Leto VI., štev. 302 LJubljana, četrtek 31. decemora 1925 Poštnina pavšali ran a. Cena 2 Din g=a lahaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Ogiasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/L — Telefon št. 3<- Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon 5t. 36. Jnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana St n.842 - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.241. OGLASE za novoletno številko ki izide jutri zjutraj, sprejema inseratni oddelek «Jutra», Prešernova ulica 4, Ie še do danes opoldne, Pozneje došli inserati bodo uvrščeni le, v kolikor bosta dopuščala prostor in čas. Ljubljana, 30. decembra. Glasilo papeške stolice v Ljubljani je vse iz sebe. ker smo opozorili javnost na opasnosti. ki pretijo iz sporazuma, sklenjenega med Mussolinijem in Vatikanom. «Slovenec« trdi, da ie samo stvar gosp. Mussolinija. če ie začel prijazno podpirati vatikansko politiko. Je pač državniški talent, pameten in že ve, zakai to dela. Tako sodimo tudi mi. Mussolini je spo znal paralelnost vatikanske in kvirinal-ske rimske politike, on vidi. da sta politika papeštva in fašizma usmerjenj proti istemu cilju, da podvržeta čim več sveta itali;anskemu Rimu. Pri tem imata še kai posebno poželienie po Jugoslaviji, kateri ie Italija ugrabila živ del naroda in kateri bi rada vzela še Dalmacijo. Vatikan živahno podoira poitali-iančenje Slovencev in Hrvatov v julijski Kraiini. on vodi cerkveno politiko, zlasti glede nameščenja duhovnikov po želji fašizma. Oba Rima ustvarjata roko v roki težave tudi v notranji politiki Jugoslavije. Naši klerikalci bi ne bili klerikalci, ako bi slepo nc odobravali vsega, kar se godi v prijateljski fronti med Vatikanom in Kvirinabm. Klerikalno hlapčevstvo napram Rimu se .ie opazilo že ob priliki napada fašistov na tržaško cEdinost« in v polemiki zaradi tržaškega klerikalnega cMalega lista«, ki ie označil voditelje političnega društva •••Edinost« za framazone, proti katerim so navalili fašisti. Tudi ie cSlovenec« zagovarjal provokanten izraz sočutja rimskega papeža ob priliki atentata na gosp. .Mussolinija. ni Pa liotel odgovoriti na vprašanje, zakaj ni isto sočutje prihajalo iz Vatikana, ko so bili izvršeni drugi atentati in tudi atentat na našega kralja. Niti besede več ninia «SIovenec» za krivice, ki so se godile in se še spde našim bratom in io tudi katoliškim duhovnikom Pod Italiio. Vse ie pozabiie-r.o in celo slovenski jezik, ki je sedaj izgnan iz zadnjih slovenskih osnovnih šol. ni več našel zaščite v listu ljubljanske škofije. Zadosti je za naše rimov-ce. da ie napravil papež v tainem kon-zistoriiu gosp. Mussoliniiu oficijelnj po-klon. Klaniat: se mu mora tudi slovenski klerikalec, dasi pnnglašaio voditelji italijanskega faš;zma katoliško ccrkcv za romarsko in še specijclno za »italijansko narodno cerkev«. «Slovenec» je razburjen, ker smo povedali. da se je papež sprijaznil s svoiim Položajem v Italiji. Ne moremo pomagati. ali stvar je ta, da je katoliška akciia za zooetno ustanovitev papeževe države žalostno ugasnila. Prej ie bil preklet, kdor ie v vsej ponižnosti mislil, da papež lahko deluje brez posvetne suverenosti, danes Pn ic javna tauiost, da ie to preživela zahteva, ki sc ii Vati-kanci sami smejejo. Tudi ni <:Slovencu» prav, da smo ugotovili. da jc Vatikan svoj čas silno sovražil novo Italiio. Gnal ie laško ljudstvo v boi proti lastni domovini, ali pri tem si ie sam zobe polomil in danes ;c ves ponižen. Tako vse menja. politika tudi v Vatikanu, kakor pač veter potegne. V ostalem je pobratenje politike sv. stolice in Benita Mussolinija tako noto-rična stvar v evropski politiki, da ic ljubljanski klerikalci pač ne bodo mog?l zakriti. Najmani pa Slovencem in Hrvatom. ki to zavezništvo čutijo vsak dan na svoji koži. Kadar izgubi škofov list zavest, ali pa da upraviči svojo pro-tinarodno -pisavo, začne klicati na pomoč proti — framazonom, zaveznikom samega dr. Korošca. Imenovanja Beograd, 30. dccembra. n. Za šefa kabi* neta ministrstva prosvete je imenovan Jo* sip Košutič, dosedanji šef kabineta ministra /a agrarno reformo. Za pomočnika ministra trgovine in industrije je imenovan Franjo Gospodnelič. V ministrstvu prosvete se pri pravlja nov ukaz o imenovanju, premestitvi in upokojitvi učiteljev in profesorjev. S tem ukazom bo tudi reaktiviranih nekaj učite* ljev in profesorjev. Pazi na novi cestni red! Od 1. januarja vozi desno, prehitevaj levo! »Razpad Dušanovega carstva* Senzacionalna razprava beograjske, radikalom prijazne revije o razmerah v radikalni stranki. Rusija snuje bloke proti locarnskim pogodbam Beograd, 30. decembra, p. Odnošaji v radikalnem klubu so predmet stalnega razpravljanja v politični javnosti. Posebno živahno se komentirajo članki, ki iih o tem predmetu objavlja nova tedenska revija «Slobodna Reč« in ki po občem mnenju prihajajo od zelo dobro podučene strani. Pod naslovom «Duša-novo carstvo« ugotavlja «S1. R.®, da gre, kakor vsi znaki kažejo, radikalna stran_ ka po potu tragedije Dušanovega car-stva. Njen Dušan Silni sicer še ni odložil politične krone, toda njeni velikaši so že pri delu rušenja . . . Radikalna stranka je dosedaj živela od avtoritete Pašičeve, od lepe prošlosti in od slabosti protivnikov. Toda program .ie izgubljen, protivniki se jačajo in nobeden Uroš. noben direktorij ne more spasiti stranko razpada. Le ako bi Pašič že sedaj si uredil sposobnega in energičnega naslednika, ki bi ga stranka sprejela brez diskusiie, bi se dal proces razpadanja nekoliko ublažiti in zadržati. «S1. R.» nato razpravlja v cvelikaših« stranke ter po vrsti smatra, da so danes kot voditelji nemogoči. Zlasti se z ozirom na vesti, da je dr. Ninčiču že odrejena vodilna vloga, zelo nepovol.ino izraža o avtoriteti tega politika v radikalni stranki, češ, Ninčič nima v NRS ne zaupanja, ne simpatij in on bi mogel igrati vodilno vlogo le v izredni situaciji, ki bi se stvorila izven parlamenta. Kot posebno važno beleži «SL R.» jasno namero izvestnih neodgovornih faktorjev, ki hočejo radikalno stranko razbiti. V tej zvezi razpravlja tudi o Ljubi Jovanovi-ču. Slučaj ministra Radojeviča smatra «S1. R.» kot posebno karakteristično sliko tragedije NRS. Grobarji stranke zmagujejo. V drugem članku «Vrenje v radikalni stranki« podčrtava «S1. R.» kot posebno karakteristično dejstvo, da se v radikalnem klubu množijo politiki, ki se nagibajo k Sv. Pribičeviču in komaj čakajo, da bi se ž njim zopet napravil «Narodni blok«. Težka situacija traja dalje Pašičeve konference. — Radič nje budžeta. — Telefon in Beograd. 30. decembra, p. Dopoldne je min. predsednik Pašič konferiral v predsed-ništvu vlade dal:e časa konferiral z Aco Sta nojevičem. To posvetovanje se spravlja v zvezo s položajem v radikalni stranki. Pašič je nato sprejel tudi predsednika Narodne skupščine Marko Trifkoviča, ki se je od njega poslovil, ker je popoldne odpotoval v Pariz zaradi zdravljenja svojega sina. Marko Trifkovič bo ostal v Parizu najbrže do 15. januarja. Opoldne se je zglasil pri zu-nan!em ministru dr. Ninčiču minister ver Miša Trifunovič, ki je pol ure konferiral ž njim o vprašanju odnošajev naše države napram Vatikanu glede na spor zaradi zavoda sv. Jeronima. Težki položaj v vladi sc tudi danes ni razbistril. Vladni krogi so pričakovali, da bo danes prišlo do sestanka med PašiCcm in Stjcpanom Radičem. pri kateri priliki nai bi Radič pojasnil svoje postopanje proti radikalom v zadevi sestave naše delcgacije za Ameriko. Do tega sestanka Pa ni prišlo. Stjepan Radič ie poskušal priti v stik z Aco Stanojcvičem, ki pa se je oprostil, češ da je zaposlen in utrujen. Pavle Radič je bil dvakrat v min. predsedstvu, a ni govoril s Pašičem. Opoldne je bil Stjepan Radič v avdijenci. V izvestnih političnih krogih trdijo, da se je pri tej priliki pritoževal radi postopanja radikalov. V ministrstvu pravde je bila konferenca ministrov, na kateri sc ;e razpravljalo o za konskih projektih, ki se imajo predložiti te dni ministrskemu svetu in nato Narodni skupščini. Poleg sednih zakonov, ki jih jc izdelai dr. Lukinič se bo v najkrajšem času predložil tudi zakon o kazenskem pravdnem redu. V ministrstvu za pošto in brzoiav se re sestavila strokovna komisija, ki ima izdelati nov načrt zakona o brzojavnem in telefonskem prometu. S tem zakonom se bo predvidelo, da se brzojavne in teleionske linije smeic da?aii v eksploatacijo tudi pri- in Pašič. — Ogromno narašča-tele£ral v orivatnih rokah? o s vatnlm podjetjem. Ekonomski finančni komitet ministrov je ime! danes sejo, na kateri ie sprejel pravilnik o uporabljanju državnih avtomobilov. Državni avtomobili bodo v bodoče na razpolago dvoru, vladi, patrijarhu, najvišjim upravnim oblastvom (velikim Zupanom) in diplomatskim predstavnikom v inozemstvu. Nocoj je imela vlada dolgo sejo, ki je bila izključno posvečena pretresu zakona o izenačenju neposrednih davkov. Brez večjih izprememb je bil sprejet prvi oddelek: Splošne odredbe in en de! oddelka: dohodki od zemljiškega davka, vsega skupaj 17 členov. Razprava ima le konzultativni značaj, ker je minister financ odsoten. Popoldne !e krali sprejel ministra drja Ninčiča in Uzunoviča, ki sta poročala o reso; tnih zadevah. V skupščini se ie vršilo posvetovanje radikalnih članov iinančnega odbora. Razpravljali so o nadaljnem delovanju, toda po svetovanje so morali zaključiti z ugotovit-viio, da je položaj v iinančnem odboru za vlado nemogoč. Proračun se takorekoč od dne do dne povečava. Tako zahteva minister Ninčič povišanje dispoziciiskega fonda, ki naj bi mu bil doznačen v dolarjih. Že sedaj se vidi, da bi definitivni državni proračun iznašal okrog 14 milijard Din, a to istočasno, ko vlada provaja =>štcdnjo* tudi v resortu za socralno polrtko, ki bi moral lajšati siromaštvo in bedo. Radičevski ministri so zopet imeli ves po popoldan konferenco s Stiepanom Radičem. Popoldne jc Pašič konferiral 7 več prvaki radikalne stranke, med drugimi ie delj časa govoril z Liubo Živkovičem. Kakor se do-znava je Pašič zahteval od Ljube Živkovi-ča. da se za vsako ceno vzpostavi disciplina v radikalnem klubu ter da se proti upornikom storijo najstrožji koraki. Govoril je tu d-i o kongresu radikalne stranke, ki bo menda meseca maja. Iz carinske sekcije Be-ograd, 30. decembra, p. Nicoj je bila v Narodni skupščini seja tarifne sekcije finančnega odbora, na kateri se je dovršila razprava o oddelku uvoznih carin na stroje. Rezervirali so se oni členi, ki govore o uvozu električnih in elektrotehničnih aparatov in strojev. Daljša ostra debata se je vršila radi uvozne carine na prevozna sred stva. Opozicija je zahtevala, da se na tovorne avtomobile plača manjša carina, kakor na luksuzne avtomrbile. Večina js zahtevo odklonila ter ostane carina neizpremc-njena s 30 odst. od vrednosti. Soglasno se ie sprejelo, da so naučni predmeti, instrumenti in aparati za medicino, matematiko in šolske potrebščine popolnoma proste carine, za ostale potrebe pa se carina znatno zmanjša. Carina na pisalne stroje ter na stroje za računanje in razmnoževanje se zmanjša cd 30 na 20 odst. vrednosti. Carina sc zmanjša tudi za strelno orožje, ure in otroške igrače. Donava narašča Beograd, 30. dccembra. p. Vsled deževja v gornjem toku Donave jc voda zopet pri* čela naraščati. Pri Dunaju je narastla za cn meter, pri Budimpešti pa za 60 cm. Narast* le vode Tise še niso prispele do našega ozemlja. Donava jc pri Vukovaru narastla samo neznatno v Zemunu pa za 10 cm. Sa* va, Drava in Bosna so začele padati. Mo* rava pa je narastla. Pri Beogradu jc stanje vode 443 cm. Stavka v Prpičevi tovarni Oroslcvlje, 30. decembra, r. Tu so v to* rek pričeli stavkati delavci tovarne M. Pr« piča. V stavki je okoli 200 delavcev. Do stavke je došlo, ker je vodstvo tovarne od* pustilo dva delavca in ju ni hotelo na za* htevo ostalega delastva sprejeti nazaj v de* lo. V nastalem sporu bo posredovala De* lavska zbornica. Ataka g Radiča na svobodo vesti Radič izdaje naredbe v svojem «Domu«! Beograd, 30. decembra, p. Veliko ogorčenje je v vseh krogih izzvala naredba. ki jo je izdal Stjepan Radič v svojem «Domu» (!) in s katero prepoveduje učiteljem in profesorjem, da ne smejo biti iunkcijonarji v političnih organizacijah. Tem povodom je izšel v nocojšnji «Reči» oster članek pod naslovom cAtaka na svobodo vesti«, v katerem energično nastopa proti ministru Radiču, češ da je osramotil položaj ministra prosvete. Ta demagog se je drznil prosvetnim delavcem v tej državi poslati naredbe, s katerimi se gazi osnovna pravica vseh državljanov. z ustavo zagotovljena vsakemu človeku in kier preti onim, ki bi sc mu ne udali. St.iepanu Radiču in kliki, ki ga podpira, je treba pokazati, da jc zakon v naši državi najvišja volja. Turčija in Jugoslavija Carigrad, ■>. decembra, p. Turški zu nanji minister Ruždi beg je prispel v Carigrad. Novinarjem je izjavil, da je našel v Beogradu pri predsedniku vlade Pašiču in zunanjem ministru dr. Ninčiču veliko naklonjenost. V raznih razgovorih z jugoslovenskima ministroma se je ugotovilo, da se stališči obeh držav kriieta skoraj v vseh vprašanjih. Minister Ruždi beg je nato sprejel diplomatski zbor. Kralj in kraljica na lovu Beograd, 30. decembra, p. Prihodnje dni odpotuje kraljevski par v Apatin v Vojvo» dini. V gozdovih med Apatinom in Bezda* nom se ho priredil velik lov. Rusko-turŠka pogodba naj bo narodov Vzhoda. — Pogajanja Rusijo Dunaj, 30. decembra, s. Po neki berlinski vesti se vršijo trenutno med Nemčijo in Rusijo pogajanja za sklep nevtralitetne pogodbe po vzorcu ravnokar sklenjene pogodbe med Rusijo in Turčijo. Obe državi naj bi se obvezali, da ne bosta z vojno nastopali druga pro. ti drugi ter v primeru vojnih zapletlja-jev z drugih strani ohranili medsebojno nevtralnost. Pogodba naj bi začasno veljala za tri leta. Unija sovjetskih republik je odločena skleniti take por >dbc začetek za defenzivno zvezo vseh za sklep slične pogodbe med in Nemčijo. z vsemi državami, ki nameravajo ohraniti mirovno stališče napram Rusiii. Tc nevtralitetne pogodbe pomenijo šahovsko potezo sovjetske Unije proti locarn. ski pogodbi, ki jo smatra Rusija kot napad Anglije proti njej. Angora, 30. decembra, s. V vrhovnem vojnem svetu je naglašal Ahmed beg pomen rusko-turške pogodbe kot podlage za defenzivno zvezo vseh narodov vzhoda. Mussolinijev referat ministrskemu svetu Optimistično poročilo o sestanku s Chamberlainom. — Pogajanja za ureditev dolgov z Anglijo. - Zadnji protifašistovski listi. Rim. 30. decembra, e. Pod predsedstvom Mussolinija se je danes ob sestal v Viminaiski palači ministrski svet. Predsednik vlade Mussolini je poročal o najvažnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu v zunanji politiki, nadalje o razpravah in sklepih Zveze narodov v Ženevi, o parafiranju garancijskih pogodb ter o razorožitvenih pripravah. Mussolini je obvestil ministre tudi o vsebini razgovora, ki ga je imel včeraj v Rarallu z angleškim zunarvim ministrom Chamberlainom in ki je po mnenju italijanskih političnih krogov izredno velike važnosti spričo bližnjih angleško - italijanskih pogajanj za ureditev italijanskih vojnih dolgov v Angliji. Finančni minister conte Volpi jc obrazložil ministrskemu svetu finančno sta nje koncem 1. 1925. ter določil smernice, ki se jih bo morala držati italijanska finančna delegacija pri londonskih pogajanjih za ureditev italijanskih dolgov Angliji. Ministrski svet je odobril ta navodila in ie delegaciji dal potrebna po- oblastila za pogajanja v Londonu. Ministrski svet je sklican zopet za iutri ot 10. dopoldne. Rim, 30. decembra, k. «Popolo d' Ita-iia« se obrača proti fašistovskim listom, ki zastopajo stališče, da ie fašizmu opozicija koristna in potrebna. List izvaja, da nobena revolucija ni trpela opozicije, niti zunanje niti notranje. Ko je Trocki zapadel v revizijonizem. je bil pregnan v Kavkaz. Opozicijonalci v francoski revoluciji so končali pod giljotino. Opozicija v Italiji danes torej nima praviet obstoja. Napulj. 30. decembra c. «11 Mattireo in drugi listi, ki so bili odvisni od južnt izdajateljske družbe, so prešli v last neke napuliske industrijske družbe, ki ji načeluje fašistovski poslanec Barattc-lo. «11 Mattino«. ki je bil doslej zagrize:' liberalni dnevnik, bo odslej naprej sledil navodilom Mussolinija in fašizma. Pavia. 30. decembra e. Konservativci list «La provincia pavese« pride s 1. januarjem v fašistovske roke ter bo odslej izhajal pod imenom «11 popolo*. Silne poplave v Nemčiji in na Češkem Reke neprestano naraščajo. — Del Kolna pod vodo. — Halle, 30. dccembra. s. Zaradi nepresta* rega deževja in južnega vremena je pričela naraščati reka Saale. V gornjem teku je po* plavila široka polja na obeh bregovih. Koln, 30. decembra, s. V pokrajinah ob Renu in Mozcli traja deževje dalje, tako da obe reki z veliko naglico naraščata. Vo* da je v Kolnu na več mestih udrla v sta* ro mesto. Reka narašča vsako uro za 3 do 4 cm. Tudi reka Mosel narašča dalje. V Koblcnzu so morali izprazniti hotele, ki leže ob bregu. V Trierju so morali nagloma Ren je poplavil vso okolico. Pretrgane železniške zveze. izprazniti ob bregu ležeče hiše do prvega nadstropja. Žcleznica ob reki je ustavila obrat, ker so vsi nasipi in tiri deloma pod vodo. Stari Ren se je združil z Novim, ta ko da je med obema rekama nastalo več kilometrov široko jezero. Praga, 30. dcccmbra. s. Radi splošnega južnega vremena so vse reke narastle. MoL dava in njeni pritoki že padajo. Laba in nje. ni pritoki pa šc vedno naraščajo. Tudi reka Cheb jc občutno večja. -3S£- Konec mednarodne kontrole v Bolgariji Sofija, 30. decembra, p. Predsednik ministrskega sveta je obvesti! sobranje o odloku veleposlanike konference, da se iz Bolgarske odipokličejo organi vojne kontrole ter je izjavil zahvalo velesilam in na-glasil, da bo Bolgarska v bodoče nadaljevala politiko miru in lojalnega izvrševanja odredb mirovnih pogodb. Terorizem v Grčiji Atene, 30. decembra, s. Vlada je včeraj izdaia tri naredbe, ki bodo mogle vsak čas ukrotiti politične upore v javnosti. Prva naredba prepoveduje listom pod pretnjo, da jim bo traijno zabranjeno dalje izhajati, prinašati kakršnekoli izjave republikanskih voditeljev- Kafandarisa, Papanastasia in Mi-halokopulosa. Z drugo naredbo je vlada ustavila neki antrvenizelističen in neki vc-nizelističeu list ter zagrozila z isto kaznijo vsakemu listu, ki bi objavil kak napad proti vladi. Tretja naredba napoveduje naj strožje mere proti komunizmu. Ruski državljan Oskar Muller ic bil že na podiagi te naredbe aretiran. Resen položaj v Turčiji London, dccembra s. Posebni poročevalec lista »Timesc brzojavlia i2 Angore, da je položaj zelo resen. Dne 28. t m. se bo sestal pod predsedstvom Mustafa Kemal paše vrhovni vojni svet. Vlada bo morda prisiljena začeti vojno, da pridobi zopet svoj prestiž in prepreči revolucijo Pariz, decembra s. Kakor poročajo iz Angorc, bo Mustafa Kemal paša aprila odpotoval v Moskvo, kjer sc bo sestal s Či-čerinom, radi posvetovanja o položaju, ki jc nastal po sklepu rusko-turške pogodbe. Avstrijske finance Dunaj, ' dccembra. k. Mesečni proračun za januar 1926. izkazuje po razčlenitvi žc* nevskega reformnega načrta v tekočem po* slovanju 74.97 milijonov šilingov izdatkov, 75.90 trilijonov šilingov dohodkov, torej 0.93 milijonov šilingov prebitka. Za investicijo je predviden izdatek 8.02 šilinga. Skupno s prebitkom 7.91 milijonov šilingov iz kon* tokorentnega poslovanja rezultira celokunni prebitek 0.32 miliionov šilingov. Francija se ne pogaja z Abd el Krimom Pariz, 30. decembra, s. Na današnji seji zbornice jc obrazložil ministrski predsednik Briand stališče francoske vlade glede misije Abd el Krimovega odposlanca stotnika Cunninga. Briand je izjavil, da sta Francija in Španija po pooblaščencih sporočili Abd e! Krimu svo. je mirovne pogoje. Abd el Krim pa je odposlal osebnost, ki nima polnomočia. in poleg tega izbral trenutek, v katerem i sta Franciia in Španija odkrili niti ob-: širne propagande za upor celega Islama. Francoska vlada bo stopila v pogajanja neposredno s posameznimi plemeni, katerih večina pa se je itak že podvrgla. Upor proti Abd el Krimu? Psriz, . dcccmbra. s. <'N<"w York Hc* rald» poroča iz Madrida, da jc izbruhnil v okolici Sesuana upor proti Abd el Krimu. Med uporniki in pristaši Abd cl Krima je prišlo do težkih bojev. NTa obeh straneh jc bilo mnogo mrtvih. Trije glavni voditelji Abd el Krima so baje padli. Politična eksploatacija madžarske poplave Budimpešta, 30. decembra, s. Poplava ^ bekeškem komitatu bo imela najbrže politič ne posledice. Poslance Ludvik Szilagyi sc ie sporazumel z voditelji parlamentarnih frakcij, da naj sc skliče izredna seja parlamenta, ki naj bi sc vršila začetkom januarja. Grof Albert Appony bo opozoril vlado na katastrofalne posledice določb trianonske mirovne pogodbe, vsled katerih .ie vodno gespodarstvo Madžarske izredno oškodova 1:0. Poplava v pokrajini rek Koros je nastal.: vsled tega, ker rumunske oblasti niso dovoli pazile na to, da so Rumuni na svoje: ozemlju podrli nasipe, kar je povzroči-poplavo v madžarskem delu bekeškega V: mitata. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik .DOMOVINO"? Sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem Uradni italijanski komunike zatrjuje, da je sestanek uvedel dobo tesnega sodelovanja med Anglijo in Italijo, Rim, 30. decembra, r. O sestanku italijan« skega min. predsednika Mussolinija in an« gleškega zunanjega ministra Chamberlaina, ki sta se včeraj sestala v Rapallu, je bil si' noči ob 10. objavljen naslednji službeni ko« munike: •tVčeraj se je vršil v Rapallu sestanek min. predsednika Mussolinija in angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. Dasi se Chamberlain ne mudi v Italiji iz kakih po« litičnih razlogov, vendar pa njegovo bivat nje v Rapallu nudi priliko za sestanek s predsednikom Italijan, vlade v svrho razgo« vora obeh politikov ter izmenjave naziranj o najvažnejših aktualnih vprašanjih. Po dolgem {»svetovanju, ki sc je nadaljevalo tudi v času intimnega obeda, so se proučili v prisrčnem razpoloženju glavni elementi sodobne mednarodne politike in jc bila pri tem ugotovljena možnost ter potreba nada* Ijcvanja sedanjega sodelovanja, ki že ob« stoji med Italijo in Anglijo. Pri tem je tre* ba posebno naglasiti, da je temu sodelo» vanju namen, »praviti v sklad razne naspro« tujoče si interese, da bi se mir v Evropi čimprej konsolidiral.» Kasno ponoči je Mussolini nadaljeval svojo pot v Rim. Mussoliniju so na povrat« ku iz Milana v Rim priredili v Genovi in Rapallu, kakor tudi na vseh večjih postu jah, kjer se je vlak ustavil, burne ovacije. Današnji listi se obširno bavijo s snočnim sestankom Chamberlaina in Mussolinija. »Tribuna« pripominja, da so sc na tem se* Stanku razpravljala vsa vprašanja, ki so bl« Ia predmet nedavnih razprav v Locarnu. Predvsem so bila izmenjana naziranja o iz« vedbi razorožitve, zatem pa sta se oba dr« žavnika po informacijah lista bavila tudi z nedavno sklenjeno rusko»turško pogodbo. V vseh vprašanjih se jc med njima ugoto« vila popolna soglasnost. Vsi listi brez raz« like pripisujejo temu sestanku veliko poli« tično važnost in namigujejo, da se bodo njegove praktične posicdice pokazale že v najkrajšem času. 4 tedne brez brane! Parlšk' umetnik o gladanju Wolly v svoji stekleni kletki, donasa danes najnovejši berlinski D«ulig«Journil v kinu «Dvor». Pazi na novi cestni red! Od 1. januarja vozi desno, prehitevaj levo! Rusko-turška pogodba V Parizu sklenjena rusko - turška pogodba. ki sta jo podpisala Čičerin in turški zunanji minister Ruždi beg, je napravila na zapadno evropsko javnost zelo neugoden utis. Sklep te pogodbe jc v ruskem smislu očividno odgovor na Locarno. v turškem smislu pa odgovor na ženevsko rešitev mosulskega vprašanja. Pesimisti vidijo v tej pogodbi celo klice za ustanovitev Zveze azijatskih narodov. Na vsak način pa jc pariška pogodba javna demonstracija proti ženevski Zvezi narodov. Sovjetska Rusija in Turčija sta po tej pogodbi obvezani, da ne sodelujeta v nobeni diplomatski kombinaciji, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi pogodbeni stranki. Zveza narodov more sicer obstojati tudi brez Rusije in Turčije, toda vseeno ni v interesu Zveze narodov, oziroma v interesu univerzalnosti, ki mora biti «primum agens« Zveze narodov, ako dve državi, od katerih je ena velesila, druga Pa razpolaga z veliko vojaško silo. javno demonstritata proti nji. Kakšen bo vpliv rusko - turške pogodbe na razvoj mosulskega vprašanja, bo pokazala šele bodočnost. Zdi se, da Turčija ni ravno naklonjena vojnim pustolovščinam. V Ženevi so pač premalo računali z možnostjo, da more priti Turčija v sfero sovjetske diplomacije. Čičerin je dosegel pač cenen uspeh, ki ga bo znala sovjetska vlada izrabiti v notranji in zunanji politiki. Pred italijansko-angleškimi finančnimi pogajanji Ta konsolidacijo italijanskega dolga v Angliji. Rim, 28. decembra. Takoj po novem leta se prično poga-fanja za konsolidacijo, oziroma način odplačevanja italijanskega dolga Angliji Italijanski finančni minister Volpi, ki je tako uspešno rešil vprašanje italijanskega dolga v Ameriki, dospe na čelu delegacije v London v nedeljo. V pondeljek se prično pogajanja z veliko-britanskim zakladom, ki bodo predvidoma trajala kakih 10 dni. Italija dolguje Angliji 14 milijard 875 milijonov zlatih frankov, torej Ie za pol milijarde manj kot Francija. Kot je znano, stoji angleški zakiadni minister glede vprašanja ureditve medzavezniških dolgov na stališču takozvane Balfourje. ve formule z dne 2. avgusta leta 1922. Velika Britanija ne zahteva od svojih dolžnic, da jih plačajo celokupni dolg, temveč natančno toliko, kolikor mora ona vračati Zedinjenhn državam na račun medvojnega posojila. Od te vsote ie pripravljena odšteti zneske, ki jih sama prejema od Nemčije na temelju Da-\vesovega reparacijskega načrta. V smislu washingtonske pogodbe mora Anglija plačevati do 1. 1933. Ameriki letnih 33 milijonov funtov šterlingov. Odtlej pa do 1. 1984., ko bo likvidiran ce! dolg. bodo znašala angleška letna plačila 38 milijonov funtov. Od nemških reparacij prejema Anglija 22 odst Ker hoče Anglija, kot rečeno, tudi te vsote uporabiti za odplačilo svojega ameriškega dolga, se s tem zmanjšajo njene terjatve napram dolžnim zaveznikom za 1. 1926. na 25 in tričetrt milijona funtov šterlingov. na 20 en četrt milijona za leto 1927., na 11 milijonov za nadaljnja 4 leta in od 1. 1933. dalje na 16 milijonov funtov šterlingov. Italijanskemu finančnemu ministru je torej prav lahko izračunati, koliko odpade od angleških terjatev napram zaveznikom na Italijo. Pri tem računu je upoštevati še drugo temeljno zahtevo Anglije, da namreč ne sme noben dolžnik plačati razmeroma več Zedlnjenim državam kot pa Angliji. Velika Britanija zahteva postopanje «pari passu*. Italija se je, kot znano, obvezala napram Zedinjenim državam, da jim bo prvih pet let plačevala po 5 milijonov dolarjev. Sorazmerne pogoje ji bo stavil tudi angleški zakiadni minister Churchill. Italija torej pozna angleške zahteve in če pristane na enake pogoje, kot jih ie dobila v Washingtonu, bodo januarska pogajanja v Londonu potekla hitro in uspešno. Zdi pa se, da bo skušala italijanska delegacija doseči še večje ugodnosti v Angliji, kot jih je priznala Amerika. Italijansko časopisje to zahtevo izrecno postavlja. Izjavlja, da bodo londonska pogajanja ne le finančne, temveč tudi politične narave. Pri tem namiguje, da ne more biti Angliji vseeno, kakšno stališče zavzame Italija napram rusko-turški pogodbi in napram turško-iueo-slovenskemu zbližanju, ki kljub deman-tllem iz Beograda vzbuja dalekosežne komentarje v laškem časopisju. Končno namerava zahtevati italijanska delegacija, da se vrne Italiji one pol milijarde zlatih lir. ki jih je med vojno deponirala v Londonu. Napram tej zahtevi je angleška vlada že zavzela stališče, ki je diametralno nasprotno laškemu. Izjavila je uradno, da ti zlati depoji več ne obstoje, ker so bili med vojno poslani v Zedinjene države v svrho nabave municije. Če jih hoče dobiti Italija nazaj, mora dati Angliji potrebne milijone, da nabavi zlato. Z drugimi besedami: Anglija hoče ohraniti omejeno laško zlato kot jamstvo, da ji bo Italija res poravnala svoj dolg . . . Nove senzacije iz Kitajske Iz Kitajske so dospele zopet senza-cijonalne novice. Pred dobrimi tremi tedni so šle po svetu vesti, ki so .naznanjale katastrofalni konec generala Čangtsolina. gospodar ja Mandžurije in glavnega tekmeca med generali, ki se bojujejo za oblast v Kitajski. Ta katastrofa je nastopila, ko se ie podpoveljnik čangtsolinov. general Kuosunglin, izneveril svojemu šefu in prešel na stran njegovih nasprotnikov. Ker je povedel s seboj znaten del man-džurske armade, je postal Čangtsolinov položaj nenadoma silno kočljiv, zakaj Kuosunglin ni le odpadel od svoiega šefa in prestoDil v tabor Fengiuhsianga gospodarja Pekinga in glavnega tekmeca mogočnega Mandiurca, marveč se ic takoj obrnil s svojimi četami na Čangtsolina. ga seveda pooolnoma presenetil s svojo izdajo, da se je moral naglo umakniti na sever. 2e so brzojavi sporočali svetu popoln polom čangtsolina, navajajoč že njegovo namero, da kapitulira; že je moral prepustiti zavratne-mu sovražniku svojo prestol ico Muk-den in bežati še dalje na sever. Kuo« sunglin je postajal gospodar Mandžurije. Tedaj pa se je nenadoma, takorekoč preko noči obrnilo kolo bojne sreče. Čangtsolin se je izkazal sijajnega stratega: zvabil je nasprotnika za Mukden, tam oa nenadoma navalil nanj s strašno silo. s tako izredno vehemetico. da ga ni le popolnoma porazil, marveč popolnoma uničil njegovo vojsko. Podrobnosti o bitki še ni veliko, a videti je. da je naval Čangtsolinove konjenice popolnoma zmedel nasprotnika in da ie del KuosunglLnovih čet zapustil svojega poveljnika ter prešel k čangu. Poraz je bil tako popoln, da se ie Kuosunglin moral preobleči v kulija, da bi ušel. a so ga čangtsolinovi konjeniki vendarle vjeli. Zagrizenost kitajskih notranjih bojev odseva iz usode, ki je zadela vjetega Kuosunglina. Postavili so ga pred voino sodišče ter ga obsodili kot izdajalca na smrt in ga ustrelili še isti dan ob desetih zvečer. Prav tako so ustrelili tudi njegovo ženo; vojaki pa so oo izvršeni justifikaciii odrezali obema glavo ter ju nosili več ur. nataknieni na drogove po mttkdenskih ulicah. Strašna usoda premaganega generala, ki se ie še pravkar smatral za gospodarja situacije v Mandžuriji. priča o strahotni podivjanosti ki. tajskih notranjih borb. S to zmago pa seveda nikakor še ni razčiščen notranii položaj v Kini. Na-sprotno, gotovo je. da se ie še boli kom-pliciral. Zakaj istočasno, ko »e Čangtso-liti zmagal pri Mukdenu. so Fengjfhsian gove bojpe sile premagale generala Li-člngiina, podnoveljnika Čangtsolinove-ga. ga vr?le iz Tlentsina ter prisilile na umik proti Šantungu. Potemtakem ie še povsem negotovo, kako bo mogel Čang-tsolin izrabiti svoio mukdcnsko zmago. Hkrati se komplicira situacila v drugem oziru Japonci so bili ob času Čang tsalinove nesreče v naglici poslali čete v Mandžurijo, da držiio tamkajšnjo železnico. ki se nahaja od 1. 1906. v japonski okupaciii in io čuvaio pred bojuio-čima se straikama. Sedaj pa trdiio kitajski nacijonalisti. da so japonske čete direktno pomagale Čangtsolinu proti nasprotnikov in so odločile njegovo zmago; in že se prirejajo velike manifestacije po kitajskih mestih proti Japoncem. njihovemu vmešavanju, ki pa ga Japonci zanikavaio. Na drugi strani j se trdi. da sovietski zastopniki poma- i gaio Fengjihsiangu. Tako je notranii položai v Kini danes j bolj kompliciran kakor poprei. Kaj je s klerikalno avtonomijo? Odkar je klerikalna avtonomistična gonja doživela popoln poraz in niti zadnji pristaš v Koroščevj stranki več nc verjame v klerikalna avtonomistična gesla, so klerikalni listi skoro popolno j ma utihnili z zahtevo Po avtonomiji in so se povrnili k svojemu staremu geslu, da ie vera v nevarnosti in morajo it; vsi katoliki skupai rod dr. Koroščevo klerikalno zastavo A danes tudi to preizkušeno staro ceslo ne vleče več mnogo. Dr. Korošec se ie baje vrnil zelo raz očaran s svojega pgitacijskega ootova nia po Dalmaciji, Hercegovini. Hrvatski in drugod, kjer je spoznal, da imaio katoličani druge važneiše skrbi kakor pa braniti svojo vero. ki jim je nihče nc ogroža. Tudi v Sloveniii ne vnema več volfl-cev stara pogreta klerikalna kaša. Dr. Korošec je že prevečkrat premenial svoia gesla. Klerikalni pristaši bi zato predvsem radi vedeli, kai je z avtonomijo, ki jo zadnje čase klerikalno časo-i pisje tako vneto nadomešča z vero. Posebno nezadovolinj so klerikalni novo-struiarii. ki sta jih svoiečasno ustvarila poslanca dr. Gosar in Kremžar. oba odlična avtonomistična prvaVa. Odkar sta poslanca, sta se sicer umaknila v oza-| dje. zato pa tem bolj zabavljajo mlašj inteligenti v klerikalni stranki, ki nočejo razumeti, zakaj bi morali menjati programe kakor srajce. Ti so tudi med ljub lianskimi klerikalnimi zaunniki «pro7'!i agitaciio. nai zahtevalo od dr. Korošca pojasnil o bodočih njegovih načrtih kakor tudi o niegovem dosedanjem de'u, ki se nikier ne pozna. Predvsem na hočeio vedeti, kaj je z avtonomijo. Za avtonomijo iim ie končno sicer ravno toliko kakoT dr. Korošcu, gre pa predvsem za to. da vržejo pod roge starinom v vodstvu SLS par polen. ker nočeio mladinov nikjer pripustiti na odločilna mesta, kjer se lahko tudi kai zasluži. Delo klerikalnih mla-dinov uspeva zadnie čase tem lažie. ker so se v javnosti poiavile razne neugodne vesti o klerikalnih gospodarskih podietjih. Tako doživliamo zanimiv prizor, da z dr. Korošče-vim sodelovanjem ni samo propadla avtonomija Sloveniie. ampak da se ruši tudi niegova lastna "samouprava* v klerikalni stranki. Svetozar Pribičevič pride v Ljubljano V nedeljo 17. januaria se vrši v Lfub-llani velik manlfestacllskl shod. na katerem nastopi kot glavni govornik šef SDS poslanec Svetozar Pribičevič. Orozariamo že danes vse somišljenike in priiatelie SDS. zlasti pa naše oi-ganizacije v Ljubljani, na to manifestacijo. Politične beležke + Shod zaupnikov SLS za Ljubljano se ie vrš-l snoči v Unionu. Poroča! 'e ljubljanski poslanec dr. Korošec, ki pa v velikio razočaranje navzočih ni hotel našteti nobenih svoiih zaslug in uspehov za srečno Ljubljano. Pač pa ie razlagal. da gosp. Pribičevič na svojih ogromnih shodih niti toliko poslušalcev nima. kakor on (dr. Korošec) ljubljanskih zaupnikov. Zanimivo je. da so klerikalni zaupniki snreieli resoluciio, v kateri zahtevajo takojšen razpis ljub'ian skih občinskih volitev. Kot posebr.o važne so bile označene volitve v Delavsko zbornico, češ. ne gre toliko za strokovne interese delavstva, temveč za moč SLS. ki nai pokaže, da je ona komandant delavskih slojev . . . -f Priznanje 'Slovenec* poroča, da je klerikalni poslanec Pušenjak v seji finančnega odbora omenjal, kako se je obravnaval proračun v prejšnjih letih, ter zahteval, naj se obnovi sedai ista praksa. Za nas je izjava posl. Pušen.ia-ka dragoceno priznanje, ker dokazuje, kako neutemeljeno .ie bilo klerikalno hujskanje proti proračunskim razpravam v preišnjih letih, ko so bili na vladi samostojni demokrati. Ker «Slov^-nec» tudi poroča, da so v istem smislu govorili tudi drugi onoz;ciiski poslanci, je iziava posl. Pušenjaka še tem bolj zanimiva 4- Klerikalci in socijalisti. »Slovetieo objavlja pastirsko pismo avstrijskih ško fov. ki proglaša sociialiste in komuniste za sovražnike Boga. kar da se vidi iz stremljenj socialističnih mladinskih in strokovnih organizacij. <-Slovenec» navaja skoro dobesedno oklic avstrijskih škofov, ki poziva: »Varujte se pred strupom socialističnega časopisja! Varujte se nred socijalno - demokratskimi društvi in organizacnaml in pred soc,-demokrat strokovnimi organ:z*ciiami!» V Ljubljani pa vemo. da je škof volil komuniste in socialne demokrate in da so bili klerikalci ž nlimi na magistratu v koa!ici'i! Ali so imeli slovenski klerikalci takrat drugačno vero kakor danes. ko objavljalo oklic avstrijskih škafov proti socijalnim demokratom in ko- munistom? Ali pa so morebiti socijalni demokrati in komunisti v Sloveniji postali sovražniki Boga šele od tedaj, odkar nočejo več mnogo čuti o zvezi s klerikalci? + Konferenca Male antante že zopet odgodena. Beograjska »Pravda^ prinaša vest da se konferenca državnikov Male antante. napovedana za 20. januarja v Dubrovniku, ne bo vršila, ker da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ravno tiste dni zadržan radi obiska Predsednika poljske vlade, nato pa se odpravi v Ženevo. Domneva se. da se bo sestanek Male antante. ki je bil že tolikrat odgoden, vršil spomladi, in sicer na Bledu. 4- S t]. Radič proti študiranju v Inozemstvu. Včeraišnie zagrebške «Novo-sti» ob-avliaio izlavo prosvetnega nrni-stra Sti. Radiča. da se je na zagrebški vseučiliški konferenci tudi razpravljalo o odredbah, s katerimi nai bi se doseglo boliše posečar.ie predavanj na univerzah. da se bi povišal odstotek absolventov. ki iih ie v naši državi samo 15 odstotkov. Razen tega pa izjavlja tudi Radič, da se obisk inozemskih univerz iu zem. Iz Aten poročajo, da bo grška vlada ustanovila posebno državno podtainištvo za pobijanje komunistične propagande. — Anplija in frak. Po poročilih iz Londo« na se pričnejo te dni v Bagdadu pogajanja za sklep nove pogodbe med Anglijo in Ira« kom. — Brezposelnost v Nemčiji. Kakor poro« ča »Berliner Tageblatt». znaša po zadnjem štetju Število brezposelnih v nezasedenem delu Nemčije 567.000, v zasedenem delu pa 102.000 oseb. «Vorwaerts» ugotavlja, da se je ittevilo brezposelnih v zadniih tednih pomnožilo za okroglo 4 odst. Na Bavar« skem znaša število brezposelnih nad 120 tisoč. Iz mariborske jngosiov.-českoslovaške lige Maribor, 29. decembra. Minulo sredo zvečer je imela mariborska iugoslov. - češkoslov. liga zopet zanimivo odbotovo sejo pod vodstvom predsednika narodnega poslanca dr. Pivka. Čeprav so že nastopile božične počitnice, je vendar prisostvovalo seji še 11 odbonikov. kar znači vedno enako živahno delavnost v društvu. Iz številnih poročil so bili važni zlasti dopisi centrale lig iz Prage, ki je na svoji zad-nii seji pod predsedstvom ministra dr. Hodže in v navzočnosti podpredsednika praškega župana dr. Baxe. sklenila, predložiti ligam skuoei zbor delegatov lig ob priliki sokolskega zleta v Pragi. Poleg tega zbora z referati o nrosrramu liginega delovanja in splošnih slovanskih vorašamih. bi se razmotrivala zlasti tudi aktualna vprašanja za delovni program najbližjega časa. Zaključila bi ta zbor nrinierna mamfestačna prireditev v večjem štilu. Takšnji sestaiki lig bi se nai vršili odslej vsako leto. menia-je na Češkem in v Jugoslaviji. Mariborska liga ic ta predlog soglasno odobri'a in bo nien predsednik dr. Pivko ob Novem letu. ko se oelie v Prago, osebno dogovoril rrxlrobneiši pr<~«rram s tamo-šnio centralo. zlnsfi sodelovanje iugo-slovenskth lig. Poleg tega hi se lahko vrš'l že sorože.ii vsakoletni kongres naš:h !ig skuprw z iugoslov. - češk:mi društvi, ki ie za prihodnje leto mišljen na Bledu. Praška liga ie nadalie sporočila odgovor še ene češke pivovarne, ki je bližje meie in bi lahko po še ugodne;Ši ceni uvažala k nam svoie prvovrstno pfvo. kakor hitro bo z n^šo državo sklemena trgovinska pogodba in z njo znižana uvozna carina Posl. dr. Pivko jc po-iasnil. v kakšnem stan''i se naha^o to-zadevnt poga;ania s Češkoslovaško in r>ri"-av!ia!na dela. Upati je ugodnega usoeha. Strossmaverjeva kn:ižnica v Pragi ;e že urejena in ie 1'ga izdelala načrt, kako se bo mogla knnžn!ca tudi v bodoče ugodno snonolnjevati. Priorave za reprezentančni iugoslovenskl Ples l!ge v Pragi so v polnem t«*ku. ravno tako tudi za jugoslov. turistično in narodopisno razstavo ki bo tudi ob sokolskem zletu otvorien v Pras'. medtem pa v drugih mesti Češkoslovaške. Obširno ie pri tei priliki praška centrala jugoslov. - češkosbv. lig razprav- ljala tudi o študiju jugoslovenskega di-jaštva na Češkem, ki nazaduje, ker so se pač spopolnile univerzs pri nas. Odboru je bilo naloženo, da pokrene potrebno v olajšanje študija naših d\iakcv na Češkem, ki pa imajo v Pragi med drugim svoje poslopje, katero upravlja liga skupno z odborom naš li dijakov in seve ob podpori češke vlade. — Nedavno .ie priredila praška liga krasno uspeli diner v slovo odhajajočemu generalnemu konzulu Nastazijeviču. ki ie premeščen iz Praq;e v Solun. Bil ie zelo delaven na oolju jugoslov. - češkoslov. zbliževanja in so se odhodnice udeležile najodličneiše češke osebnosti in tudi naš poslanik l.iuba Nešič. — Liga ic nadalje sklenila, intervenirati pri češkem zunanjem ministrstvu, da podeli vsaj trome-sečno štipendijo za študiranje čeških razmer v Pragi, nekemu članu mariborske lige. ki izredno marljivo deluie na poliu iugoslov. - češkoslov. zbližan.ia. Odbor je to vest s posebnim zadoščenjem sprcel na znanje. Maribor>ka liga bo priredila takoj }>■' Novem letu večer s predavanjem i'.; skeptičnimi slikami o češkoslovaških kopališčih in še v ianuariu svoi letni občni zbor. Generalni konzul ČSR dr. Beneš ic pravkar sporočil, da bo poslal po Novem letu celo serijo skioptičnlh slik o ČSR. ki bodo zelo primerne ligine večere Vse slike so krasno izdelane in v barvah. Delo jugoslov. - češkoslov. lig je tore: tudi izven manifestačnih dni vedno enako intenzivno, kakor je prijateljstvo med obema narodoma vedno enako iskreno Združene neodvisne strokovne organizacije sklicujejo v nedeljo, dne 3. janu arja 1926, ob pol 10. dop. v dvorani restavracije «pri Levu» na Gosposvetski c. 16 v Ljubljani zaupniski zbor Odzovite se torej vabilu in vsi na zbori Za Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste Rudolf Juvan I. r. Dr. Joža Bohinjec i. r Valentin A. Urbančič l. r. Iz Trbovelj t— vSokoh priredi danes svoj veliki ples z raznimi komičnimi nastopi in alegorij«-' starega in novega leta. t— Invalidska organizacije prosi dotični ka, ki je našel denarnico z manjšim zne« skoro in nekim nadpreglednim listom, dn isto zanesljivo njej vrne. t— Halo! Trboveljčani kam pa na Silve-, strov večer? Vsi k Forteju, kjer prireti društvo »Rudniških nameščencev» Silve strovo z zelo pestrim iD za Trbovlje pope! noma novim sporedom. Kdor se hoče dane? zvečer res neprisiljeno zabavati, naj sigur no poseti prireditev. t— Ljudska visoka šola v Trbovljah it preteklo nedelja končala s ciklore pred' vanj iz prirodoslovnega področja, ki iih prevzel g. prof. Dolžan- Z imenovanim c-i klorn je dosegla Ljudska visoka šola rekorrl no število poslušalcev, ker se je udeležil vseh treh predavanj skupno okoli 1500 liu ds. Pa ni čuda, da je bil tak naval k predavanjem te vrste, kajti g. profesor je go vori! tako nazorno in zanimivo, da je ca vdušij zadnjega nevedneža v prosvetnih ozi rih in ga vzpodbudil, da prične samostoi no razmišljati o raznih znanstvenih problemih. t— Podrutnice Zveze slov. vojakov hr odkrila na Vidov dan 1. 1926. spomenik « svetovni vojni padlih Trboveljčanov. V t-svrho prosi svojce in znancc padlih in p: grešanih trboveljskih občanov, naj javijo najkasneje do 15. marca prihodnjega leta občinskemu ali župnemu uradu v Trbovljah imena padlih in pogrešanih. Prijava naj s<-izvrši ali pismeno ali ustmeno in naj vse-buje poleg imena tudi rojstne podatke in cventuelno tudi dan in kraj smrti ali datum, od kdaj se pogreša. Po možnosti m. naj priložijo prijavi odnosno prinesejo na prijavni urad uradni dokumenti, ki pričajo o smrti ali pogrešanju v svetovni vojni. Pripominja se, da jc smatrati za padle in pogrešane vse one, ki so padli ali pogn šani od 28. julija 1914. do 2. decembra 191S. t— Rudarska nadaljevalne šc la v Jrbo-. 'Ijah pod vodstvom g. Roberta Plavjak^ s, od leta 1905. dalje prav pohvalno -azvija. kar dokazuje vsakoletna večja udeležb,1 učencev na šoli. Kakor prejšnja leta, tako jo tudi sedaj podpirajo sledeče korporac' je: občina Trbovlje, TPD, rudarska zadru; ga za okrožje Celje, skupina l in 2 ter okr zastop Laško. Iz poročila o lanskem delo vanju šole posnemamo, da je bilo v prvem letniku 33 gojencev, v drugc-iu pa 27. Skoraj vsi so imel: l judskošolsko izobrazbo, po ročenih jc bilo 0, najmlajši Je bil star J* let, najstarejši pa 38 let Učila in učne pri pomočke jc dal na razpolago šolski odbor, mnogo pa ravnateljstvo TPD v Trbovljah, učne sobe in ostalo pa krajni šolski svet. V vsakem letniku se je tedensko poučeva lo po 10 ur in siccr: jezikovni pouk (učitelj Mirko S-.išnik). računstvo (šolski upravitel: Robert FlavJakl, rcmljepis (učitelj Rudo!» Kalan), lepopis (učitelj Karol Omerzu), obn no spisje (učitelj Anton Kuhar), rnineralo gijo in geologi io (učitelj Adolf Jesih), ru-darstvo (inž. Matej Lipužič), risanje (inž. Pavel Vrbič), Poučevanje je zahtevalo tn di v preteklem šolskem letu veliko trudi od strani učiteljstva, ker je pouk radi mno golične pred;zobrazbe posameznih učcnee< moral biti individ-ialen. Kljub vsem težko čam p* so dosegli učenci prav zadovoljiv-uspehe. Da je po etovni voini rudarski', nadaljevalna .šola na novo oživela, jc v pr vi vrsti zasluga dvor. svet. inž. Strgarja v Ljubljani, ki jc vedno ka^al razumevanje in odkrite simpatije do šole. Konferenca Udruženja jagosloveiiskih učiteljev . v Beograda V pondeljek popoldne ie pričela v dvorani Učiteljskega doma v Beogradu konferenca širšega glavnega odbora Udruženja jugoslovenskih učiteljev, ki .ie trajala dva dni. Konferenco je vodil predsednik Udruženja Vuksanovič in je bila udeležba zelo številna. Zastopani so bili delegati iz vseh pokrajin naše države, med njimi Slovenci: načelnik v prosvetnem ministrstvu Pavel Flere, predsednik U.IU. poverjeništvo Ljubljana. ravnatelj Luka Jelene ter Josip La-pajne. Rudoif Dosta!. Anton Gnus in Ivan Tomažič. Na dnevnem redu je bila razprava o resrganizaciji Udruženja in o sedanji prosvetni politiki. Društveni tajnik Mi-lojevič je prečital načrt ožjega odbora o reorganizaciji UJU, ki bo predložen prihodnje leto kongresu. O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, v katero je poseglo veliko število govornikov in je bila mestoma tudi zelo burna. Delegat Stanojevič je v svojem govoru naglašal. da je treba najprej načelno rešiti vprašanje, ali naj se organizacij ustanovi na centralistični ali decen-tralistični podlagi. Večina govornikov je bila zato, da vprašanje reorganizacije Udruženja ni tako nujno in je treba o tej stvari poprej vprašati za svet pokrajinske skupščine. Med tem časom naj izvrševalni odbor redigira pravila in jih pošlje vsem pokrajinskim udruženjem. Iz diskusije je bila razvidna želja, da naj se Udružen.ie organizira po oblastih, kakor jc administrativno razdeljena tudi država. Sledila je razprava o prosvetni politiki sedanjega ministrstra prosvete Stjepana Radiča, ki je bila istotako mestoma precej viharna. Končno j: bil izvoljen 6 članski odbor, ki je sestavil sledečo resolucijo in jo predložil prosvetnemu ministru Radiču: 1. Soglašamo s poročilom in predlogi, ki jih je predložil izvrševalni odbor v svoji spomenici 2. decembra, izročeni ministru prosvete. Te predloge naj g. minister uva-ruje pri orijentaciji in izvedbi prosvetne politike v našem osnovnem pouku. Posebno obračamo pozornost na to, da se čimprejc izdela nov in edinstveni zakon za osnovne šole. Pri sestavi tega zakona pa je potrebno .sodelovanje UJU. Zahtevamo, da se pri osnovnem pouku v vseh panogah ne vrše take spremembe, ki moTejo prekiniti kontinuiteto v šolskem delu. 2. Zahtevamo, da sc ne vrše nepotrebne, nepravične in brez strokovnih raizlogov utemeljene spremembe in premestitve prosvetnega osobja. od katerega so mnogi znani kot ugledni strokovnjaki in narodni delavci, ki obenem sodelujejo kot sotrudniki tega udruženja, katero od svojega obstanka deluje na konsolidaciji države in naroda. 3. S proračunskimi dvanajstinami naj se ne kršrjo pravice učiteljstva, dosežene s •-talnimi zakoni. 4. Zahtevamo, da se učitelj stvu ne zabra- lijuje izvrševanje ustavno in zakonito zajamčenih pravic. 5. Zahtevamo, da pride v novi zakon določilo, da so šole državna institucija in da na njih delujejo državni, po predpisu usposobljeni učitelji. Podpore poplavljencem v mariborski oblasti Maribor, 30. decembra. Kakor izgleda, neštete žrtve iz zadnjih poplav v mariborski oblasti nimajo pričakovati kake omembe vredne podpore od vlade. Nesrečni ljudje so to menda žc sami uvideli in so se zlasti Prekmurci, ki so največ trpeli, že davno odpravili na pot po širni domovini z uradnimi potrdili, da so bili poplavljeni in pridno trkajo r.a vrata sočutnih src. Prišli so žc prav do Maribora in obiskali tudi vse kmetiške hiše po Slovenskih goricah. Kakor izvemo, imajo naši ljudje več razumevanja za te nesrečneže in vsakdo daruje, kar pač more v teh težkih dneh. ko pritiska tudi na nje z vso težo davčni vijak. Majhno drobtino je vendar vrgla poplavljencem sedanja vlada tudi s svoje mize. Ravno te dni je mariborski veliki župan nakazal iz državne podpore poplavljencem sreza Murska Sobota 300.000 Din, v Celje 50 tisoč dinarjev, •v Ptuj 70 tisoč dinarjev in še nekaterim drugim najbolj prizadetim srezom po 10 do 30 tisoč dinarjev. Vse to je seveda toliko kot kaplja v morje bede in ni bilo mogoče ustreči niti najnujnejšim potrebam tisočerih oškodovancev, ki so imeli vsak za sebe več škode, kot je prišlo vladne podpore za ves okraj. Pomožni odbor za poplavljence v Prekmurju, ki je takoj po povodnji vpeljal zbiranie prispevkov pod predsedstvom velikega župana g. dr. Pirk-majerja v Mariboru, je nabral dosedaj okoli 36 tisoč dinarjev, ki jih bo ob zaključku akcije razdelil. Oni, ki še niso prispevali, naj to store čim prej. ker se tu pač najbolj uveljavlja zlati rek: Dvakrat da, kdor hitro da. Mariborski plesi (Neka; razmišljanja pred sezono.) Maribor. 30. decembra. 2e parkrat smo naslikali naše gospodarske težave, ki niso v Mariboru prav nič drugačne kot v celi Evropi, izvzem-ši, da se naše mesto diči še s posebno obmejno draginjo. Še hujše vesti prihajajo iz okolice, z dežele, ki bi jo lahko označili z nepretrganim trpljenjem in pomanjkanjem. Davščine teže vse sloje, da ne moreio več dihati in človek si nehote dan na dan z grozo obnavlja brezupno vprašanje: Kam to pelje, kam to sre? Kljub temu smo videli, da je Maribor ravno čez praznike prav temeljito vc-seliači! in za prihodnii mesec se pojavljajo na oglih vsak dan novi lepaki za veselice in plese. Maribor hoče plesati, kakor v časih najhujše inflacije. Noče- ll i i m Samo še danes na SiSvesfpovo se predvaja najelegantnejši salonski film tega leta Luksuzne ženine V glavni vlogi najlepša žena sveta, miada, elegantna temperamentna 5 PsppV ^ nam v *em "zkošnein filmu po- a ■ kaže višek svoie umetnosti ter pravo modno revijo (27 najnovejših toalet). — Druga zvezda pri tem filmu je edini slovenski filmski fflHtfgJE i^Kfffea^fff igralec svetovnega slovesa, priljubljeni h JSEh <&£ V ostalih vlogah: Lia EibenschGtz, Hans Junkermann in Julius Falkenstein. — Vesela vsebina — Krasna fotografija — Prekrasni naravni posnetki. Predstave se vrše danes ob: 4., pol 6., pol 8. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Cene nezvišane! Preskrbite si pravočasno vstopnice! Jutri: Monumentalno filmsko delo: Ujetnik dvorca Zende. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani (Telefon 124.) 8 l jgj Ee mo pridigati proti veselju ia plesu, ki ga tudi nihče nikdar zabranil ne bo. Povsod in vsikdar je bilo tako. Leži v človeški naravi, da. si hoče s smehom oddahniti tudi v dneh najhujših skrbi in pomanjkanja. Narava zahteva to in najde Po navadi v tem novih moči za daljni odpor v boju pa obstanek. Čisto drugačna Pa ie stvar teh prireditev, kadar zahtevajo od najširše javnosti. da se iih udeležuje ne iz lastne potrebe, ampak v interesu '-narodnega blagra^ in podobno zvenečih «dobrih namenov*. Pismonoša prinaša dan na dan takšna vabila in pozive in moral bi sc odreči lastni prehrani, oblačenju in spaniu. čc bi hotel po nazorih teh nešte-vilnih prirediteljev ostati zaslužen in resničen narodnjak. Morali bi zanemarili lastno deco in samega sebe. če bi hoteli izvršiti vsai dobršen del teh «narodn':h dolžnosti® po zakaienih, prašnih, vinskih duhov prežetih dvoranah. In še si kar kliuke podajajo neštete nabiralne pole Narodni davek je postal brezsrčen moloh. ki žre naibolj onim. ki sami nimajo. Resničen blagor javne dobrodelnosti kategorično zahteva, da tu enkrat za vselej odločno zavremo. Naj pleše, kogar veseli, toda naj se zabava na svoj račun. Nai društvari. ker ne zna drugače ubijati časa. Šircka javnost pa se nc sme pustiti sferorizirati. da bo plačeval posameznik, pa naon. Moisterski pevd r.orimbcrški: gle- dališče v Josefstadtu: Riviera (Molnar); Carlteater je imel v sredo zvečer premijero nove Nedbalove operete »Donna Gloria«. Dr. Branko Šenoa — ravnatelj umetnostne akademije v Zagrebu. S kraljevim ukazom je imenovan za ravnatelja umetnostne akademije v Zagrebu g. dr. Branko Šenoa, dosedanji načelnik umetniškega oddelka v beograjskem ministrstvu za prosveto. Predavanje o Prešernu na beograjski Ljudski univerzi. V torek zvečer je priredila Ljudska univerza v Beogradu predavanje o Prešernu. Govorila je gdč. profesorica Ljub: ca Jankovičeva. Salcburške svečanosti se bodo vršile I. 1926. od 6. do 29. avgusta ter prinesejo med drugim Hofmannsthaiovo delo »Jeder-mann« v režiji Maksa Reinhardta z nemški mi igralci. Dunajski operni ravnatelj Schaik bo dirigira! Mozartovo »Čarobno pišča!c Bruno Wa!ter »Rop iz Seraila«, Kraus pa Straussovo »Ariadno na Naksn«. V načrtu je tudi izvajanje Gluckovega »Dona Juana . Pcrgolesejeve enodejanke »La serva padro-na« in Mozartovega dela »Les petit riens«. Pazi na novi cestni red! Od 1. januarja vozi desno, pre* hitevai levo! Domače vesti * Ukrepi cblaslev radi vožnje na desno. Mariborski veliki župan je izdal razne umestne ukrepe in navodila podrejenim oblastvom. da se nova odredba »Vozi na desno! i med ljudstvom brez škode udomači in s tem preprečijo nepotrebne nesreče in kazni. Predvsem bodo s l. januarjem l£?o. na okrajnih in državnih cestah na vsak kilometer nalepljeni veliki lepaki z debelo tiskanimi napisi »Vozi desno!s dalje bo ta odredba par mesecev vsako nedeljo razglašena pri cerkvah, v šolah bo učiteljstvo ponovno razlagalo mladini, da pove starišem način vožnje, skozi tri mesece bodo orožniki vsake i4 dni patruljirali in opozarjali na cestah voznike na nov predpis in opominjali k pravilni vožnji in tudi časopisi so obljubili vso podporo pouka. Ako pa bi vse to ne pomagalo, bodo seve pozneje sledile strožje odredbe. Na meji bo dalje vsak tuj veznik opozorjen na nov vozni red v Jugoslaviji. V Italiji pa itak že velja isti, kot sa pri nas uvaja s 1. januarjem. Tako je upati, da se bomo kmalu uživeli v nov vozni red. * Volitve v Delavsko zbornico. Nujno na prošamo vse voiline odbore in organizacije, da na doposiane okrožnice točno in zanesljivo v najkrajšem času odgovore in pošlje jo potrebne podatke. Vse okrožnice je pazljivo prečitati in vsem zahtevam brezpogojno in točno ugoditi. — Glavni volilni odbor NDL. * Promocija. Gospod Vladimir B a r t o 1 iz Trsta jc bil na ljubljanski univerzi pro-moviran za doktorja filozofije. * Izpremembe v državni službi. Minister za socijalno politiko Je imenoval Andreja Klanščka za namestnika šefa državne borze dela v Mariboru. Premeščeni so: profesor Ivan Mazovec iz Maribora na drž. realko v Ljubljani; višji šumski upravitelj Cvetko Božič iz Bohinjske Bistrice k šumski upravi v Kranjski gori in komisar železniške policije Svetislav Katič iz Dravograda k županiii v Kruševcu. * Himen. V nedeljo, dne 27. decembra s« je poročil asistent kirur. oddelka g. dr. Robert B1 u m a u e r z gdč. Ružo dr. D i v i a-kovo. hčerko zdravnika, vodie kr. umobolnice na Studencu. Mlademu paru iskrene čestitke in srečo! * Himen. V gimnazijski kapeli v Kranju se je 27. t. m. poročil železniški uradnik g. Franjo H e r i c z gospodično Marijo Vrtov škovo, učiteljico v Kranju. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Učitelju g. Josipu Wag-nerju je umrl včeraj zjutraj sedemletni sinko Joško, učenec I. razreda I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani. Pogreb bo v petek, ob 15.30 iz hiše žalosti, Jenkova ulica št. 6, v Vodmatu. Blag mu spomin težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! * Smrt uglednega srbskega politika. V to rek je umrl v Beogradu po daljšem boleha-nju v 56. letu starosti bivši minister in narodni poslanec, dr. Ivan Pavičevič, rodom iz črne gore, eden izmed redkih poštenih ljudi in politikov, neizprosen borec za državljansko svobodo v slavnih dneh radikalne stran ke. Po Ivardanskem atentatu Je bil skupno s pok. Stojanom Protičem aretiran ln obsojen na 20 let težke ieče. O priliki poroke Aleksandra Obrenovlča je bil pomlioščen, nakar se je čez leto dni ločil od svojih tovarišev in stopil v samostalno radikalno stranko in bil do ujedinjenja poslanec za valjevski okraj. Po ujedinjenju je vstopil v demokratsko stranko, a ie izgubil poslaniški mandat in potem nI več kandidira!. L. 1930. ie bi! imenovan ra kraljevega namestnika na Cetinju. kjer je bil vsled svoje pravc-nosti izredno priljubljen. Preteklo leto so mu črnogorski separatisti ubili edinega brata. * Izplačilo katehetskih nagrad. Finančna delegacija objavlja uradno: Dne 28. t. m. je doše! delegacljski odlok z dne 23. t m. DR br. 91.160, s katerim otvarja finančno mini-nlstrstvo kredit za izplačilo teh doklad. Računovodstvu delegacije je strogo naročeno, da naj kakor hitro mogoče sestavi likvida-ci!ske podatke in jih predloži kompetentnim raredbodavcem. t. j. gospodoma velikima županoma v Ljubljani in Mariboru v odobritev. Ker se že samo po sebi veliko število percipijentov multiplicira še s tem. da skoro pri vsakem prihaja v poštev več budget-nih perijod. ki jih je treba posebej obračunati, tako da je vsega skupaj treba adjusti-rati okrog 2000 postavk, je delegat odredil, da računovodstvo uredi svoje poslovanje tako,, da se izplačilo izvrši v partijah, od katerih bo poslednja po vse! priliki odpravljena proti 20. januarju 1926. * • Izstop Iz naše državljanske zveze. Kakor objavlja ministrstvo za notranje zadeve, so iz naše državljanske zveze izstopil!: Josip Klenovšek monter v GOstingu, pristojen v Loko pri Laškem: Kristina Gori-šek. železniška uslužbenka v Mddlingu, pristojna v Dolenji Logatec; Bogomir Muršec, trgovec v Blanskem. pristojen v Biš pri Ma riboru; Alo:zij Rižnik, kovač v Beljaku, pristojen v .lanževski vrh pri' Mariboru: Ka-rolina Dobečar, bolničarka v Gradcu, pri stojrta v Maribor, in Alojzij Štulc, kovač na Reki. prlstoien v Rovte pri Logatcu. * Zračni promet med Zagrebom ln Beogradom. Glavni .odbor beograjskega Aero-kluba razvija živahno akcijo za upostavo zračnega prometa na črti Beograd-Zagreb. Za stvar sta se zainteresirali dve finančni skupini: v Zagrebu so to večinoma banke, v Beogradu pa privatni finančniki. Prihodnji mesec se bo vršila konferenca na kateri se sklene definitivni sporazum. Pripravlja se gradnja šestih avljonov za potnike. poŠto in lahko blago, ki naj bi tekom ene sezone iz-vršHi približno 400 poletov. Izraža se želja. Jutri s Ujetnik dvorca Ženile Senzacijonalni velefilm v 10 dejanjih. Poskrbite si pravočasno vstopnice! Elitni Kino Matica da se vši aparati izgotovi.io v naši državi. Domači tvornici Z. Rogožarski v Beograda hi »Ikarus« v Novem Sadu sta že predložili svoje oierte. * Nagrade /a pokončavanjc volkov. Kakor sc uradno razglaša, se vsakomur, ki se iricaže, da ic v območju ljubljanske ali marl borske oblasti na katerikoli način ujel ali ubil voika, izplača iz lovskega zaklada nagi ada, ki znaša za volkuljo 500 Din, za volka 400 Din in za mladiča 150 Din. Da je bil volk, za katerega se zahteva nagrada resnično ujet ali ubit v obTc-Čiu ljubljanske ali mariborske oblasti, se mora s potrdilom pristojnega županstva dokazati političnemu oblastvu. V potrdilu ie treba navesti čas, kraj in druge okoliščine, ki so odločilne za podkrepitev verodostojnosti Te izpremembe Stopijo v veljavo dne 1. januarja 1926. * Razpisana službena mesta. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrož je Tržlč-trg. Prošnje naj se vlože do dne 25 januarja 1926. Pri okrajnem glavarstvu v Prevaljali pa se odda mesio zvaničnika (zvaničnice) v 3 skupini položajne plače. Prošnje se sprejemajo do dne 20. januarja 1926. pri velikem županu mariborske oblasti Notarska zbornica v L:ubljani razpisuje notarsko mesto v Mariboru, izpraznjeno po smrti notarja dr. Barleta, aH drugo notarsko mesto kl bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. 4 Razpis mest železniških zdravnikov. V območju direkcije državnih železnic v Ljubljani so razpisana mesta železniških zdravnikov in sicer za zdravstvene okoliše; Ljjb Ijana IV. Maribor VI, In Sevnica. Zaprosilni rok do dne 20. januarja 1926. Podrobne informacije pri šefu sanitetnega odseka direkcijo državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta 4. NovodošJo volneno b!a*o primerno za božična darila: trikotažo, pletene vo'nene jopice, razno perilno blago, šl'one, barhente itd. nudi na ceneje F. in J. Gorlčar, L'nbllana. Sv. Petra c. 29. obleke po meri, klobuke, čepice itd. izvrstno blago, n'zke cene nudi tvrdka Anton Preskep, Sv. Petra cesta štev. 14. * Lastna poslopja za carinarnice. Uprava monopolov je zahtevala od prometnega ministrstva, da ji na vsaki postaj! odstopi potrebne prostore za carinike in carinska skla dišča. Ministrstvo že!Ji ni moglo ustreči, temveč jc od uprave monopolov zahtevalo da loči svoja skladišča od postajnih in s! zgradi lastna skladišča iz svoie potrebe. * Meteorološke postaje v Sloveniji. Z odlokom ministrstva poljoprivreuc in voda pre idejo s 1. januarjem vse meteorološke postaje, ki so spadale v obseg lildrotelinične-ga oddelka, pod upravo Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. Ob tej priliki apeliram na svoie nove sotrudnike, da bi bili našemu Zavodu naklonetil v isti meri. kakor so bili dosedaj Mdro-tehnične-mu oddelku. Samo na ta način se bo ta važna panoga naše kulture mogla razviti in donesti obilne sadove v prid ljudstva. — Upravnik: Dr. A. Gavazzi. * Ustanovni občni zbor društva »Ženski Pokret« bo v soboto 2. januarja ob pol 4. popoldne v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata. Na ustanovni občni zbor pridejo zastopnice beograjskega »Ženskega Pokreta«: predsednica gospa Mileva Milo-jevič, gospodična Lackovič, organizatorka tako uspešnih Pokretovih gospodinjskih tečajev po srbskih vaseh, in gospa Ivanič. Gdč. Darinka Lackovič bo po ustanovnem občnem zboru poročala na kratko o svojem delu. Zato vabimo zlasti učiteljice, ki se zanimajo za to vrsto dela, da pridejo na ustanovni občni zbor. * Udruženje vojnih Invalidov Celje vabi svo'e člane in članice na svoj 6. redni letni občni zbor, k! se bo vršil v nedeljo, dne 3. januarja ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom. — Odbor. * Izjava. V št. od 8. VII. 1925. smo priobčili notico, v kateri smo dolžili »Orla« na Polzeli raznih ekscesov. Prepričali smo se, da so ti očitki neutemeljeni, vsled česar lojalno popravljamo krivico, ki smo jo storili. * Vremensko poročilo JZSS. 30. decembra. Bohini brez snega. Kranjska gora zjutraj ob 7. uri + 2° C, brez oblakov, 25 cm snega, sren smuka povoljna. Z Velike planine ni poročila. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Kozina Ko., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov, pod lastno ceno dokler traja zaloga. Blago je garantirano najboljše kvalitete, prodala se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, tla Breja štev. 20. + Pristanišče v Slsku. Zagrebška trgovska zbornica Je predložila ministrstvu trgovin« in industrl:e poziv, naj se skliče konfe renca strokovnjakov Iz cele države, na kateri naj b! se razpravljalo o možnosti izgradnje velikega rečnega pristanišča v Si-sku ter o ustanovitvi parobredarske zveze med Siskom in Beogradom. V ministrstvu sedaj proučavajo ta zanimiv! projekt * Razpečevale) tisočdlnarsklh bankovcev, policijske Oblasti po vsej državi so mrzlično na delu, da izslede neznanca, ki Sta hotela spraviti v Novi Gradiški skoro za 8 milijonov ponare'enih tisočdinarsklh bankovcev v promet. Zagrebški policiji se je fe posrečilo ugotoviti identiteto enega izmed obeh. Je tO Mate Madunič, rojen I. 1884. v Cisti pri Imetskem. oženjen, visok okoli 180 cm. debel ln pristriženih brk. Kljub mori'1-vemu poizvedovanju oa e Imel na roki tetovirano, da :e služil v bivši avstro-ogrski vojski pri 53 pp. 4. bataljonu ln ime Lovro Dikmič. Dorrneva se. da Je ponesrečenec doma iz Scsvetov pri Zagrebu. * Aretacija Mariborčanke v Zagrebu radi umora. Na Miramarski cesti v Zagrebu so r.ašli v torek truplo 14 dni starega novorojenčka. Policija je aretirala služkinjo Marijo Pepelnik iz Maribora, kl je priznala da je dne 28. t m ob 6. zvežer odložila tam kal svoiega otroka. Dete je umrlo od gladu ali pa od mraza. * Samomor aH zločin? Iz Zidanega mosta nam pišejo: V torek so našli delavca cementne tovarne, O. Mina, v njegovem stanovanju mrtvega. Pogrešali so ga že več dni. Ne ve se, ali je izvrši! samomor, ali pa je bi! izvršen na njem zločin. * Strašen zločin vcrsko-blazne matere. V nedeljo, dne 27. t m. zjutraj je izvršila posestnica Neža Anželj iz Vrha pri Trebel-ntm grozen čin nad svojo 5 tednov staro hčerko. V hipni blaznosti jc dekletu prerezala vrat, da je takoj izkrvavelo. V verski zmedenosti je nesrečna mati po aretaci ! Izjavila, da se čisto nič nc kesa svoiega dejanja. češ: »Saj to ni bil nedolžen angelček, terrveč je bil v njem vrag!« Anželjevo so orožniki odvedl v Mokronog, nakar je bila na odredbo tamkajšnjega zdravnika odposla na v umobolnico na Studenec v Ljubljani. * Na deti utopPenec. V bližini kolodvora Kresnice so dne 25. t. m. potegnili iz Save truplo 50—60 let starega utopljenca. Truplo je biio žc močno razpadlo In sc ie nahajalo po mnenju zdravniške komisije v vodi žc par mesecev. Po obleki sodeč, je pripadal utopljenec delavskemu sloju. * Volk v hleva. V Blatnici pri Mostarju je vdrl te dni v hlev posestnika Miliča velik volk ter planil na konja. Mitlč je zgrabil ko! ter skučal prepoditi volka, kar pa se mu nI posrečilo. Volk jc moža IJuto naskočil in bilo bi se mu slabo godilo, da mu ni še pravočasno prihitel na pomoč netjov brat V skupnem naporu sta volka ubila. Volk }e tehtal 59 kg. Iz Ljubljane u— Kaj Je s prevedbami v tobačni to. varni? Že dne II. decembra Je minister financ v sporazumu z ministrom pravde izdal odlok št. 6425, s katerim se imajo tobačni nameščenci razvrstit! v določene ?tu pe !n kategorije. Zadnji 'Mongolski glasnik* je odlok prinese! v celoti in s tem opozoril nameščence raznih tobačnih tovarn, da se pobrigajo za prevedbo. Tudi nameščenci ljubljanske tobačne tovarne so takoj povzeli potrebne korake in se obrnili na ravnateljstvo tovarne s prošnjo, da se Jih prevede po novem zakonu. Deoutacija je dobila odgovor, dn velja nov! zakon samo za tovarno v Nl?u. Medtem Je delavstvo izvedelo, da je delavstvo v Beogradu, Nišu, Sarajevu in drugih krajih že prevedeno iti že prejema dohodke po nov! prevedbi. Ponovne deputacije pri ljubljanskem ravnateljstvu niso dosegle nobenega uspeha In od gotove strani se sedaj zvrača kTiv-da na — Beograd! Mnogo nejevolje ie tudi radi tega, ker delavstvo že dva meseca ni prejelo tobaka kot je običaj že par let. AH je že zopet Beograd kriv? Delavstvo tobaonc tovarne kar najodločneje zahteva, da se prevede po novem zakonu, ki Je žc od 11. decembra v veljavi, kakor tudi. da se mu čimprej da to: kar mu po običajnem pravu pripada. Delavstvo ne zahteva dni-ee?a kot svoje pravice in dolžnost tovarne Je, da delavstvu te pravice preskrbi. Prihodnjič brvmo o tem vprašanju napisali kaj več. - V. K. u— Danes na S'lvestrovo noč p2rcfcega društva »Ljubljanski Zv^»! Začetek ob osmih zvečer, vstopnina 10 Din. Pridite pravočasno, ker miz ni mogoče rezervirati. \'a veselo svidenje! u— Silvestrov večer Olepševalnega društva v Rožr.! dolini se bo vršil na Strelišču pod Rožntkom. Na sporedu so: godba, umetni plesi, igre. kupleti. alegorija, nato prosta zabava s plesom. Začetek sporeda tečno ob 8. uri zvečer. u— S:lvestrov večer Somia I. se bo vršil danes v veliki !n mali dvorani »Kazine*. Na sporedu so: koncertne točke, solooetje gdč. Spelce Ramškove. telovadne skupine, društveni kvartet, komični nastopi g. Pov-heta, kvartet pevcev »Ljublanskega Zvona«. O polnoči slikovita alegorija, nato ples. Prijatelje Tabora, člane društva Ka- Nagrade za pravilno rešitev aoanke Alice Tei*ry kl igra glavno vlogo v monumentalnem filmskem delu U'etnftk dvorca Zende smo p. večnim tešlteliem z včerajšno pošto EHtni Kino Matica. vodilni kino v Liubijani. zlno in drugo Sokolstvu naklonjeno občinstvo najuljudneje vabi — odbor. 2432 — Sokolsko društvo v Štepanji vasi vabi na Silvestrov večer, ki ga priredi .• društveni telovadnici pri bratu Anžiču — Soržu. Na sporedu so telovadne točke, deklamacije, pete. kupleti. tri burke In ples. Začetek ob 20. url — Zdravo! Odbor. u— Predprodaia vstopnic za Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu sc bo vršila danes, od 3. do 5. popoldne v Narodnem domu, v odborovi sobi. u— Silvestrov večer priredi nocoj absti-nentsko društvo «Treznosti» v higijenski točilnici na velesejnru. Na sporedu so recitacije Župančičevega Cicibana, Scliškarje-vih Trbovelj, Paschejevih pisem črnca Lu-kanga Mukare. zodba, prosta zabava itd. Začetek ob pol 20. uri. Brez vstopnine. u— Silvestrovanje «Soče» v Ljubljani. Vsi č^ani m prijatelji «Soče«, ki v tako lepem številu povečajo stalna predavanja našega društva skozi celo leto. so vabljeni, da se udeležijo Sihrestrovega večera »Soče., ki se bo vršil v salonu pri «Levu». Spored bo prav pester, tako da se bo ljubezen starih in mladih prijateljev do našega društva ob nastopu leta 1926. Še poglobila in povečala. Prehod v novo leto bo spremlja! slovesnemu trenutku primeren nagovor tovariša Ante Mrviča iz Ribnice. Začetek je ob po! devetih zvečer. Cb prosti vstopnini torej ni razloga, da se ne bi vsi potrudili na zabavni Silvestrov večer «Soče»! u— Československa Obec v Ljubljani priredi danes, ob 8. zvečer v restavraciji •Zvezda« Sflvestrov večer. Program, člani, pridite vsi! u— Na Silvestrov večer Šmtiakobčaniv vabi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj svoje člane in njih rodbine h Kavčiču na Prlvoeu. Brez vstopnine. u— Narodna čitalnica v Š!škl naznanja, da bo z dnem 2. januarja 1926. začela poslovati njena knjižnica, ki se Je na mrvo uredila in izpopolnila. Odprta bo vsako sredo In soboto od 19. do po! 21. ure. u— Mestna blagajnlca ne posluje radi žrebanja ljubljanskih srečk za stranke dne 2., 4. In 5. januarja. 2459 u— Koncert v kavarni »Evropi- se vrši danes, dne 31. decembra. Godba dravske divizije. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. u— Kavarna gostilna »Central« priznano najboljša vina. Na Silvestrovo do 4. ure zjutraj odprto. Se priporoča Štefan Mihoiič. u— Gostilna pri »Fajmoštru« priporoča sledeča izborila vina: Dalmatinsko belo z otoka Visa, liter II Din; črno 11 Din; štajersko belo 12 Din; črnina iz Vršeča 12 dinarjev; blzeljsk! rizling, beli 14 Din; Portugalka dolenjska 14 Din; JeTuzalcmc iz Ljutomera 16 D!n; Mozler 17 Din. Pikerčan letnik 1921. iz Vetrinjskega dvora 20 Din. u— Gostilna pri »Fajm^štni« toči izborno belo in črno dalmatinsko vino z otoka Visa po ugodni ceni 11 Din liter. 2408 u— Ustanovni občni zbor »Akad. kluba v Šiški« sc bo vrši! v soboto, dne 2. januarja v prostorih Narodne čitalnice v Sp. Šiški. Udeležba je za vse akademike - Šiškar-Je obvezna! Akademsko naobraženi gospod-Je Iz Šiške so vabljen!. — Pripravljalni odbor. 2445 u— Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški priredi Silvestrov večer v botelu »Be!levue>. Na programu so raznovrstne zabavne točke. Vstopnine nI. Začetek ob 8. ur! zvečer. Društvu naklonjeno občinstvo se najuljudneje vab!, da poset! prireditev. Zdravo! 2395 u— Društvo državnih uslužbencev. H. redni občn! zbor te vrši v nedeljo, dne 3. januarja 1926. ua realki, soba 6 ob 14. uri. Člani se vabijo, da se ga udeleže poinoštevilno. — Odbor. u— PodmladkarJI Rdečega križa na VI. dcš. os. šoli v Ljubljani VII. vabijo prijatelje iolcke mladine k prireditvi dne 3. januarja ob 17. v Šolski telovadnici na Gasilski cesti. Vsem dobrim srcem se prav lepo priporočajo, saj prirejajo za uborne sotr-pinčke. Spored: govor, petje, prizori, telovadni nastop, deklamacije, igri. u— Dramatični odsek »Unlle«. Vsi člani dram. odseka in vsi tamburaši so vabljeni na današnji članski sestanek v društveni sobi. Narodni dom. Tamburaši instrumente s seboj. Prosim točnost in sigurno udeležbo. — Tajnik. u— Umrli v LJubljani. Zt-dnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtn! slučaji: Marija Blaž, mizarjeva vdova, izdelo-valka žirtmic, 73 let — Terezija Makše, po-strežnica, 38 let — Marija Pretnar," delavčeva hči, 16 mesecev. — Silvestra Pohar, h£i čevljarskega pomočnika. 2 dni. — Fran Hribar, delavčev sin, 20 mesecev. u— Vefkl cirkus pride v Ljubljano. Kakor nam poročajo, pride v kratkem v Ljubljano novi veliki cirkus. Vsled mraza in sbbega vremena se predstave ne bodo vršile na prostem, temveč v eni največjih ljub Danskih dveran. Ridovednl smo. k?ko si uprava tega cirkusa zamišlja izvajanje svojih predstav v zaprti dvorani. u— Najden človeški embrio. V Srmor. Gregorčiče'.-i ulici so naši! dne 26. t m. človeški embrio moškega spo'a ?e dokaj razvit Policija je uvedla zasledovanje po neznani materi. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prflavljen! policiji sledeči slučaji: 1 tatvina. 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, I prestopek kaljenja nočnega miru. 1 oskrumba, 4 prestopki cestnega policijskega red3 in 2 prestopka obrtnega reda. Aretacije so bile izvršene 3 rrt Sicer: 1 radi beračenja, 1 radi vlačuganja tn 1 radi raz-grajanjfl. u— Male tatvine. Iz drvarnice Joslptne Jaflove na Vidovdatrskl cest! št. 20 Je v noči na torek ukradel nernsn tat dve kokoši, vredni 75 Din. — Marij! Rozman iz Št Vida Je žepar izmaknil na Vodnikovem trgu rjavkasto Ustnico 2 vsebino 130 Din gotovine. u— Nesreča pri deta. V tmeik popoldne, okrog 15. ure. se je pripetila na stavbi mestne k!;r!b!-sti, prijav ni treba vlagati. 2. V istem roku tnorajo vložiti prijave delojadalci, ki ne oddajajo davka z mesec* nimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni pre* koračil 65. leta starosti, navesti zaslužek, katerega bo v letu 1926. predvidoma dose« gel. 3. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovinska podjetja, sled« nja, ako kupčujejo «na debelo® ali «na dc« belo® in «na drobno*), morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname naj« kasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci, pa, ki odpremljajo pobrane zneske s četrt* letnimi izkazi (vsi ostali deloda jalci), pa te* kom 14 dni po preteku vsakega četrtletja. IV. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejem, kc na leto za eno osebo več nego 5000 Din, jo dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za od« mero dohodnine naznanilo o izplačanih ■službenih prejemkih v 1. 1925. do konca me« scca januarja 1926. Za to nuziipnilo nI pla* čati nobene takse. V. Razgrnitev predpisanih izkazov in prizivni rok O davkih, ki so jih davčna oblastva od« merila v IV. četrtletju 1925.. bodo predpis« ni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1926.. kolikor niso bili davčni za* vc-zanci na razgrnitev izven tega roka po« sebej opozorjeni. Prizivni ro:< sc pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. VI« Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1926. dospejo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1926. Davč* ni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, čc sc nc plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračunati poleg 8 odst. zamudnih obre« sti še za opomin 4 odst. terjanega zaostan* ka. Tržna poročila Novosadska blagovna b«rza (30. t. m.) Pšenica: baška, 13 vagonov 285 — 295; banatska, 3 vagoni 285. Oves: baški, 1 vagon 1S5. Turščica: baška, za januar, 2 vagona 126; sremska, za februar, 5 vagonov 130; sremska, 13 vagonov 123 — 125; Iradjija, 5 vagonov 125. Moka: baška, «0ss», 1 vagon 465: baška. «5», 1 vagon 355. Tendenca čvrsta. Zagrebški tedenski sejem (30. t. ;n.) Dogon spričo praznikov precej majhen. Zlasti svinj je bilo malo. Bilo pa je tudi povpraševanje malo, le teleta so se iskala v večji meri in so se zato tudi nekoliko podražila. Vsem drugim vrstam so cene za malenkost popustile. Za Italijo so se kupile manjše partije drobne živine. Notirajo za kg žive teže: voli I. 10 — 11, II. 8 — 9, III. 6.50 — 7.50. bosanski I. 8.50 — 9, II. 7 do 7.50, III. 5.75 — 6. krave domače 8 do 8.50, II. 5 — 7, III. 2.50 — 5, bosanske II. 5 — 5.75. III. 3 — 4, junice I. 8 — 9, II. 7 — 7.50, junci I. 10 — 11.50, II. 9 — 10, bosanski 7 — 9, teleta 8—11 (zaklana 12 do 14), svinje mesne domače 11 — 12. debele 13.50 — 15. sremske 14 — 15 (zaklane domače 13 — 14.50, zaklane sremske 15 do 16), prasci do 1 leta 9.50 — 11, nad 1 letom 10 — 12.50 Din. Knna: navadna detelja in iucerna 125 — 150, seno I. 90 do 100, II. 75 — 90, O tava 100 — 125. slama 75 — 100 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. decembra.) Razpoloženje tudi danes čvrsto, ker je bila ponudba majhna in so prispela iz inozemstva prijazna poročila. Kupčija pa se je vseeno sibaia le v o®kih mejah. Domača pšenica se Je podražila za pol šilinga. Notirajo na debelo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.50 — 40.50, madžarska potiska 44.50 — 46.50; r ž: marchfeMska 28.50 — 29: nova turščica: 22 — 23; oves: domači 28 — 29.50. Dunajski svinjski sejem (29. decembra.) Dogon 17.712 komadov; od teh je bilo iz Jugoslavije 1577. Tendenca mlačna. Cene nazadovale povprečno za 20 grošev pri kg. Notirajo za kg Žive teže: debele svinje I. 1.70 — 1.80, srednjetežke 1.55 — 1.70. kmetske 1.50 — 1.70, stare 1.40 — 1.60, mesne 1.40 — 1.95 (izjemno 2 — 2.20) šilinga. = V trgovinski register sta se vpisali v Sloveniji naslednji tvrdki: >Moslavina«, veletrgovina z vinom in žganjem, družba z o. z. v Ljubljani; Pravost in drug, trgovina z elektrotehničnim materijalom, izvrševanje elektrotehnične obrti itd. v Tržiču. Izbrisale so se naslednje tvrdke: Hotelska družba z o z. v likvidaciji v Ljubljani (ker je likvidacija končana); K~et & Lubšina, trgovina s perotnino in divjačino v Ljubliani, ker se e obrat opustil); J. Ferleš & Berner, pekarstvo v Rogaški Slatini (ker se je tvrdka razdružila). = V zadružni register se je vpisala: Vinarska zadruga fJeruzalemčan« v Ivanj-kovcih, r. z z o. z. Izbrisala se je: Splošna gospodarska zadruga v Kamniku, r. z. z o. z. .= Odprava konknrzov. Ker ni kritja za stroške postopania, so odpravljeni konkurzi razglašeni o imovini Ivana Šege. trgovca v Mariboru, o imovini Marlie Vračkove. hišne posestnice in trgovke v Pobrežju in o imovi ni Jakoba Novaka, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Nadal e sta odpravljena konkurza o zapuščini po pok >! pcm Leopoldu Puklu, tesarju v Spod. Hcčah ter o imovini Henrika Primusa. trgovca v Mariboru, ker je bla vsa masa razdeljena. = Potrdtev poravnave. Potr ena je po-rrvnava. ki jo je sklenil s svoiimi upniki za 31% njihovih terjatev Franc Glažcr. posestnik in trgovec z živino v Dragovičx = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5 januarja ponudbe glede dobave drobio zrnatega železa in jeklene litine; do 8. januarja glede dobave raznih cunj; do 12. 'ar.uarja glede dobave denaturiranega špirita ter signalnih JlP in nalučnikov; do 15. lanuarla glede dobave lopat za premog. Pogoji so na vpogled pri istem odeknju vsak dciavni dan od 10. do 12. ure. = Znižanje obrestne mere pri praških bankah. Iz Prage poročajo: Glede na pred-stoječe znižanje oficijelne bančne rate za pol odstotka so praške banke sklenile s 1. januarjem 1926. znižati obrestno mero za debetni račun, krit z vrednostnimi papirji, za pol odstotka in za nekriti račun za četrt do pol odstotka. Za vloge tekočega računa in za vloge na vložne knjižice kakor za blagajniška nakazila sc bo obrestna mera istotako znižala za četrt odstotka. Po znižanju bančne rate se bo pocenila tudi obrestna inera za trgovinske menice. = Konkurz Jadranske banke v likvidaciji ua Duna'u. Z Dunaja poročajo: Dunajsko trgovinsko sodišče je razglasilo konkunz nad Jadransko banko v likvidaciji. Trdi se, da ie banka že izza januarja 1923. pasivna. Pasiva in aktiva še niso ugotovljena. Borze 30. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčljski zaključki). Vrednote: investicijsko 0—78 Vojna škoda 315—319. zastavni listi Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—105, Praštediona 0—948, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 127—0, Vevče 120— 125, Stavbna družba 100—110, Šešir 115— 120. (115). — Blago: les: javorjevi plohi, neobrobljeni. Ia, od 3 m naprej 40—100 mm, fco meja 0—700; bukovi piohi, neobrobljeni I., II., od 2.50 m napr., 40—100 mm, fco meja 0—550; smrekovi ali ielovi morali 68 68, 78/78, od 4—6 m, fco meja 530—0; testoni, rxwte, fco meja 0—560; trami monte, po noti, fco meja 0—330; poljski pridelki: pšenica: prekmurska 75-76 kg, 2% primesi, fco vag. nakladalna postaja O—300, baška 76 kg 2%, fco vagon naklad, postaja 0—290, sremska, 74-75 kg, fco vag. naklad, jjostaja 0—280; turščica nova, ico vig. sremska postaja 0—130, umetno suha, ico vag. sremska postaja 3 vagoni 155—155, (155); drobna mletvena, v peči sušena, fco vag. slov. postaja 0—175; oves. fco vag. nakladalna postaia 0—193: oflkbi, fco vag. nakladalna posta a 0—130; rž, fco vag. nakladalna postaia 0—220. ZAGREB. V bančnih papirjih je bil danes promet nekoliko večji, vendar zaključni tečaji ne pokazujejo nikakiii večjih sprememb. V industrijskih papirjih položaj nespremenjen. Promet v Vojni škodi je bil nekoliko večji kakor včera'. Tečai ji je padel za 1 toč ko. Promptno blago se le trgovalo po 315. Dinar je na mednarodnem tržišču oslabel Zato je bila na zagrebškem deviznem tržišču čvrstejša tendenca Tečaji vseh deviz so poskočili. Narodna banka jc intervenirala in pokrila povpraševanja v posameznih čekih. Skupni promet v devizah ie znaša! 8.5 milijona dinarjev. Notirale so devize-Dunaj 793.8—803.8, Berlin 1339—1349. Bruselj 256.5-260.5, Bukarešta 25.65—26.65. Italija izplačilo 227.05—229.45, London izplačilo 273.31—275.31. ček 273.25—275.25, e v hiši obenem nastal ogenj. Ker jc torei družini grozil pogin od valov in plamenov, sta oče in mati z otroki vred skočila v vodo in so jih valovi požrli. V mestu Tordi so valovi odnesli zibko. v kateri je jekal majhen otrok. Treščili so z zibelko parkrat ob kamenje s tako silo. da se je razbila, otrok pa je utonil. Obupana mati ni mogla nič storiti za svojega dojenca. Posebno obilno škodo so napravile vode med mestoma Gyu!a in Ovulava ri. Tu je utonilo v valovih nad 2000 repov goveje živine. V okolici Szamosa in Nade leži sedem občin pod vodo. številni kraji pa so poplavljeni do polovice. Dosiei ie zahtevala povodenj okolu 50 človeških žrtev. • Težke so tudi posledice povodnji v Nemčiji. V Sch\varzwaldu na južnem nemškem ozemlju so reke tako narasle, da se je moral ustaviti ves promet. Rena .ie pri Masau narasla za en meter, pri Meinheimu pa za poldrugi meter. V Kolnu no morali radi naraslih voda izprazniti vse kleti, ker je voda naraščala vsako uro za 6 cm. Tudi na Nemškem ni ostalo samo pri povodnii, ampak je tudi tod razsajala uničevalna moč plamenov. V času najhujše povodnji je na treh krajih nastal ogenj, ki ie bil radi vetra tem opasnei-ši ir strašnejši in ic bilo gašenje čisto onemogočeno. Požar ie uničil poleg hiš tudi velika žitna skladišča. O človeških žrtvah pa iz Nemčije še ni poročil. Ko se poslavljate od starega leta, se poslovite tu J od skrbi, ker bo tudi v novem letu omogočila nakup dobrih in najboljših oblačil ped tako ugodnimi pogoji, kakor doslej v-akomur tvrdka FVra^o Schwab - f.fob^ana Že 50 let uživa svetovni glej l^ct najboljšo zo čevlje. 7161 a Ona da čevljem globok in trajen sija i ter hkrati ohrani in vzdrži usnje mehko. Dobi se v vseh barvah. Naša zemlja miruje? Pred nekaj tedni je v Londonu izšla senzacijonalna knjiga; njen avtor je v Londonu debro poznani pisatelj Charles Ford. ki sc udejstvuje tudi r.a polju astronomije. Fordova knjiga je vzbudila v angleškem dnevnem tisku veliko zanimanje, čeprav si kritika nj na jasnem. v katero vrsto ljudi naj bi štela Charlesa Forda: med genije ali med norce. Zakaj na sleherni strani nenavad ne knjige se opaža, kako ločna je francoska rečenica: les extremes se tou-chent. in čitatelj si v resnici r.e more biti na jasnem, da li je delo pisano duhovito ali glupo. Avtor je s svojo publikacijo. v kateri odločno zagovarja naj-absurdnejše trditve, očividno hotel vzbu diti vihar protestov in ugovorov in tako pripomoči svoji kniigi do senzacionalnega uspeha Charles Ford zatrjuje nam reč, da so tako Gali!ei, Kopernik in Kepler kakor tudi vse sodobno človeštvo v pogledu nazorov o vsemirju v velikanski zmoti. Cela teorija moderne astronomije ie po njegovih izvajanjih po-grešna in zgraiena na docela netočnih premisah. Njegova (namreč Fordova* misiia da je. popraviti to stoletno po-greško, odpreti liudem oči in dokazati, da je sloviti Galileijev izrek nesmiseln in napačen. Zemlia sc ne suče okrog svoje osi (pravi Ford), zvezde stalnice sploh ne eksistiraio in razmerje med našo zemljo in ostalimi dozdevnimi solnč-nimi planeti ie povsem različno od one- «New Lamis» se imenuje Fordova knji ga, ki se pravzaprav ne more imenovati niti astronomska študija niti roman, ki pa je vendar oboje hkrati. Pisal jo je, kakor ie iz slehernega stavka razvidno, z neverjetno domišljijo obdarjeni fan-tast, ki se v tem oziru more primerjati i z Wellsom i s Flammarionom. Vsa snov tvori konglomerat ostroumnega opazovanja in bedastih sofizmov. Z občudovanja vredno marljivostjo ie Charles Ford nanizal v svoji knjigi vse mogoče in nemogoče dokaze, s katerim: hoče raztrgati sodobno znanstveno sliko vsemirja. Pri tem se poslužuje precej oporečne metode: kot bazo svoje teorije postavlja astronomske in meteorološke pojave, kojih vzroki znanstveno danes še nra doznani in so vse prej kakor verodostojni. Kakor že omenjeno, trdi Charles Ford. da je nauk o srbanju zemlje zgodovinska pogreška. N^ša zemlia da se ne suče niti okrog svoje osi niti okrog solnca ter absolutno miruje v vsemirju. Nebeški svod ie po njegovem naziranju ogromna kupola, sestavljena iz neoozna ne materiie. Zvezde stalnice so luknjice na tej kupoli, skozi katere ono.nica svetloba drugih svetov v atmosfero naše zemlje (!!). Luna in sedmero planetov, ki se vsi nahajajo znotraj te kupole, so našemu planetu več stokrat bližji, kakor zagotavliaio modemi astronomi na podlagi napačnih računov in nesmiselnih hipotez. Oni drugi svet. ki s;* '"haja onstran nebesne kupole, pošilja k nam svoje posla^" to so kometi, meteori in meteori-fi. Le - ti dospo v območje naše zemlje skozi že omenjene luknjice (kakopak!*, ki so (menda nalašč zanje) pripravljene v nebesni kupoli. Osta,: solnčnl sistemi, o katerih ne bomo nikdar mogli neposredno zaznat' česa bistvenega, so neprimerno mlajši in mnogo boli zdravi kakor naša starikava zemlja, ki tvori v vesoljstvu nekak samoten, od vseli strani zapuščen otok. Mi in naša zemlja, pravi Charles Ford. smo od mladih in zdravih zvezd za vekomaj ločeni, uodobno kakor gobavci od zdravili ljudi. Naj bo dovolj. Iz vsega, kar smo zgoraj podali iz šarene Fordove knjige, bo čitatelj spoznal, da ima Fordova teoriji mnogo sličnosti z nazori starih Kaldej-cev. ki so učili, da ic nebeški svod kovinska kupola, na kateri se bleste zlate glavice v kupolo zabitih žebliev ---zvezde. Moderno astronomijo Charles Ford. kakor vidimo, enostavno negira. Vsa neizmerna obilica nebesnih pojavov. ki jih je mogoče razlagati lc. čc predpostavljamo gibanje naše zemlje okrog njene osi in okrog solnca. vsi ti pojavi za gospoda Forda — ne eksistiraio. Toda če abstrahiramo vso glupo^t. ki je nagromadena v Fordovi knjigi, moramo avtorju priznati vsaj eno: da je znal svoje gluDosti spraviti v nekak sistem. Gospod Ford, kojega astronomski nazori so zreli za blaznico, bi morda žel uspehe, če bi postal — pesnik. X Italijanska kraljica=mati okreva. It Ji. janska kraljica^mati Margerita, ki jc ncna= doma zbolela in katere stanje jc bilo žc skrajno resno, je to pot ubežala smrti. Nje* no zdravstveno stanje sc obrača na bolje in zdravniki sc nadejajo, da bo popolnoma okrevala. X Poskus samomora ruskega pesnika. Iz Moskve poročajo, da jc poskušal ruski pes* nik Scrgcj Jescnin dne 28. decembra izvr« siti samomor v Leningradu. Zdravniki so mu pravočasno rešili življenje. X Božični novorojenčki. Na Sveti dan je bilo v Londonu rojenih dvajset otrok v raz« nih porodnišnicah. Vodstva bolnišnic so obdarovala novorojenčke in matere. X Zvest do smrti. Ko so v Pensncttu na Angleškem pokopali staro gospo, je prišel r,a pokopališče njen beli psiček in sc vlegcl kraj groba, kjer jc ostal več dni in sc ni dotaknil hrane in vode. Nikogar ni pustila zvesta žival h grobu. Končno jc bil ubogi pes tako izstradan, da ga ic morala polici* ja ustreliti. X Smrt dveh artistov v cirkusu. V Bru= siju sta prošlo dni na grozovit način konča--!a dva cirkuška artista. Moža sta sc pro-ducirala na vrvi, ki sc jc nenadoma utrgala. Artista sta padla v strmo globočino. Mlajši, kateremu jc bilo 22 let, jc obležal na mestu mrtev, starejši pa si jc zlomil obe nogi in jc zadobil težke notranje poškodbe. Kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico, je tudi on izdihnil. X Vlom v banko. V pondeljek ponoči so vdrli neznani zlikovci v prostore Kron= ske banke v Komarnu na Slovaškem. Raz= bili so železno blagajno in odnesli iz nje 215.334 češkoslovaških kron, nakar so po= begnili. O vlomilcih manjka še vsaka sled. X Poriarejevalci bankovcev. V Haagu in Amsterdamu so prijela nizozemska obla-, stva tri Madžare, ki so osumljeni, da so po= narcjali bankovce. Kakor razvidno iz papir, je--, jc eden od njih 49Ictni Arcstida Jan-kovits, ostala dva pa sta baje novinarja, in siccr 321ctni dr. Gyorgy Marsovszkv 111 24= letni Gvorgv Markovits. Aretacija obeh zli kovcev v Amsterdamu sc jc izvršila pol ure, preden sta jo nameravala popihati z le* talom domov na Madžarsko. Policija je ugotovila, da je troperesna dctcijica večis noma ponarejevala in razpečavala novčani-cc po tisoč francoskih frankov, ki so prc= ccj dobro uspeli. Domnevajo, da je leglo tolpe v Budimpešti, kjer sc nahaja cela tvor niča za ponarejanje bankovcev. Pravijo, da jc v zadevo zapletenih več uglednih oseb. nc samo Madžarov. Glavni krivcc jc nai = bržc prijeti Jankovits, ki jc prenašal falzU fikatc iz Budimpešte v Holandijo X Nikolaj Nikolajevič opasno zbolel. I/ Pariza poročajo, da je bivši generalisimus ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikola = jevič zbolel in da je njegovo stanje zelo opasno. Dve hčeri Ukrajinska narodna pripovedka. Živel je nekoč človek s svojo ženo in sta imela dve hčeri: ena od njiju je bila njegova, draga pa njena. Obe deklici sta šli neki večer v sosedno hišo prest. Očetova hči je predla Pridno, materina pa se je neprestano ša-'ila in igrala s fanti in ko je prišel čas, da se vrneta domu. je prosila svojo sestro, da ji da nekoliko od svoje preje. Kar ;'e dobila od sestre, je nesla materi, ta pa je mrmrala in bila nezadovoljna. ker sta obe prav malo na-predli. Zato sta se sestri sprli. Drugi večer sta šli zopet k sosedu. Očetova hči je zopet pridno predla in mislila sama pri sebi: danes ne dam Katrici ničesar od svojega konca, pa jo bo mati pošteno ozmerjala. Ko sta sc še pred zoro vračali domu. je nesla očetova hči zelo mnogo napredenega konca in izgotovljenc preje. Na potu pa sta morale preko žive meje. Zato je postavila očetova hči prejo na tla v bližini prelaza, skočila ie preko meie in je hotela potem prijeti za svoj sveženj, da ga prenese. Ali Katrica je bila hitrejša, zagrabila je sveženj s predivom in spretno skočila oreko meje. Ko .ie pritekla domu. je izročila vse skupaj materi in se pohvalila, da je danes mnogo napredla. za sestro Jul-ko pa se je zlagala, da ni nič delala, ampak se samo zabaval s fanti. Majka ie stopila k Julki, jo natepla in je rekla potem očetu: »Zapovej .ii da se mi nikoli več ne prikaže pred oči!« Stari je samo zamrmral: »Dobro, dobro.-' ali storil ni tako, kakor mu e velela žena, ampak si je mislil: »Staro bo jeza minila in vse bo zopet tafco, kakor poprej.« Ali stara ni prav nič popustila in ko je videl stari, da se njena ieza ni 00-legla, je zapregel konje in odpeljal Jul-ko v gozd. 7 ožila sta se prav dolgo in sonji so bili žc vsi trudni, ona dva pa tečna. Starec je ustavil konje, da jih nakrmi in da tudi onadva nekoliko zavžijeta, ali Julka ni hotela ničesar okusiti in ;e samo plakala in molila na tihem k Bogu. Ko je tako plakala in se ozrla malo bolje Po gozdu, jc opazila v bližiri majhen studenec, ki je bil ves obrasel z gosto travo. Studenček jo je tiho zaprosil: »Očisti me. lepa dekli :a, osvobodi me tega trnja in dračja, nskoč ti bom gotovo še potreben.« Deklica, vajena poslu, se ni obotavljala, zasukala je rokave in kmalu potem je osvobodila studenec neprijetne- ga dračia. Potem je šla dalje. Idoč naprej se je namerila na hruško, ki jo je prosila: »Očisti me. lepa deklica, osvobodi me mahu in srobota. ker bom sicer poginila.« In tudi tu je pokazala deklica svoio pridnost in je očistila hruško. Ne daleč od tistega kraja je zapazila ležati zelo starega psa. ki ie od lakote jedva še dihal. Ta jo .ie zaprosil: »Ljuba deklica, golobica moia. reš; me in jaz ti bom v življenju še od velike koristi!« Deklica mu je izprala rane, očistila ga. dala mu kruha, kar ga ie imela še pri sebi in je šla dalje. Medtem se je nien oče vrnil, ker je že nakrmil konje. Oba sta sedla na voz in krenila dalje. Vozila sta se dolgo, dolgo, globoko noter v gosti in temni gozd. zapeljala sta z glavnega pota in prispela do neke koče. Tedaj je rekel oče: »Tu bova, ljuba hčerka, prenočila, zjutraj pa. če bog da, pojdeva dalje. Zdai pa napravi ogenj v peči in leži mirno k počitku, jaz pa pogledam pri konjih in prinesem drva.« Hčerka ie storila, kakor ie velel oče. ki je šel iz sobe. da prinese kruh in slanine, ki jo ie prinesel zdnma. Oba sta jedla z velik slastjo in oče je rekel: »Ostani kar tu. iaz moram še nekoliko ven, ti pa greš lahko spat.« Potem, ko se je deklica najedla, je pomolila k Bogu in legla k počitku. Oče pa je šel na dvorišče, dolgo je nekaj delal, potem pa se je vrnil v sobo in ko je bilo okoli polnoči. ;e na skrivnem napregel konje in se odpelial naglo domu. zapustivši dcklico samo. Ko ie slišala Julka ropot, je mislila, da je to od vetra, ali stvar se ji Je zdela vendar sumljiva in zato je šla ven pogledat. Prišedši na vrata, pa ie opazila takoj, kaj se je z njo zgodilo, da je zapuščena v gozdu in da je zdaj sama. Zato ie bridko zajokala in začela moliti. Kmalu potem je pristopni k nji vrag. lern oblečen, s črnim klobukom na glavi in ji ie rekel: »Dober večer, deklica! Ako ti je dolgčas, pojdi z mano na ples!« Ona se je prestrašila in odgovorila: »Kako bom plesala z vami. ko nimam niti čiste srajce. Poglejte, kako jc umazana!« On ji 'e odvrnil: »Takoi ti prinesem drugo.« In brzo je izginil. Skoro potem pa se ic zopet vrnil, prinesel je čisto srajco in rekel: »No. zdaj na oo.ideva na ples.'; Ona pa mu je odvrnila: »Ali rute tudi nimam!* On ji je brzo prinesel tudi ruto in čeveljčke in nogavice in sploh vse. kar je potrebovala. Dolgo ie mora! letati sem in tia. dokler ii ni vsega prinesel, a ko ie bilo vse na mestu, je rekel zopet: »No. no. zdaj pa pojdeva na ples!« Ali ko io je hotel obieti in odpeljati s seboj, je nenadoma zakukurikal petelin na ognjišču: »Kikiriki!« Vrag se je prestrašil in pobegnil iz hiše in vso obleko z dragulji in kočijo in vsem drugim jc zapustil deklici. Zjutrai je sedla deklica v to krasno kočijo in se odpeljala po svetu. Dolg>-> se je vozila in plakala, ker še vedno :ii mogla priti iz gozda. Tedaj se nenadoma prikaže pred njo pes in ji reče: »Jaz ti pokažem pot in te popeljem i/, gozda, ker si me rešila smrti!« In pes ie tekel naprej, kazal ji je pot. kočija pa je vozila za niim. Zaradi dolge poti sta postala oba lačna in nik'er ni bilo ničesar iesti. Nenadoma sta začutila duh zrelih hrušk. Sledila sta duhu in prišla do hruške, ki io ie bila deklica očistila in ki je zato kmalu rod'!:: prelep sad. Ko sta se približala drevesu. da nabereta hrušk, so zače'e krasne. zrele hruške same od sebe padati Najedla sta se jih in jih mnogo odnesla s seboj. Potem sta prišla do studenca, sklonila se nad njim in sc nap;la vode. ki jc bila sladka kakor med. Naposled sta prišla v vas. Pes ie tekel naprej in zalajal pod oknom- »Hov. hov. jaz vam to pravim: Starčeva hči je gospodična, starkina pa — psica!« Starka ic pritekla ven iz hiše. da vidi. kdo laja. ali ko je bila zunai. ie za- Milica Čanibegova Tragedija lepe srbske učiteljice. Ponovna aretacija Halilbegovlča. Pred kratkim je bil v Skoplju ponovno aretiran in stavljen v okove eden najbogatejših in najuglednejših makedonskih begov, Cani Halilbegovič. Ta dogodek se ie mnogo komentiral po vsej Južni Srbiji in je osvežil spomin na tragično smrt mlade srbske učiteljice Milice Denič, soproge Čanibego-ve. Vsi Skopljanci, tudi najmanjša deca vedo povedati o tem dogodku cele hi-storije. Nič čudno, saj je dogodek tesno spojen z enim najpopularnejših meščanov Skopl.ia. Iz fotografije in pripovedovanj je raz. vidno, da je bila Milica izredno krasno dekle. V Južno Srbijo je prispela iz starih mej. Makedonci, posebno Turki in Arnavti, verujejo, da je bilo usojeno, da pride v Makedonijo, od koder se več ne povrne. Tako ie bilo baje zapisano v knjigi usode. Priprosti narod je spletel o njej in njenem možu mohamedanske vere cel roman. Tragedija, ki je silno misterijozna, je postala prava zagonet-ka. ki je sodišče še sedaj ni razrešilo, čeprav sta potekli od dogodka že dve leti. Dejstvo je, da je bil bogati Čanibeg v Milico svoječasno silno zali Jbljen. Nekateri trde, da ga je ljubila tudi ona, čeprav je bil vse prej, kakor lep in pri-kupljiv človek, čisto verjetno! Tako v življenju, kakor tudi v fiziki se protiv-nosti privlačujejo. Milica Den;č in Čanibeg sta se poročila in nato mnogo potovala. On, baje slovno bogat, se ni brigal za stroške, kadar jc šlo za lepo »kaurko*, (kristjan-ko). Prepotovala sta vso Evropo, dober del Azije in Afrike. Posetila sta najslavnejša kopališča in letovišča in živela skrajno razkošno. Nato sta se vrnila v Skoplje, kjer ima Čanibeg celo vrsto hiš in veleposestvo. Neke noči pa je v tihi ulici turškega dela Skopl.ia nenadoma poči! revolverski stre!. Bilo je to čisto pred Čanibegovo hišo. Malo kasneje so našli Milico mrtvo, ležečo s prestreljenimi prsi na pragu. Tako vsaj so trdile Čanibegove priče, ki so hotele njega razbremeniti in dokazati, da je Milica izvršila samomor. Drugi pa so zopet odločno dvomili, da bi pred Čanibegovo hišo takrat sploh padel kak strel, s katerim naj bi se Milica sama usmrtila. Suma ni bilo mogoče zatreti, nakar je bil Čanibeg aretiran in obtožen kot ubijalec svoje žene. Toda Čanibeg se je krčevito brani! in odbijal od sebe vsak sum. Dogodka ni bilo mogoče raz. jasniti. Nekateri zdravniki so na podlagi strjene krvi, ki je bila pravilno razlita na polnih prsih Miličinih, prišli do prepričanja, da se je Milica v resnici sama usmrtila. Ako bi jo po njihovem mnenju ubil kdo drug kje drugje in vrgel njeno truplo na ulico, kakor zatrjujejo drugi, potem bi ta strjena kri ne imela take oblike. Na podlagi tega mišljenja je bi! čanibeg oproščen. Z njegovih nog so sneli okove in odšel je iz temnice, viharno pozdravljen in sprejet od številnih svojih prijateljev in znancev. Najnižji sloji naroda so sumljivo zmajali z glavo in govorili: «Tri milijone dinarjev ga je veljala pravda itd.» Toda višje sodišče je razsodbo prve instance razveljavilo, nakar je bil Čanibeg zopet aretiran. Jetniški kovač, ki mu je pred kratkim snel okove z nog, ga je okoval zopet v iste okove. V temnici čaka sedaj na obnovitev glavne razprave. Turki in Arnavti so odločno na njegovi strani in pravijo, da je vsemu kriva samo lepa »kaurkas (kristjanka), ki se je sama usmrtila, ker je prenehala ljubiti svoiega moža. Kristjani so nasprotno odločno n- strani Milice, ki je bila pravoslavne vere. Oni pravijo: »Milica je bila od. ločno proti temu, da bi si po turškem običaju zakrivala obraz in se je radi tega sprla z možem, ki io je dal nato ubiti, sedaj pa se hoče rešiti z denarjem!« Pri sodišču v Skoplju se nahajajo tri Miličina pisma. Na vsakem je nekaj vrstic: eno jc naslovljeno na Čanibega, dve pa na njene starše. Milica. je na vseh treh podpisana kot Denič Čanibegova. V njih zatrjuje, da ne more preboleti smrt nekega Halila in da gre zato prostovoljno v smrt. Prosi, naj se ji nien korak oprosti. Toda vsa tri pisma so starejšega datuma nego je njena smrt. — 1 i .ima srledala krasno kočijo z gospodično, ki ie vozila ravno na dvorišče. V gospodični ie spoznala — Julko. Oče sa je, naravno, zelo razveselil Julkine vrnitve. ali tudi mati. ker je prinesla Julka krasna darila. Tedai se domisli stara, da bi poslala ona tudi svojo hčer tako v gozd, da bi se tudi ona obogatila, kakor njena sestra. Stari je zopet napregel konje, vzel je Katrico in se odneljal. Odpočila sta se na istem mestu kakor z Julko. Katrica pa se je najedla do sita. šla ie iskat vode in ie zares našla studenček. popolnoma zapuščen in obraščen. In studenček ii reče: »Očisti me. draga deklica, da se nekoč lahko naoiteš iz mene hladne vodice.« Ona oa mu odvrne: Prav se m; hoče. da bi se s tabo one-gavila. Poidem v vas in tam že najdem dobro vodo 4 Nato je prišla pod hruško. ki ie stala ob potu in ta jo je prosila kakor Julko. Al! Katrica ji je odvrnila trdo: »Kaj misliš, da nimam pametnejšega posla, nego da tebe čistim.« Tudi na psa se je namerila in ta jo je prosil, da mu reši živlienie. Ali tudi nfemu ie odvrnila Katrica osorno: »Kaj pa misliš, da te bom čistila od kuge in da se sama okužim? Ne, tega ne storim!« Nato je sedla na voz in se o4pe!jala j v gozd. Oče jo ic pustil samo v koči in ' A vendar so ta tri pisma, čeprav nekateri dvomijo o njihovi originalnosti, edina podlaga, na katero se more sodišče opirati. Važno vlogo igra v vsej stvari tudi zdravniško mnenje. Ker pa igra v Macedoniji denar vsekakor mnogo večjo vlogo, kakor v vsa. kem drugem delu naše države in ker se tamkaj po denarju presoja ln ceni tudi vrednost človeka, je popolnoma razumljivo. da zavzame Čanibeg v tamkajšnjih krajih zelo ugleden položaj. Ni ga kraja v Macedoniji, kjer žive Turki in Arnavti, da ne bi poznali Čanibega. Zato je popolnoma razumljivo, kako silno zanimanje vlada za novo glavno razpravo proti Čanibegu. Sodišče zbira sedaj dokazni materi.ial in stoji pred izredno težko zagonetko in nenavadno delikatno stvarjo. Ali pa se sodnikom sedaj posreči razrešiti to zagonetko, je zelo dvomljivo. Najverjetnejše je, da ostane tragedija srbske učiteljice, krasotice Milice Denič, soproge najbogatejšega makedonskega bega Čanibega, še nadalje tajnost fatalne noči Skoplja, makedonske prestolice. Javnosti, šolam, organizacijam! Široka javnost vsai v besedah obsoja grozno narodovo pijančevanje ter sprenlja vsako antialkoholno akcijo s precejšn'o naklonjenostjo. Antialkoholni pokret pri nas ni nov, temveč bo kmalu star že 25 let. Kljub temu ni treznost nič napredovala — nasprotno je Slovenija vsak dan bolj zapita in krvava. Prizadeva se mnogostransko, da se alkoholizem omeji in popolnoma odpravi. Šoia poizkuša storiti svojo doižnost, človekoljubna društva žele celiti rane mnogim alkoholovim žrtvam. Kulturna, predvsem pa telovadna in športna društva stremijo obvarovati naš narod pred telesnim in duševnim propadanjem ter si prizadevajo dokazati javnosti, kako je njih delo usmerjeno proti alkoholizmu. I antialkoholne organizacije žele rešiti pri nas alkoholno vprašanje. Napori so torej tu, uspehov pa ni — vsaj ne toliko, kolikor bl to odgovarjalo naporom. Zakaj ni željenih uspehov? Zdravniki, posebno oni, ki delujejo na polju narodovega zdravja, se dobro zavedajo velikega pomena protialkoholnega delovanja. Prepričani so tudi, da je vzrok vsem neuspehom v boju proti alkoholizmu nepopolnost ln nekorenotost protialkoholnega boja. Ali zatnore javnost, ki z besedami pobija alkoholizem, sama pa pije, uspešno delovati proti alkoholni bolezni celega naroda? Ali zamore šola, ki nima sistematično sestavljenega programa antialkoholnega pouka uspešno vršiti svojo nalogo za strez-n;enje naroda? Ali zamore abstinetno uči-teijstvo, ki nima svoje lastne abstinentske organizacije, s polnim uspehom vršiti svoj poklic? Ali zamore človekoljubno in kulturno društvo, predvsem pa telovadno in športno društvo z uspehom vplivati na svojo okolico v smislu svojih idej, če si pridobiva denar za svoje društveno delovanje z alkoholnimi veselicami? V borbi proti alkoholizmu nujno potrebujemo enotnega sistema, enotnih načel. Osnovni predpogoj boja proti alkoholizmu j« popolna abstinenca. Samo popolna obstinenca bo iztrgala slovenski narod bolezni, trpljenju ine revščini, ki so le premnogokrat posledica pijančevanja. Zaliboz starejši po večini ne razumevajo utemeljenosti te zahteve, zato pa se je treba obrniti predvsem k mladini. Da Je treba mladino protia'koholno vzgajati, to zahtevajo vsi resni vzgojitelji brez debate. Na imenovanih načelih dosledne abstinence priporočajo podpisani abstinentni zdravniki šoli sledeči sistem protlalkoholne vzgoje. V šolah naj se snuejo šolske abstl-nenčne organizacije, bilo pod imenom »Mladi Junaki« ali pa *Kol Saveza Trezvene MJadeži«. Te organizacije naj vodijo po možnostei abstinentni učitelji. Mladina, ki je že sama po šibi radikalna, nai se vzgaja v smislu radikalne popolne abstinence po imenovanih načelih In z Jasnim ciljem brezalkoholnega gospodarstva. Voditelj te organizacije naj ne pripusti šoli doraščajoče mladine sami sebi. temveč na; ustanovi tej mladini lastna abstinentska društva za odrasle. Ta društva pa naj ne bodo samo torišča borbe proti alkoholizmu, marveč naj bodo podlaga za splošno zdravstveno prosveto. S tem bo postala šola potom požrt- vovalnega učiteljstva, ko bo delalo roko v roki z abstinentnim zdravništvom — naša rešitev. Pozivamo vsa športna in telovadna društva, či'ih namen Je pravzaprav pospeševati in ohraniti zdravje članstvu, katerim je res ležeče na dobrobiti društvenl-kov, da uvedejo v društva, med naraščaj, kakor tudi med odraslo članstvo, čimpreje obvezno popolno abstinenco. Ravno tako je potrebno, da vse ostale organizacije, na katere se v naslovu obračamo, sodelujejo pri imenovanem vzgojnem delu ter v interesu mladine odpravijo naštete nedoslednosti. To smatrajo podpisani abstinentni zdravniki potrebnim, povedati našemn naroda za novo leto. Ljubljana, dne 31. decembra 1925. Dr. Justin. _ Dr. Mlk'č. - Dr. Rak. _ Dr. Meršol, — Dr. Pire. — Dr. Šarič. Cestno-policijski predpisi V interesu varnosti in aeoviranosti pro« meta ter v inlormacijo občinstva objavlja policijska direkcija v Ljubljani, da so v njenem okolišu točasno veljavni ti«lc cestno« policijski predpisi: 1. Vsa vozila brez Izjeme se morajo od 1. januarja 1926 vediti samo po desni strani ceste, izogibati se je tudi desno, a prebite* vati levo. (Po izvršenem prehitevanju, ki ga je storiti v diru, se mora voznik takoj vrniti na desno stran cestc ter po nji svojo pot nadaljevati). To velja tudi za ročne vozičke in kole« sarje. 2. Vsa vozila morajo biti od mraka do zore opremljena s predpisano prižgano brei> barvno lučjo. V mestu in sploh v strnjeno zidanih krajih je uporaba žarometov zebro* njena. 3. S tovornimi in mesarskimi vozovi se sme voziti samo korakoma; z drugimi vo« zovi in s kolesi se sme voziti le počasi, (mali dir prevoznika). Vozniki vozil z eksploziv« nim motorjem smejo voziti le z brzino do 15 km na uro, a na križiščih, nepreglednih in zelo prometnih ulicah le z brzino do 6 ki« kmetrov na uro. Uporaba ulic za nepresta« ne vaje in poskusne vožnje z motornimi vo« žili je zabranjena. 4. Vozniki motornih vozil imajo pred križiščem ulic naznaniti svoj prihod s hupo ter označiti z zamahom roke smer vožnje. 5. Obstojajo sledeče omejitve prometa: a) Zabranjena je vsaka vožnja po Pu« hsrjevi (preje Kolizejski) in Frančiškanski ulici v smeri proti Dunajski cesti; b) zabranjena je vožnja in ježa po Knežji, Nunski in Židovski ulici. Glavnem in Lattermanovem drevoredu. Tivoliju. Tru« barjevem parku, Hradeckega mostu, Vrtači in oskem delu Poljanskega nasipa, ter sploh po vseh parkih in drevoredih: c) zabranjena je od 7. do 11. ure vožnja in ježa po Lingarjevi, Medeni, Semeniški in Šolski ulici. Pogačarjevem n Vodnikovem trgu ter Šolskem drevoredu; d) zabrajena Je vožnja s težkimi avto« mobili po Frančiškanski in Gosposki ulici. Gradišču, Kolodvorski, Prešernovi in še« lenburgo/i ulici. Sv. Petra cesti, Starem trgu, Wolfovi, Prečni, R\vnikarjevi, Zalokarjevi, Cegnarjev! in Kri^evniški ulici, Poljanskem nasipu in Aleksandrov cesti; e) vožnja s težkimi avtomobili, ki imajo železna plat:šča, je na vseh mestnih in dr« ravnih cestah mestnega pomerija ljubljan« skega zabrmjena; f) zabranjena jc vsaka vožnja, ježa in vodenje konj po Aleksandrovi cesti, in si= cer: od '. IX. do 31. III. vsak dan od 17. do 20. ure; od 1. IV. do 31. VIII vsak dan od 18. do 21. ure, vse leto ob nedeljah in praz« nikih tudi od II. do 13. ure. 6. Ns sme se voziti po hodnikih, peš« potih in cestah, oziroma ulicah, katere so označene kot zatvorjef:. Kolestrjem in za ročne vozičke je Ic iziemoms 'ivoljena uporaba desnega banketa Dun- -este v smeri proti Ježicam in ban' !ske ceste od 2.4 km dalje pr<- ■« dar se morajo isti br - ■ ■» pešcem. 7. Uporaba hodnikov za leznimi, oziroma lesenimi kole* .... njena. 8. Pešci se imajo držati desne s; - n se d:sno izogibati, kar je razumeti da je tamkai. kjer je hodnik na obeh st j neh ulice, redno hoditi po desnem hodniku, j tako da je srečavanjc na istem hodniku iz« ključeno. 9. Postajanje po hodnikih in pešpotih ali celo na vozni ccsti. je zabrarjeno, ako sc s tem moti svobodni promet- 10, Odredbam javnih organov glede vzdrževanja neoviranega prometa varnosti in miru, ugodnosti in snažnosti na javni ee« sti se je brezpogojno pokoriti. Prestopki gori omenjenih cestno«poli« cljskih predpisov sc kaznujejo po § 11. c, n. od 20. IV. 1854., št. 96 d. z., oziroma po min. naredbi od 30. IX. 1857, št 198 d. z. Dopisi JEŽIC.4. Sokolsko društvo je priredilo dne 19. decembra četrto, prav dobro obiskano predavanje. Proiesor Pavlič ie s svojo znano rutino predaval o »Posmrtnem živ IJenJu pri starih narodih«. Za vzgled Je temeljito podal grško mitologijo. Poslušalci so bili ia-ko zadovoljni. Prosvetar Sokola se le gospodu predavatelju v imenu navzočih iskreno zahvalil Ln ga prosil, naj še več krat pride med nas, kar Je radevolje obljubil. Pohvaliti pa moTamo tudi posetnike naših predavanj, posebno mladino obojega spola, ki s svojim obiskom dokazuje, da razume duh časa, ki prinaša med nas plodove znanja in napredka. Prihodnie predavanje bo o radiju. Takrat bomo pa poslušali tudi koncert. KAMNIK. Tukajšnja podružnica vojnih invalidov je priredila na Štefanovo božič-nico vsem revnim tovarišem in vdovam. Ob 2. popoldne so se zbrali član! v lepo okrašeni kavarni g. Koželja. Tov. predsednik, g. šolski upravitelj Belin, se jc v nagovoru zahvalil vsem dobrotnikom za lepe prispevke, darovane namenu dneva. Dobrotniki so kljub vsem gospodarskim tež-kočam globoko posegli v žep fti radi darovali. Priporoča! je članstvu smisel za organizacijo, predvsem medsebojno ljubezen ln zaupanje, kakor tudi dolžno hvaležnost vsem, ki so tako radevolje priskočili na pomoč. Na koncu govoTa se Je spomnil še junakov, ki spijo na vseh štirih delih sveta. Bil je to lep popoldan, ki ostane vsem ob-dar«vance.ni v lepem spominu. Čast in zahvala Kamniku. Božičitici sta prisostvovala srez&l poglavar g. dT. Ogrin in mest?'.i župan dr. R. Karba. G. srezk: poglavar ie znan kot sočutja poln človek, ki rad pomaga bednim, bodisi z dejanjem aH besedo. Da so mestnemu županu dr. R. Karba še posebno pri srcu, je znano. Invalid, ki bo nosil toplo srajco, vojna vdova pa toplo obleko, se imata zahvaliti Ie njegovi znani dobrodušnosti. Skromno zahvalo naj sprejme tudi g. Koželj, ki je radevolje dal kavarno na razpolago in oskrbel olbdaro-vance s čajem Jn pecivom, ne iskajoč pri tem dobička. — Odbor U. V. I., podružnica Kamnik. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče uprizori v nedeljo, dne 3. januarja ob pol osmih zvečer in na praznik, dne 6. januarja ob pol štirih popoldne »Miklovo Zalo« po Špi-carjevl dramatizaciji. Pričetek bo vedno točen. da bo mogoče ob določenem času končati, zato prosimo občinstvo, naj bo tudi ono točno, da ne bo motilo dejanja v prvi sliki. Povpraševanje po vstopnicah je veliko, vsled česar je umestno, da si jih posetniki preskrbe v predprodaji, ki jo oskrbuje br. Jaklič. MIRNA. Oktobra meseca smo dobili mlekarno, ki zelo lepo napreduje. Za praznike pa sta nas brata Kolenc iznenadila z električno razsvetljavo, ki sta jo napeljala po vsej vasi Od sedaj naprej si Jo lahko nabavi vsak posestnik in obrtnik po zelo zmerni ceni Kakor se čuie. dobimo tekom časa tudi lep Sokolski dom, ki ga zelo pogrešamo; načrt je že izdelan in bo stal dom na najlepšem mestu naše vasi. Tukajšnja Orjuna tudi prav lepo napreduje; ima že prav lepo število članov in marljivo propagira svoje ideje. RAJHENBURG. V Sokotskem domu se nocoj vrši silvestrovanje z zabavno igro »Nebesa na zemlji, alegorijo in drugim sporedom. Dne 5. januarja ob 8. zvečer pa se vrši sokolski ples, na katerega vabimo vse sokolsko Posavje. Sviral bo krški salonski orkester. KRŠKO. Kolo jugoslov enak i h sester v "kem je priredilo, kakor vsako leto, bo-i za revne šolske otroke v sokelski Obdarjenih je bilo 56 otrok zOble-:n slaščicami Pred obdaritvijo je •m pevski zbor šolske mlrdinc : e- ljubkimi pesmicami Sledilo je nek lepih deklamacij in otroška igra ■ Bo prlzoT«. Da so se nastop otrok in pc^ . jzna Izvajanja vršila v najlepšem rodi,, gre največja zasluga učiteljici osnovne šole, gaspej Vutkovičevi, dočim gre g. ravnatelju Virtkoviču zahvala za pouk pet- Ogromen interes ki ga je vzbudila naša uganka: Alice Terry (glavna vloga v veLfilmu .Ujetnik dvorcaZende ) je najboljši dokaz kakoršno je zanimanje za velikanski in razkošni dvorni film Ujetnik dvorca Ženile ki ga za novo leto prinaša Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani ja in spremljevanja na glasoviru. Iskrena hvala tudi vseod .TJčiteljiščnik-. "2793 Natakar fjelonoša) se sprejme v prvovrstno restavracijo. — Naslov rove nprava cJutra* 33210 Službo uradnika ali potnika dobi. kdor poso-«li podjetju 50.000 Din proti obrestim za dobo 1 leta. Cenjene ponudbe ^na upravo cJutra* pod zna Sko o§tni predal 44 v Zagrebu 32252 Prodajalka Katera jc vajena tudi blagajne, se sprejme za trgovino v Ljubljani. — Gdč. zmožne n e m š 5 i n e imajo prednost. Poboji po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in -Mokovnega znanja naj se pošljejo do 15. jan. 1926 na opravo cJutra* pod značko «Dobra moč*. 33321 Kontoristinja katera, naj bo vešča strojepisja. slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme v trgovko pisarno Reflektira ee na lepo, lahko Čitljivo ročno pisavo. Lastnoročno pihane ponudbe v obeh jezi-Mh naj se pošljejo do 15. jan. 192G na upr. cJutra* vod --Stalna služba v Ljub-!*ani>. 33320 Krojaškega vajenca išče tvrdka cElegance*. oblačilna družba z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova št. 12. 33304 Uštelo) Gospodična, šivilja želi stopiti v modni salon radi nadaljnje izobrazbe. — Hrana in stanovaje po mogočnosti v hiši. Naslov v upravi cJutra*. 33120 Invalid išče službo sluge ali kaj 6ličnoga. Izučen je tudi talnih del. Pismeno ponudbe na upravo cJutra> po. 33255 Pisarniške službe išče soliden in delaven mladenič, 26 let star. Izobrazba srednješolska in trgovska. Zmožen knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence. Večletna praksa. Cenjene ponudbo na upravo v Ma-rboru. 32436 Lepa kočija malo rabljena, eno-, ozir. dvovprežna, izvrsten predvojni materijal. se proda. — Ogleda ia vpraša se v Ljubljani, Ambrožev trg 10 33277 Gramoioii s ploščami in 2 kino aparata se po nizki ceni pro-dasta. Naslov pove nprava «Jatra->. 33291 30 odstotkov popusta Radi razprodaje zaloge prvovrstnega toaletnega — mila dobi vsak pri odjemu enega originalnega kartona 30 odstotkov popusta, dokler traja zaloga. — A. Lampret. Ljubljana. Dunajska cesta 22. 32691 Kupujem kože od divjačine po najvišjih cenah. Peter Scmko. I. ju-goslovenska barvariia. krz-narstvo ia strojarnica v Ljubliani, Turjaški trg 1. 02300 Kože od medveda, srne iu vse druge divjačino kupuje skozi vse leto Zdravič v Ljubljani. Florijanska ul. 9 23324 Registrirna blagajna dobro ohranjena, ki pokaže ob zaključku dnevni saldo, se kupi. Ponudbe z navedbo cene na unravo cjntra* pod značko .Blagajna št. 54,. 33251 Nova hiša v Ljubljani z lepim vrtom se ugodno proda. Naslov v upravi .Jntra*. 504 Kupimo tovarno pripravno za preureditev za tekstilno industrijo. Opise na npr. .Jutra* pod tifro dnozemci*. 33288 Dijake sprejme ugledna rodbina v vso oskrbo. Nasiov v upr. cJutra*. 33222 Lepa, zračna soba se odda 2 gospodoma z dobro domačo hrano po primerni ceni. — Naslov pove nprava cJutra*. 33212 Sladko seno naprodaj v lončarski stezi štev. 10 (poleg .Ljudskega doma*). 33160 1500 kg koruze stare, dam tekom enega leta poleg obresti za nagrado tistemu, ki mi posodi Din 30.000. Naslov pove uprava cJutra-. 33307 Majhen trg. lokal s krojaško delavnico in stanovanjem iščem na prometnem kraju na deželi v bližini železnice — najraje kje na Štajerskem. — Ponudbo na upravo .Jutra* pod .Plačam za celo leto naprej*. 33076 Trgovina na prometnem kraju, s stanovanjem, brez zaloge, se vzame v najem, event. se tudi kupi Ponudbo na upr. .Jutra* pod značko .Trgovina 16407-. 33267 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikim, če ir.ogoče z vrtom, iščem si takoj ali s februarjem. Plačam dobro. Ponudbo pod .Mirna stranka 16360* na upravo .Jntra*. 33202 Stanovanje 2 sob. knhinje in pritiklin. s e takoj odda v bližini obrtne šole. Naslov pove uprava c Jntra*. 33170 Gospodična uradnica išče s o b o z vso oskrbo v sredini mesta pri boljši obitelji. Tonudbc na upravo d £'t. 111. 3S30S Gdč. ali gospod so sprejme takoj na stanovanje z zajtrkom. Naslov v npr. C Jntra*. 33303 Stanovanje 2 elegantno orrMnlienih sob fi souporabo kchinje in ko-palnice, v sredini mesta dobi Zakon-hi par brez otrok pod zc,o ugodnimi pogoji — ako pre-krbi kot posojilo zu daljšo dobo znesek 60.000 Din — Ponudbe na npravo .Jutri, pod .60.000:. 33319 Dve veliki sobi pripravni za pisarno so oddaja ua Aleksandrovi cesti Pismena vprašanja na poštni predal št. 4. 33318 Opremljeno stanovanje z 2 sobama, knhinjo in kopalnico, v pritličju. :: električno razsvetljavo in npo-abo vrta. se odda. NasTov v upravi cJutra*. 33312 Opremljena soba mesečna, s posebnim vhodom se O'M a. Sprejme se tudi sostanovalec in 2—3 trospodje ns dobro domačo hrano. Kcilo in večerja Din lT^SO dnevno. Naslov v upravi «Jn!ra». S322S Lepa soba r centru nerta. e posebnim vhodom, event. z nporabo klavirja, se odda. na'raje 2 gospodoma. Naslov pove nprava .Jutra*. 33302 Družabnika za izdelovanje žepnih baterij, sprejmem. — Ponudbe pod šifro .Baterije 1A131* na upravo .Jutra*. 33294 6000 Din posojila r~čein proti dobrim oVestim in t rarancljo za takoj. — 1'n-n ibe na upravo .Jutra* pod .-Nujno*. 33332 m >j> Inteligent športnik, se želi seznaniti s slikarko ali skulpterko kot prijatelj in model. — Dopise na upravo .Jutra* pod šifro .Narava in dom*. 33266 Margaretta lleriko prosi za odgovor. Mladenič 26 let star. se želi seznaniti z mladenko 18—26 let staro, v svrho ženitve. Zaposlen sem pri veliki tvrdki kot mojster ter nameravam prevzeti posestvo z gostilno in trgovino. Zato je potrebno. da je izvežbana v trgovini ali gostilni ter da ima kapitala par stotisoč Din. Dopise s sliko na npr. cJutra* pod šifro .Srečna bodočnost*. 33293 Gramofon s 23 ploščami fc takoj po jako ugodni ceni (1000 Din) proda. Henrik Dejak, Rimska cesta 19. 33223 Koncertne gosli stare, se poceni prodajo na Gosposvetski cesti 13 (Koli-zej), vrata št. 111. 33338 Fo\terrier dolgodlak, čistokrvne pasme so proda. — Kovačič, tovarna peči, Rožna dolina. 33186 Pes dobertnan dresiran za kriminalne slučaje, rjav, z rodovnikom, star 18 mesecev, se ugodno proda. Naslov povo uprava .Jutra33311 Abonenti se sprejmejo na dobro hrano. dnevno 15 Din. — Na željo kosilo tndi ob 14. uri. Vse postne dni polenovka, domačo in morske ribe. — Dobro rdeče vino po 11 Din čez ulieo. Gostilna Vidmar. Sv. Jakoba trg 3. 33246 V gostilni «Koroški dom» se točijo pristna štajerska in dalmatinska vina. Na Silvestrov večer godba — So priporoča Kati Korošec. 33305 ni dobr.* hrane in novega sladkega Pekrčana ter 4 leta stareea vina iz Kalvarije nai prid? v Narodni dom in Štajersko klet v Mariboru A- M. Ose*. Vinotoč odprem na Novega leta dan v Einšpilerjovi uliei 15 fza Bežigradom). Točila se bodo najboljša vina. znanje, pivo itd. po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Alojzij Zalokar. 33S17 Svetovna tiapnma Maribor od 29. decembra 1925 da!'e Palestina, Jeruza'em, Bctlehem, Nazaret, Cerkev sv. groba noko'. Haiier in Juffer. I Odlikovane Tovarne E. Frette e C. ;;l::::::::::::::::::::::::::::::::::::| MOIlZa ■ (Italla) OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 1000 delnic sijajno uspevajočega podjetja Slovenska gradbena in industrijska d. d. „Sios[rad" se usodno produ. Vsa bilančna pojasnila pod ^Bodočnost" na anončni biro „Vera% Ljubljana, Aleksandrova cesta. 13038 namočena FR. Ml Ljitta nasproti hotela .llnlon* It korotaaske zgodovine je zaiet roman Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1-50 več. Izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. Zahvala. Ob piiliki prebridke izgube naše nenadomestljive soproge odnosno mamice, sestre, tete, stare mamice, in ta?če, gospe Uršule Bač roj. Vovk izrekamo vsem sorodnikom, znancem in nrijateljem, ki so nam v neizmerni boli in žalosti toiažiino stali na strani, daro-vatcljem prekrasn h vencev in šopkov, vsem, ki so biagopokojno spremili na njeni radnji poti, kakor tudi onim, ki so nam ustn i in pismeno izrazili sočutje in sožaljc tem potom najiskrenejšo zahvalo. ; Pi scbno pa iztekamo najtoplejšo za-1 hvalo zdrav n. g. dr. Jankotu Herzmannu, kakor tudi zdrain. g. dr. Ferdu Trenzu, ki sta se z vsem trudom zavzela, da I blagopokojnico ozdravila, odnosno ubla-| žita njeno te ko bolezen. V Celju, 27. decembra 1?25. Žalujoči rodbini Bač in Brzič. Opozarjam® vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozariamo na to one stranke, ki žele, da se jim po poŠti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „ma1ih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2-— f Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je { naša preljubljena [Oj. m soproga kr. notarja v Radečah na božični večer ob 23. uri in pol, vdana v božjo voljo, previ-dena s tolažili sv. vere, po dolgotrajni mučni bolezni v Gospodu ; zaspala. Rajno pokojnico priporočamo | v toplo molitev in v blag spomin. | Kozans pri Gorici, 24. decembra 1925. Boris Jereb, sinček — Karolina Prinčič, mati — E. Prinčič, sestra Vsi ostaii sorodniki. Zahvala. Ob priiiki prebridke izgube našega | ljubega sina, brata, strica, svaka in I bratranca loška Jezerska izrekamo vsem sorodnikom, stanovskim . tovarišem, prijateljem in znancem naj-[ iskrenej-So zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ' iz Kranja, Vodmatskemu Sokolu in ga-| silnemu d uštvu, železničarski godbi, j darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Novi Vodniat, 30. decembra 1925. Žalujoči ostali. v * . IZVRillJF THKARiK* DFIA V VfAKI HKOll: MIK HCFR UH\D*£ TliKOVISF. CE\IKE KC/VC RIT RAČl/Vf H«AVI£AE IV l\DRUt \E KSJIŽICE POROČSA \Al\\ML\VABt-l\ CIRKULAftJF VJ TOP\ILE FTIkCIE S\R: TVAikAhAlKXMl& lAVIfHF ŠČAiOPtfE l\ VJA VIIJKARJKO JTROKO iPADAJOČA DElK VKUtSO IS Ct SO * i \AR(KILA fPRE JE MA TUDI >\ARaD\A KVJIGARVV PRE iER VO VA UlICA ŠTEVILKA 7 TELEFON •JTEV304