P osam e zn e številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1'—. .TABOR* kiaia *»k <|Hj..raIren nedelje in priuroikoT, ob IS* «■ ■ * datumom na.Wn|e« dne ter »tone mesečno PO poW D »0--, saino-jemetvo D 18' -.dostavimo 0» dom D 11*—. “* iakezmec D Kr—, mserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA-4 MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4. Naslov Poffnlha platana v gotovini TABOR cena danaSnle Stav. 1 DM* Posamezne številke: Navadne Din *7S, ob nedeljah Din 1* UREDNIŠTVO se neh.j. v M«ri. boru, Jurčičev« ul. it. 4, L nad-ftoffftre efoB int“«fb. št 276. U,. ?A.yA, *' nehaj, v Jurčičevi ulic st. 4, pritlic]«, desno. Tole-fon st. 24.^ — SHS poitnočcicovni račun Štev. 11.787. Na naročila bret denarja *e ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo- T Tit j. c a i c ( jai ,ia Maribor, torek 12. avgusta 1924. Leto: V. — Številka: 183. VOJAŠKA EVAKUACIJA PORUHRJA. PARIZ, 11. avg. Več listov poroča, da je včerajšnja seia min. sveta sklenila, da spravi vojsško evakuacijo Poruhrja edino in izključeno v zvezo z izvršbo Davvesovega načrta. Radie na poti skozi Maribor. V spremstvu Mačka in Košutiča. — Ostal Je za zagrnjenim ounom. domovino. Potuje v spremstvu poslancev dr. Mačka in Košutiča. Ko je vlak ostal na postaji, je bilo okno njegovega kupeja zagrnjeno. Maribor, II. avgusta. Danes se je peljal z dunajskim brzovlakom mimo Maribora predsednik HRSS Stjepan Radič, ki se po izdajskem delu v Londonu, na Dunaju in v Moskvi nemoteno vrača v Minister dr. brani wted©„ Zopet živahna skupščinska seja. — Najnovejša Radičeva izjava pred skupščino: ostra kritika radičevske politike. bo najvažnejša ustavna načela izvedla. Beograd, II. avgust. Današnja seja Narodne skupščine je bila prav tako kot prejšnje živahna in burna. Samostojni demokrat je vodijo najstrožjo opozicijo in skušajo kar najbolj otežkočiti vladino stališče. Prijemljejo jo tam kjer je najob čutljivejša: na njeni zvezi z Radičevci, Vlada je samoumevno v težkem polo ž~ju, ker bi bila morala odgovarjati za radičevske grehe, dočim so radičevci sami — mutasti. Na današnji seji, ki je bila otvorjena ob 9.30, je poslanec Lukirdč prašal predsednika Jovanoviča, čemu se vlaana večina ne udeležuje diskuzije. Dejal je,da se je diskusija komaj začela, pa jo vlada že hoče zaključiti. Doslej še ni noben član vlade reagiral na obtožbe s strani Strani opozicije. Gospod Lukinič je i-mel v rokah posebno številko »Slobod-Dega Doma«, v kateri je izšla Radičeva naj.jovejša izjava. Zdaj ko je Radič kot Zastopnik sovjetske vlade podal drugo izjavo o značaju in pomenu sedanje vlade, je tem nujneje, da vlada reagira na izvajanja opozicije. Interpelant le vprašal predsednika, ali lahko vpliva na vlado, da se nemudoma izjavi o vprašanjih, ki se tičejo temeljev naše države in družabnega reda. Lukinič je posebno podčrtal važnost °h®ga pasusa v Radičevi izjavi, v katerem voditelj HRSS pravi, da se bo pozneje izvršila revizija ustave ter da Davidovičeva skupina ne stoji samo na avtonomističnem in revizijonističncm, ampak tudi na republikanskem stališču ter da se bliža sovjetski Rusiji. Pozval je ponovno Jovanoviča, da nai kot kro-nin svetovalec v vseh parlamentarnih zadevah svetuje vladi, da se bo izjavila o tem. Jovanovič je odgovoril, da ni njegova stvar, brigati se za dogodke onstran naše države in da vprašanje ne spada v njegov resor. Nato je skupščina prešla k dnevnemu redu. Besedo je povzel radikalec Taj-sič, ki je v daljšem^ govoru ostro kritiziral program radičevske stranke ter S tem v zvezi vladno izjavo. _ Potem se je oglasil zunanji minister Marinkovič in izjavil, da je vlada v deklaraciji meritorno in jasno razložila svoje stališče. On ne razume, čemu bi se naj v izjavi omenjala ustava. Če bi vlada imela v programu ustavno revizijo, tedaj bi to v izjavi odkrito priznala. Vlada 6e ena medzavezniška konferenca. Pariz, 11. avg. Ministrski predsednik fterriot potrjuje, da se po londonski konferenci namerava sklicati še ena konferenca, ki se bb bavila z medzavezniški-*hi dolgovi. Vendar bo ta konferenca v drugi polovici novembra po volitvah v Ameriki, da bo tudi zedinjenim državam ^Otogočena udeležba. -n- najvažnejša tako da načelo narodnega jedinstva, ki ga ustava toliko povdarja, ne bo ostalo le na papirju. Ustava je bila izgrajena na načelu, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Nišo pa vsi tega mnenja. Marinkovič je naglasil, da izjava koalicijske vlade samoumevno vsebuje zgolj to, o čemur so se koalicijske stranke sporazumele; za vlado je tedaj obvezno to, kar se nahaja v deklaraciji. Kar se tiče očitkov, da je vlada odvisna’od radičevske stranke, meni minister, da je obstoj vsake vlade neodvisen od zaupanja, ki ga ima vanjo večina v parlamentu; vla da je tedaj odvisna od strank, ki so se obvezale, da ji bodo pripomogle do ve čine. Tako je Marinkovič reagiral na očitke, da je vlada krenila ne povsem novo pot. Minister meni-, da obstoj naše države ni zvezan z obstojem centralistične ustave. Očitek, da je pasus o priznanju Rusije vrinjen v vladno deklaracijo na željo Radičevcev, je netočen v resnici ga je napisal on sam kot minister zunanjih zadev in ga kesneje ni iz-premenil. Vpostavitev odnošajev z Rusijo ni tako preprosta reč; treba je vprašati, ali bo Rusija hotela priznati druge vlade, kajti znano je, da so sovjeti po svoji revolučni zmagi izjavili, da ne priznavajo tzv. buržoaskih vlad in mednarodnega prava. Vprašanje je tedaj, ali bo sovjetska Rusija vendarle priznala mednarodno pravo, ali pa se bo moralo z njo pogajati na kaki drugi podlagi. Deklaracija — je nadaljeval zunanji minister — je biia 'sestavljena sporazumno z vsemi skupinami, v ostalem pa vsaka skupina vztraja na svojem lastnem programu. Minister se je tudi dotaknil razmerja s sosednimi državami in izjavil, da vlada želi, ostati z vsmi v prijateljskih odnosih. Če pa nam bodo iz Bolgarije in Albanije pošiljali tolpe na naše ozemlje. Sedaj seveda dobro razmerje ne bo mogoče Zatem je pred. sednik Jovanovič prekinil sejo in odredil petminutno pavzo. Po odmoru je Marinkovič nadaljeval govor. Govoril e s stališča napram Italiji, s prašanju novih volitev, s reviziji ustave. Za Marinkovičem je govoril Trifkovič, ki je polemiziral s predgovornikom, kateri mu je potem na kratko odgovovil. Ob 12. uri je bila seja prekinjena in se ob 16. uri nadaljuje. O— Borza. Curih: (Predborza—Sklepni tečaji): Pariz 30.15, Beograd 6.45, London 24.05, Praga 15.70, Italija 23.95, Nevjork 529.—, Dunaj 0.007.450. Zagreb: Pariz >60—-465, London 366.80—369.80, Dunaj 0.1136- -0.il56, Praga 238.25—241.25. Italija 362.70— 365.70. Nevjork 80.60—81.60. Pristopajte k CIViD 1 Občinske volitve dne 10. avgusta 1924. Nedeljske občinske volitve, ki so se vršile v srezih Konjice, Maribor levi in desni breg, Ptuj-Ormož, Slov. Gradec- x ---siva. Ilešiči U1I Šoštanj in v marenberskem sodnem o- tvorbe podpisa Srez Kon ice. Konjice: SLS 64 (S), .TDS 65 (9). Nemška lista je bila razveljavljena radi po- kraju, so ponovno pokazale padanje klerikalne politične moči. Celo v Žebotovi trdnjavi, v Slovenskih goricah se je pričelo svitati, in nastopi naprednjakov v Ceršaku, Sv. Križu, Sv. Martinu pri Vurberku, Sv. Petru, Sv. Jakobu, Sv-Antonu, Sv. Benediktu in Sv. Treh Kraljih ter drugod so za prvi poskus zelo častni. Mesto Ormož je častno vzdržalo kle-rikaluo-nemškutarski naval, enako mesto Slov. Bistrica. Obe občini sta ostali trdno . v demokratskih rokah. V Ormožu so demokrati narasli od 8 na 12 mandatov, klerikalci padli od 7 na 6 mandatov vkljub najogabnejši gonji in vkljub nemški podpori. V Slov. Bistrici so demokrati narasli od 8 na 10 mandatov. Trg Konjice, ki je imel dosedaj klerikalnega župana, ima sedaj demokratsko večino. O sijajnem izidu v trgu Središče govorimo na drugem mestu. V Šoštanju ste dobili obe demokratski listi 9 odbornikov proti 8 socialističnim. V Vitanju so Slovenci dobili 4 mandate proti 3 nemškim V Spodnji Polskavi je z veliko večino zmagala napredna lista proti klerikalni, enako v Selnici ob Dravi. V Pobrežju so soc. d-emokratje obdržali še večino, enako v Studencih, ne pa na Teznu. V Zrkovcih je častno vzdržal naš star bojevnik g. Sel. V Dravski dolini: Rušah, Selnici ob Dravi, Boču, Janževski gori, Rdečem bregu, Lehnu itd. so klerikalci vkljub silnim navalom pogoreli. V občinah Črešnjevec, Pretrež in Vrh-loga so dobili klerikalci lani 160 glasov, letoč 50 glasov. V občinah Pobrežje in Zrkovci lani 223, letos 116. V Sp. Polskavi lani 88, letos 40 glasov. V Sv. Križu nad Mariborom lani 162, letos 68 glasov. V Sv. Petru pri Mariboru lani 266, letos 179 glasov. V Središču in Obrežu lani 294 glasov, tokrat v obeh občinah 133. Sv. Lovrenc na dr. p.: lani 210, tokrat 94. Vareja in Pobrežie: lani 97, tokrat 84. Sv. Barbara v Halozah: lani 78, letos 20 glasov. In tako po vrsti. Srez S'oven igradec. Slovenjgradeomcsto: Demokrati 64(5), SLS 47 (3), r.ar. so-c. in soc. dem; blok 49 (4). nemška lista 47 (5). Šoštanj-mesto: meščansko-obrtna lista (slovenskonaipredna v zvezi z zmernimi Nemci) 105 (8), slov. lista 34 (2), soc. dem. 100 (7). Velenje: soc. demokrati 87 (6), SLS 229 (16), zd ružena narodna lista 36 (3). Šmartno pri Slovenjjrradcu: Gospodarska stranka 62 (8), SLS 64 (9). Topolšica: SKS 76 (5), KZ 66 (5), KDZ 40 (3), SLS 54 (4). Št. .Janž pri Dravogradu: KZ 64 6), Kmečka SLS 23 (2), del. SLS 18 (1), St. IIJ pod Turjakom: SLS 105 (7), Združena lista SSJ, SKS In KDZ 45 (2), V Šlcalah je bila socialdemokratska lista razveljavljena in j« volitev odpadla. V Št. Vidu nad ValfTekom' je ‘bila. kom-prom. lista SKS in KZ. V občinah Legen, Pameče, Vrhe, Sele, š-miklavž, Podgorje, _ Razbor, Sv. Florjan. Št, IIj pri Velenju. Mislinja, okolici Šoštanj, Go-lavabulki, Starem trgu, Št. Janžu na Vinski gori, Otiškem vrhu in Sv. Andražu same liste SLS, Vitanje: Gosp. rnešč. lista (nemška) 43 (3), slovenska gospodarska stranka 44 (4). Stranice: SKS in JDS-lista 51 (6), SLS 24 (3). Tolsti vrh: lista Ambrož 32 (l), JDS gospodarska stranka 43 (2), SLS 32 (2). Zreče: napr. gospodarska str. (JDS) 68 (6), SLS 124 (11). Padeški vrh: KDZ (SLS 31 (6), SLS 17 (3). V občinah Bezlna, Bezovica, Brezen, Grušovlje, Sv. Jernej, Kot, Sv. Ku-nigunda, Ljubnica, Ugovec, Paka, Skomarje, Tepanje, Zbelovo samo SLS-liste, v občini Laže SKS-lista, v Oplot* niči lista vseh strank, v Vrholah ni bila vložena nobena. Srez Maribor desni breg. Slovenski Bistrica: SLS 92 (7), Napredna meščanska 75 (5), gospodarska lista 76 (5). Zadnji dve sta demokratski Brezje: I sobo. Poizve se v upravi .Hsbora«. 1736 aprejmo se trgovski pomočnik za trgovino t mešanim blagom in kočija ž ki opravlja tudi postranska dela. Nastop tata>s Naslov/peve npravništvo »Tabora*. 1733 2-1 Zm 2 dilaka s« odda lepo sobo s brano. Elektriina razsvetljava in uporabo glasovirja. Naslov pore upravnifltvo .T«bera". 1728 2—IS Služkinja, vsSJa vseh hišnik poslov ter tudi pranja in vsaj nekaj kuhanja, se sprejme s T. septembrom. Ponudbe pod JBgodna prilika* na upravo »Tabosa*. , 20-14 i UtMs .zs f, september 1924 v Mariboru ahbtrtoji okolici me-Minuto stanovanje obstojata iz 2—3 sob eventuelao, kopalno •sobo oziroma sobo za služinčad, najljubSa v kaktnt vili x vrtom. Ponudbe pod »Zdrava lega* na adnunistra-rije »sta. 1691 3-3 ^ ^ A f od 15^25. avg- IM. VZORČNI VE1EIEJM V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA, Velesejmskel egttim*c0ese namfti zavodih vadi mest m dajejo« pcaso MToa 50% wrfŽano vožnjo-^ tott vse brzovlakih ^razen-S-O. E. tobr,^6.) FKEBOONE KRASOTE SLOTKIfiJE, STANOVA. N JA P-RKSK R BLJENA. Dnevne vstopnice se dobe pri Din. M- FlfiT i Napolitanke Adria narezki Kricsi Bonbom Čokolada Malinove« vsaka množina najceneje v glavni zalog* tovarna kanfltov Maribor, Stolna ul. 4. , JUH AN* N k! v‘i:.:..'. fu, .V> ■ t gg| V juhi in prikuhah izboljša hrano nepopisno« 1667 4—Z