dotedanjo hrano, ki je obstojala na vsakega vojaka iz 450 g mesa, vecinoma avstral* skih zmrznjenih zajcev in ove, pol kg krompiria ali fižola ali 100 g ri* ža, tri četrt kg belega najboljšega kruha, 32 g sladkorja (vrhana na* vadna žlicaV 30 g zrnate kave, 5 g čaja, 20 g jesiha in drugih drobna* rij, ki jih je dobil kuhar. Tiste dni smo dobili tudi po pol litra dobre* ga ernuga vina in mnogo večjo porcijo sladkorja, kave in čaja. Pri svojem oddelku sem pazil strogo na to, da se ni zametavala ne kava, čaj in ne sladkor, ker sem domneval, da nam bo vse to zelo prav prislo pri prodiranju v Srbijo, Vsak vojak si je napravil tri vrecice iz nepropustnega blaga ter v njih hranil sladkor, čaj in kavo. Skrbelo me je, kaj bo s tobakom. Že takrat sem kadil kot Turek in sem vedel, kakšna muka je za ka* dilca. če nima tobaka. Podal sem se k hodži (turškemu duhovniku) v Spodnjc Orniševo, ki je imel očeta interniranega na Francoskern in ka* tercmu sem v sinovem imenu pisal pisma z ono malo francoščino, ki sem jo znal. Pri drugem Turku je hodža dobil okoli pol kg tobaka v listih, katerega mi ie potem Bogdan iz Aleksinca na drobno zrezal in napravil zanj prinierno vrecico. Vsak vojak je dobil še dva para novega perila, po tri pare nogavic in tri pare cunj za čevlje. Zamenjali smo slabše čevlje in obleko za vse novo in bili smo pripravljeni. Na fronti je postalalo z dneva v dan bolj živo. Topovi so se vse po* gostcje oglašali. Blizu nas so stali težki angleški mornariški topovi, ki so na 20 km metali svoje 150 kg težke granatc. Ves dan so brenčali aeroplani. Toliko je bilo naših, da se ni upal niti eden avstrijskih in bolgarskih pokazati se v zrak. 12. septembra opoldne dobimo naredbo, da se do večera dobrc pri* praviino in predvsem naspimo, ker bomo pod večer krenili proti Ve* terniku. Naenkrat je post alo vse šatorišee živo. Prcd šotori so se začele zbirati gruče vojakov vese* lega obraza, začcle so odmevati pesmi: »MdrSirala, marširala naša pcšadija ...« in »Čika Pera jaše konja bcla.. .« Malokdo je spal. Vcselo je bilo vse. 30.000 junakov, oistanki tri četrt milijona brojcee armade iz 1. 1914. se je pripravljalo na zmagoviti po* hod. Poljubila sta me Bogdan iz Aleksinca in Millan iz Cuprije. »Samo da smo dočakali, podna* rcdniče,« sta mi pravlla s solzami v očeh. Skrbeti sem imel tudi za 4 četne rnezge. Določiti sem moral, kaj in- kako se bo naložilo nanje. Žato sem šel obiskat popa Andrijo od našega polka, ki je bil dodeljen na- ši čcti. Spravljal je svoje imetje v vreče, brando od postelje je povezal. Vse* ga blaga je imel obilo za tri mezge, poleg prešiča, ki je jedel kuhinjske ostanke in pomije ter bil debel prav kot prešie; pop je imel tudi eno kozo. »Pope,« mu pravim, »kaj pa mi* slis? Kdo ti bo vlekel vse to? Le najnujnejše vzemi s seboj, itak ne dobiš na razpolago kot pol mezga.« »Kaj, pol mezga, dva mczga mi pripadata!« »Ne vcm kako. Četa ima 4 mez* ge: dva sta potrebna za kuhinjo, eden za častniško prtljago, na enega bomo pa naložili četno pisarno in tvoje blago, predvsem cerkv. stvari. Spal pa boš lahko na tleh, kot bo* mo morali mi vsi. Prešiča, ki si ga zredil in kozo pa jc najbolje, če ju oddaš kuharju. da nam napravi za veeerjo dober goilaš. Ce pa tega no* češ, ju boš lahko vodil na vrvi.« »S tcboj se ne bom mendl, ti mi ne boš ukazoval. Grem pa h ko* mandiru!« Pop je šel k poveljniku bataljona, jaz na k četncmu poveljniku, po* ručniku Radoviču iz Sarajeva. Po* jasnil sem mu spor s popom. Prav mii ie dal in skupno sva šla k po* vdjniku bataljona, ki se mi je po* smejal, potrepljal me po rami in re* kel, da sem praviino ukrenil. Pop Andrija je odšel izbirat stvari, ki jih bo naložil na pol mezga. Pod šotorom sem kmalu zaspal. Sanjai sem, da se nahajam na Kuc* lju in g led am cvetočo Vipavsko do* lino v poinladnem sijaju. V daljavi črez Kras se blišči morje itd. Zbudil me je Bogdan iz Alek* sine a. »Vstani, podnarednice, gremo domov!« (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Strnn 3 Šolski vestnik. Obrtna sola v Gorici. Obrtna sola za moške ima meha* nični in mizarski oddelck. Pouk tra* ja tri leta. V I. razred je sprejet brez izpitov, kdor je dovršil z do* brim uspchom odpustni izpit kom* plementarne sole in je dopolnil 13. leto. Kdor nima tega izpita, se mora prijaviti k posebnim sprejemnim izpitom, ki se bodo vršili od 11. do 13. oktobra. Ako bi teh izpitov ne prestal, bo snrejet v pripravnico obrtne sole. Prošnjo za sprejem v I. ruzred je treba poslati do 10. oktobra na rav* nateljstvo obrtne sole (Direzione della R. Scuola idustriale — Gori* zia). Prošnja mora biti pisana na kolkovänem papirju za 2 L in pod* pisana od oeeta, oz. njegovega po* stavnega namestnika. Priložijo naj se sledeče listine: 1. rojstni list (kolkovan); 2. spričevalo o cepljenju koz; 3. predpisano šolsko spričevalo. Dijaki, ki so že obiskovali solo, se morajo javiti tekom tega meseca na tajništvu sole. Pristojbine so sledeče: 1. pri via* ganju prošnje za sprejem v I. r. 10 L; 2. letna pristojbina za obiskova* nje sole 30 L, ki se plačajo v 2 obrokih; 3. v začetku šolskega leta 13 L za zavarovanje proti nezgo* dam. Ponavljalni izpiti začnejo 27. sep* tembra. Redni šolski pouk prične 16. ok; tobra. Izpiti na trgovski soli. Ponavljailni izpiti na trgovski so* li se pričncjo 22. septembra ob 8. uri ziutraj. Natančcn urnik vseh izpitov (sprejemnih itd.) bo do ča* sa objavljen in nabit na šolski deski. Širite „Gorisko Stražo"! GOSPODARSTVO. Letina v Italiji. Osrednji statisticni urad v Rimu sporoča glede lctošnje letine sle* dečc: Vrcme. je bilo naspTotno skoraj vsem kulturam, katerim je ustavilo rast in normal ni razvoj. V nek ate* rih krajih ni bilo mogoče izvršiti rahljanja in oranja, vsied česar ni* so jesenskc sotve dovodj pripravlje* ne in se bodo zakasnile. Poročila o letini pšenice so še vedno dobra, a izgleda da bo celotni pridelck neko* liko ničji in ne bo dosegel prvotno računanih 64 milijonov kvintailov. Podatki za drug a zita pa so potr* jeni. Rži jc bilo pridelane 1,663.800 q, 30% več kot lani; jcčmena 2 mi* liiona 448.600 q, povišek znaša 19%; ovsa 7,340.500 q (povišek 64%). Rrž se dobro razvija m iz* gleda, da bo dala lep pridclek. Koru* za pa je mnogo trpela in je skoraj popolnoma uničena v suhih krajih. Kjer so namakali, se drži koruza dobro. V mnogih krajih so koruzo V'OZeli in jo rabijo za krmo. Konoplja in sladkorna pesa trpe in bodo dale majhen pridelck. To* bak je zaostal v razvoju, a dobro kljubuje pomanjkanju vode. Pride* lek lana [e dobcr. Resno oviran je razvoj krmskih rastlin. Skoraj popolnoma je izostal priidclefc otave in poletno*jcsenske košnje na mcnjalnih travnikih. Po* manikanje zelcne krme sili k pred* časni uporabi zimskih zalog scnain zalogc se vedno bolj krčijo. To de* la najreisnejše skrbi, ker bo neizo« gilbna odprodaja živine imela za po* sledico zmanjšanje živinskega ka* pitala v veliko škodo kmctijstva. Trta se dobro razvija in obljub* lia lep pridelek, ki pa ne bo dosegel predviidevanih 65 milijonov q groz* dja teniveč kaj manj. (Najzadnejše cenitve predvidevajo zmanjšanje za okoli 10%, torej na 58—59 mi* liionov u). Oljka je dobro kljubovala suši in še danes kaže v nekaterih pokraji* nah prav dobro, v drugih pa trpi. Potrjujejo sc ne dobre vesti o sadnem drevju. Pridelek pečkaste* ga sadja (hruške, jabolk) je skoraj ničeven. Pridelek smokev, ki so v nekaterih krajih važne za sušilno obrt, je zelo pičel in pozen. Pride* lek prehov, lešnikov in mandeljev zelo pičcl. Kljub temu, da se po pol jih ne more mnogo dehiti, se ne opaža brezposclnost. (Po »Carriere del Vi'llaggio« od 9/9). Skrbite za krmo. Krma postal a vedno dražja. V naši deželi je bil pridelek itak pi* čel, a kljub temu gre mnogo krme v notranjost države, kjer je seno ponekod že po 70 L. Naš živinorejec mora izrabdti vse Tržne cene dne 13. septembra 1928. Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze* lje L. 1.40—1.70; kumare L. 0.40 do 0,60; eebula L. 0.60—0.80; rdeca pesa L. 1.20—1.40; fižol navaden L. 1.80; fižol koks L. 2.80; salata L. 2 do 2.40; indivija L. 2—2.40; jajčni* ki L. 1.20—1.40; krompir L. 0.60 do 0.70; paradižniki L. 0.60—0.80; re* die L. 2—4.40; špinača L. 1.60 do 1.80; fižol stročnik L. 2.40—2.80; vrzote L. 1.40—1.60; bučicc L. 1.20 do 1.40; neoluščcn fižol L. 2.60 do 2.80; sveže fige L. 0.60—0.80; limo* ni kos L. 0.40—0.70; jabolka kg L. 1 do 1.80; hruške L. 1.20—2; breskve L. 1.60—4.60; češplje L. 1.20—1.40; namizno grozdje L. 1.60—2; grozd* vire krme, pa naj si bo slama ali irodelj. Po nekod pripravljajo mnogo frodlja, kar kaže, da se ži* vinorejci zavedajo, kaj bo po zimi. Mnogo krme lahko sedaj ubere* mo okoli vinske trte. Lahko odstra* nimo poganjkc, ki nimajo grozdja in ne bodo služili za les, vse ostale pa lahko' prikrajšamo. Svetovna trgovina z maslom. Maslo je naižlahtnejša tolšea in zelo važen predmet svetovne trgo* vine. L. 1927. je izvoziia masla: Danska 1,430.000 q, Nizozemska 500.000 q, lrska 300.000 q, Švedska 184.000 q, Finska 150.000 q, Letska 107.000 q, Nova Zelandija 780.000 q, Australija 340.000 q, Argentinija 212.000 q, Kanada 12.000 q. Vse države so izvozile okoli 4 mi* lijo>ne q masla. Na prvean mestu stoji mala Danska z skoraj 35% vsega maisla, ki pride na svetovni trg. Uvaža pa največ mask Anglija, ki ga uvozi letno skoraj 3 miliione q. Angliji sledi Nemčija z 1 milijo* j nom. Nekoliko uvažata tudi Šviea ! (85.000 q) in Francija (55.000 q). ' Ita.li.ja je v gotovih mcsecih pre* cej velik izvoznik masla, v gotovih mesecih ga pa sania uvaža. Zato njene količine ne igrajo posebne uloge na svetovnem trgu. V zadnjem času je začela uvažati maslo Avstrija, ki je tudi zelo pri* zadcta pri pomanjkanju krme. Iz* gledi na cene masla v prihodnji zi* mi do pomladi so zelo dobri, ker se bo splošna proizvodnja brez dvoma zmanjšala: vsled pomanjkanja kr* me in odgovarjajoeega s^krčenega stau ja živine. Goriški trg kmečkih pridelkov I v zadnjem tednu. Hrušk je na trgu dnevno komaj kakih 400 do 500 kg. So različnih vrst in po različnih cena1! od 1.20 do 2.20 L za kg. Jabolk je dnevno 8 do 10 q po ce* ni—.60 do 1.20 L za kg. V splosnem • so zelo slaba jabolka, mnogo jih je piškavih. Češplj je dnevno 10 do 15 q po ceni 1.— do 1.20 L. Brici jjh precej pokupijo za lupljenje. Smokev je precej, in sicer 4 do 5 q, ki dosežejo —.50 do —.80 L za kg. Večina je rjavih kambor. Breskev je zelo malo, komaj ka* kih par sto kg dnevno. Cena jim je 1.50 do 2.20 za kg. Grozdja pride na trg 12 do 15 q dnevno. Žlahtnina je po 1.30 do 1.60, rebula (grganje) pa po 1.60 do 1.80 L za kg. Zelenjava: Koče po 1 do 1.20, ku* marice po —.40 do —. 60, špinaea po 1.20 do 1.40, fižol v stročju po 2.20 do 3.— L za kg. Krompir po 50 do 55. je »Palcstina« L. 2.60—3; rdcče grozdje L. 1.20—1.40; svcže maslo L. 14—15; presn maslo L. 17—18; mlcko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 0.60—0.65. Valuta. dne 13. septembra 1928. si dobil: za 1U0 franc, frankov za 100 belg. frankov za 100 švic. frankov za 100 češ.-slov. kron za 100 dinarjev za 100 nemških mark za 1 sterling za 1 doiar Novci po 2ü frankov za 100 avsi. Silingov 74 25 do 74.S2 Lir 263 60 do 2(i7.fiO „ 367.25 do 36925 „ 56.52 do 56.82 „ 33.50 do 33.80 „ 452.50 do 458 50 „ 92.68 do 92.8S , 19.05 do !9.11 , 72.50 do 74.50 „ 266.50 do 272.50 . BeneČijske obveznice dne 13. septembra 1928.: 75.25. Kaj je novega na deželi? Bovec. Dan za dnem čitamo v časopisih, da se selijo iz naših krajev fantjc in mozjc, ker lastna gruda nima toliko da bi preživela to revno ljudstvo. In prav tako se godi tudi v naši luknji na Bovškem. V mesecu ju* niju in juliju nas je zapustilo par naših krepkih in tudi zdravih fan* tov in mož ter so odšli v daljne kraje. Dne 5. t. m. je odpotovala še tretja skupina naših prijateljev in z njimi je odšlo tudi par pevcev, tako da danes nimamo toliko moči, da bi zapcli vsaj eno kitico naših pesmi. Vaj nimamo pri vsej dobri volji! V cerkvi ni več onega lepega petja, kot si ga čul nekdaj. Fantom v Argentiniji želimo obilo sreee. Idrija pri Bači. Po dolgem molku se tudd mi lah* ko zopet enkrat oglasimo in pove* mo, kako je pri nas. Zgradili smo novo ccrkev, ki jo bodo blagoslovi* li v nedeljo 16. t. m. Stala nas je mnogo, ker ni bila zidana z vojno odškodnino. Prejšnja cerkev je bi* la mnogo premajhna. Vee let smo že govorili o tern. Do uspeha smo prišli šele zdaj, ko smo dobiii č. g. župnika Pirca, ki je pri.šcl k nam s ŠentvLške gore. Novo corkev je zgradii g. Velikonja od Sv. Luoije. Nova ccrkev kaže, da še nismo za* spali, da se marvee krepko gibljemo. Slap ob Idrijci. V nedeljo je tu umrl Šuligoj Ivan, po domače Kovač. Bil je mož stare korenine, katcrega si danes, ko vse tarna o slabih letinah in nerodo* vitnosti naših hribov, stavimo za vzgled, koliko lahko ljubezen in pridnost iztisne tudi iz naše druga* če tako skope hribovske zemlje. Čeprav je imel lc majhno kočo in niti toliko sveta, da bi na svojem lahko redil eno kravo, je s svojimi žuljcvimi rokami vzgojil nie manj kot 18 otrok. Pri tern pa je bil ved* no vesel in šegav, ravnajoč se po evangeljskem svetu: Ne skrbite, kaj boste jedli in pill. Poglejte ptl= ce pod nebom, ki ne sejejo in ne ža* njejo in vendar živc. — Pokojncmu naj Bog da večni mir in pokoj! Žapuže. V torck 28. avgusta popoldne je v poslopju Franca Breclja, St. 35. nenadoma izbruhnil požar. Zgorcl je en vol in vse seno. Vzrok poža* ra ni znan. Sv. Lucija ob Soči. Kakor vsako leto tako je tudi le* tos September zaključil glavno le- toviščno sezono v naši y_asi, priljub* ljcno zlasti Goričanom, ki v vedno vcčji men poscčajo našo vas in ji prinašajo prav lepih dohodikov. Je pač Gorici najbližje lctoviščc, ka* mor mestni očctje prav radi poši* ljajo svojc družine, posebno radi tega, ker vsako nedelljo> lahko tudi oni, ki sc druuačc morajo pehati za vsalkdanjim kruhom v mestu, prcbijejo s svojo družino par ur v svežem gorskcm zraku. — Naši va* ščani so začcli umevati vclik pomen tujskega prometa, ki vsaki tudi naj* bolj ubožnii hiši yrze vsaj za letne davkc, in skrbeti, da že itak čedno vaskx) kolikor mogočc olcpšajo. lmamo svojc olcpševalno društvo, ki je slkrbe/lo, da so bile na vseh spre* hodih na primernih mestih postav* Ijene klopice, kjer je ob polctnih urah vse živo. Vse glavnc ccste ima jo ob straneh drevoredc. Ven* dar bo trcba v tern oziru šc marsi* kaj napraviti. Breznica pri Ledinah. Kakor je bilo v »Goriški Straži« že javljeno, smo dobiii v drugi po« lovici meseca julija pri naši po* družnici sv. Kancijana na Breznici nove zvonovc. ki so v celoti okrog 400 kg težji kot prejšnjd. Glaisovi novih zvonov so čisti in ubrani, ta* ko da smo vaščani z njimi prav za* dovoljni. Posebna zasluga in cast za nove zvono've grc č. g. župnrku Janku Žagarju iz Ledin, üb tej pri* liki se tudi javno zahvaljujcfmo Ma* rjani Puc, roj. Gabrovšck z Brezni* cc, sedaj bivajoči v Ameriki, ki je prispevala denar za srednji zvon. En ako smo hvaležni vscm Brezni* čanom, ki so vsak po svojih močeh prkspevali. Omenimo naj šc, da so vas'ka. dekleta in ledinski pevci mnogo pripomogli, da je bil pre* i vzcin novih zvonov kar najveličast* j nejši. — Suša je tudi pri nas napra* I vila mnogO' škodc. Tolažimo se s tern, da bo jesen koliikor toliko prU zanesljiva. Podmelec. Naša elektrarna, last znanega podjetnika cav. Vigano, ki ima v svojih rokah več kot polovico vodü nih mooi v naših hribih, prav prid* no dela nove napeljave v bližnje vasi. Sedaj napravljajo električno napcljavo iz Podmelca v Kobarid, pri čemer bodo dobile clcktrično razsvetljavo tudi vse vasi ob tej poti, kot Kamno, Idrsko, Selo, tako da bo v doglednem času imela vsa* ka toilminska vasica eloktrično luč in bo petrolejJka potisnjena v kot, kakor se je pred 40 leti morala pe* trolcjki umakniti trska, ki je delala družbo našim kolovratom, ki so pa tudi že davno zapadli pozabljenosti. Sv. Višarje. Sv. Višarje zavzemajo polagoma zapet svoje prvotno važno mesto med našimi božjimi potmi. Vsako leto se veča število romarjev, ki pri* hajajo gor nele iz našc dožcle am* pak tudi prcko mcjc iz Jugoslavije in Avstrije. Pač ni mogoče zlepa pozabiti na tako starodavno in pri* ljubljeno svetiščc Marijino, kralju* joče tako visoko sredi nepretrga* nega kolobarja gorskih vrhov. — Letos so se izkazali Korošci iz Roža in Podjune, ki so prvič po vojni v | tolikem številu priromali na sv. Višarjc. BiJo jih jc 2000. Prišli so v dveh skupinah s posebnimi vlaki 1. in 2. septembra. Vodil jih je mons. Truppe, prošt iz Dobrlevasi, ki je oba dneva imel tudi pontifikalno sv. mašo. Vseh duhovnikov je prišlo z njimi 30. — S solzami radosti so Stran 4 »GORISKA STRA2A« Koledarček. 17. sept, poncd., Lambert, šk. 18. sept, torek. Josip K. sp. 19. sept, sreda, Kvatre. 20. sept, ectrtck, Evstahij, (na* rodni praznik). 21. sept, pc/tek, Kvatre; Matej. 22. sept, sob., Kvatre; Mavrieij. 23. sept, nedelja Lin, papež. pozdravili in gledali svojo višarsko Marijo, ki se jc med vojno kot be* gunka nahajala pri njih in so tudi tarn romali k njej v cerkev sv. Križa. — Preproste in zato lepe so bile njihove koroške noše, ki se da* leč razlikujejo od razvad pri nas. Vz^ledna je bila njihova pobož* nost, krasno petje. Zlasti je bila velieastna procesija s sveekami od cerkve okoli višarskega hribčka, pri kateri se je molilo in pelo podobno kakor v Lurdu, kjer je vsak večer taka procesija z lučkami. Samo to je bila škoda, da je ravno ona dva dni bilo megleno vremc, medtem ko je letos prej in poslej zmiraj jasno. Sicer pa to ni oviralo romarjev dvi* ! gati svoje duše v božje višave. i Solznih oči so jemali zopct slovo in nesli s seboj sklep, prihajati k svoji stari koroški zavetnici po svoji stari koroški navadi. , Marijino Celje ! Preteklo nedeljo smo obhajali pri i nas običaini cerkveni shod »Odpu* sick«. Krasno polctno vreme jc pri? vabilo k našemu Marijinem sveti? šču na tisoee pobožnega ljudstva iz Kanalsikega, Furlanije, Brd in Be? ; nečije. Cerkvena slovesnost se je vršiila z običnjno ve'liicastnostjo. Po= leg romarskc sv. maše, med katero je priistopilo na stotinc ljudi k sv. obhaji'lu, ie bila še descta slovcsna sv. maša, katero je darova.l ob asi- stenci č. g. Trdana iz Zapotoka in domačega g .kurata, pree. g. dekan Bele iz Kanala. Med službo božjo in med procesijo je pod vodstvom g. ueiitelja Mavriča iz Kostanjevice zbrano prepeval domači dobro zna* ni cerkveni zbor. — Gosti'lcn pod lipami, kramarjev in kolačarjev, se razume, ni manjkalo. Gotovo bo ostal vsakemu posetniku ta dan v prijetnem spominu! — Zdaj pa še nekaj zelo zanimivegii! Nekateri gospodje onostran Idrijcc so hote? li priredliti, povodom shoda na Ma- rl] ionem Celju, kakor se ie čitalo na lepalkih, vc'liiik pies, tik ob stari meji onostran Idrijce, pri katerem bi imel svirati orkester iz Čedada. Videm* ska prefektura pa je, kakor je mor* da /,e marsikomu znano, izdala pred kratkim odlok, na podlagi katerega so prepovedani vsi iavni plesi na dan cerkvenih slovesnosti. Jemajoč to v po&tev, sc ie nemudoma pro- testiralo na merodainih mestih, in gleite! Oblastvo v Vidmu je — v dobro M. C. — pies PTepovedalo in konečno. ker se niso hoteli udati, tudi po karabinerjiih razgnalo. — Mi se videmski prcfekturi in vsem, ki so nam šlii na roko, zahva'ljuje« mo, da je tako odločno izvajala od* lok, katerega je pred kratkim iz? dala. Idrijske novice. Zgodovina. Častniki tukajšnjega bataljona so naproisiil'i mons. Arko^ta, dekana v Idriii, nai bi jim napisal kratko zgodovino mesta in rudnika, da bi vojakom razložili, na kakem svetu se nahajajo. To jim je storil. — Isti* tuto di Architettura militarc italiana v Rimu, katerega vodi general Mag* giorotti, kateremu protektor je voj* ni minister — sedaj Ekscclenca Mussolini, je prasil nato g. deka* na, naj jirn še preskrbi vse podatke o gradu v Idriji. Monsignor jim je poslal zgodovino od začctka 1325 do današnjega dneva, na kar se je zavod ta teden zelo laskavo zahva* 111 za trud in zanimive podatke. Cerkveni koncert. Prihodnjo nedeljo 23. septembra se bo v tukajšnji župni cerkvi vr* šil cerkveni koncert. Na vsporedu ( so najmodernejše slovenske cer* kvene skladbe in dve staroslovens ski pesmi. Orglal bo naš organist g. Uršič, petje bo vodil g. Tone Knap. Svoje sodelovanje je oblju* bil tudi naš znani tenorist g. Joško Bratuž. Pevci se, kot smo zvedeli, zelo pridno pripravljajo. Vse kaže, da bo vsakdo, kdor bo koncert obiskal, imel lep užitek. Kratek spomin na pok. msgr ja Rojca. Triintridesetletni pevski pouk v malern semenišeu mi je omogočil poznanje velikega števila cast, du* hovnikov naše nadškofije. Znanje s pok. monsignorjem mi je pa bilo že bolj intimno. Pogosti obiski stri* ca. vikarja v Sovodnjah, so mi dali priliko večkratnega občevanja z mladim gospodom Rojcem. Ker mu je bila ljuba šala, meni pa tudi, se j spominjam iz najinega obeevanja ! marsikaterega šaljivega prizorčka, j izmed katerih naj otmem pozablji* j vosti vsaj enega žal zadnjega. ! Pokojni monsignor je bil cerkv. ; predstojnik, ki je hotel vedeti, kak* j šne tehniene vrednosti so odškod* j ninski zvonovi, ki mu jih jc poslala i vlada v zvonik. Povabil me je pred j štirimi leti, naj jih pridem preizku? ; sit. V zvoniku sta mi pomagala gg. | marijaccljski kurat in sedanji ko* I bariški dekan. Kmalu se prikaže v ' odprtini tlaka pod zvonovi prijazni obraz inonsignorjev z opominom: I Kuharica pravi, da je kosilo pri* 1 pravljeno ... ter izgine. Čez nekaj časa se vrne bolj resen. Ko mu go* • spoda povesta, da nisem še končal, '. odvrne: Če nočc, ga pa vrzita dol! 1 — Hitro se skloni z glavo proti | stopnicam ter odide. Preden pa iz* ! gine našim oeem, mu dobrosrčni i smehljaj že razbistri prej prisilje* . no temni obraz. — Ko se vrnemo iz j zvonika, me vpraša: »Kakšna je ^ splošna ocena?« Na moj odgovor: i »neugodna«, odvrne: »No, zdaj j bom imel vsaj mir pred zvonarjem, ; ki vedno vprašuje po kritiki.« Ni še mesee dni, ko mi je pisal v za* devi nabave odškodninskih zvonov | za tolminske podružnice. Želcl je, naj mu na podlagi teže, kakor so jo Avstrijci rekvirirali in teže, ka* kor so jo plačali, določim glas in težo vsakega zvona in tcžo kemblja. Ugodil sem tej žclji z vso možno natančnostjo in upam, v popolno zadovoljnost blagega pokojnika, katcremu sem, upam, vsaj eno skrb olajšal v zadnjih dneh življenja. Ob sklepu pisma mi je potožil: Naznanjam Vam, da sem že osem mesccev bolan na oslabelosti srea in pol leta že ne mašujcm. Blagemu pokojniku ohranimo hvaležen spomin kot zglednemu duhovniku in možu, ki je storil za naše ljudstvo več, kot mu je vele* val stan. — Mir njegovi duši! /v. M—a. Sprejme na stanovanje in hrano dobra družina 1—2 dijaka ali dija* kinje. Naslov pove upTava »Go* riške Straže«. Kmetijsko konsumno društvo v Biljah da s 1. oktobrom t. 1. v na* jem krčmo in štacuno z vsemi pre* mičninami, eventuclno tudi proda, z vsem inventarjem. — Odbor. OKULISTICNI AMBULATORU Dott. Eilberto Deiner! zdravnik kirurg sprejema od IIV2 do 12M? dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. HNJIOARNA-PAPIRNIGA STOKA Trieste,DVi*a MUano 37 imo v zalogi % RUDOLF LEBAN: A ; liina hnjiga! španshega jezäka sestavljena s pesebnim ozirom na po- trebc slouensbih izseljencev u Irgentini in juzni Smerihi. Cena L IS Pismena naročila se izvršujejo samo proti predplačilu in sicer liii5"80. Poštena družina sprejme dijake na stanovanje in hrano. Pojasnila dajc uprava »Gori&ke Straže«. ________ I Dott. Bius. Come! spe^ciollst za bolczni v ; nštsih, nosu In grin, j bivži operator na univ. klinikah prof. ¦ Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in ; assistent prof. Brunetti v oddclku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. ! Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. ! Gorica, Via Garibaldill (prej Teatro) ! New |DECC__% _R_ _f% Če poslušate novo DECCA ^* " slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.lffokulat.C.ggq GORICA, Corso Pi Telefon 347.*** Obče znana livarna zvonov türdhö Francesco Broili Vldem - Udine Ustanovljcna 1. 18'8 - Svetovni izvoz. Zahtevajte naš novi cenik! Ponudbe na lieu mesta brcz uobene obveznosti Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihocinje vožnje iz Genovc: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 131 « dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — elcktrično raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim konifortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABA UDO F. ROSICH, EDHIC9, Via Contouollß It. V Telefon St. 3-74 Teod. Hribar (nasio - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hifta Centr. Posoj-) Vi?^8 zbIqqd CBshBQB plfltno Iz znioi toiBPni RegKncttRPt I Raymana, nm- fpitno blBQD zi pornčencB hobop iudi nliks izblrs mfow in zurtiBB luliri. Blago solidno! Cene imemo!