ftlTATKUll Prodno, poglajta mm
itavilke polog	sa dan, ko
Vala naročnin.	V tab časih
sploinaga povn r$>\	, potrebu-
jo list Vaio tod	Skušajta
imeti naročnino	> plačano.
o	\
GLAS NARODA
ti


Xo. 27 — Stev. 27
(P® ^
Lisi slmrenuBli flelavcenr Ameriki.
Offld Nw I«fc, N- I, M*
2Mb 194t aft the
act «t
«r M
ISTt.
NEW YORK, TUESDAY. FEBRUARY 8, 1944 — TOREK, 8. FEBRUARJA, 19U
VOLUME LIL LETNIK LIL
Xniii^
IAP0NSKI OTOK BOMBARDIRAN
Ameriške bojne ladje so prvič ponesle vojno na japonsko zemljo, ko so bombardirale otok PARAMU-SIRO, japonski Pearl Harbor na severnem Pacifiku, 1280 ml j severno od Tokija, Otok služi za zelo močno vojno luko ter leži na skrajnem severnem koncu Ku-rilskih otokov, južno od ruskega polotoka Kamčat-ka.
Bojni* 'sulje so se drzno približal«* otoku-, da so bile v območju <.'b rožnih. toiMiv in so pričele obstreljevati mornariške naprave. Zadet je 5>il en parili k in v pristanišču i n bli njeni letališču je nastalo viv M linih požarov. Temu lirodovju je | k> vel je val admiral Wilder J). Baker.
.lufMjiisKi topovi na oorezju SO pri«": li streljati, toda no4x»-na napi lulna ladja ni bila za-deta. X ipad jo 4>i 1 izviren v I m »tek ponoči in je Japonoe ]K>[M)liioiua presenetil, kar je razvidno iz njihovega -streljanja, kajti prvi streli iz topov *>o bili v največji naglici oddani v zrak.
V četrtek ponoči so iImhu&mu-fci napadli 1'arninuoiro ni >o se v-i vrnili na .-voj<* letališče. — Bomftmiki -o p ničel i otok t»oni-Imrdi rut i /.*• v juliju lan^kejrn l«*ta in >o ga, }>ozn*>je obiskali kakih dvamajstkrat. \ »Vtrtdc j>or»oči >o a«*ropla-ni vrjHi 'IjomW na Paraimim-Ml in na Suhnu in s« >«■» vrnili.
Paramuširu je od otoka Attu v AlvuUkem otočju odklaljnu 7(ij milj. Simša je majhen otok v morski ožini m«l Paranimširu in Kauičatko.
Bojne ladje so si izbrale za cilj mornariške naprave na južni in vzhodni obali otoka.
1'arainuširu leži na kraju, ki j<* pogosto zakrit v gosto meglo in kjer divjajo hudi viharji in se posc-bno Ai* ponoči morejo ladje približati otoku. Napad bil izvedeli v prvi vrsti v na-UM^rii. tla bodo .Ia]K>nci priseljeni na Kurile poslati večjo mor-narieo, vsled česar ti ni brodov-je na drusjeni lliojišču oslaiblje-iio. S tem bi 'bilo omogočeno a-ni«*ri.šktm bojnim ladjam zasesti otoke, s katerih bi mogli bombniki poMeta nad Tokio in
'ltomhardirati. Paramii£iru j«.* pust otok ter ilolir <amo 1"» milj in širok milj. 1 tiui pa visoke irore, kate rili najvišja meri fHlOO čevljev. Otoik ni imd stalnega prebivalstva, dokW ni Japcnsfca izprra-dila vojne litke.
Nemci zbirajo sile1 za sedmo ofenzivo v Jugoslaviji
Kairo. — Pred par dnevi došlo poročilo iz Kaira navzu ja, da Nemci zbirajo in nanovo organizirajo svoje sile v Jugoslaviji z namenom, da nadomestijo edinice, 'ki so bile odposlane na vzhodno fronto. Glavni stan maršala Tita javlja, da so nova ojačanja dospela iz Grčije in Bolgarije.
Te nove sile pa so že partizani napadli na več krajah dežele, predvidena pa v Črni gori,! Hercegovini in Bosni.
En nemški regiment je bil vkljub svežemu ojaeanju poražen {k"» partizanih 'blizu <iačke. V okolju Grahova ]>a so Ne-m-ei tudi utrjieli precejšnje izgube. Tu je hilo zajetega precej mat»*rijala.
Londonsko poročilo tudi govori o sedmi ofenzivi
London, 4. ieb. — Kot poroča radio Svobodna Jugoslavija, se Nemci pripravljajo za pričetek s dme ofenzive proti »liani maršala Tita v Jugosla-viji.
Poročilo poseibno ]>oudarja, da ^kn>«»jo N*tnci z mrzliraio silo in nairlico prt-prt^-iti piirti-zans:kim sila.111 <lo>top do pr<*-voznth zv<% kji t vre jim na n:ij-vaznej>iij krajih nenelioina razdirajo.
Napad na nemško kolono v istrskem predel ju
I*artizan>ke ediniee v i.^tr-i«kem predelju so napadle nem >ko kolono, ki je ]>oin<ikala fwi Trsta proti Reki. Pri t«m <0 osvobodilne čete zajele pr«*-<*ej materijala in mož.
Rusi V predmestju Nikopola
itaeca armada je včeraj napredovala 12 milj in je vdrla v predmestje Nikopola ob dolenjem Dnjepru ter je zo-iila svoj obroč okrocr petih nem&kih divizij, katere obstreljuje od vseh strani.
Moskovski radio je sinoči naznanil, da je armada generala Kodiona J. Malinoviskega ki je že zafbi'a zagovzdo med Krivim Rogom in Xhtopolom, v«*-raj osvoflxxiila zopet jM't men t in v<frla v prr<lnie>tje Xi-
kojMfla, ki inm 57,fWO pr«4»ival-«-ev in katerega drže Xemei že «n! «1 ru^e*ra n»e>«*<%-i, ko j** pride-la v<»jna.
Ifu^i >0 včeraj pričeli j»ro-<lirati od želesai^ke postaje MarjraiM*; in n aprilov al i 12 milj Jo Xiko{>ola.
Moskva poroča, da rdeča armada razbija ne-nmko armado .Vi lo 7."» ti^oč ii¥iz, ki je ob-kolj^u; v Dnjeprovem kolenu jogozai Iim^ in severno od Xi-kc|M>Ia Ta nemška armada i-ma sa: »o #-n izlio<l—nanj č»*z l*njep»-i, kjer Xenn-i š«* vedno drie ju/.ui brez velike rek«». k.ier pa že #«toji Četrta ukrajin ska arma<ia in ne pripravlja, <la ntopi v ofetutivo.
Sovjetsko polnočno porodilo pravi, da ia leningradski fronti armada generala Leonida A. Oovorova prodira od Srvervke-ga proti jikgu in je zavzela 0 obljudenib krajev in ž^U-zni-
škf» }K>stajo Tolovo, 25 milj se-verovzhodno od Luge ob 1^'-
( Xa <la lie vati ie na strani \
RUSIJA OŽIGOSALA BOLGARSKO
London, 6. feb. — Moskovski radio je danes napadel Bolgariio zaradi njenega sodelovanja z Nemci ter je izjavil, da je cela Bolgarska dana na razpolago Nemcem oziroma nemški armadi.
* * Bo Iga rski kokiborator ji Hitlerja", je ibilo rečeno |»o radiju, "ne le, da niso zaustavili terorističnih akt i vnos i pro ti Jugoslaviji, ampak so c*-lo podali dve novi diviziji na ju-goslova 1 i sko ozeanlje.
4*Bolgarski lu^ki Iiargas in Varna sta |*Mali nemnki vojaški fiazi proti Rusiji. Pre*>ival-stvo Vame je »bilo odstranjeno iz mesta, da &o se mogli tamkaj nastaniti nemški častniki wi moštvo.
44 Bol era rs k>e želeizuioe in Jk>1-«arska mornariea, Ici j« popol noma pod TiemŠko kontrolo, prevaža Xemcem materijal na rusko fmnto. Enako imajo Xenwi }*>}>olnoma na razpola-l g»> i>K»lgarska letališča, telefon ske in teHarrafske zveze.
"Xems'ke <h*1o na ruski fronti stalno ddbivajo iz Boly^irjje živež in druge nujne potrebščine.
**Kakšne vrednosti morejo - hiti spričo takih dejstev izjave Iwduaridrih politikov, kot j** pre inier Dcft>ri Boilov. ki nravi, da
Bolgari ne sodelujejo v sovražnostih proti Sovjetski Rusiji, ter Jugoslaviji, pač. pa le branijo ovoje mejef"
.Moskva oči vidno namerava pritisniti na Bolirarijo z 0*11««"-mo 9h-sh<1o in ireslo, ker vidi, hočejo <na<'iji izr:ifbljati nevtral nos t d<*ž«*le do skrajnosti proti
Rusiji in }»roti Jugoslaviji, katero mnogo narcxia na Bol-garsikem simpatizira, kot priča dejsvo, da imajo Bolgari orira-nizirane partizanske čete, ki se ?»ore s partizani v Jugoslaviji in v nekaterih pmlelih Btili^a-rije saTiR1.
Helsinki še vedno gori
Kot pravi finsko poslaništvo v Stockholm!!, finska pre-stoliwi Helsinki vedno gori po dveh ruskih zračnih napadih. poslopji je fbilo zadetih in 3S ljudi iiil>itih. Ranjenih je bilo 283 ljudi.
Na tisoče žena, otrok in sta rej«ih ljudi orttiajia iz Helsinkov in *»e pri tem poslužujejo vseh različnih vozil, ki jih morejo doibiti.
Mo^ovsti radio je naznaniil, da je 'bila tudi bombardirana estonska prestoli TMinn.
Žrtve na Kwajaleinu
V bojih na Kvajaleinu je bilo T#>it»i 81*22 Japoncev in 286 Amerikanoev. Poleg tega je bilo vje«tih 364 Japoncev, Ame-riScancev pa je pogrešanih 82 in 1148 ranjenih.
ClTATKIaJEM Je znano, kako m je vae podražilo, tu ravnotako tudi tiakovni papir in druge tiskar-aka potrabičina. Da d rojaki saaigvrajo redno dopoiiljanje Bata, lahko gredo upravniAtvu na roka a tam, da imajo vodno, če lo mogoča, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO HABOČKINO ŠE BAKES?
Nemški konjeniški napad odbit
Pri Jiikiibovu so osvobodilne i čete us pesno odbile napad nem 'ške konjenicf. Ubitih je bilo <iO nemških k<mjenikov in precej j^ 'bilo zajer>h.
Fašistu se še bojujejo proti partizanom
Kot pravi komunike Titove vojske je bilo 11a i med Reko in Trstom nbitih okroi: tri-d«*set fašistov, štirideset pa je bilo zajetih. To bi značilo, da
fašisti jx> 1 nemško zabčito i" Musjsulaajvv« lutkarsko via do kar naprej širijo proti j>a-trijotičuim silam Ji^groslavije.
Nemci naglo popravljajo porušene zveze
Zadnja jx>ro<"-iio iz Jugoslavije u.-iiznanja, tla so osvobodilne čete pričele voditi živahno aJieijo v predelju (iorazde-Ho-i^atica, 'kjer imajo Nemci eele regimente inženirjev in delav-eev. katerih naloura je, da spet hitro vzpostavijo zveze, katere -o na več mestih uničili partizani.
Te nemške -gradbene •■dinice dobivajo stalno nove moči. k» r nan'ijem je posobno 111110^0 «'a tem, da se vzjH>stavi železniška . z\*eza med \'Lšegradom iu Sarajevom. Ta del proge je bil docela uničen v začetku šeste 1 ofenzive, ki so j«> pričeli Neau-ei voiliti proti Hitu.
Xemski vlaki 11a vseh koncili in krajih Jugoslavije zletajo v zrak vzli<*. močni dbramft>i. V kraju Ta rein in B rad i na t kjer je meja me^l Bosno in Hercegovino, je bila proga pretrgana in uničen vlak. na katerem so Xemei peljali konje za konjeniški napad «a partizane. Na enem vagonu je bilo mnogo v vojnega materjala in tega so partizani ddbili v svoje roke. Pobitih je bilo toda večje število -Xemeev.
Partizanska e*liniea Banna je uničila nemški vlak na progi Mosta r-Sa ra jevo.
Ustaški polkovnik prešel k Titu
Berne, Sviea. (k M>. — iz ButlifiešU* javlja., <Ia je polkovnik Baibič, ki .fe .bil član generalnega štaba Pavelieeve ustaške armade ter vojaški j»o-slanec. oziroma zastopnik pri nenrtški armadi. prestojMl k o-svo?bodini vojski ter se zdaj bori na strani maršala Tita.
Zavezniška mornarica je aktivna v dalmatin. vodah
Alžir. — V noči med 3. in 4. februarjem je zavezniška, ladja potopila štiri manjše sovražne ladje ob dalmatinski o-bali v bližini Splita in Siibcnika ter v zalivu Zadra.
Naslednjo noč je pa ibritski rušilee Teaser skupno z rusil-cem 'Pimiirlt bombardiral Stari-grad na otoku Hvaru ter Dn-brovacko na o total Koroula.
Poročilo tudi navaja, da so ! Angleži zajeli moStvo potopljenih majhnih ladij.
Knt Ziiauio. prevažajo jugoslovanske ranjene partizane v zavezniški - bolnišnice v Italiji in za iiovratuo \»žiijo natovorijo vojni materijal. Va sliki skupina p<»moirsčakov, inl katerimi je tudi nekaj deklet, ko so pristiili v italijanskem pristanišču. Za njimi j«* videti jugirslovamski i>arink i4Bakar".	i-mud commitwc -i south-sbvi« Am«kai»
Partizani razbili sedem vlakov
.Lomdon, <». tH>. — Kot je poročano v koumnikeju Jugo-slovaiL-ke osvobodilne vojske, >0 partizanske čet«' razbile sedem vlakov j>od Kresševim in Fojnico zfipadno <h1 Šariva.
Poročilo tudi navaja usj»e-šne napade vzhodno in za]>a-dno od Sarajeva ter v predelju ob jugoslovanski in italijanski meji. Pri (iorazdu so partizani prizadejali precejšnje izguibe nemški ta^čni koloni ter so tudi zajeli eno motorizirano oklopno vozilo, e n tank pa so uničili.
Napad na progo pri Zadanem mostu
Med Ljubljano in Zidanim mostom so partizani razstrelili dve lokomotivi in proga m*vl LjuH>ljano in Grosupljem je bila pri Novem mest« pretrgana jH»novno.
V Vojvodini je bilo iztirjenih ]>et vlakov iu pri Dratniku je bila proga pretrgana na dveh mestih. Partizani so aktivni kjer le morejo v 'bližini prog, da morejo na ta način o-vi rat i nemški prevoz čet in materijala.
Hrvaška domobranska stotnija uničena
Blizu Senja je 13. partizanska divizija uničila hrvaško domobransko stotnijo A 111 o Paveliča, V 'l>ojih blisfli Pera-šiča. katerega hočejo sovražniki zavzeti, so Usdaši utrpeli" iz-gu/bo 150 mož. Pri kraju Sveti pa je bil pognan v beg ustaški bataljon Petar.J Večje Steviki TJstašev je bilo pobit iii in zajč^ tega je bilo precej materijala.
Ne\vyorški mestni preiskovalni komisar William B. Herlands je odstopil
New York, 7. feb. — Wili'am B. Herlands, preiskovalni komisar za mesto New York, je odstopil od svojega mesta, na katerega je bil imenovan v letu 1938, ter bo po prvem marcu zopet odprl svoio odvetniško pisarno.
Župan La Guardia, ki je v nedeljo naznanil od<>top komi-sarja, je dejai, da smatra, tUi bi Herlaaids vzlic temu vsemu odstopiti. Svoj ča» >e je župiin izrazil, da je Ilor-lajids njegov 44vid in sluh*\ ker umi je vt-liko pripomogel pri adniinistrati\iiem delu y svojim uradom za invest igaci-j«.
lVxl kratkim je prišlo do ne->jH>razuma med Herland^om in županom zaradi slučaja nekega patrolmana, ki je bil obložen, da je sodeloval pri neameriških aktivnostih pa je bil vkljisb temu i>oklic.u>ii nazaj v služibo po polk'ijhJkcni komisarju Valentinu. Komisar Herlands j«» Lr. J. Valentina napadel zaradi t«'ga nkta in župan . je imenoval odlbor treh mož,, . kateri pa so potrdili ukrep ko-j misarja Valentina v zadevi ob-|
Nemci beže iz Uk raj in t
London, 2. fc-b. (0\A) — > Na tisoče Nemcev, ki so pred k vojno živeli v tlkraini, se nahaja zdaj na *begn proti zahodu, ker se iboje, da jih ne l>; zajela Rdeča armada, tako da j l>i jih zabela kazen za njihovo ■ sodelovanje z nacisti.
k Dziennik Poldki, časopis, ki - izhaja v Londonu v poljskem * jeziku, poroča, da se jih je pri-
toži-nega patrolmana. Nekateri menijo, da je Herlands o»lsto-pil radi tt~rn nesporazuma, a on. kot tudi La Guardia, >ta to zanikala.
FLerlands je bil pouvožui pravdnik Thomas E. l>ewey-a, ko je bil ta še distriktni pravdnik iu je raziskoval razne rake-tirske aktivnosti v Xew Yorku. Zaoiiinal >e je tudi za nedavno odkritje slmb^ga ravnanja z o-tnx*i. ki so v oskrbi jiewyoriSke-ga otroškega zavetišča za pre-preč<wiije krutosti napram o trok<>ni. V zvezi s to zadevo Herands izjavil, da se je v tem zavetišču zakrivilo veliko in nepopravljivo zlo napram tisočim otrokom, ki Sbili dani zavodu v oskrbo.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dano* Slovenskemu^ Pomožnemu Jdboro,
e
teplo ogromno številu v razli ene poljske kraje, kjer so obležali. ker X emeem primanjkuje transport, šolstev. Nemške olblasti jim dajejo le jako malo hrane in jih silijo na delo neposrtnlno za fronto. Velik del teh 'beguncev -se nahaja v oibu pno siromašnem stanju, a mno go se jih potepa ueokoli, brez cilja, ne vedoč kam.

ARGENTINA NA STRANI ZAVEZNIKOV
r* t /.liano, je ArsjuPtina »lvdiijir dolgem, ras« predla diplt niat?k»» odno.»;;jr l Xouieijo in sedaj tudi z lieiu-i.imi .'iMitskiirri državanr. viehyj-ko Francijo, Madžaoko, 'ar;T»ko in Romunsko
To jf* v->Jikan<«ka izpilim z:i N tiru* i jo in Japonsko ter ils^ pridobitev /.a Zdrnit'nc narod**. 1 S tem pa se ni refono. Vrpontina prišla v t-nv najpi i^penej^i objoin Wash in £r-
♦	London* m Afo>t:v» Počakati .ih trolia <o razvojev. Argentina jasno pokaži*, kako dal«** »rro njotia iskrenost.
Vzroki, kafen* je .'ir/entin^ka vlada navedla, -o pravilni 'i \ i yrinti na je obdolži h' iifmšk«* in japorrske ngttite. da «i»>žel; m?ill »^ijunaw, katero morala vlada takoj ' • lji«tf*m <"a«oi .je ;irjreiH inska vlada tudi vstavila veni «n ki pii»met vs Ntil^ijo in JajKWsko. kar za olx- deželi ; m« ni -trabovit udarno
T< <!;»	tr*4jt». da o>iške države	let delo.
A veiHini in zato iia.-fnue vprašanje. zakaj arc:entiii<ka •iii- iMŠkim agitatorjem že prej -topila na piNte. Xe-
•	i itim tri Hamirezovejja kabineta so za v*p to poeetje «•!«!, predno prišli v ^cabinet-
WnKt. !:i *o vodil? spijonaw, IkkIo vpf-i nori i a ostali v
•	atiai ni ittrajo na nrrpolacro timotro denarja in vlada bo
•	'.• t -kri»no ■paxH?, dn lx>do nadaljevali svojega delova-
i	!»• «k<,«Hnvo tako /a -Vrirentino. kot za vse ameriško ''k< . I/ ti-i/fl r."-/lo«jra bo moral *ndi pned=odnik "Ramirez
•	ti ill i kab>net "n iz njen izloe.it i t<o one ministre,
\odti<> nnicToii.ieni Nemčiji in rjenim bitkam. Zadeva bo ric^Knjenia, kadar se 1«» Argentina zoj>et
•	i n . f.i TTr -1 ringl on in ji~o<ila za po.moe po h-nd-lea^e.
•	I -kaj mf^i-i, ko j«' Argentina <e vedno imela dipbrmat-- • Ino-aje <*«j>kiuii državami in je bila edina :uiier:-š>ka I '-a. ki evv«*n ni prekinila z osis-eem, je pri \vn-diiu«r-
h di /. »-f'! -oni i a <za lend-leas«- Joda Waslnnirfon ji j«. '• o odV*->nil s pripombo, da ji b-nd-Va^e pomoči ne more niti. dokler ne prekine diplomatskih odno-ajev z o*i5ki-/iv j-mi. Pfrrv irofovo V> sedaj zopet ponovila «vojr> • n in ji Im uerodeno -amo tedaj. bo TTa-diinirtn prepr:-da j» potpolnoma »v »-e^niriio piekinila v-«« vezi v prvi
t' 7. N'omrij.%
x "ftirm > /t-o lw»crata d. žela. Lansko leto jt- zelo dviif-■ ojjiCkt* naprave.. »'gradila i«- vee iminicijsk:h tovarn. » z »»rožjr-Mi zala:.aH »vojo znatno poveeano armado. . '/.*ini/«*iiili držav ne potrebnj«- pomoli za svojo obrambo ti'mli /Mtuž«-ije države je f 11« 1 i n.' mislijo vojaško ojaeiti proti «' m jnžn on mer i skriti «r.«edant
Predno pa bo ameriška vlada Argentini dovolila lend . • morali natain'io ]»oja<riiti. kaj namerava storit i «
•	^u.or jo, Ako bi na|N>vedala <-iCkim državam vojno. •V. bmjrfoii vavrt-el v-^ pomi-like in bi dovolil lend-lea-e.
lo -cdaj še n» nolK-ne«m /.naka za vojno napow<b.
,x ojoira korake je Arjrentina slednjie odloeila naj-
•	»ararli tera. ker Zdni/«-ne držiiv- dajejo v-o svojo pomor » izilij'. ki veži »a veliko armado, da jo podijo v Evropo, ali
i kako drnjro lM»ji^'e. fn Brazilija je največja država v m \meriV < • >o t^Jm kot Z^Imžene države in olienem mi-
d ^rg^ntine.
ntina «b»iiro v nit o l«'t hotela igrati volilno vlopo 1 «'i \ iwriki in ie -kn^ila z o-1 al i mi jiiwmameri-kiriii r«'-iu ffovlsviti etkak blok. ki bi do jrotove meje bil na-
ii	rilKMll ki -i jili zastavile Zilnr/^ne države. Xa if -i tK-ali aji»«*ri-kili r. f ,,blik j,- Aljrentina vetlno zastopala
"i«, ji t p o p.Titik» a -prot ju ^ politiko ostalih w*4r«kih ►nbb^ in je \ lili	imela ^voj«* asrenle. k: so <l<%b»-
r	,v£r !. p.^ifikr in r yirilos: o^ikfm državam. Wasb-
. lo j.o --ei TvaT-irl dA-.raeva. da }. Artr«-idinji imela svoje
\e pv. nedavne Trrdržavn#»m pre<»bratu v IVdiviii. Z^lrn-ne <!r2ave ].a v južnih republikah v tem ea*-n ne žele nika-ib državnih prem^ub in popolni o ne. ee po vojaškem
iiktatorsfvu..
Wafhia^on j>i<»ol-rat ar^ntin^ke po itike pozdravil z I v ••'»ji m zad >\ oljstvom. t-nla Ar^ ntlna bo morala dokazati, t m preobrat iivrvila z vso iskrenostjo.
Ai^n ntina ima -edaj o^p«*t« dve poti: ali napove Xem£Iji 1 |Kiieki vojno, ali p', ostane strogo nevtralna. Ako na-ojno, tedaj bo po vojni moda tudi te^no sodelovati z /fi, ni državami zlasti i»a ^pod;.r-kem ]xdjn. kar lw) njej ■ i ko korist.	t	r TJ.*
- —------p ■ ~~	~ ' -rr »
: * \'>\'A IZDAJA i I < mmondov 8VETOVNI ATLAP V r.tem fl?«jfleie zemljevide •»•sra sv«ta, ki ho take i*>-
♦	r. bm. <k marate eledHi da-
na An ji m poročilom. Zemljan id i eo v barvah.
Cena 50 centov
Naročit© prir **0 LAS tf NAHODA*; 216 We*t 18th »SfrfMjt, New Yort 11. N. Y.
■ ■■»!■■ ■■ ■ tdg
^aaMfiaaajaa^i^u---=s —i-----
"GLAS NARODA" ___<♦>*» » rB)"r_:_
litMd aai	ter ika^mtm Niaaa^ Omuy, (▲ OoromtloB)
rrtak Mor, MM; Im— Bmf, Ttmsoiw; Jovpfa	Bml
ZiM« Mina «f tto eorpetetlfla ud eddrwee ot mbnv «fn—
tli WI8T lata STRMI'. NiW YOKK 11« N. X.
51 st Yeair________
"tHai	1« IiwmJ every day exnejrf Hctnrdaya. Saodajs
dad Holiday«-
BubTrtpdofi yearly f7. * * Advortt<emcat op 'Agi i —nut. 7. A OKLO LETO VELJA UffP ZAIDICŽEME X)B£aVB IN KAK Al K> t
n.- ; za iiil Ljrra	za (wixt uetta rt—.
Hllaa Naroda" tabaja raatl daa Iwwi aofcot. wMJ In pramlkor.
<iU9 NA KO 11Ill WEST lSth 8TKKET. NEW YORK 1L N. Y T^ffhmr CHelaca l-Utt
4 JUGOSS AVIJA IN PRIMORSKI SLOVENCI Pito Dr. Ivan BI Čok.
Jugoslavija, je še vedno za vsakega primorskega Slovenca najlepša in najslajša bese-,da. Z Jugosltivijo v srcu je -skromni kjiietiv v gori .škili Br-dili in v tužni Islri ^ prezirom prenašal 1'aši^ovsko krivice in nesramnosti, zavedajoč se, da je tam preko meje ona lepa /eiitlja, kjer pi-e4>ivajo njegovi bratje v svol»odi in ki bodo prišli, ko udari jrrava irra, da ga o-volnxle. S to reado in ? to ve ro v srcu je mali lokavi šolar-e*«k skrfval med svojimi knjigami — co upu s delicti — slo-1 venski alx'cednik. Z mirno in )M>nosno zave-tjo, da .--o storili svojo narodno dolžnost, so na-m zavedni fantje pohajali iz ječe v ji h m i. iz kimfinacije v konfinaei jo. i/. Vnuce na T vi pa-i i itd . kamor so jih gonili fa-istov-ki na tilnik i <hnio zato ker so jasno in glasno priznavali. da so zvesti, sinovi pvoje-ga naroda, ki ga ni-o mogli zatajiti. Z besedo Jugoslavija na n stili -o žrtvovtali jsvoja mla da J^vljenja nasi Oortani. "Bi-dovei. Mnrnš-ir-i, Vnlenfiei. Afi-loši in drnffe žrtv* nasilja in krhie, ki jih je hiOo ver"* kakor pa javno-t za nje ve.
F*a je pri<la vo.jna. Nasi In i k j(- x»ostal se nasiJfH'|ši. žrtve so padale in še padajo kot snopi: toda nagega naroHa to ni pre-
rabilo, ni rim zlomilo odporne snle, ker mn ni 7-lomilo vere Xnsprotno, vera m orlpor sta -e povedala, danes je narod cidlooen. da tvegti taidi vse za dosego svojega cilja, ker 41 Tinam j strašna noč. je v črne z^mfljp krili, kot so pod svetlim soincem siižni (lnovi,,, kakor je pel že pred 150 leti na; veliki Prešeren.
Odkar so v tej vojni nasilni I tujci in tisočletni sovražniki s severa in jusra pridrveli nad naišo nbogo f>lovenijo. jo za--inlli in si jo razdelili, je ir--oda tudi onih naših slovenskih bratov. ki so živeli v »vobodi. i-na-ka h-'»di primorskih Slovencev tako dr. smo danes — na žalost — vsi Slovenci zedmjeni v t-rp-ljenjii. mukah, nasilju in krivi-<-i. ki jih nad nami »izvajajo
Oprti ramo ob ramo. drug ob druireira. prenašamo gorje >-kup in junaško. Slovenski rod ji- dal in daje v tej vojni polne' dokazi* svoje zrel o-1 i. svoje od loenosti. svoje l»orbenosti in samo>j oštovanja. ki vzbujajo respekt pri sovražniku ravno tako kakor pri piijateljn in l ratu. Vsi Slovenci. Primorci kakor Kranjci, Štajerci kakor Korošei. Preknmrci kakor Po rabski Slovenci poka zn jej o v b*j vojni junaštvo, neustra'e-riost in (požrtvovalnost kakršnih pozna zgodovina le malo Kako visoko ceni naro<l svo.io <-ast. -nmostojnost. in svobodo dokazi1.je dejstvo, da je pri v^i j bor^i s sovražnikom ob-raeunnl tudi z onimi — hvala Bogu njihovo število ni veliko - ki jih smatra za izdajal- j c*o slovenske časti in slovenskih narodnih Interesov.
Sedanje siovensko pokolje* < nje .Je izbrisalo neresnico, ki -o i jo radi jM>vdarjali tisti, ki nas/ ne j»oznajo. da sfno celo sinni . večkrat paiHi v zmoto in to po- i navijali z njimi: da smo nam- i reč Slovenci majhen rod. Ne. 1 Slovenci nismo mali narod, mri i smo veliki. Veličina naroda se f ne meri po številu prrpadni i kov in -po obsegn ozemlja, na ^ katerem živi.. Veličina naro- s da se določa — kakor veli črn a 1 vsakega posameznika — po 1 njegovih delili, po njegovih sto ritvali in predvsem po žrtvah, i ki jih daje r:\ dosego' svojega ideala, tfinrc vevji jo idenl, tem večje žrtve so potrebne. Tn 1 Slovenci so tf»i v tej vojni na ' svoje "bojno zastave zapisali f geslo: "Ra^e v smrt, knikor v £ siTŽetrrstvo! Svnj narodni Meat * hočemr doječi zn v^ako ceno! ! Sodflj ali nikdar! Take Tteroflo- r vinskr^ prilike ne bo nikdar več. - t5e danes podležemo, amo
propadli za zmeraj! Zato naprej do popolne zmage našega najvišjega ideala!*'
Kateri je pa ta najvišji idenl.' Jugoslavija mu je ime. V t« iii imenu je zapopadena naša svoboda in neodvisnost. Svoboda. ki nam jamči za ]>opoliii razvoj ?n razmah vseh naših umstvenih in materialnih moči :!i «4|K)sohnosti. Svobo<la to je kulturni in prosvetni, socialni in po°p°di»r-ki napredek. Svo-l»oda je >ožitje z našimi brati na juirn v j»oj»olni zajemnosti | i ii ž njimi skupno tudi izgradnja bodočnosti južn« tra Slovan stva. ki naj stopi v isto vrsto 7. ostalimi velikimi in najv«-čji mi naro^li sveta.
f*ohro verno, da prfslvojna diwroslavija ni bila kos tem zahtevam. Vemo za grehe in napake. ki so l»ilo sto r jene pri ustanovitvi in -o ?e ponavljale ves ea« po osvol>ojenjn. KJjnb temu irloboko in neomajeno vemjeinio v opravičenost .Tugo slavi je in y njeno veliko bodoč nost. Zato je tudi .Tugoslnvi ja ra ras "<e vidno" najlopša in naj-lajša beseda. Sedanja bort>a nam mora prinesti ne le okvir, pač pa tndi vsa jamstva da Ih> .Jugoslavija taka. kakršna mora biti. \ri. --nmo velika in pro-1 rana z urejenimi cesta mi hi hi<am\ pae pn čista, moralna. poštena in vsakomur prav i ena. Tnka. da v njej no bo krivie in no nasilja. Tvrka. da sP bo v njej počutil vsakdo <rečnega in počaščenetra, da j<> njen član. .
Za te in take ideale se l*>ri danes slmenska mladina, za nje urni rajo mladi ?n stari Boj j«« težak in straean, kor zahteva ogromnih žrtev; mnogo večjih kakor pa hi jih mogel }ki svojem išteviln na5 narod prenašati. Tn tndi to ;e gotovo da ta borba šf. Tti končana in da bodo se padale žrtve. Na žalost veliki ideali se brez velikih žrtev ne morejo do/soči. Za t o naj 1h><1o b!agosovlljene vse te žrtve, kajti one -o seme \v. katerega l»o \*znikla nova lepa -- ne le prostorno in materialno — amipnk predvsem tudi etično in moralno dovršena stavba nove Slovenijo in m> ve Tuaro.-lavije.
' N kdar ne -memo pozabiti \»*zi ir-i«<l Slovenijo in Jugoslavijo. Za nas Slovence ni svobode, ni življenja in ni l»odoč-nosti brez Jugoslavije- To čn-ti med nami poilza-vestno vsak. tudi napskroninejši Slovenec Vaj <o moil nami še tako velike razlike, v tej stvari smo vsi eno. Vsi Slovenci hočemo Jugoslavijo .ker je ona predpogoj našega obstanka! Naj si ne delajo utvar naši bratje Srhi in Hrvatje! Tudi za njih ie fVhstoj Ju gosta v i je predpogoj o hranitve njihove samobitnosti varnosti, napn dka in razvoja. \ lnidočnosti^
Zato yo liomo mi. S.ovenci borili za Jugoslavijo ne le skupno - svojimi brati Srhi in Hrvati, ki jo ravno tako ho-<*ejo, pač <e bomo prav posebno liorili tudi ]»roti tistim Hr vaton. in Srl»orn. ki bi Jugoslavijo ne hoteli.. \Ta žalost tudi taki «o med narrri. Smelo rt rdimo, da smo Slovenci največji. najodločnejši in najrrpor nejši zagovoi-nik jmroslovaii-ske misli. l>a. razširiti jo ho«V mo tudi na brate tam na vzhode, do Črnega morja, ki so dos-lej, razen nekaterih dale kovidnih posameznikov te veličastne misli, še niso oprijeli wsem njenem objemu in v vsej njeni lopoti -
'"Mi Primorci hočemo hiti prvi v tej borbi; hočemo prednja čiiti v najplenienitejsem priza de^-anju za zisdin.jenje na podla gi pravičnosti, svobode in ena kosti vseh južnih Slovanov od j Ti -sta, Soče in Gospe Svete, tja do Varne in Črnega morja. I
Živela Jugoslavija!	j
"Bazovica" '
RUSKA FRONTA
(Nada i je vanje s. 1. str.)
i »i »grad—Dno železnici.
Armada generala Alarkiaiin Al. Popova, ki prodira okoli Xovosokoliitkov. je o>vol>odila
ol»Uud<*nili krajev.
K u^i ničesar ne poročajo, j ako >kuša nemška osma ar-' luada. ki štrje nad l«M»,uot> vo-' jakov in ki je obkoljena vzhodno <>d »'erkasija in južno «mI Kijeva, prehiti >ko/.i ol»ro«'| r<l««'e anii.ide.
m i
-------
PODGANE V ANGLIJI
!
^ek: londonski poročevalec izjavlja, da zbuja hnda porast jKnlgnnje nadloge na Angleškem veliko vznemirjenje. Ta nadloga se je zla>ti razširila od zaretka 1 žalskih napadov Mnoira p<>sl<ifj>ja, ki je prej ni-( so poznala, so s podganami se-|
daj t:iko rekoč preplavljena.
--
|
UMETNA TKIVA
Industrija umetnih tkiv je v zadnjih letih po svetu zelo napredovala, posebno pa v Zdni/enih držiivah, Nemčiji. Italiji in Japonski. Proizvod-| n ja umetne svile in umetne vol j ne je dosegla leta 19,'i9 eden mi jlijor. ion in s tem svoj do>*e-\ dan j i više-k. Samo v zadnjih | štirih letih se je proizvadnja ntm tnili tkiv podvojila
ANEKDOTA
Avstrijski dramatik Franz Grillparzer je bil načelen na-j sprotnik vseh javnih spomeni kov. tVlbil
je tndi povabilo' naj pri-topi k društvu za od-| kritje spmiienikn pesnikn i^c-hil h-rju. Ko se je to razvedelo, so! |.nu nekateri oponesli. da po | lastni sniHi pač ne ho mogel 'preprečiti, da ne hi tudi njemu' samemu ofikr-ili sjiomeurkai Crirparzer fe tedaj ironično1 dejal:
<kTi<te, ki mi l>odo postavili sjromenik. prosim vsaj toliko, usmiljenja, da me na tem spo | 'rienikr po-adijo na konja, kaj fi dolu a stoja človeka preveči ut rudi.**
Hrabri vojvoda.
iKakor skala -toji vojvoda Mjarlborf»uirh v toči kroirel strahovite bit»ke pri Foehste-dtn. Vojaki stojijo, klečijo, pa dajo krog njega, ko da hi jih kdo kosil.. Marlborouirh pa niti n-» trene z očmi.
Tedajei pri-topi majhen jh»-ročuik. ve- bled in tresoč se k<» tropetlika k vojvodu pocuka ga za roko in zavpije: Za božjo vo/o. povejte mi vendar, ka ko le to napravite, da va- ni • rav nič strah V*
Vojvoda se obrne in se prvikrat premakne iz svoje otrpelo «tt in z.vkriei jKvroenilcn na uho: <4TVairi nioj. |>rrveni ti. če bi bilo tebe le poJovieo tako strah, kot je mene. bi hI I ti — že zdavnaj ušel!"
ZNIŽANA CENA '-z* kttfačtico r'1
SOLDIERS ON PIRADf
Kit ifli. da m> Hm bolj rnzMrl rm
>IAN0 HARMONIKO
A; prlfrj«« t .	^
koračnica "MLADI VOJAK F' ]
1r Mr Jerry W Roprfv^k ur.dil | i zaloinitton. da rojaki LiTiko doli« I Kkladlio po znTianT ml. In Jr	1
Sedaj 354-	|
tf Dn	fa. wM^r.	|
^fnroT'iir Jnhko tadl j«rt: , , . I
Slovenic Publishing Co. |
21 fi West 18th Street J New York 11. N. Y.
RAZGLEDNIH
Novi nemški pozdrav
Kot pripovedujejo potniki.' ki prihajajo iz Nemčije v kako' nevtralno dežeio, zaradi ne-j pre>tauili zavtv.niskili zrai-nili napa«lov 15" rliiieani ne |Hrz<lra\ ' l.j;»j«> vee z "dobro jutro".
*	* i hi»b«»r dan", dol>et v«eer" ali
lahko uoe", tnnviv z "hieibj uebriff", kar hi >e v prosti pre j stavi rekh»: "Želim, da ost;iJ ueš živ."
--_ |
Sreča v nesreči
Edward Jones, lo iet -turi ><ii] Mrs. Marguerite Moore Jotnes, učiteljica petja, je hit blagajnik nekega š|Nirtue«ni |dru>tva >vojih >oiK.Vne«'V, pa ije izgirfnl ves denar ^J."). -. To |>i je tako vzel k sreni. da je iz-'irinil iz X'*\v Yorka v trdnem
ski''j»n. da -i z »Udom |.risln-/i denar, da lw» Mairajna z«>|m-t <|0 zadnjoara eenta pravi.'na. (>d-I potoval je proti Klaridi, kjer .ie upai dohiti delo v kaki vojni tovarni. Svojo mater j •• po klieal ua telefon in ji rekel: "Mama. v Floridi sem. pa
•	uii je tako dolgvas."
| "O. Kdvrani, tako me vedeli, da t«, slišim. t*ri kako -i t in 41<> 11 v Klori«|«) " *
"1/triibil	šnUko lilairaj-
iio. Imel sem samo pet dolar je v. uro pa M'lii za s t avl i za pet Ido!«rjev. Tako sem se vozil -i prijaznimi avtomobilisti. da sem slednjič pri-e| v Plorido. S-ilaj pa Iročem delati v kaki I vojni tovarni, da zaslužim <i«» I vol j denarja."
| "Toda Kiluanl. deuanreo je mornar .fa«-k Hanev našel v I lekarni in mi jo .i«' |»rine>*- ."
4*Aii je rt*-. m;ima .' ( to ne-j veseli. Zdaj morem zop» f .|o I mor.''
J " Kar hitro. Kdwrad. Pojdi na brzojavni urad. kamor ti 'bom poslala denar/' | Mati je-brzojavno |*>-lnln <)«• . mir in Kdward se je vrnil v i n.]<-no naročje.
Telefonski Dogovor
"Halo. Liza.' ' | "Dobro, da -i m. poklie.ii. .lože."
"•»a/. . .
"Ti niti n»- -Iumš m«, kako <em razburjena. .lože." "Seveda, ampak ..." IVosini. ne moti me. jaz s-m tako nervozna, .fože." ".laz nisem . . .*' "Ti nisi nervozen, verjamem —a Jože, ee bi bil 'i v moji koži ...
"1 'e pa jaz nisem . . . " "Vem. da nisi v moji koži. |»a vsaj skušaj biti! Saj -i hotel priti mb osmih, ker imn Trnu« boksarski tečaj . . " " Hm-"
"Ali si kaj rekel. .lože.' "Nič. nič!"
"Torej. }M»mis|i, .lože! Pn<)
pol ure mi je To lie sjMUoeil. da pride i lomov veeerjat, «ht danes ne 1h» boksanja. < e '<» >e ti, Jože, ne bi| zda.jle u^ n sj!, ampak bi bil ob o«mili pi šel. no. — strašno! Tone je /<• itak ljtliM»stiurien . . .	k;ij
|H»reeeš na to. .Jože '"
" I lin. sevala.'* "Slišinn ti po urla-u, da si ne ievol jen, a kaj moreni za to Tako ■cm veselila teira \e eera! Tako lepo <ej„ okrasih« mizo — tHbi na ljubo, .lože! A zdaj so Im-mji ^ Tonetom dol-«, časfln! Res, preneumno je to. da je iMtk's.'lllje OflpOVeda lio. Ali nisi hotel nekaj leči. Jože ?
*'Sevala s,.ilt hotel reči! I*n vidati s.jii ti namree hot<*l, Li za, da se bo boksanje vendarl« vršilo. Le da -»-ni pravkar >k*eu:l, d bo to boksanje v našem stanovanju. .Inz mislim, dn !><• Jože izvrst«.Ti tovariš \ Iwvksanju — in t^bi ne Ik> tr.. ba «h>;ur«H*a<-iti. Vantn-č tn «_r<: vorim jaz. Tone!'*
DELO^OBI
samski moški, ki je pripravljen delati na farmi. l>o*>ra plaea. Bo •izvzet vojaške o*l>vezuosti. Pišit^ na "Farne-r". e. <»t' <Iln-Xaro<la,	West l<th Stre«-i
Ww Vi.rk 11. X. V. •_ 'IS, U
DELO DOBE:
Sivalke izvežliane na mo-iitlt slamnikih. Vprašajte pri: SIO S( irJiKSINdiKR \ m 71"» Broadway. i ljth t*l«x.r>. Xew York Pit v
•J- J. S
ko ikljli^rur »Ii drtf
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIKA" j j "AMERIŠKA
L V PESMARICI
111	<u
1 l*"<J"lr'i»«>* — fTi"^kl «l«.r t. I.nri )ij
? IWi|r-i\ - m^Skl zl.<ir	>,,
IS l_-«liki» n >'"• Mi.eki jt'...r 4 '«f-.PM uvid — rn^Sanl iImif J.: i S P<-'nla"ln? k:i — m^ft/inl *l«>r. » i, li:irlT<iii i>:itn<^prvfirn
*	l.li-' !	ii w|<i \r. m-iek!
Iti nn^rm T l.i ru II.	m»-*»ril rUir
*	VIUM.41 o'lnu-vi	!n«'SI,l ij. ( .. r «K zl>.«r * li.irUnr:	1» j i«n*T« v "tn S(J | 9 K.iMl.it.i Iz |>«ilniu tr« »ii.Akt )
J in S>m i	zn "im j|i«*\i. rtit-'anl 1
T.U' " lil »|>r ^Itil V Mil l^lll )('
|	vli h
j II I'«, m -'.< 7. MMI»pii'f lf»«	H;
!»-inl r.im.-- it. •t>ri-inl|i iMt	}|l
ar'n.*<>vtri( hU i»rc*i	ll)
rr\A samo
50 centov
h1
KOMAH
To mi Uoiiri-rtiir pt tiiii /m nn»skf )' iii mpijiiir /Imrf. Ujilrr«- j«1 ucln^- j|
I|H liil Iti t »»mn/nlr*hi l/rfnl M\ } TKI I.. KOI.MAK. orcuniil in I fh\ o\ ihIju pri »i. \ tali i. CliAr-
i«nd. Ohio. I »M. ( Nnriirtlf r«. rMrko |»rl
KN.II<;AKM si.OVFVH PI Iti . i «'«!>fl\\VV
L'lf; West iKfh Street
New Y.ifk II. N V |
PRIPOROČI J J \ () BOŽIČNO DARILO i
--:----i------' __ " I
L* 'v	I i * • v « V 4 < i	; *	~ : * *
New Modern Encyclopedia j
i *?' V A N'(i L E Š (" I N I
22,(KK) Razlag . 1J00 Slik	j
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko. • •
Ona sedaj $4.-
I PuAiiIiih In iinTiru^HlMna plii^Htm ■
K nji cm fwfcujr 11"« «lrani in je okusno \ platno vctiiin.	Skoro J
nrvrrjffn« jc. «!a jt mogoče (ako nfjpopnlni>js|> kiiji«o rtoliili /« I ako J
zmerno reno.
Knjiifarna Slovenic Publishing (!<>m|^iiy !
♦Ifi West lftlh Str<H. N>w York 11. N. Y.
ro KXJHJO ni M< lit A I. I MKT I Tl'1 »I VSAK DIJAK NA ItAZPOLACO j
.ail vutf>»4r - mw »OM
TCESDIAY, F33HBiCARY S, 1944
VSTANOVLJBN U 1M
itka Dnevna Zgodba
U PRKZELJ
MATI V KARATI
I*—-ko poznaš predobro, da ti jo bilo treba še nntartčne-«»pi.*ovati. Kamor greš, po-<*d jo \idiš. leska ie za naše j; i a i - «-d«'n ii.ij1m>| j značilnih rinov Kdo j«- ne bi poznal, i.l l nje trgamo lešnike, kojili Irca mi dadek prigrizek uda |t.tn ii -*1arim V«»k« j»omla«l
•	» vidi- ozt-leiieti ia vsako po-t.V nabiraš plodove, ki jili je .»pravila. ni«d je j»a š«. videl
•vetetl. Ilkt cveto z\'<»n<V4, te-!..}» in tirnica, da se spolu adi od»»nejo jablana, rrešnja iru«ka - siie/.nolielo odejo, tkano is duhterega cvetja, to K* razumljivo samo ob sebi. |da »»i |»a tudi leska kdaj cve-lela. o tem ne veš ničesar. Tn ••ndar! Si ž«- vprašal kdaj •■ion one ne/tke inačice. one iiibk«« amanjevalkc s hiepette-ijetn pričakovane spomladi, ki [. 'i triral z b ukinili v. jic že Koncem svečana, ko š«> breg in lo| | m »kriva debela snežna od*4-in! Njih |jomcna se ne zavela^-, naarottsko pa -hitiš v njih i- kaj. kar oznanja pienovlje-• in vstajenje življenja. \fa M-o so skupine majhnih cvetov V: -o br»'Z kričečih in valiečih barv. in kojih naloga je tvoriti cvetni prah ali pelod. Ko .ačica dozori, pa zapaha <k«jK! no rahel yeter»"ek, ki prinaša
•	deželo ftonilad. se za z i bi je jo •m l»'<ki -doline teh nežnih lvorl» in iz njih se umi jejo rn-ncni oblački, sestojefci iz mil'i-:»rd drobnih cvetnih praškov
Pomlad je tn. leska prnšj! T-cto a b'tom do/i vi jamo ta dogodi k. k t .je poln lepote in pon 1. »bokih -"krivnesti zi. .gujoče i življenja. T.» -ka p ras i! — i <"»*tini? Veter razpiha ma-in odnaša iz njih cvetni •rah. Ali ima knk jmnifn ta ir i rodni T»ojav. ki je tako ono-' m ven. da ara pač opazujemo leto za letom, a dalje o njem ne a »mi si jamo? Opazuj prirodo pred-odk»»v prostim razumom n divr! te bo- «inot renocfi. ki izražena v v-eh njenih de-ib m v vsakem njenem pojavi. Milijard«' cvetnih pra'kov <»■ »tvorijo v vsaki mačici, da f!soč: del te ogromne ar-nade izpolni vele važno nalogo ; nm ;> dana od narave. Tsto j » -tin. ko začnejo praviti ma-'< ee. «<. na vrh« mnogih pop- ] ■ »v. ki so raztreseno porazde , ,'eni ?w» vejah, pokale <oj> k j »•nkili rdečih nitk. To >n hra- , zde. ki vodijo do plod nice, ki , •e -krita in zavarovana sredi ^ nopkn. in koje naloira je stvo- • iti	in v njeni klieo živi je ,
nja, torej novo rn-tlino.
Kdaj se vrši ta velepotnemb-11 i dogodek, od katerega zavi-
usoda celega rodn te rastli- ' ne T Ko pade cvetni prašek ki je majhen, da ga komaj opa z is s prostim oče-^om. na brazdo. j<> izvršeno ojn-ašenje in - tem je izpolnjen najvažnejši pojroj za oni dogodek, ki je večji i <| vseh endežev. ki si jih more izmisliti človeška fantazija, namreč oplojenje, «poec-tje novega življenja. Vplodhiti e začne razvijati in ra«tfi klica nove rastline, istočasno I »a se okoli nje nabira liranivo *n stvori trdna skorja, da jo 'flrnje pred raznimi škodi jivi-ni vplivi do onega dne, ko zo-oet pride p relejna pomlad in poklioc življenje k vstajenju.
Na sličen način ko leska skrili za nastanek ^cuiena in ofcpta tick ro^lu ^e mnogo drugih rast' lin. t-t ko bor, smreka, jelka. Jelša, trnove. skratka vse one1 i nVtline, pri katerih veter po-i redu je prenašanje cvetnega, prahu iz prasnili cvetov na] I Mti<V. Vet mrve trte rastline jih imenn.fe botanik r naspro-j l.fn z zuzkocvetnimi. kjer se vrši prenafeinjc cvetnega pra-hn it rv<*a v	po
kaU. >%jrazlič!ne^« no ared-
•	tva in pota, po katerih okušajo žožkocvetn<p rastline priva-
biti nase žuželke, da potem te hočeš nočeš prevzamejo vloyo1 posiN-dovalca med cvetom in1 cvetom Xekatere vabijo žu-' želke s pestrimi kričečimi bar-' vami venčnih listov, druge z razni 11J hlapljivimi snovmi. k'| razširjajo prij*4eii vonj dahn-naokrog, nekatere upoiablja jo <»>»«' sre»l>"tvi, Ikitrve in dišeče >iu»vi. da doseiejo zaželjeni ei!j. t»r<-z katerega izključeno oprasenje in potemitakent t nastanek semena. - katerim se rasti hiški rod reši preko nen-gcMlnil razmer. taziiHiožuje in raxsirja.
Pestrost cvetnih barv. parfumi najrazličnejiili nijan«, ki izhlaip« vajo iz cvetov, najrazno vrst ne j--a <-n«dstva Zii varstvo :n rau"širjanj<» -» inwi v čim od-daljem-j3e kraje, kaj je vs** to
kol ona brezmejna tajinsfvena skrb. ki je raz\*ila življenje iz -kremnega enoKt; m rč ne ga pra <)itja v bitja, kojili organizem sestoji iz milijard do skrajne dovršenosti in popolnosti med -eboj onsraniziranih stanie, kaj ji- v—- to. če ne viden iy.raz te-1 ga. kar imenujemo inati?
Mat*! Kratka je beseda, srlo lK»k .j«1 p »jem. ki <ra v<el»uje ki ga izraža. V«- kar vemo in znamo o zakonih, k: vladajo v vs»'Uiiriu. vse kar čutimo ob pog)e<ln na nelie-ni firmament Itosejan z milijoni svetlikajo čili li^ic. vse lepote in kra ■•"ote. ki oilsevajo z vrhov veličastnih gorskih velikanov hi najslaj-i akorvli na.jdovršenej--ih simfonij zdaleka ne dose 9Kijo onega, kar izrazatno 7. be sed»» n ati.
mnogo očitneje kot v ra--f inst\ 11 -e izraža misteri.i matere v živalstvu. Ko bi te mogf 1 postaviti prod mikro skop ir ti z njim razkazati delitev ;ii razmnoževanje onih majhnih bitij, ki žive povsod kamor stopi-, v m'preirh'dnili
trumah in ki jih v zoologiji nauku o živalih, imenujemo ■nrofoioa ali praživali. Ko bi t«- moLel ^»opeljati k morju in t: tam razkazati vsaj nekatere najvažnejše »tstopnike raznih un-hoveev ter na fsir |>rimerih razložiti njih boj za obstanek in njih -krb za potomstvo. Oči se ti lie bi mogle napasti pre-lestne leftote in ražuu« ne bi mogel dornineti v-eh neštetih poj;r\ov. ki -o izraz najvišje sil«* na -vetu. skrbi za obstanek re»!u v l»odočnosti. Pognan ti .ie razvoj neštetih žuželk rjavega hrošča, čebele, emrlja mravlje, sviloprejke. in druirih nešte4i»krat si že videl valiti ptioke in v«akda.tcn ti je prizor razmerja raznih sesalcev
svojih mladičev, ^c pe nisi zave^lal do zdaj. ve<li odslej: različne so živali po obliki in velikosti oriranizma različen jp način r jih prehrane in rarmmo zevanja, -kupna pa je v njih sila. ki jih ne pnsti mnroreti nnrpak jih žene k vi^dno višji in višji po|K)lno-ti, sila. s katero so preživeli milijone let tU bodo živeli v nedogledno l»o-" dočnost. sila. ki je vsclM>vana in zbrana v tem. kar izraža me z W-sedico: mati- « - -- • • 1
RACIJ ONI&ANJE ŽIVEŽA
Predelan iivei — največ ze
lenjava, ^^-ivje in sadje — ze lene znamke G, H in J so ve liar ne «edaj m propadejo 20 februarja. Znamke K, L. iT M p<Kt*fi»e3n veljavne 1. febru 'arja in p.opadejo 20. marca. Meso
in maščobe — rjav* j znamke V in W y knjižici 3, vi 11 javne se<laj. Zuamka X vsto (pi v veljavo H. februarja ii za t err ostale znamke zapore (redoma vsako nedeljo.
Sladkor — znamka 30. v knj , žiei Xo. 4. dobra za 5 funtov veljavna od T^. jah: do SI. maT Čevlji — znamka 18 v knji žioi Xo 1. in zraikoplovna znan ' ka 1, v knjižici Ko 3.
r.
UV >«
v
SAMO IME V ČASOPISJU
Samo .sin nekoga drugega! Toda pomni, če ga be-»eš v seznamu izgub—tudi ti imaš po božji uaJdo-njeuosti nekoga, ki ua inuiš rad . . . otroka premladega za to vojno . . . ali katerega dragega, ki je prestar .. .. . ali koga. ki j«* oproščen službe zaradi zaposlenosti. Vendar pa, |m» milosti božji. VSAKDO IZMED XAS. ki je 1 st;.l .1 »ma. živimo
ravno tako ibtSro kot l»rej. mnogi med nami še lw»l še . . . Kar se dogaja desett is«m" itn našim fantom na vsakem kraju a -mlje. kako moremo smatrati ZA ŽRTEV majlmi izjemni denar, za katerega je naprošoii kdo od nn>. da ga posodi naši vladi!
Ako ne kupite bonde VSLED SPREGLEDA, Vajn bQ pozneje ležalo na Vaši vesti ravno tako, če tega ne storite vsled malomarnosti.
Predn« ho dan kotiran. KUPITE IZVANREDN1 BOND. KI STE GA NAMENILI KUPITI. POJDITE K SVOJEMU GOSPODARJU I N POVEJTE MU, DA NAJ VZAME POSEBNI DEL OD VAŠE PLACE. POJDITE V KATEROKOLI BANKO ALI POŠTNI L;RAD ALI DEPARTMENT TRGOVINO ALI PA, KJERKOLI SO BONDI NAPRODAJ. TO JE BILO V VAŠIH MISLIH KOT NEKAJ. KAR MORA BITI STORJENO . . . STORITE TO prrdtio pot ere dan
T«	,i»* |*>kJt»ml kol pris]n'\«-k k Kamim nji /.;i iVlrto \ mjiio 1 • i i 1«•
T m: It o o K «> t" T II K .MoNTU < • 1. \ r. . I \ «" ::V". \1 I i»ii Avi-nn«-. Nf» > <»rk IT. N. V
\
■ ■	-}—r -
f1 «• - i
OPICA PRUMAOAIAA ZLOCINČA
Dveletni šlrufpauz .Jacko je ! napravil konec delovanju eue-najbolj nevarnili razil>ojni-, kov, Toma Golledgea. Brook> -( Kit ski trgovec Lonis Ferraia je svoječasno pri vedel šiui|»aii-za Jofko iz tropskih krajev do mov in je dal zanj napraviti prostorno kletko, kj je stala v ■ njegovem stanovanju.
V stanovanja je igralo neke-
-	ga večera pol dueata gostov
•	poker, lio sta nenadno vdrla 1 dva zakrir.kaua tazl>ojnika s
•	samokresoma v r »kab in zavpi j la "roke kvišku!'' Presenoče-
-	ni go<tje so se dali opleiiiti ? brez odpora, le Louis Ferrara
-	.je bi! toliko priselten, da je po-i bral denar na mizi in ga zagnal
-	v Jaekojevo kletko. Zato ga ' je eden bsned razbojnikov z i ročajem pištole pdbil na tla
not en i pA je skušjiT seči v klet-'1 ko, po cJenar Toda Jacko ga
-	je 2gra1>n ža roko. ga potegnil i hlržje in nun odgriznil kos n«e-
sa. S krikf-m in ve? krvav je
ranjenec s svojim tovavilšiem pobegr&il, več^ji dej plena sta |ju>tr!a na mestu.. Razbojnika ?,*ta sieer nšla. toda policija ju Je mogla potem prijeti. Že dva dni pozneje je v neki predmest ni krčmi aretirala moža. ki je imel obvezo okoli ušes. Manjkalo niu je kos ušesa in tako je policija vedela, da ima pre<l seboj eiiejra izmed razibojnikov jki sta vdrla v "Feriarovo sta novanje. Po bližrjem ogledu so Hpoznali. da ni nihče drug nego gangster Tom Colledge, ki so ga že dolgo zaman iskali Xjegov pajdaš je pravici tudi (knialu jtadel v roke.	I
---i
ZMRZNJENA ZELENJAVA1
I
' 'Pdfehni se dogaja često. da iiarii krompir, zelenjava in sad je Miirznejo. \Lm1o pomj-znjen krompir, ki ima dadkast okw-]»a je prav tako kakor pomrz-a.k'«a /.elenjava in sadje še upo raben, če ga pravilno obravna-vjtmo. Položimo ga najprvo v mrzlo vodo, ki ji lalrko dodamo nekolik žlic jesilia ali malo
soli. Pri tem se otaja in i/, gubi svoj posebni okus v veli ki meri ali pa popolnoma.
Tiuli zelenjavo in sadje ota-jnnio v hladni vodi, ne pa / •vročo voilo, ali pa nad vročim ognjiščem. Odtajanje se ravna po stopnji zamrznjen os t i in po velikosti živila. <'e zelenjava ali -adje čez nekaj časa pre ležemo, bomo spoznali, ali sta se ž»* odtajala. Seve<la moramo b» zeli-njavo in sadje, kakor tu di krompir, porabiti nato takoj obiavr.avamo j»a jih ]>otein ka kor svežo zelenjavo.	i
Pomrznjena jal>olka pojemo večinoma labko žc sirova, dim ' irnče jili predelamv meziro
nam je zmrznila večja za-j loLra krompirja, tedaj je o<lta j ianio samo toli-ko. kolikor io( laliko sproti porabimo, paziti j pa moramo, da ne doT>i ostanek novetm mra-s.a. Odtajati se da | <lo v blailnem v ostalem tfuli. dniira živila, zlasti ril»e. ki tip ' 'irube svojega okusa. zmrz-J i.rjo. temveč >e =amo dalj ra 1 Ml Olvj ŽijO. .
I
STEKLO ZADRŽUJE TOPLOTO
I
Tb-liobiologija se imenuje 110 va veda, ki raziskuje vplive s»mca na bitja med drugim tudi njegove slabe vplive. Iv takšnim slabim vplivom spada jo neke duševne motnje, razburjenja in eelo vznemirljivi dogodki v gospodarskem in političnem življenju a vsak po-( zna nevoljo tor zmanjšano du-; še v no in tolesno zmogljivost V( ]K)]etnili mesecih »"e sije soner skozi okna v notranjost pro-l štorov in jili prekomerno se-greva. Vsaj ta slabi vp i v bc! v l»odoče lahko odpadel, kajti strockliolmiski zavod za znan-stn-ene raziskave je izdelal novo vrsto stekla, ki infrardečo' žarke, toplotne žarke skoraj v celoti odbija na zunaj pa je podobno vsakemSu drugemu stok-j lu. Sestavo novesra stekla držijo rv. sedaj v tajnosti.
Podprite napad! — Kopui-J te bonde 4. Vojnega posojila.
BOJI OKOLI CASSINA
Včeraj s«> Amerikanei v vro«"-ib Ik>jib zavzeli večji del I71J \-i>okega liriba Molite Cas -iin». na katerem stoji stari be iiedrktinski samostan, ki j«- bil se/idii 11 leta	Toda Kemoi
se š«' trdno dr/.e v niest-u Cus--dnu ob vznožju gore in oh V;a rasiliua. Amerikanci s>o se prt bližali na nekaj <to jardov 141T/ let staremu samostanu, k.fer jr -v. Benetlikt vstanovil henodik tinski red. l>o »edaj .ie samostan Še vedno v nemških rokah in porabljajo ira kot opazoval no točko.
Visoko v gorah zapadli o inl Ca>-ina so včeraj Amerlkan-i. zavzeli tri neimonovane kra> .. me<l njimi tndi n<*k 45- čevljev vi>»»k vrli. ttxla NVmci 7. vso >ilo vtlarili naz,aj ter Amei kaij <*e pregnali.
Na fronto južno i»d Rima so dobili Nemci na pomoč eno di vizijo iz Francije.
"4LAJS MiMDA* mu mm ion ___________
POD SVOBODNIM SONCEM
SOMAN — Spiral: F. 8. FTNŽGAB._____
•	1 —■ - 115	■ — --.
Vrli Sraruaiič ni kspremenil lica Le črta ob ustnicah j" poglobila, z jasnimi in mirnimi očimi je motril može,' • » s temnim čelom čatkaii odgovora.
"Rado! Lepe ^o tvoje besede, katere si govoril v iincim <>ž. Lepe so, pravim, toda, na bogove, modre niso!" Iztok je bral z li<* začudenje, nevero, celo odpor.
Ni vam vdahnil te misli Svetovi t! Čemu snw> prišli? / tj smo pripeli jermen in *regli po kopju in sekiri? Od-
0	rite!"
"Da »e me mu jemo!' * je zamrmralo v en glas med vojaki. "Samo zato? Sin Svaruncrv je prišel najprej otemat. <» slavnegra staroste, h» ko jo je ot*»l, mo.V-uje se zlodeju!" "In Rado. sin Bojanov je prišel, da otme takoj svojo iz- i v •« nko nevesto. ^forda je nocoj t?sta nok\ ko oskruni pes-LColobico, morda jo no?o; pretepe z bičem in ti čakaš dneva! Nad Hnne!"
"Smrt Tunjušu, pravim tudi jaz! Toda življenje Lju-ui! Če pa udarimo ponoči nanj«, spozna Tun jus, da je i -ra nemogoča, ko začuti klanje. Sam jprebode Ljubinico i 'om nam v temi ubeži — zakaj ti.«oČ Ik^kot je v njegovi plavi in v jutro imamo nekitj poklanrh ir.olo.rwv in mrtvo Ljubi- i
•	o brez Tanjuša! Ali ?mo zato prišli? Kača pika, dokiVr 1 ue stares prta ve. I vena radost Svr.runova, če moi vrnemo i tvo hčer!"	i
orožje so obmolknili. Rado se je tresel.	L
"Pztoče s teboj je Svctcvit! Velevaj! Mi smo hlapci!" ! Vojni svet t-e je vrnil k vojski; ta je iz značilnimi kretnja- :
1	hvalila Iztokovo povelje in se tiho umikala h gozdu, da : ita v lesih počaka zore. .	'
Iztok je bil vesel te-ea Priznal je, da je govoril res- \ ■«>, vendar je zamolčal travni vzrok, zakaj je določil napad lielem dnwu. Prvič s* nvu je ponudila prilika, da z divjo vsaj za silo urejeno in ukročeno četo Slovenov izvede boj, kar se pa je nauč i pri Ttlzantindih. Hotel je izučiti to četo hi bila nekoč kva«. kat«-esra v»io*i med ogromno tolpo na-ja in udari z njim na ju«. Vedel je, da ga čaka delo. Za-j Huni so bili izvrstnii liorci, utrjeni. pokorni, žilavi, ki niso , pa sprožili zavtoni tet;vc, ne mahali <z mečem v prazen vein tega dela, t- ga vročega in krvavega dne se je veselil
,	k«krsnih nUo imeli n:ti med Ooti v palatineih.
noč ni legel.
7 Kakor Čebele od cvet? do cveta so begali stotniki od moža ' o moža. Vsaka četica, v-aka grnsča je imela natančno do- 1 no delo. Vsaki gtnči je določil Iztok pove jnika.
Davno pred srotom jo kar skopnela vojska oh ro^m in so " »i-obila v pozdu na levo in desno.. Iztok je obkolil po avah hunsko globel. Na obeli straneh izhoda je razvrstil | liolj^e lokostrelce, da posujejo vsakega beguna s puščicami 1 i ga strmoglavijo s konja..
O prvi zori je velel odde ku močnih suliČarjev, da so 1 no udariFi v kotilno proti taboru. Sam s konjiioo se je ■ n zno prikrival ob straneh gozda.	)	" j
Mogočno o zadoner kozlov ski lmjni rogovi. Razleglo 1
•	' in zalučalo po dobravah v nemo jutro. llimom je Ka- ! ala prva napoved biva1 jonVgu se sovražnika. Zatulila
rhunska divja trobij-j, konji na paSi so zarezgetali in v J m begu drevili v taboi na poziv trolfje. Žvižgi in piski
•	imen, zategli rigi s » se ra®točili i»od nel*>. Hun^ki voj- ] ; 1 Pehali na konje, kakor bi jih "bruhala gruda iz sebe 1
ene zmešnjave, r.ikakega strahu, red, miren in hiter ka- f 1 v*5 pričakovali napada že mesec dni.
Stari Sloven, ocet v /elezo, z rešetko čez lice, pokrit z 1 anskim ščitom, z mogočnim pilom v desnici, je vodil 1 po eoteski proti tiboru. Rogovi ko peli. Sloven i so ' ~tan segi za-gnali grozen krik, urejene viste so zredilo 1 . snem tekn se zagnale proti Hunom. Ko so ti zapazf i ] frzmke. so ,.ih prejeli z grozno ploho strel i c. Zrak je za- ( al od svista po-čic, kakor bi zažvižgala burja skozi gola 1 <ka drevesa. Nekaj Slovenov j.3 omahnilo in se zvalilo < lohkih po rosni travi. Četo je ra^olala hesnost. Zastrti1 ' iti so ee drevili v hunske vrste. Že so frčale prve sekire f > zraku, posamezne sulice so se zablisnile v dolgih lokih nad * ' ' usk konje.	h
Huni so v-gli loke na pleča, pograbili dolge sulice in J? vezenimi astmi naperili naskok v Simone pe.ie. T.nlaj je1
.. atan	z groznim krikom, gruča Slovenov se je'i
.sniU v ncprodiren klin, e:gar rilec je tvoril S oven Jarožir.l ^om Pil™ je zadri v prsi p: ve<ra konja, ki je navalil na*' o, hunska konj,ca se j> razklala ?n obletela bliskoma Slo-1, ue, da bi jim udarila za hrbet. Ceta se je raztrupala prvif Sloven, so obtičali na hur.skdr sulicah. A« i v tist3h"pu7o'! j zvenele z visokim glasom bizantinske troblje. Iztokova1 njica je navalila na Kune od leve in desne. Ti so zero- c :	trenotek zbegali. A sarso za trenotek. Balam-r
«Piskal ^ ^or razjaren' treto. Zagledal jo bleščeče se oklepe in svetle Seme in ta 1
, ?,presodl] ?™nf sovražnikovo. Beg! je velel njegov msk. • d giavami jezdecev s3 ;e ^gnil gozd sulic, kakor vihar/
•	je iatrgala hunska konjiča z mesta in pognala konje s straš-; in rrirpom m tuljenjem v Mokovo vrsto, da bi jo predrla r, po globeli. Toda Iztok je bil na to pripraven
i	• ^ četi sta se zlili v svetal pas, ki je nastavil široke, v oklepe
ite pnsi. Pognali «*o <e proti Kfonom, konjiči sta treščili paj « tako razbe«nelo silo. da se je zgrudil na obeh straneh ' konj in jezdecev v travo. Red pri Hunih in Slovenih bil razbit. Med ijavo tolpo Hunov so se pomešali sveifi < m, zabliskali so se meci. Huni so pometali sulice v gneči n;- tla. Rvzpalilo se je nad stotino dvobojev na življenje1 r» ^mrt Pobesneli so konii in jezdeci; krik, tuljenje, žvenket :n pokanje oklepov, razgotanje, povelja Slovenov m\ T mor. napad in beg, stokanje umirajočih, curčki krvi, divja-i
ii	ie in bnanje konj brez jezdecev.. fetok je vihral; ' kakor Visk «viga» njegov meč. Kamor ie udaril, je zastokal flo-l
vk, kamor je ranil, je odprl krvav tok.	f
^ - •• #
(Kadafjevanje jH-hodnjž.) .	}
SLAVKI BENEŠKI SLOVENCI
Priprosta in mala Beneška, Slovenija ima tudi precej ugled! nih in zaslužnih mož, ki so s I svojim znanjem in koristnim! deloon povzdignili sloves svoje! domovine in postali slavni ter upoštevani po širnem svetu ; Njih sloves je velik, zato jih moramo poznati .prod vsem mi | Slovenci. Seveda je težko imenovali vse, moiamo pa poznati vsaj najvažnejše in najpomembnejše izmed njih..
Mnogo slovenskih učenjakov jo širilo znanost po italijanskih vseučiliščih v srednjem veku. Med temi omenjamo po : sebne Jakoba Štelina, ki se je rodil v Čedadu 1. 1699. Bil je sin revnih staršev in se je učil v Čedadu in Benetkah, kjer je postal učitelj pesništva in govorništva. S svojimi ueli si je pridobil toliko slavo, da je bil imenovan za profesorja na vse uči liscu v Padovi. O njegovi učenosti trdijo, da ni biio znaj nosti, katere bi Štelin vsaj malo ni pozna?. Spisal je Trwiogo razprav, pesni in govorov v gr-skeim in latinskem jeziku. Na 1 avstrijskem dvoru cesarja Jožefa nr. Dunaju sta živela dva ! znana beneška Slovenca. Prvi je bil cesarjev telesni zdravni-k Jožef KVarin iz T>olnjega Bi- i nasa pri Sv. Petru. Ko ga je ce^ar Jožef vprašal v svoji zad . nji bolezni, koliko časa bo še 1 živel, mu je Kvarin odgovoril po kratkem obotavljanju: *1Ve 1 ličanstvo, še tri uro!" Cesar -mu je pa wlvrnil: ^Dfibro, to :avno zadcstaje, da vas nare- ' d m za "barona!" — Drugi be neski (Slovence na dvoru cesarja To'.efa je pa bil stotnik cesarjeve telesne straže Urban f' Molineh.	i
Odvičon profesor matematike in pri rodnih ved, hkrati pa' tudi dob r cerkveni govornik! je bil dr. Anton Podreka (1804 ' —1^70) ki je bil rojen v Šempetru. Spisal je tudi čitanko v • slovenskem in italijanskem je-|! ziku, do izdanja pa ni prišlo, h ker so izdaji nasprotovali Ita- 1 lijani.	3
Vitez dr. Ivan Klodič je bil 1 rojen v Hlodičih, leta 1328, 1 nmvrl je pa leta 1898 Bil je 1 doktor matematike, inženir ar J hitekt in vrofesor fizike na!, tehniki v Vidmu. Mnogo se je'1 bavil z meteorologijo in vodil,t v Vidmu meteorološko postajo.[i Bil je splošno spoštovan radi 1 svoje velike učenosti.	1
Imenovani učenjaki niso ničesar izdaLi v slovenskem jeziku. Prvi, ki je slovensko pisal med Beneškimi Slovenci, je b:l Peter Podreka, rojen leta 1S22 v Šemioetru. Učil se jo v Čedadu in Vidmu in postal du-j' hovnik. Prišel je v dot i ko z!'1 drugimi slovenskimi duhovni-!' ki iz pokrajine ob Soči in od,1 teh jo spoznal lepoto slovenske l ga jež ka ter se navzel ljubezni!', do skupne slovensko govorice J« Siril je nuni beneškimi Sloven j' ci narodno zavest ter razširjal'! med njimi razne časopise in1 knjige, zlasti knjige Mohorje-ve družbe. Zelo se je zanimal S ^udi za kmetijstvo in je poseb- T no pospeševal sadjarstvo. Mno go je tudi pisal. Zlasti so znane njegove pesmi prigodnice *n pa katekizem za beneške li Slovence. Umiri je leta 1890 k !Zn nni učeniak in slovenski.z pisaftlelj ie Anton Klod ič, I'1 yojen v Hlodičih leta 1828. Bil's je profesor v Sp'itu, Trstu in'n
..Gorici. Kasneje je bil solski ['nadzornik za Istro, nato pa v : I Gradcu in Trstu. Deloval je 1'zlasti na šolskem polju in izdal'-s)učne načrte, za osnovne šole na';
•	Primorskem. Napisal je igro-j kaz "Novi svet," katerega je
1 pozneje predelal in ga izdal i pod naslovom 4<Materni bla->•'goslov.,,
ffvan Trinko (Zamejski) je 3 bil roien 25. jan. 1863 v Trčnrn-nu. študiral je v nadškofij-. skem semeni-šču ve Vidmu. Tu še je seznanil prvič s SiOven?»ko . književnostjo in sam pripove- r I duje, "kako je obstal, ko je do-hil slučajno v roke prvo slovensko tiskano delo in je tako videl, da imajo tudi Slovenci : IrrniVe kot drugi izobraženi narodi.'* Nadarjenega mladeni- | ča je to tako navdušilo, da je • oklenil temeljito se naučiti slo-1] venskega jezika. Skrivaj, po-f noči sc je učil slovenščine, ka-j1 I kor pripoveduje sam, kako te? j1 I ko jo bilo. pre<lno se je naučil 1 brez učitelja slovnico in brez slovarja malo slovenščine. Postal je duhovnik in na njegovi 1 nov' maši 1. 1886 so poii slo- 1 vensko pesmi, od katerih ^o bilo tri tipkane v Vidmu. '
T
Kasneje je postal profesor 1 gmmazije, potem pa profesor na bogoslovju v Vidmu. Znan 1 je kot izvrsten risar. Kot pes- j ni k je nastopil ]»ivič javno v < ljubljanskem Tre cnu 1885 s 4'Pesmi beneškega Slovenca" 1 Že preje je poslal Trinko kot bogoslovec v Ljubljanski Zvon 3 "Narodne stvari," in pod ime- 5 nom Zamejski "Presenečenje, 1 Viža in Vzdihi." Zbirka nje- ? gov i h pesmi je izšla leta 1897 j1 |fv /:alo?bi Gabrsceka v Gorici.'J I Vsebina skoro vs< h njegovili '1 j pesmi jo žalostna, vendar glo-j1 |boko zasnovana in vzvišena j1 JPr stavil je tudi več sloven- ' skih povesti v italijanščino. jI Besedo materino širijo in'' shranjujejo med beneškimi ' SI ovenci e<linole duhovniki do'1 jmačini, ki se po večini izo- ? braznjejo v nadškofijskem se- ' meniščn v Vidmu. Samo cor- 1 kov daje priznanje slovenske- -mu jeziku, sicer bi se že davno -utopil v italijanskem morju. Zato duhovniki Slovenci čuva -j jo svetinje našega rodu in ira ^ 'branijo pred silnim navalom i jtujeer. Skozi stoletja se vleče [ta boj, saj je že Peter Podreka , leta 1871 napisal besede o be- y noš": I si oven ščLn i:
Jaz nisem ne v uradu, jj
ne v šoli, ■čeprav tu od vekov živim. ^ ko tuika beračirr. ckoli, r -«- v cerkvi zavet jo dobim y Bo?»eški f-loveoei so sploh I bistre glave, toda manjkajo i jim šole in dni ura sredstva za j primerno rzobrazl»o. Slovenci ? na :izven cerkve ni nikjer priznana. tako da ljudstvo pove- r čini ne moro rabiti niti italijanskih niti slovenskih knjig S Tako se izmibi marsikak talent
Si
ki bi gotovo mnogo koristil ne ž le svojemu narodu, temveč tu- <1 di spVšnosti, ako b? bilo šolstvo in prosveta boljše ure je- n na.	v
—- k
ANEKDOTA	v
Srr
----------- ---j.,^. T1
l^ega dne jo stopal čez Forum \ z izredno dolgim mečem ob v
•	strani. "Glej, g7ej," se je na- ^ smejal Ciceron, "tu je nekdo ^ mojega zeta opasal na meč!"
C E O A D
-i (Prav do Čedada segajo na-V s-elbine (Slovencev, zato je to ie. mestece, ki šteje okoli 4000 li.prebivalcev, važno ra okoliške a Slovence. Beneški Slovenci >-1 prinašajo na trg svoje pridelke c i" slovenska govorica se čujo d po ozkih, starih čedadskih uli-1- cah, pa tudi po trgovinah in gostilnah, kajti Slovenci ne e j marajo govoriti preokoine ita-1- li.jan-šč;i.c, ampak se poslužuje-i- jo Fvojcua nnrt Tako so u primoran? tudi če dad ski trgov-
0	ci, da vsaj za s:> lomijo slo-^ vcn.-*ko ^i^odo.
K Čedadu pravijo oeneški Slo-c venci «i:d; Staro i.iesto. ki }c .] znamenito zlasti po svojih sta rinskih poslop':b. Posebno naj - se omeni glavna "erkev s patri e jarško palačo, majhna stara jlangoVrška c«»rkev, takozvani ( |"vranrov most" čez Nadižo ter Imestni muzo j, ki hrani polno J rimskih in langoi.r.rdskih sta-
1	rin.
I	_
z V Čedadu se jt. rodil okoli 1.
172o :nani zgodovinar P. Dija j meniti zgodovinar Pavel Dija-kon, od katerega imamo piva n poročila o furlanskih vojvodah ter njihovem gospodstvu , Ta zgodovinar nam je opi-all 1 tud i tu*vo Slovence, ki so se naselili v beneški ravnini, in 1 nam r,oioča o bojih Slovenov ~ ki so jih imeli 7 Langobardi. ' Njemu v čast nosi v Čedadu naj f večji trg njegovo ime. .
t To staro mesto hrani mnogo ^ zgodovinsko važnih rokopisov „ in slik. Za Slovence je poseh-no znamenita knjiga "Evan-gel je sv. Marka,'* katero je na 7 i vodeni .-va^arelisit baje sam sp, i. j »al in jo izročil sv. Mohoru ! ^.Knjiga na.u le ohranita najsta .jrejše oblike naših osebnih slo-! j venskih imen. Prodno je pri-' . šla'knjiga v Čedad, so jo hrani-1 jla pri sv. Ivanu blizu Devina 1! J-ior -}f. bila nekdaj znamenita j božja pot. Premožnejši ro-! 3 marji co dali svoja imena vpi-' . sati na rob evangelija in tako _ čitamo na tej »knjigi najprist-_ nojša Hovenska imena: Beda . Nepokor. Stregomii, DraVek. ^ ^Tilen;;. Hotimir in druge. Kc . ^o -e patriarhi preselili iz O-i irleja v Čodad. so večji del ro-t kopisa vzeli s sehof, kjer je še , izvrstno ohranjen.
Stol »lica je zidana v starem I 1 slooru in so njeni stebri iz n-boljšega marmorja. Krasijo jo prelepe slike beneških mojstrov.
Mala cerkvica izza laniro-hard-kih časov 'leži nad str m bi t Nad: zini m bregom in jej bila nekdaj isvetišče rimske bo-1 ginio Venere. So sedaj jo v 1 cerkvi ohranjeno marmorne ! ^gnj:ščo za sveti ogenj. Vrata 1 in stebri so polni zavitih" in prepletenih okraskov.
V	Čedadu je poleg osnovnih "ol tudi gimnazija in tehniška šola. Tz Vidma pelje v Čedad
1 železnica, ki vodi dalje ob Na ' driži do "Kobarida.,	-
V	bližini Čedada je jezikovna meja med Pnrlani in Slovenci Nekatera naselja so tako mešana, da je nekaj hiš slo . venskih, nekaj pa furlanskih
1 Tako se tn mešata dve narodnosti, odkar so prišlo Slovenci v te kraje. Vendar jo ohranila ■ vsaka ne le svoj jezik, isvoj zna čaj in svoje šege, temveč tudi jn-oj tip, tako da lahko že po obrazu ločiš Slovenca od Fur-lana.
Znamenita 5e Stara gora pri Čedadu, odkoder je krasen in ofbse/en -razsrled. Na gori je sloveep cerkev Matere Bozfc, kamor romajo ljudje iz Furia-nijo z Goriškega. Trsta in celo dalnie Istre. Okoli cerkve ie več his, ki so obzidane s starim zidom, da je vse podobno nekaki trdnjavi..
•Ker brani Čedad velik del slovenske zsodovine in ker je tik slovenskih naselbin, ga mo rajo .tudi Slovenci poznati.. j
Podprite napad! — Kupuj- | te bond© 4. Vojnega posojila. ,
ANNUAL VALENTINE DANCE
SponM)red by the
NEW YORK ALL AMERICANS,
Lodge No. 580, S. N. P. J.
A.t the ASTOR BAR & GRILL, 66-91 Forest Avenue at Forest "L" Stati,m, Rddgewood, N. Y.
Saturday Evening, February 12th, 1944
Commencing at 8 P. M.
DANCING — BOWLING and DINING Ticket 50 cents, inclnding Tax MUSIC BY OUR FAVORITE
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
__IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
i
Domače živali
s|»isni I »;iuiir Feigel
2
Kreutzerjeva sonata
Sj.isul L. X. Tel-tuj
3
Sto ugank
__Slrtsal Oton ZujkiiiW
5
Mogočni prstan
4 I^ra > Fr. Mllčinski
6
Preganianje indijanskih nvsijonarjev
S|»i>y! Jusjp Spi II um n
7
Duhovni boj
< Izdat Ja družim sv. Mohorju* I.. Sku|H.li
8
Pravljice
Z:i|>i>:it II. Majnr
9
Popotniki
Milan 1'u^flj
10
Dedek je pravil
Spisul Julij Slajši k
11
Koreiska brata
Spisal .!«»s. Spiliuiau
12
Frank Baron Trenk
l'o raznih a irili uapisal <;jun« 1'amlurir
13
Pariški zlatar
Pon'jui'iuI Silv«Kfer K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silv»*stt>r Ki.šutnik
15
Suneški invalid
Spisiil Silvestw Košnruik
16
Spis' Krištofa Smida
Poslovenil 1». F. 11 rova t
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Mjrriti*«.-
18
Mladim srcem
1 >ruiri zvf»-k. Zl'irkst z;i slorensk«!
nihnfiim. Sjtisiil K-av^r \foško
19
Tokraj in onkraj Sotle
FH<lo!in Zitltia
21
Problemi sodobne filozofije
Spisal I »r. France V»'N»t
22
Slovenske balade in romance
I rtHlil (Joiar
23
Zbrani spisi za mladino
En»HI*»rt istimi
24
Andersonove pripovedke za mladino
l'rir»-<lila I'tv.-j
25
Po'etno klasje
Izliriiu" [»-iiii — Spisal r. i'.nl.fr
26
Denar
l»r. Kari Kniflis - Poslovenil J»r ____Alhin Ohrrfff
27
Slutnje
Spisal Iva u AlU-rlit
I O K K
28
Magda
i I -r:t • - Alojzij Umij* .«
29
Peterčkove poslednje sanje
« > l*avel Colin
30
Potopljeni zvon
Ikfiit «»erhiirt llauptiuann
31
Revizor
i Iirr;< • Nik»»l;»j Vasiljevir-
32
Spodobni ljudje
» i — I.. Lipovec
33
Črne maske
ilirrai — L. Andrejev
34
Antingone
i Iirra I Poslovenil (*. Colar
35
Pol l tra Vipavca
i Itcra i — I »a mir Fei^el
36
Sveti Just
«»?ra • Spisal «lr. F. Petror: :..
37
Fabiola in Neža
___' frrra > I*.«Ii»r«iiil J. podl>*>\ sek
38
Tončkove sanje na Miklav zev večer
• I ir ni t	.1 rrlu'TT.il. in V It..i.
*- ^ Ker je za Iocs teli knjij 7el<» «>mejena. je pri mirorilu pri|>on Wljivo orne t	z',!rk- ,,a 111 ho na Ta nnr-in mo-. vs:ikesn railovoljlti.
; KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING < O.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde
s tem. da kupujete znamke za le 10 centov.
i _ _ ___
KUHARSKA KNJIGA:
IT! Recipes gf Ali 11 Nations
m
g, RECEPTI VSEH NARODOV
Ml, NOVA IZDAJA $^50 ^ STANE SEDAJ /Lm
•^Knjiga je trdo vezana in ima 821 at ranici
Eec«pti bo napisani v angleškem )«rikn; ponekod pa so tndi r jeziku naroda, Id mu je kaka jed pos«tmo v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki se sanimajo sa kunanje m se hočejo v njem čimbolj uveibati In izpopolniti.
Knjigarna ^lovenic Publ. Co., 216 W. 18th St.f NYC 11
^^j^T^VFmc pmumimčo