C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 19 ottobre!927 Posame/.na Stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol let a 8 » » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmm/i/ št 72 V Gorici> v sredo 19. oktobra 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk KatoliSk* tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta St. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. 'Vzajemnost med slanovi. V elikanska večina ljudi zivi od dehi svojih rok ali uma. Delo, ki ga človck opravlja, vtisne poseben pa čat njegovi duši in telesu, mu da posebno mišljenje, svojsfvene nat zore in navade. Zato ni čuda, če vsi ljudje, ki opravljajo isto vrsto dela in imajo podoben način zivt Ijenja in slične interese, tvorijo po? sebne družabne enofe, stanove. Koliko raznih družabnih edinic imamo! Vsaka ima svoje jedro: druzino drži skupaj ista kri; narod ima svojo lastno, samorash in sat mobitno kiiltiiro in lasten jezik; dn žavo druži enotna skrb za javni bias gor in jo vežejo skupni temeljni zat koni; stan pa ima svojo podlago v enotnem načinu dela. Način dela je fist a osrednja točka, okoli kateve se zbirajo stanovi. Pomen stanov. Stanovi so zive celice narodo: vega ielesa. Če je kmečki stan trden in samostojen, če ima delavski stan vse pravice, ki mu gvedo, če se obrini stan zdravo razvija, če du- ševni delavci, tako zvani izobražen? ci dobe primerno plačilo za delo, bo tudi celotno družabno telo zdravo. Ako pa le eden teh stanov, ki tvo* rijo temelj družbe, hira, trpi vsa družba. Kmet skrbi za hrano in žh vež; rokodelec in obrtnik izdelujeta potrebno orodje in obleko, pviprav* Ijata stanovanje ter razpečavata razne potrebščine; delavec ustvarja izdelke, ki jih nujno rabi celokup- na družba; uradnik upravlja javne posle in mu je naložena skrb za red in pravico. Ako bi samo en stan na mah ustavil svoje delo, kako bi druzba trpela! Poglejmo samo en primer! Ako bi železničarji lepega dne zaustavili promet po zeleznU cah, bi to povzročiio nedoglcdno škodo vsem drugim stanovom. Ve* lika mesta bi bila naenkrat brez ziveža, ker bi bila odrezana od kmečkega stanu, ki hrani pridelke; kmet in drugi stanovi bi pa ne pr& jemoli potrebnih izdelkov iz mest in bi tudi utrpeli veliko škodo. Potreba vzajemnosti. Zato je nujno potrebno, da vlada med stanovi vzajemnost, solidary nost. Neobhodno potrebno je, da vsak stan stori svojo dolžnost. Vsak stan je po svoje soodgovoren za obči blagor druz.be in človeštva sploh. Ker pa obstoja stan iz pot edincev, je ravnotako neobhodno potrebno, da tudi vsak poedini člo* vek opravlja vest no in z vsem sr? cem svoje poklicne dolžnosti na mestu, kamor ga je postavila bozja Previdnost. Ta misel, da smo vsi ljudje vseh stanov soodgovorni za to, kako se družbi godi, je te; meljne važnosti. Kajti ako nosijo vsi stanovi, torej vse skupine ljudi, ki vrse sorodno delo, odgovornost za napredovanje in razcvit družbe, potem je jasno, da mora vladati med stanovi resnična in dejavna vzajemnost. Naša naloga. Kako pa je z vzajemnost jo med stanovi v današnjih dneh? V mO' dernem gospodarskem življenju je ugasnila zavest vzajemnosti, solU darnosti med vsemi stanovi. Danes velja prepričanje, da posamezen stan tern vet zase pridobi, dim bolj drugega izrabi in ocigani. Danes mislimo, da poklicno delo nima dru- gega namena kakor iskati dobiček, bogastvo, denar. Na podlagi tega napačnega mnenja se je vgnezdilo prepričanje, da mora v gospodar; skem življenju vladati boj za ob* stanek med različnimi poklici po geslu: tvoja smrt je moje življenje. Zato ni dandanes nič tako potrefc no kakor da zopet napravimo iz današnjih slojev, razredov, ki se med seboj divje bore in tepejo, staz nove, ki naj vzajemno z velikim čutom odgovornosti delajo za skup? nost. Ta zavest dela za skupnost se mora poglobiti zlasti med našim ljudstvom, ker le na ta način bomo ohranili sebe in svoj dom. Kaj se godi po svetu? Vsako leto se 20. septembra slo* vesno praznujc spomin zavzetja Rima. Na ta dan je namreč 1. 1870. laška vojska pod poveljstvom ge* nerala Cadorna (očeta sedanjega maršala) naskočila Rim, napravila v mcstnem ozidju pri vratih, ki se imenujejo Porta Pia, veliko luknjo in vkorakala v mesto. S tern činom je bila zapečatcna usoda papeževe države, ki jo ie italijanska vojska zasedla, in s tern činom se je pri* čelo tako zvano rimsko vprašanje. Papež se je pred prodirajočimi italijanskimi četami umaknil v Va* tikan in ga ni vee zapustil. Italijan* ska vlada mu je v zameno za drža* vo, ki mu jo je bila vzela, ponudila nekatere svoboščine, ki so obseže* ne v garancijski postavi. Po tej po* stavi bi se moral papež odpovedati svoji ecrkveni državi, ki ni bila majhna, in priznati, da je pravilno pridružena ujedinjeni Italiji. Itali* janska vlada pa bi mu plaeevala letno odškodnino v znesku približ* no treh milijonov lir in bi mu pri* znala nekakšno vladarsko stališče, to se pravi, poslanike tujih držav pri Vatikanu bi smatrala za ena* kovrednc s poslaniki pri italijan* skem kralju. Papež te postave ni nikdar priznal. Zaprl se je v Vati- kan in vztrajal pri svojem mnenju, da ga je Italija oropala države. Re* kel jc, da bo spor med Cerkvijo in državo toliko časa trajal, dokler ne bo država poravnala storjenih kri* vie. Skratka, papež in država sta od 20. septembra 1. 1870. v vojncm stanju. Razmerje se je še poslabša* lo pod raznimi liberalnimi italijan* skimi vladami, ki so segale po cer* kvencm premožcnju, izdajale proti* vcrske postave in sploh vse storile, da se onemogoei mirna poravnava. In vsako leto je vatikansko glasilo »Osservatore Romano« na dan 20. septembra poudarjalo, da rimsko vprašanje še vedno obstoji. Italija* ni so se na take ugotovitve že tako navadili, da bi se jim eudno zdelo, ako bi »Osservatore Romano« kdaj prezrl ta dan. Letos pa jc zadeva zavzela nadobičajen obseg. Nove rnisli. Letošnje septemberske besede vatikanskega glasila niso sic ncopa* žene preko pozornice italijanskega javnega življcnja. V odgovor se jim je oglasilo vce tehtnih možakarjev, med katerimi je bil podtajnik v pravosodnem ministrstvu in znani pristaš katoliškcga narodnega een^ tra Mattei Gentili easovno prvi. Objavil1 je v listih članck, v kate* rem je izrazil svoje trdno prepriča* j nje, da rimsko vprašanje ni tako težko rešljivo, kot ljudje splošno mislijo, in da se mu zdi, da je pri* šel eas, da se razmere uredijo. Za Gentilijem se je oglasil k be* sedi ravnatelj dnevnika »Popolo d' Italia« in brat ministrskega pred* sednika Arnaldo Mussolini. Tudi njemu sc vprašanje ne zdi tako težko. Treba je samo, da se v za* devo ne vtikajo druge države. Stvar mora ostati italijanska notranja za* deva. Ako bi Vatikan na to pristal, potem bi bila stvar enostavna. 30. septembra se je rimskega vprašanja lotil tudi senator in bivši naučni minister Janez Gentile, ki je v milanskem dnevniku »Corriere della Sera« napisal svoje mnenje o tern predmetu. Gentile je rekel, da je po njegovih mislih vprasanjje tako, da se sploh ne more rešiti. Sv. stolica ima od svoje strani prav, ako neprenehoma zahteva, naj ji Italija vrne teritorijalno neodvis* nost, ki jo je 1. 1870. vzela. Italija pa tega ne more storiti, kajti Italija ne more ustvariti države, ki jo Cer* kev potrebuje. Kaj pravi »Osservatore Romano«? »Osservatore Romano« ni mol* eal na vsa ta izvajanja. Priobčil je dva elanka, enega v odgovor Gen* tileju, drugega Arnaldu Mussolini* ju. »Osservatore« piše: »Ko smo rekli, da je rimsko vprašanje ve* soljno, smo hoteli reči, da je vpra* šanje papeževe neodvisnosti in svo* bode, vprašanje, ki ne zadeva samo Italijanov, ampak tudi vse druge sinove Cerkve; vprašanje je, smo rekli, ne samo narodno, temvee ka* toliško t. j. vesoljno. To pa ne po* meni, da se mora nasprotje obrav* navati pred mednarodnimi sodniki. V inozemstvu so trdili, da papež ne more biti podvržen nobeni dr* žavi, pa naj bo še tako dobra in ka* toliška. To pa bi se zgodilo tisti dan, ko bi se papež prilagodil po* ložaju, ki je bil ustvarjen 1. 1870. Na zunaj bi se zdelo, tudi proti nje* govi volji, da je odvisen od oblasti, čije je hiša in sredi čijih činov* nikov se zadovoljuje mirno vladati svet. Jasno in usodno je, da bi isti dan verniki vesoljncga sveta začeli gledati papeža nczaupljivo, previd* no, in vsako njegovo dejanje raz? lagati v političnem smislu. Jasno in usodno je, da bi se isti dan odprla pot bolestnim pojavom, neprera* čunljivim izgubam duš in — Bog ne daj — snovanju narodnih cerkva, to je rcsničnih razkolov. Rešitev rimskega vprašanja mora torcj biti taka, da bo papeževa ne* odvisnost razvidna vernikom vse* ga sveta. To in nič drugega smo ho* teli reei, ko smo rekli, da rimsko vprašanje ni samo narodno, temveč globoko svetovno vprašanje. To se pa ne pravi, da morajo biti katoli* čani vsega sveta sodniki rešitve in da, morajo sestaviti najvišji sodni dvor, ki mu bo ureditev nasprotja podvržena. Ne! Edini sodnik je pa* pež. Samo on je po božji volji po* glavar Cerkve, najvišji učitelj ver* nikov in samo njemu pripada odlo* eitev glede svoje svobode in neod* visnosti in glede potrebnih in za= dostnih jamstev, ki naj pomirijo vernike vsega sveta. Kako pa naj se izognemo takim sumom in nevarnostim razkola? Dokler je papež na ozemlju, ki ni njegovo, na ozemlju politične sile, to je, v hiši drugili, je odprt, jasen, splošno znan spor s hišnim lastni* kom edina možna rešitev. Evo vam skrajne potrebe protestov, potrebe, ki je toliko večja, kolikor bolj ne* previdno nekateri ital. časnikarji porabljajo vladno cerkveno politic ko, da lahko trdijo, da je z razve* ljavljcnjem proticerkvenih zakonov prostozidarskih vlad spor porav* nan. Treba je torej poudariti, da spor še obstoji in da papež ni pod* vržen.« To so v glavnem misli vatikanske* ga glasila. Odgovorila pa sta mu že, vsak v svojem listu, Arnaldo Mus* solini in Jancz Gentile. Gentile vztraja pri svoji trditvi, Arnaldo Mussolini pa pravi, da bi lahko uzakonili sedanje stanje. Papež ima svoje palace, v katcrih je žc sedaj dejanski gospodar. To bi mu tudi z zakonom priznali in stvar bi bila rešena. Ministrski predsednik se do se* daj še ni izrazil v tej zadevi. Časni* ki pa poroeajo, da bo v kratkem. izšla štcvilka »Foglio d'ordini«, ki je uradno glasilo fašistovske stran* ke, in bo princsla elanek o rimskem vprašanju. Svet napeto čaka na to številko. Zaključki. Sedaj ugibati o izidu in uspehu te velike easopisne bitke je še preuran* jeno, posebno, ker se ni končana. Jasno pa je že zdaj, da gre za veeje odloeitve. Bog, ki je svojo Cerkev vodil že skoro dvatisoč let, bo tudi zdaj dal svojemu namestniku na zemlji potrebno modrost za za* kljueitev tega vprašanja. Okno v svet. Cena beg ustreljen. V petek 14. okt. je neki albanski student, Algiviadh (Alcibiad) Bebi po imenu, v kavarni Passage v Pra* gi ustrelil tamošnjega albanskega poslanika Cena bega. Cena beg jc bil istoeasno tudi poslanik v Bel* gradu. Atentator je izjavil, da ga je ubil zato, ker ga smatra za glavnem ga povzroeitelja sedanjega položa* ja, v katerem je Albanija. Cena je bil, kot je znano, pristaš najožje zveze med Albanijo in Jugoslavijo. V Belgradu so ga visoko cenili. Novi šolski zakon v Nemčiji. Ncmški državni svet, t. j. zastop* stvo posameznih dežel, je s 37 pro*1 ti 31 glasovom zavrnil naert novega šolskega zakona. To glasovan je Iah* ko povzroči resne zapletljaje v nemški notranji politiki, ker so se za ta načrt posebno zavzemali nem* ški katoličani. Albansko vojaško zastopstvo v Rimu. Predsednik albanske republike je podnisal odlok, s katerim sc usta* novlja stalno vojaško zastopstvo v Rimu. Stran 2. >GORIŠKA STRA2A« Upor v Mehiki Vladnc čctc so v Mehiki dozdaj ustrelile štirinajst generalov. Listi pišejo, da je prcdsednik republikc Callcs sam podnctil vstajo, da bi se na lcp način lahko zncbil njemu neljubih gcneralov. General Serra* no in njegovi tovariši, o katerih smo pisali, da so bili ujeti v bo.ju, so bili menda zaprti in ustrelieni še predno je vstaja izbruhnila. Cal* les pravi, da to ni res. Resnica o Paleologueovem pismu. Pred kratkim smo v političnem pregledu omenili zadnje največje zunanjepolitično presenečenje na Ogrskem, namreč pismo, ki ga je Palčologuc baje pisal ogrski vladi. Zadeva je vzbudila veliko pozor? nost. Sedaj pa se je Paleologuc o? glasil in rekel, da je objavljeno pi* smo izmišljcno. Ogrska vlada pa je priobeila neko resnieno pismo, ki ga je 24. junija 1920. poslal ogrskc? mu zunanjemu ministru Pouche, tc= danji visoki komisar francoske re* publike. Vsebina tega pisma pa je eisto druga in nima nobene tistih bajnih obljub. Rakovski odpoklican. Sovjetski poslanik v Parizu Ra? kovski je bil prejšnji teden odpo* klican. Na njegovo mesto ie imeno? van Dovgalevski, dosedanji sovjet? ski zastopnik v Tokio na Japon* skem. Dovgalevski je še malo časa v zunanjepolitični službi, Zadeva Rakovskcga je dolgo časa kalila mirno razmerje med Francijo in Rusijo in je zbujala pozornost vse* ga sveta. Sedaj se zdi, da je kon* čana, ako nesoglasja niso bila globlja. Gverovljenje mandatov v Belgradu. Parlamentarni odsek državnega zbora je potrdil vse poslanske man* date razen dveh, o katerih bo odlo* eila posebna preiskava. Potrjen je tudi mandat drja Kramerja v Ljub? ljani. Pritožba, ki jo je vložila Slo* venska ljudska stranka, je bila za* vrnjena. — Majhno število pritožb proti volitvam kaže, da so bile vo* iitve res zelo svobodne in da so se vršile v redu. Nov volilni red v Jugoslaviji. V Jugoslaviji bodo predložili pars lamentu naert novega volilnega za* kona. Število poslancev se po tem načrtu poviša za pet, torej jih bo 32U. 266 poslancev bo kandidiralo vsak v svojem okraju, 54 pa na li* sti, ki bo veljala v celi državi. Take državne liste pa bodo smcle postav? ljati samo stranke, ki bodo dobile 1 vsaj 150.000 glasov. Vse kaže, da bo I nov volilni zakon sprejet. Pilsudski v Rimu. Maršal Pilsudski bo v prvih dneh novembra menda prišel v Rim. Ob? iskal bo papeža in Mussolinija. DNEVNE VESTI Osebna vest. G. Mirko Troha iz Idrije je te dni z odliko napravil inženirski iz? pit na ljubljanski univerzi. Časti* tamo! Premestitev. Tržaški šolski skrbnik Rcina je bil prcmeščen v Palermo v Sicilijo. V Trst pa pride prof. Mondino iz Basilicate. Zapuščen grob. Prijatelj nam piše: Pot me je zanesla na standrcško pokopališče, kjer sem hotel porno* liti na grobu pokojnega dr.ja An* tona Grcgorčiča. V svoje nemalo začudenje pa nisem mogel najti groba z Gregorčičevim imenom. Šele grobar mi je pokazal grob, v katerem počiva naš veliki narodni delavec. Grobnico, katero je iz hvaležnosti do pokojnika napravil stavbeni moister Mozetič, pokriva navadna cementna plošča brez naj* skromnejšega spornenika in seveda tudi brez vsakega napisa. Tujec za« to nikakor ne more najti zadnjega stana onega, ki je skozi desetletja tako odločilno vplival na življenje goriških Slovencev. Bridko mi je bilo pri sreu, ko sem stal ob tem zapuščencm grobu. Trpko sem se vprašal: ali je res črna nehvaležnost plaeilo sveta? Ali so res vsi orii ti* soči, katerim je Gregorčičevo delo dalo zdravo vzgojo in trdno narod* no zavest, pozabili na svojega do* brotnika in učitclja? In kaj delajo oni, ki so si razdelili bogato Gre? gorčičevo zapuščino? Za avtomo* bile in druge udobnosti imajo de* nar, da bi postavili svojemu kruš? nemu očetu dostojen spomenik, na to se ne spomnijo? Žalosten in po? trt nad toliko nehvaležnostjo sem krenil proti mestu. Razpuščena društva. Prefekt ie razpustil katoliška pro? svetna društva v Kamnjah, Stoma* žu in Črničah in »Narodno bralno društvo« v Orehku pri Postojni. Premeščen. Pol. obmejni komisar v Podbrdu dr. Rih. de Lucca ie bil pred dnevi premeščen na francosko me jo v Vcntimiglia. Premeščenega komisa* rja Podbrčani in tudi številni pot* niki nc bodo ohranili v vcsclem spominu, ker je s svojim postopa- njem marsikoga vznevoljil in je zagrešil marsikatero sitnariio. Znan je bil zlasti po svojem monokelnu, Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Ne. Te dni sem s pomočjo po? licije izvohal, kdo sta tisti dve po* starni dami, ki sta vašega mladega Jakoba odpeljali iz Saint Germaina. To sta Daubrecqovi sestrični, ki dobivata od njega majhno mesečno rento. Obiskal sem gospodični Rousselot in si pridobil njiju zau* panje, ker sem jima obljubil, da najdem njiju stričnika in dobrotni? ka. Starejša, Evfrazija, mi je tudi izročila pismo, kjer prosi Dau* brecqa, naj se popolnoma zanese na gospoda Nicole. Vidite torej, da je že vse ukrenjeno. Danes ponoči odpotujem.« »Jaz tudi,« reče Klarisa odločno. »Vi?« »Naj torej živim v tcj ncgotovo? sti, v tej mrzlici! Saj ne štejcm več dni, eden in trideset all trideset jih je še, marveč ure ...« Lupin je slišal v njenih besedah tako odločnost, da je ni vee skušal prcgovoriti. Naslednje jutro ob pe= tih sta se z avtomobilom odpeljala. Grognard ju je spremljal. Da ne bi zbudil sumnje, je Lupin izbrail za glavni stan veliko mesto Amiens, kjer je pustil Klariso. Od tu do Montmaura je bilo šc 30 ki? lometrov. Proti osmim ie Lupin naletel na Le Balluja ne daleč od starega gra? du, ki je bil ljudem znan pod ime? nom Mortepierre. Lupin si je v Ballujevcm spremstvu ogledal o? kolico. Ob robu gozda si je reka Sigier izdolbla prav globoko tesen, nad katero je k vrhu strme skale kipel v nebo Mortepierre. »Tu ni mogoee,« je dejal Lupin. »Skala je strma, 60 ali 70 metrov visoka in voda jo obdaja na vseh straneh.« Malce v stran sta našla most. Potem sta krenila po pcšpoti pod smrekami. Ko sta dospela na neko jaso, sta se znašla pred zidom z s katerim se je vedno postavljal. Kot »mož z monokelnom« je prišel celo v svetovno nemško časopisje, ki se je iz njega bridko norčevalo. Dantejev spomenik v Tolminu. Mesto Firence je darovalo tol* minskemu trgu Dantejev spome? nik. Slovesnost odkritja tega spo? menika, ki bo stal v tolminskem parku, se bo vršila 24. maja prih. let a. Učiteljske place in pokojnine. Iz Rima poročajo, da bodo uči? teljske place in pokojnine ostale ncspremenjene. Pred kratkim so namreč rckli, da jih bodo radi šte» denja znižali. S]X)meniki na pokonališču. Goriški občinski načelnik sporo? ča, da morajo biti vsi spomeniki in vsi grobovi urejeni in očiščeni do 29. tega meseca, kajti po tem dnevu se začne splošno čiščenje pokopa* lišča. Hrvatski konvikt v Pazinu. »Istarska Riječ« od 13. oktobra poroča, da je prcfckt z odlokom od 16. sept. 1927. združil »Dijaško pod? porno društvo« v Pazinu in pazin? sko »Congregazione di Caritä«. Vse imetje bivšega »Dijaškega podpor? nega društva«, med katerim je tudi velik dijaški zavod, jc prcšlo v last »Congregazione di Caritä«. Pazin? sko »Dijaško podporno društvo« je marsikateremu hrvatskemu istrske? mu študentu pomagalo do boljšega obstanka. Bilo je lastnik krasnega »Dijaškcga doma«, ki je cenjen na 500.000 lir. Za ta dorn so skoro ves denar dali škofa Dobrila Mahnič in istrski duhovniki. Pretirana cena. Kakor porocamo na drugem me* stu ni doseglo novo vino še niti cene 2 lir za liter, v gostilnah v mestu in tudi ponekod na deželi pa toeijo novo vino po 4 lire liter. To sorazmerje je krivično. Ubogi kmet, ki se je vse leto trudil, potil in žrtvoval ter marsikdaj trepetal v strahu, proda svoj skromni pri* dclck po l'5O—2 liri liter, krčmar pa hoče imeti samo pri lagodnem točenju skoro toliko čistega do? bička. To vendar ne gre. Ne bomo klicali nikakih nadzorovalnih ob* lastev na pomoč, a upamo, da bo? do gostilničarji sami krivico popra? vili. Ljubljanski zrakoplovski klub se zclo pridno giblje. V nedeljo 9. oktobra je prispelo v Ljubljano pr? vo letalo, ki ga je klub naročil v Nemčiji. Letalo nosi ime »Ljub? ljana«. Šahovski mojstri. V Buenos Airesu v iuž. Ameri ki se svetovno znana šahovska velmoj? stra Aljehin in Capablanca žc dol? go borita za svetovno prvcnstvo v šahu. Doscdaj sta igrala že 14 par* tij. Partije trajajo po več ur. Alje? hin je dobil tri, Capablanca dve, druge so bile neodločene. Aljehin je Rus, Capablanca pa ie z otoka Kuba doma. Kubanska vlada ga je pred kratkim imenovala za svoje* ga poslanika v inozemstvu brez stalncga službencga mesta. Tudi v Londonu so se zbrali lju* bitelji te plemenitc igre, da se po* skusijo, kdo je močnejši. Med nji* mi je tudi slovenski mojster dr. Vidmar, vseučiliški prof, v Ljub* ljani. Po dosedanjih poročilih je na drugem mestu. Tekma šc ni kon? čana. Poslanec se ubil. Državni poslanec Robert Forni se je 7. oktobra vozil z lctalom. Med poletom ga je doletcla nesre? ča. Letalo se je prckucnilo in padlo na tla. Forni je bil takoj mrtev. Zopet poskus prekooceanskega poleta. Pretckli teden se je v Ameriki zopet dvignilo letalo, da bi prelete* lo Atlantski ocean. To pot sta bila dva letalca: gospodična Ruth Elder in kapitan Haldcman. Polct ni us* pel. V bližini Azorskih otokov sta padla v morje. Rcšila ju je ncka ni* zozemska ladja. Oba sta nepoško* dovana. Prvi japonski škof v Rimu. 13. oktobra je prispel v Rim prvi japonski škof msgr. Hayasaka. Pa* pež ga bo 30. oktobra slovesno po* svetil. Nastas Petrovič izključen. Radikalni državni poslanec Na* star Pctrovič, ki jc veljal za neka* kega voditelja pašičevcev, je bil iz* ključen iz kluba radikalnih poslan* ccv. Stavka nemških premogarjev. V ponedcljek 17. oktobra so ru* darji v premogovnikih srednje Nemčije stopili v stavko. Število stavkujočih znaša baje 90.000, pa menda raste. Dclavci opravljajo le tisto delo, ki ie neobhodno potreb* no za ohranienje rudnikov. Gre za zvišanje plač. Kon^res gluhonemih. V Padovi je te dni zboroval prvi italijanski kongres gluhonemih. O* tvoril ga je podtajnik v naučncm ministrstvu in rektor padovanske univerze Bodrero. Povodenj v Bolgariji. V Bolgariji so zadnje dni imeli veliko povodenj. Posebno je bila ogrožena morska obal pri Varni. Voda je zahtevala tudi več clove? ških žrtev. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU. HI« V DORBERGU. vrati, obitimi z železjem in debeli* mi žeblji. Na obch straneh vrat sta bila dva debela stol^pa. »Torej tu biva Sebastijan?« pra* ša Lupin. »Da, tu biva z ženo sredi razva? lin v lovski hiši,« odvrne Le Ballu. »Zvedel sem tudi, da ima tri od* rastle sinove in da so bili vsi trije z doma ravno tisti dan, ko je Dau* brecq zginil.« »Oho,« vzklikne Lupin, »to je pa prav važno. Brez dvoma so ti trije fantje in njih oče izvedli junaški čin.« Zvcčer se jc Lupin povzpel pre* ko okrhancga zidovja. Z vrha je vse pregledal. Nato se je Lupin vrnil h Klarisi. Dan za dnem se je potcm vozil med Amiensom in Mortepierrom. Grognard in Le Bal* lu pa sta ncprestano oprezovala v okolici. Šest dni je minilo. Zdelo se je, da se Scbastijan zanima izključno le za svojo službo. Hodil je v grad aili stražil po gozdu, streljal in čuval. Sedmi dan je Lupin zvedel, da je šel neki voz iz gradu na postajo Aumale, ker se pripxavlja vclik lov. Postavil se je na prežo v grmičev* jc pred vrati. Ob dveh mu je uda? ril na uho pasji lajcž. Sredi popol* dneva jc spct zaslišal lajanje in vpitjc, siccr pa ni nič opazil. Nena* doma pa začuje peketanje in čez par minut opazi dva jezdeca, ki jašeta od rcke navzgor po pešpoti. Spoznal je markiza d' Albufexa in Sebastijana. Ko sta prišla pred vrata, sta razjahala in neka ženska, bržkonc Sebastijanova žcna, ju ie spustila noter. Čeprav je še bilo svetlo je Lupin brez obotavljanja splezal na zid. Previdno ie oprezoval, ko so jezde* ca in ona žcnska hiteli proti raz* valinam. Gozdar je razgrnil bršljanovo vcjevje in pokazal se ie skrit vhod in stopnice. Moža sta šla po njih navzdol; žena je pa ostala za stra* žo pred vrati. (Dalje.) »GORISKA STRATA» Strar» "* Ukaželjni jetnik. Dobro je še v spominu atentat na varšavskega sovjctskega posla? nika Vojkova. Atentator je od ta? krat zaprt. Prcd kratkim pa je pro? sil ravnatelja zaporov, naj mu do? voli, v ječi študirati za maturo. Prošnja je bila takoj ugodno re? šena. Roman desetih. V kratkem bo izšel italijanski roman z naslovom »Car ni mrtev«. Imel bo dvajset poglavij. Spisalo ga bo deset pisateljev; vsakdo bonapi? sal 2 poglavji. Ti pisatelji so: Pan* zini, Beitramelli, Varallo, Martini, deAmbra, Zuccoli, Bontempelli, Mis lanesi, de Stefani in Viola. Vsak pi? satelj sme v vsakem poglavju do? pustiti smrt ene same osebe. Žena izvoljena za župana. V velikem angleškem mcstu Li? verpoolu ie bila tc dni izvoljena za župana gospodična Marjeta Bea? van. To je prvi slučaj te vrste v zgodovini tistesa mesta. Kaj je novega na deželi? Čepovan. Ni še prcteklo leto dni, ko so pri nas umorili Albina Kofola, že so nekateri zopet poskušali uprizoriti pretep. Čcpovanski fantje pa so bili bolj pametni in so se rajši odstrani? li, da bi ne bilo hujših poslcdic. Kdaj sc bodo nekateri ljudje spa? metovali? Znani »dohtar« Stefan Šuligoj se je preselil iz Čepovana. Mi smo mu za, to zelo hvaležni. Kamnje. Dan sv. Mihaela 29. sept. t. 1. je bil za kamenjsko župnijo zgodo? vinski in velepomemben, kcr je bila ta dan posveecna nova, krasna žup? nijska cerkev sv. Mihaela, nadan? gela, ki jc glavni patron te cerkve. Prcvzvišeni knezonadškof goriški se je pripeljal v spremstvu precast, msgr. Ign. Valentinčiča na predve? čer te slovesnosti v Kamnje, kjer so ga vrli župljani pri slavoloku lepo sprejeli in pozdravili. Prevzvišeni nadškof je prinesel s seboj dvoje svetinj za dva nova stranska alta? rja, ki sta bila ob cnem s cerkvijo posvečena. Veličastne obrede po? svečenja, ki so trajali blizu stiri ure, je opravil ob asistenci 18 du- hovnikov prevzvišeni nadškof, ki je ob koncu še daroval sv. mašo na novoposvečenem altarju Matere Božje. — Nova cerkev, ki je zidana na istem prostoru, je nekoliko večja in daljša od prejšnje, od koje je ostal le še zid na severni strani in pri glavnih vratih. Cerkev, bodisi od zunaj ali od znotraj, naredi prav prijazen vtis na gledalca. Sli= karije v cerkvi ie marljivo izvr* šil goriški slikar Delneri, ki je tudi obnovil vse tri altarne slike. C)e po« mislimo, da sc je vse to veliko in trudapolno delo izvršilo v dobrih dveh letih po prizadevanju vcleč. g. župnika Frančiška Černigoja, mo? ramo častitati ne le njemu, ampak vsej kamenjski župniji,, ki je po ta? ko srečnem nakljueju prišla do no? ve cerkve, ki je ena najlcpših v celi Vipavski dolini. Omcinti trcba, da se je ta stavba zidala deloma s po? močjo vojne odškodnine, deloma s cerkvenim denarjem in z nekaj milodari, a delali so in zaslužili pri tern večinoma domači zidarji. Na dan posveeenja, posebno pa nasled? njo ncdeljo, na »šagro« sv. Mihaela, se je vsa cerkev in cerkvena opra? va bliščala v novem sijaju, prenov? ljena in ožaljšana kakor nevesta, ki gre k poroki. Le eno smo pogre? šali — milo zvonenje, a tudi to se bo kmalu oglasilo, ker trije novi zvonovi so že vliti v Vidmu. Za vse to veliko delo in svojo izredno vne? mo ie velečast. g. župnik kamenj? ski preiel lepo priznanje in odliko? vanjc od prevzvišcnega nadškofa. Podbrdo. Umrl je znani posestnik Anton Zgaga, p. d. Pohman, na Petrovem brdu. Bil je svoj čas zeio ugleden mož, ki je imel najlepše in največje posestvo v tukajšnjem okolišu. Vojna in njene posledice so pa mo* ža strlc in mu zadalc kal ncsrcčne bolczni, kateri je podlcgel. N. p. v m.! Poljubinj. Zadnjo nedeljo smo nekateri na? pravili kratek izlet na Menjgore. Imeli smo se prav dobro. Želeli smo samo, da bi ljubljeno svetišče menjgorske Matere cimprej vstalo iz vojnih ruševin in bilo zopet za? j točišče tolminskih hribov. Skrilje na Vipavskem. V nedeljo zvečer okrog 11 ure je začel goreti Zajeev senik, ki je po? stal žrtev ognja z vscm letnim pri? delkom sena vred. Kako je ogenj nastal, ni znano! Brje. Odsek za zgradbo nove cerkve sv. Cirila in Metoda na Brjah se tern potom iskreno zahvaljuje vsem darovalcem mošta iz obč. šmarcn? ske ter Polja, Vrha, Prescrji, Mrav? ljevi in domačinom Brejcem. Vsem kličemo iz dna srea: Bog •¦stotcro povrni! Pevma. Nikjer se ni tako razpasel lov na ptičice, kakor v naši občini, zlasti pavPevmi. Po gozdovih, travnikih, poljih in vrtovih vse čivka in žyiž? ga, vabee naše prckoristne ptičice na lim. Kako velikanska Skoda se s tem povzroča našim kmetovalcem, ve vsak poljedelec. Vsako leto ko« maj ubranimo, da nam črvi, gose? nice in podobna grda golazen vsega ne požre. In vsakdo ve, ko bi ptičic ne bilo, bi mi in vsa Brda sploh sadja skoro več ne poznali. Pa pride potepin od kjerkoli, nastavi in ne? ovirano lovi. Vsi to vidimo in se jezimo, le naš pol j ski čuvaj nič ne vidi, nič ne sliši, če tudi okrog nje? gove barake nastavljajo in vsak dan lovi jo, med tem ko on seveda še trdo spi. Mi čuvaja plačujemo, zato tudi od njega zahtevamo, da bolj pazi in ptieje lovce, ki so zelo zgod? nji, odžene in naznani oblastvu. Gonjače v Brdih. Dne 13. tega meseca ob 4. uri zju? traj nam je kruta smrt pobrala mladeniča Antona Simčiča v staro? rosti 24 let. Bil je vesten in nad vse priden gospodar. Bil je poprej ko? Ion Bagucrjev, pred letom si je pa z velikim naporom odkupil to zem? ljišče. Stanoval je z dvema mlajši? ma bratoma in sestro v raztrgani baraki. Dobil je močan prehlad in potem pljučnico, ki ga je v krat? kern zadavila. Bil je zvest društve? nik, vesclcga značaja in pri vseh pri* ljublien. Sai smo videli, kako je bil obdarovan z mnogimi venci in evet? licami. Soscdjc so ga v obilni vde? ležbi spremili k večncmu počitku. Domači zbor mu je pred barako zapel »Ločitev«, v cerkvi »Nad zvezdami« in pri odprtem grobu »Vigred«. Dragi nepozabni Anton! Bodi ti lahka domača gruda! Poči? vai v miru. Niegovega očeta je pred poltre? t.iim letom zadela huda usoda. Pa? del ie s podrtega zidovja od vojne poškodovane hiše tako nesrcčno, da je v 24 urah umrl. Starejši Anto* nov brat je padel v vojni v Galiciji. Števerjan. (Trgatev — zadružna žganjekuha — naše ceste.) Trgatev je pri kraju, pridelek je izboren (do 24. stopinj sladkorja), a pieel, posebno v gornjem koncu vasi, kjer jc gospodarila suša in to? ča. V dolniem koncu jc bolje od Bukovlja do Debenjaka t. j. Vale? rišče, Latence; tarn se računa pri? delek mošta na 1250 hl., v ostali va? si na blizu 1000 hi., 400 hi smo že prodali, večinoma tvrdki Abuja v Gorici. Cena je sramotno nizka: 150—170. Ljudje se jezijo in tarna? jo nad nizko ceno in slabo letino in godrnjajo nad onimi, ki so začeli prodajati po taki ceni. — Kriva jc revščina, še več pa briška svoje? glavnost. Števerjanci, Brici, združi? mo se! Ali ne vidite okrog sebe, da je vsak stan organiziran, le mi kmc? tje vlečcmo vsak po svoje. Če bo? mo združeni, pridemo do besede tu? di pri odločevanju cene kmetskim pridclkom. Druga slaba stran naše? ga vinorejea je, da svojih tropin ne more vnovčiti, kakor so vrcdne. Tudi tukaj velja načelo združitve. Le poglejte Vipavce, kako in kedaj so žc rešili to važno vinorejsko na? logo. Zadružna žganjekuha je cdin izhod. Zadružimo sc 200 kmetov z deleži po 100 lir in žganjekuha je tu in nc bo trcba »kantirat« naših tropin po Gorici. Torej Števerjanci, združimo se, drugače nam bo še huiši predla. Našc ccste so v takem stanju, da se Bogu smilijo. Bog naj razume, čemu plačujcmo davke na vozove in na vprežno živino, ceste so pa take, kot pred 60 leti. Lep napre? dek! G. obč. načelnika pozivljamo prav nujno, nai se malo bolj pobri? ga za naše obeinske poti. Idrijske novice. Nepovabljen gost! V noči od čctrtka na pctek pret. tedna je neznan zlikovec udrl s po? narejenimi ključi v mesnico Gospo? darskega društva. Odnescl jc okrog 200 lir v denarju. Mesa pa gost ni odnescl. (Petck ga najbrže ni zadr? ževal.) Semenj sv. Terezije. Ta dan se vrši tu običajen kra? marski in živinski semenj. Živine je bilo prav malo, kot je tu navad? no, pač pa je bil trg precej obložen z raznim blagom. Čudno ie pa to, da na trgu zelo redkokdaj najdeš našega kmcta s krompirjem in dru* gimi pridelki. Ker je bila lctos pre? cej ugodna letina za krompir, je bi? lo pričakovati, da bo na jescn pre? prost rudar na trgu lahko kupil po? trebno množino krompir ja nekoli? ko cenejc kot v trgovini. Toda kot kažc, bo tudi letosnje leto v tem oziru trg slab. Nerazumljivo je, da se naši kmetje tako redko poslužu? jejo idrijskega trga, dasiravno bi svoje blago ob takih dnch z lahko* to in ugodno prodali. Upamo, da se bo v tem oziru tudi pri nas zbolj? šalo. GOSPODARSTVO. Spored za splošno pregledovanje bikov v tolminskem govedorejskem okrozju. V zmislu določil pravilnika k za? konu z dne 21. junija 1925. St. 1162 so podvrženi vsi nad 10 mesccev stari biki, nai so last kogarkoli, splošnem pregledovanju. Bikorejci, ki želijo dobiti za enc? ga ali več bikov dovoljenje za spu* ščanje, morajo predložiti pokrajin? skemu živinoreiskemu nadzorni? štvu pri goriški pokrajinski upravi (Ispettorato Zootecnico presso l'Amministrazione Provinciale di Gorizia) z dvema lirama kolekova? no prošnjo ter prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo v spo? daj navedene kraje. V zmislu člena 3. pravilnika se? stavljena komisija bo preglcdovala bike v sledecih krajih in dnevih: 3. novembra 1927. Podbrdo ob 9. uri pred cerkvijo, Hudajužna ob 10. uri pred Kemper? ljevo gostilno, Koritnica ob 11. uri, Grahovo ob ll1/^ uri, Kneža ob 14. uri pred mlekarno, Podmelec ob 15. uri pred cerkvijo, Ljubinj ob 16. uri pri Rutarju, Poljubin ob 17. uri pred Luznikovo gostilno. 7. novembra 1927. Ponikve ob 92/2 uri pred župan? stvom, Pečine ob lO1/^ uri pred cer? kvijo, Slap ob IIV2 uri pri Vogriču, Idrija ob 14. uri pred cerkvijo, Sv. Lucija ob 15. uri pri soškem mostu, Voice ob 16. uri pri Hvalu. 8. novembra 1927. Tolmin ob 8. uri pri spuščevalni? ei, Dolje ob 8V2 uri pred mlekarno, Gabrije ob 9. uri pred mlekarno, Volarje ob 9V6 uri, Kamnje ob 10. uri pred mlekarno, Zatolmin ob 11. uri prcd mlekarno, Libušnje ob 14. uri prcd cerkvijo, Smast ob 14. uri, Drežnica ob 15! 2 uri, Livek ob 16Va uri. 10. novembra 1927. Log ob 9. uri pri Černutu v Srcd? njem Logu, Soča ob 10. uri pri Flaj? su, Koritnica ob 11. uri, Čczsoča ob WV-i uri pred županstvom,^ Bovec ob H. uri pred mlekarno, Žaga ob 14V2 uri, Serpenica ob 15. uri, Trno? vo ob 15V2 uri, Kobarid ob 16. uri pri Fedrigu. 11. novembra 1927. Breginj ob 9. uri, Scdlo ob 10. uri pred županstvom, Borjana ob IOV2 uri, Potoki ob 11. uri, Kred ob llVs uri, Staroselo ob 14. uri pred mle? karno, Sužid ob 14Vfc uri, Svino ob 15. Idersko ob 15Vž uri. Vipavsko vino. Vipavski vinogradnik nam piše: »V nekem listu (»Edinosti«) je bilo pisano, da je cena vipavskemu vinu po 1.30 lir ya\ liter mošta. To jc gotovo pomota, ker je bila cena grozdju od L 1.10 do 1.40 kg. Sot* tirano grozdje je imelo še višjo ceno.« Kolikor doznavamo iz Vipavske doline se tarn kupčija z novim vi* nom še ni razvila. Vsekakor je pa zgoraj označena cena res prenizka in bi bila za vinorejea pogubna. Briško vino. Briško rebulo so nekateri kmet* je res prišli v Gorico ponujat po L 1.50 liter. Nekateri so jo po tej ceni prodali tudi doma. Kakor pa čujc? mo od raznih strani — glej tudi današnji dopis iz Števerjana —, ob* so ja jo vsi Brici to škodljivo ponu^ janjc in poudarjajo, da svoje dobre kapljice po taki sramotni ceni pod nobenim pogojem ne bodo proda? j ali. Res so se tudi cene že začele dvigati in so prišle že na 2 liri za liter. Tržne cene dne 18. 10. 1927. Česen L 1 do 1.10 kg; zelje sveže 70 do 80 cent, kg; zelje kislo L 1.60 do 1.80 kg; čebula 80 do 90 cent, kg; fižol navaden L 1.80 kg; »cocks« L 2.20 kg; glavnata solata L 1 do 1.40 kg; endivia cent. 90 do L 1.10 kg;, melanzane 60 do 80 cent, kg; krom? pir 50 do 60 cent, kg; paradižniki 40 do 50 cent, kg; repa sladka 40 do 50 cent, kg; redič zelen L 1 do 1.60 kg; špinača 90 cent, do 1 L kg; ze*= lena 80 do 90 cent, kg; fižol v stro* čju L 1.80 do 2.20 kg; vrzotc 90 cent, do 1 L kg; bučice L 1.60 do 1.80 kg; kostanj L 1 do 1,30 kg; limone 15 do 20 cent, komad; jabolkc L 1 do l'8O kg; hruške L 1.60 do 3.40 kg; namizno grozdje L 1.80 do 2.80 kg; sveze maslo L 14 do 15 kg; presno maslo L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 liter; jajca 65 do 70 cent. kom. Valuta. Dne 18. oktobra si dobil: za 1C0 franc, frankov 71.72 do 72.02 Lir za 100 belL. frankov 253.— do 257.- „ za 100 švic. frankov 352.50 do 354.50 „ za 100 čeS.-slov. kron 54.12 do 54.42 „ za 100 dinarjev 32.15 do 32 45 „ za 1 sterling 89.03 do 89.23 „ za 1 dolar 18.24 do 18.30 „ Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 „ za 1C0 avst. kron 0.0255 do 0-0261 „ Vojno 5 odškodninske obveznice: 70.15.' Stran 4. »GOR1SKA STRA2A« Listnica uredništva. S. T .,Vel. Žab.: Vaša pritožba čcz ncolikanost, ki jo opazujcte pri neki mladini v soscdni vasi je opra* vičcna in moramo tudi mi obsojati, če se je obnašanje tistc mladine res tako razpaslo. V list pa dopis ne spada, ker bi povzročil samo prepire. Pozdrav. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Trtič Marija 25 L 90 st. Dobrot* nikom v Biljah in v Št. Petru za darovane poljskc pridclke srčna hvala! — Bog poplačaj! Darovi za spomenik pok. č. g. Cirila Vuge: Žcnska Ma* rijina družba 30 lir, Dekliška Ma* rijina družba 20 lir, N. N. 20 lir, vclcč. g. Stanko Stanič 25 lir, vsi iz Podßore. Srčna hvala! Preklic.*) Podpisani prcklicujc in obžaluje žalitev, izgovorjcno v nedeljo dnc 14. avgusta 1927 v gostilni »Vinar* skc in gospodarskc zadruge« v Šem= pasu proti g. Humarju Francu pok. Blaža iz Šcmpasa štev. 57 in se mu zahvaljuje, da ie odstopil od kazen* ske ovadbe. Nardin Jožef, Šcmpas štev. 198. Odlikovana krojačnica A. KRUŠIC & SIN, Corso Vittorio Emanuele štev. 37, Gorica se priporoča cenj. občin* stvu, poscbno č. duhovščini v me* stu in na deželi. Delo solidno in točno, cene zmerne. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). KAROL CULOT kipar in kamnoseški mojster, Via Rossini 12, zraven Senenskega trga v Gorici. Za mrtve: Velika zaloga nagrob* nih kamnov in spomenikov iz naj* finejšega kraškega kamna. Cene zmerne. ¦) Z'a članke pod tcm naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikoT zahteva zakon. Jirite Goriško Stražo" Prenosljivi gramofoni v obliki kovčka ali pa za sobe, z veliko za* logo plošč z modernimi slovenski* mi pesmimi. Pritikline za gramofo* ne, vzmeti (peresa) in popravila v knjigarni Wokulat Gorica, Corso, telefon 347. ZOBOZDRAVNISKI ATELJF ROBERT BERKA Gorica, sedaj Cor»o Verdi 3§. Laboratorij otvorjen že leta 19Ha Sprejema od 9. do 12. in od 2. de t ob nedeljah in praznikih od 9.—L Zouod Dr. BOHCINfl FIKETT! TRST, Via Fabio Fllzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trgranje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bOkill. - Sprejema od 10-12 in od 15—17. Dp. Ivan Smerchinich Rcidiolog Diagnoza in zdravljenje z žarki X (Prej zdravnik v RudolfspitaUu na Dunaju in zdravnik sanatorija S. Giusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejcrna od 1. oktobra vsaki dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18., v nedeljah od 9. do 12. GOHICA - Via Seminario 24 (hiša Hader.) Slike zlate maše prevzv. goriške* ga knezonadškofa slikanega v asi* stenci treh škofov in stol. kapitelj; na, kakor tudi samega, sprejem v Cerknem, v Novakih, procesija v Gorici, rojstna hiša itd. se dobe v Ivatoliški knjigarni v Gorici, Via Carducci St. 2 (Montova hiša). Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAI6HER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria Štev. 20 ACQUA DELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po» sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Boliafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Dott. Gins. Cornel specialist za bolezni v nSesffi, nosu in grin, bivši operator na univ. klinikah prof Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via'Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Odlikovana homnosešha dekunicn Franc Fodbepsig Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vse Svete veliko zalogo nagrobnih kamnov od 80 lir naprej. Spomeniki z izboOeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Obiščlte in prepričajte se! tOC*X»XLltfXtXtX*X^XtX*X*X*X*3 Velike tovarne Po znizanih certain ===== (AL RIBASSO) =^=== UOINE — Via Savorgnana 5 — UDINE Nodaljujß SB uelihonska zimska razpradajn, hi se jc začclo 1. ahtob a Zalogo smo docela izpopolnili z usemi pred- nieti za zimo. Izborna hakouast nošcgo blaga in prihladne cene so znane in užiuajo prednost pri us h cehj. odjcmaicih. Bodite pozorni na današnji seznam cen, in boste takoj ugotovili, da so se od zadnjič znatno znižale. Prtiči za čaj...... L.-.60 Robcizrobom,,ažura . . . „ -.80 Prtiči za v sredino mize. „ -.90 Robci trije.....za „ l.— Navadni laneni prtiči . . . „ 1.— Brisace „Reclam" . . . . „ 1.25 Otroški povoji..... „ 1-25 Plenice na pol lanene. . . „ 1.50 Plenice gobaste..... „ 1.50 Brisače za kuhinijo .... „1.60 Madapolan „Piave". . . . „ 1.75 Moške nogavice „Fantasia*4 . „ 1.75 „Oxford" za srajce. . . „ 1.80 Brisače za kuhinjo na pol iz konoplja...... „i.po Domače moške nogavice . . Brisace gobaste..... Domače platno..... Žcnske nogavice z dvojno peto Pravo platno „Madonna'4 ¦ . Moderčki....... Jajčasta koža M. B. ... Brisače „Crep"..... Naiamnice dvojno elastične . Platno „Scuola" 80 cm. . Dvonitiiik za matrace . . . Ženske svilene nogavice . . Obposteljne preproge „Reclam" Domače platno 150 cm. ¦ „ 2.25 „ 2.25 H 2.40 * 2.50 „ 2.50 „ 2.50 „ 2.95 „ 3.25 „ 3.50 „ 3.50 „ 3.50 „ 3.50 „ 3.60 „ 4.90 „ 5.50 „ 5.50 „ 7.50 „ 7.50 ,, 7.50 Blago za prte svetlo 150 cm. Platno „Scuole" 150 cm . . Žamet za lovce..... Kombine iz bombaža za zimo . Moske maje iz baržunaste bombaževine za zimo . . Vezene srajce..... Posteljno pregrinjalo barvano Servis za 6 oseb .... Rjuhe z robom „Ajour" za eno osebo.....„ 19.50 Posteljno pregrinjalo trikot Odeja iz temne volne . . Kovtri barvani .... Žimnica.......„40. „ 8.50 „15— „17.50 „ 35. ..36.- Pletene ženske spodnje hlače. Pri naUupu nad ZDD lir 5 popusta, pr nahupu nad SDD Ii 10 popusta od zgoraj naznacenih cen. Se sprejemajo naročila tudi po pošti. N. B. - Blago s katerim bi ne bil odjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj. CENE STALNE ----- ---- Poseben popust razppodajalcem HihiE ni prisiljen hupi;i blaga, če vstopi v trgovino. Postrežba v slosenshem in nemšhem jezihu. VIDEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM Rdor pride v Videm z namenom, da hupi pri naši turdhi ter se izbaže z 1 leznišhim listhom, dobi platano uažnjo.