Edini slovenski dnevnik -2 ▼ Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov GLAS » list slovenskih ddanrcev v Ameriki [I] The only Slovenian dan/ in the United States :« Issued every day except -: Sundays and Holidays[jj TELKFON PI8ABN1: 4687 CORTLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, X. YH mndsr the Act of Congress of March 3, 187», TELEFON PIS AKNE: 4687 PORTLAND*, NO. 95. — ŠTEV. 95. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 23, 1 — PETEK, 23. APRILA, 1915. VOLUME XXHL LETNIK XXHL ZAVEZNIŠKE PRIPRAVE ZA ZAVZETJE GLAVNEGA MESTA TURČIJE. FRANCOZI IN ANGLEŽI BODO POSKUŠALI IZKRCAT1150.000 MOŽ. RAVNO TOLIKO VOJAŠTVA BO POSLALA RUSKA VLADA PROTI JUGU. ZAVEZNIKI ZATRJUJEJO, DA JE PRISTANIŠČE ENOS ŽE V NJIHOVIH ROKAH. — OB. STRELJEVANJE BULAIRA. — NOV NAPAD NA UŽOK PRELAZ. — GROZNA REVŠČINA NA POLJSKEM. — BOJI V BUKOVINI. — ZAVEZNIKI SE ŠE VEDNO ZANAŠAJO NA GRŠKO IN BOLGARSKO. — TURŠKA ARMADA OB PERZIJSKEM ZALIVU PORAŽENA. — POVELJNIK SE JE USTRELIL. — STO ANGLEŠKIH MORNARJEV UTONILO. — IZJAVA TAJNIKA FRANCOSKEGA MORNARIŠKEGA DEPARTMENTA. — ZAVEZNIKI TRDNO UPAJO, DA BO- DO ZMAGALI. Nemiri v Trstu? Rim, Italija, 'J2. aprila. — Poroča st\ da so zavzeli nemiri v Tr-htu naravnost revolucijonareu zna«"aj. Ljudska množica jc baje obmetavala vojaštvo s kamenjem ter uilrla v vojaška provijantna uklmlišča, da si preskrbi živeža. Oblasti so baje dale vojaštvu naročilo, naj se vzdrži vsakih re-presalij, ker bi se s tem le še poslabšalo situacijo ter bi nastala prava revolucija. Konfiskacija italijanskega blaga. Rim, Italija, 22. aprila. — Neki Italijan, ki se je vrnil semkaj, je izjavil, da so zaplenili Turki vse blago v italijanskih prodajalnah v Damasku. »Jafi, Beirutu in Jeruzalemu. Blago se je baje uporabilo za nove turške uniforme. i Posvetovanje. T Pariz, Francija, 22. aprila. — V nekem mestu severne Francije sta se včeraj posvetovala prvi lord angleške mornarice Winston rhurehill iu francoski mornariški minister Auffugneur na kak način bi bilo najlažje zavzeti tl>ardane-1«*. Ko se je francoski mornariški minister vrnil v Pariz, je izjavil, da so vse govorice, ki pravijo, da bodo zavezniki prenehali z obstreljevanjem Dardanel. neresnične. Jaz sem že takoj vedel — je rekel da Dardanel ne Im> mogoče zavzeti v enem tednu ali enem mesecu, Prepričan seui j>a. da bodo Da ril anele prej v naših rokah. I »red no se bo sklenil mir. Turki poraženi. London, Anglija. 22. aprila. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče poročilo: — lz zadnjih brzojavk je razvidno, da so bili Turki ob Perzijskem zalivu popolnoma premagani. Na bojišču so pustili Vse svoje topove, strojne puške iu motorne vozove ter se v dir je m begu umaknili. — Poveljnik teh turških čet, Siiliman Askeri, se je baje ustrelil. Turki so izgubili od 12. do 15. "[►rila nad tJOOO mož. Ostanki se nahajajo pri Khamsiehu. ki je oddaljen 1M) milj od Basre. Ogromne priprave za zavzetje Carigrada. London Anglija. 2X aprila. — Ob polnoči je dospela sem brzojavka. da se nahaja En os. važno pri titan išče ob zalivu Sar« »s. v rokah zaveznikov. — Turške čete so se iz mesta prostovoljno umaknile. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Zavezniki se z mrzlično naglico pripravljajo na napad na Dardanel e ter na zatzetjc Carigrada. V zalivu Saro* in na potoku lialipo-lis bodo izkrcali 150,000 mož. Kuhi bodo izkrcali ravnotoliko vojaštva med B<»»|>orom iu bolgarsko mejo. Kuni bodo napadli Carigrad k »tevera. Francozi in Angleži pa z juga. Nemški vojaški krogi so prepričani. da tudi ta armada ne bo zadostovala, ker imajo Turki za »brambo Dardanel pripravljenih S toraj še enkrat toliko vojakov, ^avezniki se zanašajo na balkan-le države, v prvi vrsti seveda na rško in Bolgarsko. Deset minut časa. -»»»on, Anglija. 22. aprila. — Ljidmiral lord Beresford je zahte-■ai danes popoldan r poslanski I............... lo v Egejskem morju 100 mož. ki so biti prideljeni angleškemu transportnemu parniku "Mauitou". Ctonili so še prej. predno je transportni parnik napadel turški toredui čoln. Podtajnik mornariškega depart-menta je izjavil, da se je približal turški torpedni čoln *Manitou-u* in dal posadki deset minut časa za rešitev. Skoraj vsi vojaki so poskakali v morje in se poskušali rešiti na obal. kar se je pa le ma-lokateremu posrečilo. — Turški torpedni čoln ni torpediral transportnega parnika. ker se je še pravočasno pojavilo v bližini nekaj angleških bojnih ladij. Silna revščina na Poljskem. London, Anglija. 22. aprila. — Sedem milijonov Poljakov in dva milijona Židov se nahaja v silni revščini. Herman Landau, član neke tukajšnje pomožne družbe, je izjavil: — 5.500.000 teh reve-žev se nahaja vzhodno od reke Visle. ostali so pa v krajih zapad-uo od Visle. — Židi so še večji reveži kakor kristjani. Vsi ti ljudje se večinoma preživljajo s krompirjevimi olupki, kruha ali kakega drugega živila niso že dalj ča-sa videli. Razen pomožne družbe v Varšavi ni na celem Ruskem Poljskem nobene korporacije. ki bi pomagala družinam na bojišču padlih vojakov. One osebe, ki so imele kaj denarja, so pobegnile v Petrograd, oziroma v London. — Revnih prebivalcev je toliko, da dobi vsak izmed njih le 4 cente podpore na dan. ali pa še teh ne. Hrane ni mogoče nikjer kupiti. Ruska vlada kolikortoliko pomaga svojim ljudem, silno slabe se pa godi onim, ki so v ozemlju, katero so okupirali Avstrijci. Največ pomoči dobijo še od grofice Beekendorff. soproge ruske ga poslanca v Londonu. Prepričan sem, da bo priskočilo tem revežem na pomoč vse prebivalstvo onih držav, katere niso zapletene v vojno. S posebnim zaupanjem se obračam na Aineri-kanee. Promet z Rusko I oljsko je zaenkrat še zelo otežkočen. Ruska poročila. Petrograd, Rusija. 22. aprila.— Avstrijske čete. ki so vzdržale naš naval v Karpatih, nas poskušajo sedaj ob k.>1 it i. Avstrijci so začeli prodirati proti Striju in Gori iei. kjer se nahaja desno krilo naše armade. Približali so se že na primeroma kratko distanco. Dne 1J». in 20. aprila so zavzeli Avstrijci neko višino pri Koco-jovki, katero so nam pa morali po vročem boju prepustiti. Boji v Bukovini Petrograd, Rusija. 22. aprila.— Vojno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo: Dne 20. aprila so poskušali Avstrijci z naskokom zavzeti naše postojanke pri Tele-poču. V Bukovini smo odbili vse sovražniške napade. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami u makniti na svoje postojanke. Na ostali fronti vlada razen malen kostnih artilerijskih spopadov popolu mir. Ruska artilerija. London, Anglija, 22. aprila. — Tukajšnja Reuterjeva brzojavna agent ura je dobila iz Petrograda sledeče poročilo: Od 6. do 19. apr. se je vršil pri Lomši blizu pruske meje vroč boj med našo iu nemško kavalerijo. Nemci so se morali slednjič umakniti. Za uspeh se je v prvi vrsti zahvaliti ruskim letalcem, ki so odkrili vse nemške postojanke in izročili poveljstvu ruskega artilerijskega oddelka natančen načrt nemških pozicij. Odhod iz Tarn ova. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Iz poročila nemškega velikega glavnega stana se da sklepati, da je položaj na vzhodnem bojišču skoraj neizpremenjen. Rusi so sedaj sami pripoznali, da so se prostovoljno umaknili iz Tarnova ter pravijo, da se je to zgodilo iz strategičnih ozirov. Rusko poročilo o avstrijskih in nemških izgubah je vsekakor pretirano. Napad na Užok prelaz. Dunaj, Avs-trija. 22. aprila. — Rusi si še neprestano prizadevajo osvojiti Užok prelaz, kar se jim pa najbrže ne bo posrečilo. Avstrijski generalni štab poroča: Na Rusko-Poljskem in v zapad-neni delu Galicije se ni ničesar posebnega pripetilo. Včeraj je začel sovražnik znova napadati Cžok prelaz. ker pa ni mogel vzdržati silnega ognja naše arti-lerije. se je moral umakniti. Na bojišču je obležalo preko 400 Rusov, več kakor 1000 smo jih pa vjeli. Angleško-rusko poročilo. London, Anglija, 22. aprila. — Petrograjski dopisnik "Daily Te-legraplia"' naznanja: Boji na desnem krilu ruske armade se za nas še precej ugodno razvijajo. Sovražnik je spravil na fronto o-groinno množino topov, ki pa niso mogli kljubovati našim. Mi smo razdejali vse sovražniške vozove za proviant in muuieijo. Ruska infanterija prodira ob sedem milj dolgi fronti ter žene sovražnika proti Gorlicam in Novemu Sandecu. Velikega pomena bi bilo za Ruse, če bi zavzeli Novi San-dec. Skozi to mesto teče morav-ska železnica, poleg tega se pri mestu nahaja tudi velik most preko Duuajca. Nemški ranjenci, ki prihajajo v Kijev, pripovedujejo, da se nahaja na zapadnem bojišču tudi nemški cesar. Vladar se bo baje podal v soboto v Bukovino, kjer bo inšpiciral saške čete. Izpred Dardanel. Pariz, Francija, 22. aprila. — Havas ageuturi so sporočili iz Aten: Turki so se utaborili ob zalivu Saros in opremili svoje o-kope s težkimi topovi. Ker so zavezniki že izkrcali svoje čete, se bo prvi spopad skorajgotovo v najkrajšem času vršil. Zavezniško brodovje je včeraj obstreljevalo turške postojanke pri Bulairu. Neki francoski letalec je obstreljeval v ponedeljek mesto Česme, ki leži v bližini Smirne. Če je napravil kaj škode, še ni znano. General Hamilton. London, Anglija. 22. aprila. — List "Times" je dobil iz Kaire brzojavko, da je prevzel poveljstvo nad četami, katere so izkr cali zavezniki na polotoku Gali-polis, general Sir Jan Hamilton, bivši šef generalnega štaba angleške armade. Njegov pomočnik je francoski general d' Amade. Z zapadnih bojišč. Artilerijski boji. Nemci poročajo, da se je odbilo vse francoske naskoke na različnih točkah bojne črte. GRIČ St. 60. jo naspi Francozi poročajo nasprotno o u-spehih pri St. Mlhiel, v Alzaciji in ob reki Fecht. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Današnje oficijelno poročilo glede položaja na zapadnem bojišču se glasi: "V okolici južno od La Bassee prekopa smo izvršili uspešne minske operacije. V Argonih ter med rekama Maas in Mosel se vrše težki artilerijski boji. Neki francoski naskok v gozdu Le Pretre se je odbilo z velikimi izgubami za Francoze. V Alzaciji, na severnem obronku Ilartmauiis-weilerkopf smo razdejali neko francosko oporno točko ter odbili več naskokov. Pariz, Francija, 22. aprila. — V popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da ni poročati s fronte ničesar novega. Nadaljuih 29 francoskih generalov se je prestavilo k rezervi ali pa vpokojilo. tla se postavi na njih mesta mlajše iu aktivnejše ljudi. Med temi je enajst divizij-skih iu 18 brigadnih poveljnikov ter so njih imena objavljena v "Journal Offieiel". V večernem poročilu se glasi, da so zavrnile angleške čete pri Laugemarek, severno od Ypres, dva nemška naskoka. Nemški protinaskoki pri griču št. 60. so se definitivno izjalovili. Nemške izgube so večje kot.se je sprva domnevalo. Pri St. Mihiel so zavzeli Francozi dve vrsti nemških zakopov. Ti zakopi tvorijo važno pozicijo, ki je dosedaj zelo otežkočala francoske operacije. V Alzaciji so Francozi nadalje napredovali na obeh bregovih reke Fecht. Na južni strani so dospeli do Sehlcssloch. v smeri proti Metzeral. Nemški avijatiki nad Belfortom. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Prekmorska agent ura je objavila sledeče poročilo: Nemški aeroplani so razdejali v Belfortu neko garažo, v kateri so se nahajali angleški aeroplani. V zrak se je pognalo tudi šest skladišč za smodnik. Francoski letalei so vrgli bombe v Loeraeh ter v druge kraje v Črnem lesu. Cbite so bile povečini ženske in otroci. Razdejalo se je tudi šolska poslopja. Dotičui kraji niso utrjeni ter se nahajajo v njih le bolnice, šole in tvorniee. London, Anglija. 22. aprila. — Grič št. 60, ki obvladuje ozemlje južnoiztočno od Ypres, je sedaj središče napadov na zapadni fronti. Angleži trdovratno drže postojanko ter so odbili dosedaj vse vprizorjene protinaskoke. Kako bo konečno iztekel boj. se ne ve. Angleške izgube niso znane, a se jih ceni na 2000 mož, dočim so izgubili Nemci najmanj 4000 mož. Na zapadni fronti je nastopilo sedaj ugodno vreme in tla postajajo z vsakim dnem trdnejša. Vsled tega je pričakovati večjih operacij. Angleško časopisje si je edino v tem. da je zasedenje griča št. 60 le lokalnega pomena. Strah pred novimi napadi Zeppe-linov. London, Anglija. 22. aprila. — Glasom brzojavke na 'Daily Mail' iz Flandrije je plul neki Zeppelin v zapadni smeri preko Vlieland. Mogoče je, da se namerava vpri-zoriti nov napad na angleško o-bal. Izmenjava ranjenih. Pariz, Francija. aprila. — V Koustanz je dospelo preko 2000 francoskih ranjencev, katere se Ikj izmenjalo za nemške. Italija predložila svojo konečne zahteve. Iz Petrograda se poroča, da so te konečne zahteve dejanski toliko kot ultimatum. ZAPLENJEN JE PARNIKOV. Italijanska vlada je baje ustavila parobrodni promet z Ameriko ter stavila parnike v svojo službo. POZOR! Pobili smo še par sto "PBA TIK". Kdor jo želi dobiti, naj po-sije 12 centov. SLOVENK! PUBLISHING CO. 82 Cortland* 8L, Hew York City. Rim, Italija. 22. aprila. — Iz Petrograda prihaja v Rim poročilo, da je poslala Italija Avstriji poslanico, ki ima dejanski značaj ultimata. V poslanici se baje navaja minimum pogojev, na podlagi ko ji h bi se Italija sporazumela z Avstrijo. Tukaj je nemogoče izvedeti, če je to poročilo resnično. Splošno prevladuje v Rimu prepričanje. da se bo še dalo doseči sporazum. Kljub temu pa se nadaljuje z vojaškimi pripravami ob celi fronti, kjer zbira tudi Avstrija svoje čete. Iz Ancone je prišlo poročilo, da se je zapazilo v pretekli noči avstrijske aeroplane, ki so leteli ob italijanski obali. Zaplenjenje parnikov. Ženeva, Švica, 22. aprila. — Vse nemške in avstrijske podanike v fSv ici, tudi take, ki niso nikoli opravljali vojaške službe, se je včeraj poklicalo nazaj v domovino. Iz Lngana je dospela danes zju-raj vest, da je ustavila italjanska vlada ves parobrodni prekatlanti-ški promet med Italijo in Združenimi drŽavami. Potnikom, ki so že kupili parobrodne listke, se je vrnilo denar. Glasi se, da je sc-kvestirala vlada vse parnike. Bulgarsko se bo ignoriralo. Rim, Italija, 22. aprila. — V zvezi z odpotovanjem novoimeno-vaucga ruskega poslanika v Italiji. Mihaela de Gicrs, na njegovo novo mesto se glasi, da bo obiskal novi poslanik na svojem potovanju Bukarešto in Niš. da pa bo šel sko#:i Sofijo, ne da bi se tista vil. To se smatra kot znak. da je razmerje med Bulgarsko in Rusijo precej poostrilo. Turin, Italija. 22. aprila. — Prejšni ministrski predsednik Giolitti je danes izjavil, da se ne bodo izjalovila pogajanja med Avstrijo in Italijo in da radi tega ni misliti na intervencijo Italije v vojni. Obstreljevanje mesta Ypres. Amsterdam, Holandsko, 22. Listi ponatiskujejo brzojavke iz Hazebrouck, v katerih se glasi, da so Nemci v noči na 22. april obstreljevali mesto Ypres ter napravili veliko škodo. Veliko civilistov je bilo ubitih. Napad na ribiški parnik. Aberdeen, Anglija, 22. aprila. Neki nemški podmorski čoln je napadel angleško ribiško ladijo "Envoy". Moštvo se je rešilo v čolne ter ga je pozneje sprejela na krov ribiška ladija "Fusehia". Grška jadrnica se je potopila. Pariz, Francija, 22. aprila. — Neka grška križarka, ki je pred par dnevi zapustila Saraor, je naletela na mino in se takoj potopila. Od posadke se ni nikdo rešil. POZOR! Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiak^ij tri-tisoč iztisov več, ga imamo še ne-kaj v zalogi. Rojaki, ne te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Slovenic Publishing Co., '82-Cortlandt St, How York City. V zalivu pri Helgolandu so se pojavili angleški podmorski čolni in eden je bil potopljen. ODREZANA POT. Nemško in angleško brodovje kri-žari v Severnem morju ter se pričakuje pomorske bitke. Berlin, Nemčija. 22. aprila. — Nemška adiniraliteta je danes objavila. da so se v zalivu pri Helgoland prikazali podmorski čolni in da je bil eden teh dne 17. aprila potopljen od nemških bojnih ladij, na katere je bil vprizoril napad. V izjavi admiralitete se glasi. da se je najbrž potopilo še več drugih angleških podmorskih čolnov. Iz objave nemške admiralitete je razvidno, da se je zapazilo angleške podmorske čolne predno so mogli slednji napraviti kako škodo. Nemci so nato najbrž zaprli zaliv pri Helgolandu s torpedni-mi čolni in mšilei in Angležem je odrezana pot. Iz zaliva morejo le pod vodo. a tudi v tem slučaju bi se lahko zapazilo periskope s pomočjo žarkometov. Holandski parnik ustavljen. Stockholm, Švedsko, 22. aprila. Neki nemški podmorski čoln je u-stavil danes pri Gefne v Bolniškem zalivu neki holandski parnik ter preiskal tovor in listine. Iz tega se sklepa, da namerava Nemčija natančno kontrolirati promet med Švedsko in Finsko. Brodovje v bližini Stavanger. Kodanj, Dansko, 22. aprila. — Sem dospele ladije so prinesle poročilo. da križari neko angleško-francosko brodovje v bližini Stavanger, Norveško. To brodovje je ustavilo neki norveški obrežni parnik iu preiskalo se je tovor. Nasprotno pa tudi neprestano prihajajo poročila o navzočnosti nemških bojnih ladijah v Severnem morju. Vsled tega se smatra za vrjet-uo. da bo prišlo do pomorske bitke v Severnem morju. Nemški cesar izrazil obžalovanje. Lonjlon, Anglija, 22. aprila. — 'Daily Express' se poroča iz Amsterdama, da je izrekel nemški cesar v lastoročnem pismu na kraljico Viljemino svoje obžalovanje radi potopa parnika "Katwijk" ter dal izraza upanju,' da bo holandski narod zaupal Nemčiji, ki bo storila vse. da se popravi napravljeno škodo, ako se namreč izkaže, da je bila krivda v resnici na strani Nemčije. Ves parobrodni promet ustavljen" London, Anglija. 22. aprila. — \ oficijelni angleški izjavi, ki je bila objavljena danes v Amsterdamu se glasi, da je ustavljen ves potniški in tudi tovorni promet med Anglijo iu Holandsko. Od sedaj naprej ne bodo vozile nikake angleške ladije na Holandsko in tudi obratno ne. Priznava se. da je upala Anglija pričeti z omejenim prometom med obema deželama, a sedanja objava kaže, da se je opustilo to misel. Zahteva višjih plač. -o- Stavka mornarjev v C«las;o\vu. (ilnlc premogarjev je pričakovali uxotliu^a kompromisa. -o-; (.Ia>go\v, Anglija. aprila. Trije prekatlaiitiški iwrntki • Itili il:n»-s zadržani vsled stavke TaK) kurja. .-v. I.jinl-jc zahtevajo zvišanje mes^-tiic m1:>i v-tialo tlifereiHV. London. Anglija. 1*2 aprila. — K<»t rezultat danes vprizorjene ak«-ije je pričakovati kompromisa me«l prem«-u'• r-ji in delodajalci ter I »i liila s leui . !-stranjena nevarnost, da izbruhne «p!«.-'-na stavka. Intervencija od -trani ;r-srovske zl»ornict* je do veil la d.i k<-nfe-renee zastopnikov premogarskih organizacij v Angliji. Po tej konfeni -i je naprosila fedcraeija vlado, naj takoj skliee narodno konferenco jxt^ slnil. >v rovov ter premog;«rjev. Kot za gotovo se smatra, da se Ih» dosegi«« na i«j l.oti-fereiK-i kompromis med zahtevami ig lavcev ter oferto delodajalcev. -o- Hči Victorja Hugo umrla Pariz. Francija. -J. aprila. Adelo Hugo, najmlajša hči slavnega franeo-skega |>esiiika. Victorja Hugo, jc umrla danes v starosti ST» let. Njena smrt ol.uja spomine na njeno tragično usodo preti številnimi leti. Kot mlado deklieo jo jc v «iuern*ey z nasiljem odvedel neki angleški častnik. Njeni sta riši je niso mogli zaslediti kljub iskanju in povpraševanju po < Mi Kvropi. dokler -i«' je ni našlo nekega dne v New Yorku. ko je l»rez <-:lj;i in namena blodila |n» cestah, liila je <« i-vidno zmešana iu vse, kar jc mogla reel, je l>ilo: Jaz sem hei Viktorja Hugo. Prevedlo se jo je nazaj k njenim 1 i- rišt-m v Francijo, a nikdo je ni niogel natN>titi. «la I• i govorila ali izjioveMnla o svojih doživljajih. Tudi duševno si nt nikdar več po]»olmnna oponn»gla ter je živeta <*! smrti njenega »nVta naprej v po|M»lni samoti v neki vili v Surennes, predmestju Pariza. Prohibirija poražena z enim glasom. Halifax. N". S.. SJ. aprila. — '/. m.-ilo večino enega glasu je l»ila danes v t"'-slanski zltornici jKibifa pn^llogji za u-ve«Hio probihieije v mestu lialifax. rovinea Nova S«-otia. z izjemo mesta Halifaxa. je j»oil provitieijalno probibicljo. "America" ne pride v Ameriko. Agenti italijanske črte ritir-žalo v Italiji. Mesto njega bo o»liKjtov:tl parnik "Europa" Iji Vel tn>-daje je vprejela včeraj pmllogo. s i ;t-t«'ro se odpravlja smrtno kazen v A'a- že preje sprejel -emit ter je treba le še [»odpisa governerja Stronga. da dobi {m»stavno veljavo. Peticija za Franka. Atlanta, LOUIS BEN EPIK, Treaanrer. a. Place of Buainesa of the corporation and addresses of above officers : HI Cortlandt Street, Bomugh of Uic-hattan, New York City. N. Y. Ea celo leto Tel ja last za Ameriko in Canado........................IS. 00 "* pol leU....................... 1.60 " leto la tneato New York........4.00 * pul |«ta ta mesto New York ... 2.00 " iuvrupo ca vse ieto...........4.50 • ** " pol leta.............2.55 ......četrt leta............ 1.70 T1LA3 NARODA" izhaja vsak dan __iaviemii nedelj in praznikov. -GLAS NARODA** ("Voice of the People") 1 mnmd every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00. A«i i wtkeman t on me anektira nobenega srbskega j $2; dr. sv. Alojzij a št. 19 $2; dr.; apodu. Samo Akta je ostala po-j d^okoliee.Provzročitelj Dcj/.<»i bres podpisa in oeobnosti »e ne pnobčujejo. Omomt a*j blagovoli požiljsti po — Money Order. Pri «preoi?mhi kraja naročnikov pro-da se nam tudi prejinj« h*taliftče naznani, da hitreje naj'lcmo naslovnika D >pi»ofr i a pošiljat vam naredite ta naalov: TAAS NARODA** ti C-jrtl«m.lt St., New York City Telefon 4«87 Cortlandt. 41» Bodočnost Srbije. Neki nemški newyorški list je pruii ■>. 1 članek pod naslovom: Sanje Srbije. V tem članku se izjavlja. da je rekel srbski prestolonaslednik Aleksander, da bo nastala po končani vojni nova slovanska država, ki bo obsegala vse Jugoslovane in tudi Srbe na levem bregu Donave. V članku se glasi nadalje, da bi bilo treba v dosego tega naj-prvo poraziti Avstrijo in Nemčijo iti v poznejši vojni tudi Italijo. < lan kar pravi, da bi si Avstrija m llaiija pač lahko delili gosjiod-stvo nad Jadranskim morjem, a nikakor ne v družbi z Rusijo, ko-je . hmIjc, Srbija, bi za gospod a rila temu morju, a ko bi se izpolnil sen Ta izjava nemškega lista je zelo karakteristična ter osvetljuje naziranje, ki prevladuje pri Nemcih glede Srbije in južnih Slovanov. Torej z Italijo bi še nekako •slo, ta bi ne bila preveč nevarna. A močna Srbija, za katero bi stala Rusija, to bi pa bilo preveč nevarnosti za nemške megalomane. Poleg Rusije ne sme biti na svetu nobene druge slovanske države. ki bi bila količkaj močna in upoštevanja vredna. — Ta je, kar hočejo Nemci. Nadalje pravi čl an kar, da je nadaljni pogoj za uresničenje srbskega sena privoljenje ne-srb-ski.lt Slovanov za združenje v eno državno celoto. Kaj takega se pa ne bo zgodilo. — pravi člankar. Resnica je, da se kaj takega ne bo zgodilo v obliki, kot si jo predstavljajo Nemci. Ako mislijo, da se bo uredilo državo po pruskem vzorcu, s kakim i4kajzerjem" na čelu. se zelo motijo. Cilj je jugoslovanska federacija republik, v kateri naj bi imel vsak narod svoje popolne pravice, svoje notranje življenje, svojo ustavo in vse politične svobodščine. Nad vse neumno bi bilo, ako bi le izmenjali gospodarje, bose ali magari tirane in naj so slovanski. Jugoslovanska republika je cilj, s svo-ltodnimi narodi v svobodni domovini. V nadaljnih izvajanjih pravi člankar, da ni bil naruen Avstrije anektirati srbsko ozemlje, temveč da se je uprizorilo le kazensko ekspedicijo, ki je takoj razrasla v svetoven požar. Kako se je završila ta kazenska ekspedicija, je znana stvar. Avstrijske armade so bile. pognane iz dežele in sedaj so v Srbiji le še avstrijski vojni jetniki ter nalezljive bolezni, katere se je zaneslo v deželo. Na srbskih tleh ni nobenega Avstrijca-vojaka in radi-tega je neumno govoriti o razkosanju in uničenju dežele, ki se je znala tako junaški postaviti po robu svojega premočnega soseda. Najlepše pa je to, kar pride sedaj. V članku ae glasi, da ni dvomiti o zmagi (?) Avstrije in Nemčije in da Avstrija najbrž ne bo ozemlja. Pri konečni ureditvi in pretvarjenju zemljevida Evrope bo morala Avstrija stopiti v o-zadje s svojimi željami ter se pri lagediti skupnim interesom Nemčije, Italije in Avstrije. Kaj pomeni to? — Ničesar drugega kot popolno odvisnost Avstrije od Nemčije. Avstrija torej ne bo niti smela milostno postopati s svojim prvim nasprotnikom. Delati bo morala tako, kot se ji bo zapovedalo iz Berlina. Nemčija ne trpi močne jugoslovanske države, za katero bi stala Rusija. Nemčija se boji Rusije bolj kot Anglije in Francije skupaj ; boji se vsega, kar je količkaj v zvezi z Rusijo in ravno rad it e-ga je treba izbrisati Srbijo z zemljevida. Nemci delajo seveda račun brez krčraarja. Dosedaj so premagali edinole Belgijce, kar seveda ni bila velika umetnost. Drugače so pa precej na koncu svojih dovti-]K»v. Mornarica si ne upa iz varnih pristanišč, Varšava je še vedno ruska, v Flandriji in Franciji ne pridejo nikamor naprej in v Karpatih so jim tudi dobro zakurili. Predno bodo razpolagali s Srbijo, bo preteklo še precej časa in tudi v slučaju delne zmage ne bodo mogli kar meni nič tebi nič razpolagati s celimi kraljestvi in usodami narodov. Se jih je nekaj na svetu, ki bodo skrbeli, da ne zraste germansko drevo do nebes. New York, N. Y. — Samo nekaj dni nas loči od velikega narodnega praznika, katerega bomo praznovali vsi greaterneuvorški Slovenci, Srbi in Hrvati. Delajmo na to, da bo dan 1. maja dan ju goslovanske misli, glejmo, da do stojno počastimo spomin našega največjega moža Strossmayerjs Vse priprave, ki se vrže za slav uost, so že skoraj končane, in ko likor se da iz njih sklepati, bo sv. Ime Jezusa st. 25 $4.20; dr. konci, kajti Bog kristjanov ni bil pegastega legarja (kužni strup) sv. Marija Danica st. 2S $2.50; še popolnoma njen. Nekateri so^e izredno stanovitnega značaja, dr. sv. Jožefa št. 29 $5.30; dr- sv.jo obdolžili, da je brezbožna in posebno v prahu se ohrani več nehvaležna, toda Akta je razpro- j mesecev in se z okuženim pra-strla svoje roke proti množici in bom prenese v oddaljene kraje, je zahtevala miru; ko je bilo vse Ce se bolnikove sobe temeljito ne tiho, je dejala: I razkuži, lahko še po dolgem času 44Jutri hočem v Rim, da posku- obole novi stanovalci, sim rešiti Pavla." "In jaz", je dejal Sila, 4'se vrnem tja še danes, da vsaj umrem ž njim, če se tebi ne posreči." Vlojzija št. 31 $2.80; dr. sv. Ma rija Zvezda št. 32 $2.40; dr. sv. Petra in Pavla št. 35 $2.50; dr. sv. Alojzija št. 36 $4.80; dr. Sokol št. 38 $1.40; dr. sv. Barbare št. 39 $5; dr. sv. Mihaela Arh. št. 40 Š5.10; dr. Marija Pomagaj št. 42 $4.43; dr. sv. Martina št. 44 $3.50; dr. sv. Jožefa št. 45 $5; dr. sv. Petra št. 50 $2.50; dr. sv. Petra in Pavla št. 51 $1.80; dr. sv. Jožefa št. 52 $2.50; dr. sv. Jožefa št. 53 $5; dr. sv. Roka št. 55 $2.50; dr. sv. Alojzija št. 57 $1.40; dr. sv. Štefana št. 58 $2.50; dr. sv. Barbare št. 60 $1.60; dr. sv. Jurija št. 61 $2.50; dr. sv. Florijana št. G4 60«1; John Jerman, Joliet, 111., $5; dr. Isus Prijatelj Malenili št. 68 $4.80; dr. sv. Janeza Krst. št. 71 $1.90; dr. sv. Janeza Krst. št. 75 $5.20; dr. sv. Jožefa št. 76 $1: dr. sv. Alojzija št. 78 $5; dr. sv. Barbare št. 79 $1.50; dr. sv. Jerneja št. 81 $5; dr. sv. Martina št. 83 $1.70; dr. sv. Jožefa št. 86 $2; dr. sv. Alojzija št. 87 $2.50; dr. sv. Jožefa št. 89 $3.40; dr. Orel .št. 90 $2.50; dr. Vitezi sv. Mihaela št. 92 $2; dr. sv. Roka št. 94 $1; dr. sv. Frančiška št. 99 $1; dr. sv. Matere Božje Karmelske št. 100 $2 f dr. sv. Feliksa št. 101 $2; dr. Jugoslovan št. 104 $1; dr. sv.Mar tina št. 105 $2; dr. sv. Antona št 108 $2.50; dr. sv. Jurija št. 111 $4.80; dr. sv. Frančiška št. 110 80f; dr. Slovenec št. 114 $2.40. Akta. slavnost res nekaj velikanskega in splošno pomembnega. 1. maja nam je dana prilika, da si prija teljsko stisnemo roko. da spozna mo natančnejše drug dragega in da se vsi skupaj kot sinovi vel kega naroda poklonimo največje mu sinu Jugoslovanov. Kolikor nam je bilo mogoče dosedaj izve deti, bodo na slavnosti zastopana sledeča društva in korporaeije Hrvatski Sokol iz New Yorka, Hr vat ski Sokol iz Hoboken. lirvat sko tamburaško društvo "Dalma cija", srbsko pevsko društv "Gusle", Jugoslovanska Narod na Odbrana in nekaj drugih. Kot govorniki bodo nastopili Slovenec Mr. Frank R. Drašler, Srb dr. Pa ja Radosavljevič in Hrvat Ivan Krešič. I "pati je, da ne bo nobe nega zavednega Slovenca manj kalo; posebno Ligaši naj se ude leže v kolikor mogoče velikem številu. Začetek bo ob polosmih v veliki dvorani Y. M. C. A., 21 zapadna 23. ulica. Vstopnina je 25 centov. Lcrain, O. — Slovenske igral ce. ki jih veseli peš-potovanje čez Združene države, se bo sprejema lo še do 10. maja t. 1. Pišite po pojasnila na A. S. \V. F. P,., 203 E. 31st St., Lorain. O. — Andrej Botnbač. Chicago, 111. _ Na tem mestu se moram zahvaliti cenjenim dru štvom oziroma članom J. S. K. J. kateri so kupili srečke za zlato uro v korist blagajne društva 44Zvon" št. 70. Ura je bila izžrebana 18. aprila, zadela je pa srečka št. 1306, last rojaka Franka Retelja. Da je bilo žrebanje tako pozno, je vzrok ta, ker so mi ne katera društva poslala neprodane tikete zelo pozno nazaj, pet društev mi pa tiketov kljub večkratnim opominom še do danes ni poslalo. Srčna hvala vsem za izkazano naklonjenost. Uljudno prosim, da naj mi oni tajniki, katerim nisem odgovoril na vprašanja, oproste. Ker jih je bilo preveč, nisem mogel vsakemu pose hej odgovarjati. Se enkrat lepa hvala vsem, ki so nam priskočili na pomoč. — John Zvezieh, tajnik društva '4 Zvon" št. 70. — Imenik društev, ki so nam poslala denar za srečke: dr. sv. Cirila in Metoda št. 1 $10; dr. sv. Srca Jezusa št. 2 $10; dr. sv. Barbare št. 3 $2.90; dr. sv. Barbare št. 4 $2.75; dr. Marija Pomagaj št. 6 $2.45; dr. sv. Jožefa št. 12 $2.20; dr. sv. Alojzija at. 13 $3; dr. sv. Jožefa št. 14 $2.50; dr. sv. Petra in Pavla at. 15 $2.10; dr. av. Jožefa it. Zgodovinski roman is Neronovih čaaov. Spisal Aleksander Duma«. (Nadaljevanje.) Slednjič se je vrnil Neron Rini. Njegova blaznost in razuz danost sta dosegli vrhunec. Pri rejal je igre. pri katerih so se bo rili senatorji mesto sužnjev, tek movalno petje, pri čemer so bili vsi oni obsojeni na smrt, ki niso ploskali; da bi videl, kako je svoj čas gorelo mesto Troja, oblegano od grške vojske, je dal zažgat Rim. Z griča je opazoval požar in opeval grozoviti prizor z liro roki. Slednjič je tudi Popeja iz pre videla, da je treba krotiti ce sarskega razuzdanca, ki ga je prej sama podpihovala, kajti nje gove nezaslišane in ostudne zaba ve so jele škodovati njenemu vpli cu. Pod pretvezo nosečnosti nekega dne ni hotela v gledališče, kjer je imel peti Neron. Njeno obotavljanje je užalilo v njem umetnika; izpregovoril je k njej kot ce sar, toda Popeja, razvajena ljubimka. se je še vedno obotavljala nato je Nerona minila potrpežlji vost ill brcnil je Popejo s tako silo, da se je mrtva zgrudila. Komedijant Neron je stopil na oder in je v dolgem govoru hvalil njeno lepoto, ker že ni mogel pro slavljati njenih čednosti. Nato je odredil potrebno za pogrebne sla vnosti; ni hotel, da bi truplo sežgali, temveč dal je je balzami-rati po načinu orijentalskih kraljev. Naravoslovec Pil ni j zago-tovlja, da ne pridelujejo v Arabiji vse leto toliko kadila in mire, kolikor jo je grabil cesar za naravnost božanski pogreb one, ka tere konji so bili okovani z zlatom in ki se je vsak dan kopala v osličjem mleku, da si je ohranila svojo kot sneg belo polt. Solze slabih kraljev padajo na ljudstva v podobi krvavega dežja. Neron je obdolžil kristjane svojih lastnih zločinov, obdolžil jih je med drugim, da so oni zažgali Rim. Izbruhnilo je novo preganjanje, strašnejše od vseh prejšnjih. Verska gorečnost kristjanov je rasla obenem z nevarnostjo. Število vdov in sirot se je množilo z vsakim dnem; vsako noč so morali skrivati nova telesa vernikov pred zverinami in ptiči. Slednjič je Neron opazil, da mu kradejo trupla; dal je obkoliti Eskvilin s stražo, in ko so se neke noči približali pod Pavlovim vodstvom kristjani, da bi po svoji navadi izvršili običajno delo usmiljenja, je naenkrat planila med nje četa skritih vojakov in jih je vjela vse skupaj; pobegnil je edinole Sila. Bežal je v katakombe in je dospel tja, ko so se ravno zbirali erniki k molitvi. Naznanil jim je uaodepoloo novico, nakar so XIV. Naslednjega jutra je Akta zapustila, kakor je obljubila, katakombe in se je napotila v Rim. Sla je sama, oblečena v dolgo haljo« ki je pokrivala vso njeno postavo od nog do glave, a obraz ji je zakrival gost pajčolan. Za pas si je vtaknila kratko, ostro bodalo, ker se je bala napadov kakega pijanega viteza ali surovega vojaka. In če bi se njena namera ponesrečila, če bi ne mogla izprositi milosti za apostola Pavla, tedaj se je odločila, da ga obišče v ječi in da mu izroči orožje, s katerim naj bi si vzel življenje, nego da bi umrl v mukali. Se vedno prevzeta od svojih poganskih nazorov, ni vedela, da nova vera prepoveduje samomor in da izveličuje mučen-ce. Ni ji bilo znano, da kristjanom mučeniška smrt ni pomenjala sra mote. temveč izveličanje. Ko seje približala Rimu, so se ji jela tre sti kolena; srce ji je bilo tako močno, da se je morala naslonit ob neko drevo, sicer bi se bila zgrudila. Tako zelo jo je razburjala misel, da bo kmalu srečala onega, ki ga že ni bila videla oc onega usodnega večera, na dan slavnosti na čast Minerve. Najde li Lucija ali Nerona, zmagovale v olimpijskih igrali, ali eesarja ljubimca ali sodnika? Čutila je da je omotica, ki jo je obdajala odkar je bivala v katakombah, iz virala od mraza, od njenega tih« ga in temnega bivališča, in da zo pet oživi, da zopet vzvete njena ljubezen kakor cvetlica na solil en, čim jo zopet objameta svetlo ha in toplota. Kakor rečeno, so vsi dogodki gornjega sveta vplivali tudi na življenje v katakombah, vsaj mi mogrede in dozdevno. Akta je cula govoriti o umoru Oktavije in o Popejiui smrti, to da vse ostudne posameznosti, katerih nam sporočajo zgodovi narji, je poznal tedaj le omejen krog rabljev in dvorjanov; drugo so bile le popačene govorice poročila. Šele smrt razgrinja pa j čolan, a- katerega je zavito živi je nje kraljev; šele, ko je Bog uui čil njihovo veličanstvo, se vrača resnica, ki so jo bili pregnali iz svojih palač, na njihove grobove Akta ni vedela drugega, nego da cesar v tem trenutku nima ne soproge, ne ljubice, in porodila se ji je nada. da je v kakem kotičku svojega srca vendarle oh ranil spomin na ono ljubezen, v kateri je gorela vsa njena duša. Akta se je kuialu oddahnila in je stopala skoz mestna vrata. Pegasti legar. Dr .Franc Derganc. in Pegasti legar je najbolj nalezljiva akutna bolezen in spada posebno, šest bolezni obsegajočo skupino, ki jih imenujemo akut ne izpuščaje. V to skupino štejemo razun pegastega legarja še naslednje nalezljive bolezni: — Skarlatico, ošpice, koze. norice in ruske. Pri vseh teh boleznih nastopi na koži poseben, znači len izpuščaj. Pri večini drugih nalezljivih bolenzi je zdravniška veda že odkrila njih povzročite lje (bakterije), kar se pa žal pri skupnih akutnih izpuščajev doslej še ni posrečilo. Izmed teh šest bolezni z neznanim provzro-čiteljem je najnevarnejši — pegasti legar. Kako se razširja pegasti legar. k,ako se inficira (okuži) človek s pegastim legarjem? Z ozirom na odgovor se ločijo zdravniki v novejšem času na dve stranki. — Stranka starejših zdravnikov trdi. da se širi pegasti legar naravnost od človtka na človeka, če pride zdrav človek z bolnikom v lotiko; ali pa tako, da okuži bolnik predmete svoje okolice (obleko, perilo, pohištvo, sobo) in pride zdrav človek v dotiko s temi okuženimi predmeti. Bolnik je ves čas bolezni in še par dni pred lvnmihrim —— _ 1 __1 — ?__ tt v • izbruhom bolezni nalezljiv. Kužni strup kroži v bolnikovi krvi in pride -iz nje v izdihani zrak, plju- Stranka mlajših zdravnikov je na podlagi znanstvenih poizkusov izdatno omilila ta strah pegastega legarja in dognala, da bolnik sam na sebi ne more okužiti ne človeka ne okolice, ampak da prenaša bolezni od .človeka do človeka posebna živalica. posebna žuželka, ki spada med uši. in sicer — oblečna uš. Oblečna uš živi v obleki, posebno v telesnem perilu, in sicer v tistih delih, ki se najtesneje oprijemajo telesa, torej na tilniku, plečih in okoli pasu. Iz perila lazijo uši pit človeško kri in leč v gube in šivi perila jajca (guide), iz katerih se razvijajo v 14 dneh nove uši. Provzročitelj pegastega legarja se nahaja v telesu uši in kadar uš človeka ugrizne, tedaj preide provzročitelj skozi malo ranico iz uši v človeško kri. Ako nadaljna izkušnja potrdi to razlago in mnenje mlajših zdravnikov, potem pegasti legar res iii tako nevarna bolezen in njega nalezljivost res ni tako grozna in velika. Kako se tedaj obranimo, obvarujemo pegastega legarja ? Najuspešneje sc zavarujemo s tem, prvič, da se ogibljemo vseh oseb. predmetov in krajev, ki imajo ali utegnejo imeti uši in gnide; drugič. da vse ušive osebe, predmete in kraje razkužimo s tem, da uničimo. zatremo njih ušjo zalego in gnide. Ušivee je nevarnost! Boj zoper uši! Pegastega legarja nas obrani v teh nevarnih časih podvojena snažnost telesa, obleke in stanovanja. Moški in otroci naj se na kratko strižejo. ženske pridno češejo! Roke. obraz in vrat naj se vsak dan z vodo in z milom omije. celo telo se naj enkrat na teden v kopeli okopi je; vsaj enkrat na teden naj se pre-obleče telesno perilo, ki se mora vselej dobro oprati in skuhati (torej ne samo oplakniti v topli vodi), vrhnja obleka se mora vsak dan stepsti in okrtačiti. čevlji vsak dan obrisati in osnažiti! Premožnejši naj menjajo telesno perilo vsaj dvakrat na teden, še bolje, vsak drug dan! Tja v stanovanju redno vsak dan pometati, oziroma omivati. prah z mokro kompreso (cunjo) brisati. Krat-komalo: prah in nesnago kot najhujšega sovražnika preganjati s telesa, obleke in iz stanovanja! Ogiblji se ljudi iz ušivih in sumljivih krajev, ako se niso takoj osnažili in preoblekli; ne hodi v kraje, kjer se zbirajo, zabavajo in prenočujejo ušivi ali sumljivi ljudje, na priliko: v beznice, nizke kavarne, ljudska plesišča in prenočišča. Opusti nepotrebno potovanje in obiske po železni call! V tem ozira nosijo veliko odgovornost uprave železnic, k naj bi vpeljale redno službo razkuževanja vozov, čakalnic, vsega prometnega blaga iz okuženih krajev. Kadar pegasti legar resnično nastopi, tedaj se pa mlajši zdravniki po svojem previdnem obna šanju kar nič ne razlikujejo od starejših. Tudi vlada se ravna upravi javnega zdravstva po nazorih stare stranke in uveljavlja proti pegastemu legarju iste bojne principe, kakor proti vsem drugim nevarnim iu nalezljivim boleznim; bolnika in strgžno o-sobje strogo izolirati; vse prostore in predmete iz bolnikove okolice temeljito razkužiti! In tudi mi bomo kretali skozi nevarni čas pegastega legarja najbolje in najsigurneje, ako združimo teo retično spoznanje mlajših s praktično previdnostjo starejših! Pri nobeni nalezljivi bolezni ne zboli človek takoj po infekciji (okuženjuL ne tako potem, ko je prišel kužni strup (bakterije) v telo. Naravno! Kajti pri infekei ji pride samo majhno število povzročiteljev v telo (skozi nos, lista, rano), in malo število sovražnikov ne more še izzvati hude vojske, ki ji pravimo bolezen. Sovražnik se mora šele pomnožiti. povečati svojo armado do gotovega števila, potem šele zadiv-ja vojska v taki silovitosti, da jo občuti zadnji del, zadnja celica telesne države. Tisti čas. ki poteče od prve infekcije do nastopa bolezni, se imenuje z zdravniškim imenom inkubacija. Inkubacija traja pri različnih nalezljivih boleznih različno dolgo, n. pr.: Inkubacija traja za trebušni legar 2—3 tedne; za povratni legar 5—8 dni; za kolero 1—4 dni; za kugo 2—7 dni; za infhienco 1—1 dni; za koze 10—14 dni; za škarlatino 3—11 dni; za ošpice 8—14 dni. Razni povzročitelji potrebujejo torej različno dobo. da se dovolj pomnožijo in pripravijo za odločilni napad. Pri pegastem legarju znaša inkubacija 4—21 dni. to se pravi: ako si prišel v nevarno dotiko z bolnikom, lahko potečejo od tistega ...... —, ibzruha bolezni najmanj 4 dnevi, največ 21 dni, predno zboliš. In ako po preteku teh 21 dni inku-baeije ne oboliš, potem je sigurno. da se takrat nisi inficiral (o-kužil). da je torej v tem slučaju obolenje izključeno. Sedaj tudi razumemo, zakaj država premišljeno in opravičeno zahteva, da organi javnega zdravstva vsakega človeka, sumljivega bolezni ali infekcije, osamijo (izolirajo) za dobo inkuhacije dotiene bolezni. Ministrstvo za uk in bogo-častje je z odredbo z dne 22. februarja 1915 določilo čas 22 dni za osamo (Absonderung) oseb. osumljenih pegastega legarja. O-samo (karantena, kontumac. izolacija) morajo preživeti osamljeni v posebnem prostoru ali poslopju. strogo zastraženi in ločeni od zunanjega sveta, tako da se v kali zaduši vsako razširjenje bolezni. Kateri so prvi znaki bolezni in kako pa spoznamo sigurno, da je obolel bolnik za pegastim legarjem? Že par dni pred nastopom toži bolnik o glavobolu, težkih nogah, slabem spanju, nahodu in kašlju. oči ga skelijo in težko golta (vnetje grla). Potem ga*pa kar naenkrat strese huda zima z visoko vročino 39—10 stopinj, žila udari 100—1 "20 krat v minuti. Istočasno postanejo bolečine v glavi in hrbtišču neznosne, bolniku je slabo in bljuje. Obraz je rdeč. zabuhel. Bolnik je čudno dremoten (somnolenten) iu ponoči se mu ble;le. Med 3. in 5. dnem se razvije značilni izpuščaj po trebuhu, prsih, po lahteh do rok in po krakih do nog v obliki ble-dordeeih. kakor leča velikih peg (zato pegasti legar*. V začetku drugega tedna doseže bolezen svoj vrhunec: bolnik je nezavesten, blede se mu neprestano, (»tipava po postelji in poskuša celo vstati ali skočiti iz postelje. V drugi polovici dragega tedna nastopi kriza ali odločitev, — smrt ali zdravje. Ce se obrne bolezen na dobro, vročina pade in bolnik sladko zaspi prvič po par tednih in se kakor prerojen pre budi iz trdnega spanja. Posebno nevaren je tisti slučaj pegastega legarja. pri katerem nastopijo a rdečih pegah krvavitve v oblik večjih ali manjših pik. kakor da je pičila bolha (fudroajantna lie-moragična oblika). Bolnik umre že tekom 1. tedna. Kdor je prestal bolezen, ne more več zboleti v drugo. Vsak človek brez izjeme je sposoben infekcije s pegastim legarjem. varni so pred njim samo dojenčki v prvem polletju. Bolezen je v obče nevarnejša za tiste, ki so prekoračili 40. leti. posebno za tiste, ki stradajo in žive v zanemarjenih razmerah in stanova njih. Zato se imenuje pegasti legar tudi gladovni ali vojni legar. Smrtnost je v posameznih epide mijah različna .ob dobrem značaju bolezni jih umre 6—10. ob hudem 30—60 od sto bolnikov. Stalno se nahaja in razsaja pegasti legar na Angleškem in Irskem na Poljskem, Ruskem in na P»al-kanu, odkoder se bolezen širi v naše kraje, posebno v časih vojske. Kakor že omenjeno, prenašajo bolezen najbrže samo uši vseh vrst. zlasti pa oblečne uši. Nevarni so tudi drugi mrčesi. kakor bolha, stenica, klop, muhe in komarji. Osobito o muhi vemo, da prenaša naravnost uši. Boj zoper uši se deli na dva postopa : 1. v zatiranje uši na telesu, v perilu in obleki, v stanovanju; 2. v obrambo nalezenja uši vost i tistih, ki so po svojem poklicu prisiljeni občevati z ušivimi ali sumljivimi osebami, (duhovnik, domačin, zdravnik, strežaj) ali pa prebivati v okuženih krajih (bojišče). Uši so posebno občutljive za dišave, močan duh jih pomiri. Močno dišeča olja (kakor janeže-vo. kopričevo. klinčkovo, evkalip-tovo in bergmotovo olje) jih ugonobi hitro in zanesljivo; enako tudi vroča vodena para. bencin, petrolej, žveplo, naftin in voda skuhanega tobaka. Gnide v obleki poginejo samo v žveplenem dimu. še sigurnejše v bencinovem sopara in v vroči vodeni pari (v de-sinfenktorju). Uši na telesu zatremo, če nama-žemo ušiva mesta z mešanico pe- troleja in olja (vsakega pol), če2 noč zavežemo .drago jutro zj milom in toplo vodo izmijemo. de odstranimo, če potem lase še s kisom zmočimo in gostim glavnikom počešemo. Tudi sivo mazilo (dobi se v lekarni) je dobro. Pralne dele obleke razkužimo najbolje z vročo vodeno paro v desin-fektorju, ali pa tako. tla razobesimo obleko v zrakotesnih zabojih ali prostorih, ki jih potem napol-liipa pa dojnimo z dimom gorečega žvepla ali soparom puhtečega bencina. Ko-žuhovina in usnjevina se sme razkužiti samo z žveplom in bencinom. Kdor prebiva v okužnem kraju (na bojišču), se zavaruje proti u-šem, če si namaže vsakih par dni telo ali telesno perilo s kakim dišečim oljem (janeževo, kopričevo, klinčkovo. bergamotovo, evkalip-tovo olje) v obliki mazila ali tekočine <30 do 40 delov olja in 70 do 60 delov špirita) in sicer zlasti okoli vratu, zapestja in gležnje v. Zadošča tudi. če se perilo večkrat na teden poškropi z dišečo tekočino ali če se naveže okoli vratu flanelasta vrečica z v, (l: namočeno z dišečo tekočino. dalje časa služi postop, da potre-semo notranjo stran perila z naftalinom ali žvepleno moko. ki jo s krtačo vdrgnemo v blago. Žve-plena moka sc priporoča posebno vojakom, ki se ne morejo večkrat preobleči. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. K., Davis, W. Va. — Z ameriško zastavo laliko vsakdo koraka. če je državljan ali ne. Razum-ljivo je. da se mora pri tem dostojno obnašati. Dotičnik, ki Vam je nasprotno povedal, ni bil dobro informiran. Vin- Fi4nk Štetan DAROVI za ponesrečenega rojaka Josipa Arlia v AVvano, Pa. Darovali so sledeči rojaki : IIostetter, Pa. Anton Rak fl. Po Štefan Pucko, .Turij" Reščič, Aleks Pošjučič, Alojzij Žibcrt. Jblin Stanič, Rok Bregar, Mihael Bošie, Frank Kuhar in Jakob Povse. Martin Žabkar 30^. Po 25^: Josip Kolavei cene Polde, Josip Kerin, Mlakar, Pavel Plavatič, Paglatie, Pavel Klobučar, Martin Gorene, Anton Zobič, Jurij lle-uikiuan, Frank Segula, Josip Žabkar. Frank Polile, Alojzij Susina, Janez Ribič, Luka Kranje, Anton G raca r, Frank Kranje, Mihael Kranje. Frank Burnar, Anton Planinšek, Alojzij Urbane, Alojzij Planinšck. Frank Maleer, Anton Mekec, Janez Indič, Janez Jamšek. Janez Gorob, Frank Spe-talcr, Alojzij Keše. Frank Samo-M-k. Anton Ta niža r, Jakob Enri, Anton Mergole, Alojzij Muršik, Tomaž Sojič, Niko Novosel, Josip Gunšič, Karol Jandrožič, Janez Zovbe in Frank Krajsek. Janez Caputa 20c. Whitney, Pa. Po 25č: Janez Arh, Frank Prijatelj, Janez Resnik, Janez Kran-čevič. Martin Verhovšek, Vin-cenc Resnik, Anton Krajšek, .Matevž Za veri, Anton Slopšak, Janez Odlasek. Marija Kolčne, Zofija Klobučar in Frank Sivošek. Haydenville, Pa. Martin Kovač $1. Po 50f: Frank Novak, Janez Jakš, Anton Ko«, Tomaž Šefler, Alojzij Palčič. Martin Št a j ne r 30^. Po 25^: Frank Kebe, Janez Prime. Josip Kebe, Frank Gori-šek, Alojzij Jakš, Frank Pire, Fr. Poljane. Frank Župančič, Anton Cvirck. Janez Maliovec, Janez Kobe, Alojzij Petič, Peter Frank, Frank Štajner, Anton Kebe, Jurij Simončie, Florijan Ovsec, Frank Seme, Josip Seme. Anton Blatnik, Josip Sever. Alojzij Rajh, Anton Jauuiik, Frank Dremelj, Ignacij Globokar in Josip Novak. Josip Arh sprejel svoto $29.80. Srčna hvala vsem darovalcem! Nabiratelj: Štefan Teličie. Iščem svojega prijatelja JOSIPA' PAHOR, podomačo Bagonkin iz Novevasi pri Opatjem selu na Krasu. Pred enim in p<)l letom sva prišla skupaj v Združene države i;i pred 6 meseci mi je pisal iz Lobelia, W. Va., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati nlkaj važnega. — Stephen Pahori O. Box 15, James City, Pa.( (22-23—4) ROJAKI NAROČAJTE 8E "GLAS NARODA". NJ SLOVENSKI DNEVNIK V DRŽAVAH, . . GLAS NARODA, 23, AFBILA, 1915. IŠP Jugoslovanska Katil. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O, Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaapnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. - NADZORNIKI: MIKE ITOCTCH. 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AC SRC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽ1SN1K, Box 133, Burdlne, Pa. POROTNIKI: FRAN JTSTTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 30«—«. St.. Rock Springs, Wyo. G. J. POR K NT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itT. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od druitva Slovenec, ttr. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-tjatve naj se potil ja jo na plavnega. tajnika Jednote, vse pritožb* oa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pis me od strani članov ae ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. } Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. [ Slovenjgradec. — Franc Iierk. Imenovanje. Milan SkrbiiiM-k.i p.ipolk št. S7, 2. iharšstotnija ; igralec in režiser slovenskega gle-J poizveduje Helena Berk. Plat, dališra v Ljubljani, ki seje vrnil Sv. IVter na Medvedovem selu. novembra ranjen s severnega bšeničue, rže-n«' iu ječmenove moke, in sieer za vsako osebo, ni dovoljen nakup dotiene vrste moke. V trgovinah za prodajo moke na drobno se ne bo smelo prodajati pri enkratnem nakupu več kakor 1 kg moke. Prestopke zoper to odredbo bodo kaznovale politične oblasti z glo- |M>izveduje oče Jožef Kihar, Ra-duha. pošta Luče pri Ljubnem. Dopisnico iz brezove skorje je poslal uredništvu *'Slov. Gospodarja" v Mariboru Boštjan Kri-stovič. mladenič iz lloč. Kristovie služi pri pijonirsketu ixldelku št. 2 '■>. Dopisnica je i/.re/.ana iz kar-patske breze in se na prvi pogled niti ne pozna, da ni iz papirja. Le drevesne žile na dopisnici povejo, v kateri tovarni se je izdelovala ta dopisniea. Kristovič piše med drugim: Bojišče. 15.'marca. Naša pijonirska stotnija je dodeljena pehoti v prednjih bojnih vrstah. Vsem prijateljem, znancem, posebno pa uredništvu ter osobju v tiskarni pošiljam mnogo srekanih pozdravov. Bog je z nami in sreča junaška. Končna zmaga bo naša! Maribcr. Dne M. marca je umrl /a legarjem 24letui vojak 47. peš-polka Avguštin Kranar, doma od Sv. Jakoba v Slov. gor. Bil je pošten in miroljuben mladenič. Fram. V nedeljo 21. marca, med hla- pregledoval revolver porom do U meseeev. t V bi kazen I irosj»odarja Andreja Smirmaul. zadela obrtnika. mu tudi š. Misieč, da je revolver prazen, po- bo do 2 K. ali /. zaporom do ......' v posebnili obtežilnih slu-1 poznim opravilom, je 16letni hli čajih z globo do Tmnjo K. ali z za- ]>ec k. Pole pregledoval revolve meri nesrečnež na dve zraven stoječi šolariei, orožje se sproži in lahko odtegne obrtna pravica. Duhovniške spremembe. Za mestnega kaplana v Ptuj priti -! zadene »»letno učenki* Miciko. ki Janez Cilinšek. kaplan pri >= ... takoj zgrudi mrtva na tla. Mati Lenartu v Slov. gor.; za provizor- j j,, šla v Maribor poslavljat se od ja v Ptuju je imenovan Jožef To-j,m)ža. ki je te dni pripravljen na plak. vikar v Ptuju; dekanijske ,„ihomilu- Časno Jožef Sinko, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pogrešajo se: Frane Cesar, pesmi k št. 29. Po njem povprašuje 'arjeta Cesar, Soeka, pošta Voj-ik. — Frane Senegačnik; povprašuje Jera Senegačnik v Voj,-iku. — Jožef Mohorič, domobr. 'polk »t. 26. stot. 4; povprašuje anez Mohorič, Gabernik. pošta uršinei pri Ituju. — Ant. Srao-r, črnovojnik. maršbataljou <10 stot; poizveduje Frančiška r, poaeetniea v Trobljah, p. jejo. Sv. Bclfenk v Slov. gor. Že četrto do zdaj znano žrtev si je poiskala neusmiljena vojna iz naše sredine: iz gališkega bojišča je došla žalostna vest. da je padel pri (iorlieah Janez Muršee. posestnik v Bišečkeiu vrhu: zapušča ženo in nedorasle otroke. Trgoviače. Žalostno so zvonovi naznanjali, da je v nedeljo 21. sušca izdahnil po dolgi mučni bolezni svojo blago dušo Valentin Novak. Bil je mož poštenjak in zveet Slovenec. Sv. Marjeta niže Ptuja, je gostilničar iu trgovec Horvat. Galicija. Galicija se sedaj pogosto imenuje, a o štajerski Galiciji se že dolgo ni ničesar slišalo. Tudi naših Galičanov je veliko v Gali ciji. Nekaj jih je že padlo na bojnem polju; doslej je to "znano o Martinu Arnšek, Franeu Ašen-berger in Jakobu Speglič. — V nedeljo 21. sušea jc neznan tat odnesel iz župnijske cerkve dve nabiralni škrinjici z denarjem; do slej se še ni posrečilo predrznega uzinoviča prijeti. Sv. Ksaverij. "Fantje, povejte mi. ali bom še videl kdaj ta vrt, to ljubo mi domačo liišof" Tako je nas s solznim očesom vprašal, ko smo poslavljali od njega in vsi smo mu to zatrdili, kakor da hi o tem nihče ne dvomil. Usoda hotela drugače. Dne 16. sušca so nam zvonovi iz domačih lin o-zuanili tužno nam vest. da našega nepozabnega tovariša Martina Ti-sovnika ni vet'- med živimi. Nakopal si je bolezen na severnem bojišču in čez nekaj tednov umrl v bolnišnici na Ogrskem* Globoko pri Brežicah. Dne 12. sušea je občespoštovano liiŠo Gre-gorevčičevo zadel hud udarec. Neizprosna sušica je utrgala nit življenja gospodinji Neži Grego-reveieevi, ženi veleposestnika Fr. Gregorevčiča in sestri Antona Sti-«rarja. kaplana pri sv. Magdaleni v Mariboru. Pokojniea zapušča pet mlajših otrok, dočiin se Gregorevčič nahaja pri vojakih. Tem hujši j** ta udarec za žalujočega moža. ker je dobil pardnevni dopust šele po smrti žene. Dne 14. sušca je velikanski sprevod tisočere množice spremljal rajnico k večnemu počitku, da ji izkaže zadnjo čast in pokaže, kako priljubljena je bila med sožupljani. KOROŠKO. Smrtna kosa. Kokje pri Dobrli- vasi. Dne 10. sušca smo pokopali starega Lovrenca Ciinpaser. po-doinače Komika v Kokju. Rajni jc bil doma na Klančali v reber-ski fari pri podomače Mohorju in je bi! od leta 1860. (odkar se je tiskovno društvo sv. Mohorja pretvorilo v cerkveno bratovščino) ud Družbe sv. Mohorja ; bil je torej "Mohorjan" v dvojnem pomenu te besede: po rojstvu in po mišljenju. Rad je hodil na božja pota; nekoč je poromal celo v daljni Rim in se je zato sam s ponosom imenoval "starega Rimljana". S starim Komikom smo nesli k grobu zopet enega izmed o-nih mož-poštenjakov. ki jih ne o-inaje nobeden vihar v zvestobi in ljubezni do naroda. — Dne 17. sušea j«- umrl celovški advokat ilr. Franc Luggin. star 50 let; 19. sušca so pokopali truplo v Ka-menu pri Vetrinju. Inštalacija. Iz Slovenjega Plaj-berka poročajo: Dne 10. sušca je bil pri nas inštaliran Ivan Stare. Ljudstvo se je udeležilo slovesnosti v zelo velikem številu in s tem dokazalo, kako udano da je svojemu novemu župniku, ki si je v času svojega nad poldrugoletnega pastirovanja kot provizor pridobil srca vseh župljanov. Izpred sodišča. "Farji so te vojne krivi." Zaradi teh besed je bi! dne 10. februarja pri c. kr. o-krajnem sodišču v Dobrlivasi obsojen tamošnji brivec Štefan Re-ehoritsch na 20 kron globe, oziroma dva dni zaj>ora in v povrnitev sodnih stroškov zavoljo prestopka po § 491 kaz. za k. Kazenski zakonik določa za take prestopke sicer kazen od 1 do 6 mesecev zapora; a z ozirotn na razne olajševalne okoliščine inu je sodišče odmerilo samo gori omenjeno kazen. Kljub temu pa je brivec proti tej razsodbi vložil priziv na deželno sodišče v Celovcu. Pri prizivni razpravi v Celovcu pa je bil njegov priziv odklonjen in prvotna razsodba v polnem obsegu potrjena. PBIMOB8KO. Smrtna koea. Umrla je v Gorici Josipina Budav, vdova po pokojnem profesorjn in okrajnem šolskem nadzorniku. Pokopali so jo v St. Andrežu. — V Gorici je u-inrl bivši vinotržec Makuc. — U-mrl je Karol Avgust vitez Ribi, vpokojeui ravnatelj c. kr. obrtne šole v Gorici. Za bolnike in brezposelne. Goriški municipij je od začetka leta do 15. sušca razdelil med 31 revnih bolnikov 187 kg mesa. Med Umrl] Izpred sodišča. Prepovedane li Jožef^ste iz Italije sta imela pri sebi Virgilij Giovanella in Ferdinand Menegon. Radi tega ju je prijela oblast in postavila pred sodnijo. Obsojena sta vsak na 10 K globe, oziroma na 24 ur zapora. — Na mesec dni zapora je obsojena 30-letua Katarina KoniČ iz Št. Fer jana. ker se vrača v Gorico, iz katere je izgnana. — 321etni Alojzij Drašček je bil obtožen, da se je pokazal za srbofila v nekem pogovoru. Zaslišana je bila cela vrsta prič. Sodni dvor se je izrekel ne-kompetentnim in je izročil Dra ščeka okrožni sodni j i v Gorici. — Štiri mesece težke ječe je dobil Ivan Bulfon iz Goriee, ker se je pregrešil nad neko 41jletno deklico. Potres. Potresni aparati na pomorskem observatoriju v Trstu so zaznamovali 15. sušca potres. Središče je bilo oddaljeno 70 km. Začetek potresa ob 10. uri 56 minut 7 sekund. Potres so čutili na Reki, v i*ulju. v Ljubljani, v Gradcu in v Gorici. Sedem sinov pri vojakih. Zakonska Anton in Terezija Ličar iz I.rokovca nad Cepovanom sta imela do 17. sušca 6 sinov v vojni. Omenjenega dne pa je bil potrjen sedmi sin, lSletni Stefan, tako da je sedem Liearjevih vojakov. Oče je bil v vojni v Bosni. Odlikovanje. Major Avgust Planiscig, rojen v Uorici, je bil odlikovali v novembru radi hrabrosti pred sovražnikom z zaslužnim vojaškim križcem z vojno dekoracijo. Sedaj pa je dobil novo odlikovanje: red železne krone z vojno dekoracijo. Že od začetka vojne skupaj so Ivan Boštjančič, narednik, doma iz Št. Andreža. četovodja Anton Kovačič iz Gorice in Peter Nar-diu iz Vrtojbe. Udeležili so se vseh bojev proti Rusom. Bili so že večkrat predlagani v odlikovanje. Noben teh še ni bil nič bolan in nič ranjen. Padel je na severnem bojišču Henrik Makuc iz Goriee. Kočevje št. 10. Služil je pri 20. lov. bat. 1. stotnija. Sporočilo o njegovi smrti je dobil vojni informacijski urad v Gorici. Umrl v Rusiji. V deželni bolnici v Počinkali, gubernija Nižnji Novgorod, je umrl vojni ujetnik Ivan Krečič iz Malih Žabelj na Vipavskem. Sporočilo o njegovi smrti je došl-o županstvu. V ruskem njetništvu se nahajajo: Alojzij Bizjak iz Sežane. Leopold Bunc iz Škrbiue. Ivan Ceh iz Štorij. Karol Fakin iz Škrbine. Josip Kašea iz Bovca. Rudolf Ko-dnuac iz Kožbane. Alojzij Krapež iz Dol-Otlice, Josip Milic, Ivan Zgonik, Josip Mlakar, Cerkno, Fran Nemec, Solkan, Ciril Oblju-bek, Kojsko, Alojzij Šusteršič, Velikidol, Emil Volk, Renče, Lju-devit Vovk, Tomaj, Andrej Žorž, Doraberg; vsi vojaki 97. pešpolka in se nahajajo v Atkarsku v gu-berniji Saratov. Tain se nahaja tudi Josip Arčou iz Renč, ki je bil izkazan že za mrtvega, in Fr. Manfreda iz Kobarida, ki je bil izkazan za ranjenega. V ruskem ujetništvu se nahaja ranjen Josip Kravanja iz Soče, in sicer v Vol-sku. V Ashabadu je Emil Prinčič iz Št. Ferjana. V ruskem ujetništvu se nahaja tudi Josip Brumat iz Gorice, vojak 97. pešpolka, 15. stotnija, rojen L 1891. Kje se nahaja. ni povedano. V Taškentu v guberniji Turkestan se nahaja Lueijan Belina iz Gorice, rojen 1. 1S90. V Vladimiru se nahaja četovodja Fran Sirk iz Doleuj. Služil je pri 97. pešpolku. Ranjeni, mrtvi in bolni Iz seznama izgub št. 199 smo povzeli imena teh naših domačinov: Jos. 1^'ban. 20. lov. bat.. 4. stot. ujet ranjen; Anton Legiša, istega bataljona in iste stotnije. ranjen; Fran Lesjak, 27. črnovoj. polk, 6. stot.. ranjen; Ivan Lukežič. 27. polk, 2. stot., ranjen: Ivan Mle-kuž iz Bovca. 27. črnovoj. polk, 8. stot., mrtev; Ivan Močnik, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Anton Mu-rovec, 27. črn. p., 4. St., ranjen; Lvan Pavletič, 20. lov. bat., 3. st., mrtev; Matevž Pinter iz Podgore, rojen 1879. 27. črn. p., 5. st.. mrtev; Anton Pregelj, 27. črn. p., 3. st., ranjen; Fran Saksida, 20. lov. bat.. 3. stot., ranjen; Marij Saksida, isti bat., ista stot., mrtev; Fr. Skvarča. isti bat., 2. stot., mrtev; Frgn Šuligoj, isti bat., ista stot.. mrtev; Anton Tomažič, 27. črn. p.. 7. st., ranjen; Peter Uušič, isti polk, 3. stot., mrtev; Anton Žagar, isti polk, 7. stot., ranjen; Jo- jo seznami izgub št. 221—226, tile naši rojaki: v Gradcu Kristjan CVnigoj iz Gorice, 27. polk, ima zlomljeni obe roki; Emil Grmek iz Goriee, 97. polk, bolan; Josip Gor j an iz Gorice, 97. polk, bolan; na Dunaju Anton Sušmelj iz Gorice, korporal 20. lovskega bataljona, bolan; v Brodu na Savi A-dolf Lutman iz Gorice, mejna o-brambna stotnija, ranjen na gla vi; v Velikem Sibinu na Ogrskem Alojzij Leban iz Goriee, 7. topn. polk. bolan. Ovadba. Iz Gorice poročajo: Pred kratkim se je pisalo-v listih, da so v Malih Žabljah prijeli dva brata, ki sta kupovala slaniuo in jo plačevala s ponarejenim denarjem, 1- in 2kronskimi novci. Ta vest se je nanašala na brata Stopar. Resnica na tej vesti pa je, da je bil radi tega čina zaprt le eden teh bratov. Ovadil ga je mlajši brat. Sedaj je izpuščen iz preiskovalnega zapora, a preiskava še teče. Sklad ameriških Slovencev za lajbednejše ned bednimi t stari domovini Pri veselem omizju v gostilni bratov Vogrič, Brooklvu, N. Y., •t 1.30. DAROVI ZA SLOVENSKO LIGO. Pri veselem omizju v gostilni bratov Vogrič, Brooklyn, N. Y., $1.75. HARMON! revne brezposelne je razdelil mu-1 sip Zamar, 20. lov. bat., 3. st., ra-nicipij v času od 15. februarja dol njen; Josip Zorxut, 27. črn. p., 9. 15. marca 720 pore i j mineštre in stot., ranjen. — Po bolnišnicah v toliko kosov kruha. ________tujih deželah so bili, kakor kaže- D ARO VI za nesrečnega J. Zupana v Grove City, Pa. Darovali so: Cleveland, O. Neimenovan $1. Oak Park, 111. Jakob Blažim $1. Kennet. Cal. J. Troja -ti. Chisholnr. Minn. Fr. Sterle 50f. Melrose Park, 111. Ivan Sini-goj 25^. Vsi nadaljni darovi bodo pri-občeni v Glas Naroda. Uredništvo. VABILO na JAVEN SHOD v nedeljo 25. aprila ob 2. pop. v dvorani društva "Slov. Gozdar" št. 217 S. N. P. J v Davis, W. Va. Na shodu bomo razpravljali o ustanovitvi SLOVENSKEGA DOMA. Zato vljudno vabim vse rojake iz Davis, Thomas in Francis, AV. Va., da se polnoŠtevilno udeleže shoda. Joe Skuk, sklicatelj shoda. . (21-23—4) POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. Evropska zdravila v Ameriki. Tel i ko nafiih ljudij je ozdravel« od dolgoletnih bolezni po zasln fi teh zdravil ki jih vedno im-portira Dob. Lekarna. Tudi v tem TOjnem časa prihajajo zdravila semkaj. Pomoč za vsakega. Ako trpite di kaki bolezni, kakor: revmatizem. trguj«, bodeaie. ohromljenj«. imate težka in trudne roke in nog«, slab želodec, slabo prebavo, neredno potrebo, tu v prsih bode in boli: ledičn«. meh urne. spolne (tajne) bo lesni, tgiiba močke moči. ali kaka drusm bolezem. potem pišite na nas ali pa pridite osebno k nam t Manufacture BldR, R. SI. da vaa naš zdravnik osebno preišče, da vam pove kako je z vami in kaj je treba, da pridete zop«t k zdravju, kar mi nič ne računamo. Za mali denar vas bomo zopet ozdraveli. Dalje imamo im-portirane Pomade zoper izpadanja in rast las. To-nike zoper prah in sive lase. patentirana zdravila zoper krof, itd. Ako potrebujete pomoč pišite na nas im danes, da vam pamcimo. Za svet nič ne računamo. Vsa pisma naslovite na poštni naslov: Dml Lekarna Dept. 10, P. O. Box 819 Milwaukee, WU. TMtklo po«Ue, ker Ha M taka« e tmmm poela 1e eadaj taetnem loan. V popravek kfake kakor vae trum* 90 dela kakorlae f sloieuko-hrnskl kiloilji. Ako Selite kopiti farmo ali Kemijo sa farmo, ne kupujte prej«, dokler ae n« prepričate, kritini prilika se vam nudi ▼ alovensko-hrvaSki koloniji v okolici Aahlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj is fees to leto ter je v njej kupilo fanne i« 160 slovenskih in hrvsikih družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo rasna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvsikih farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu naiemu Človeku pričeti tukaj s gospodarstvom in to a majhnim denarjem. Pilite po nal list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje Citate o teb kolonijah. Polijemo ■a vsakemu t est oni, bres ras like, ako ieK kupiti farmo au ne. Naslovite: Tki Jmms W. 6mi Cmpaiy Dep. 54 Ashland, Wis. lilT JOHN WENZEL K. ci. It, Cleveland, Ohio. Iščem svojejra brata FRANKA C'ERV. Doui^i jo iz Malkovc pri Mokronogu. V Združenih državah biva že nad 20 let iu pred petimi leti je pisal domov iz Pueblo. Colo. 1'rosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj so pa sam oglasi svoji sestri: Marv Červ, 306 Do Sota St., Ottawa, 111. (22-24—1) Povečanje nakupne moči centa Zmanjšane pristojbine za Edisonovo službo in izboljšane svetilke so poveč;fle nakupno moč ameriškega centa osemnajst in polkrat. En cent bo kupil toliko razsvetljave kot je kupilo IS centov leta 1SS4. Kaj vse kupi cent Edisonovo službo da se razsvetli 40 Wattov (30 sveč) močno žarnico skozi ure. Edisonovo službo, da se napravi Sest skodelic kave v električno ogretem loncu. Edisonovo službo za iUfO.OOO nbadljajev ca Šivalnem stroju. katerega goni motor. Edi.sonovo službo za 1- skodelic čaja na električnem sa- movaru. Edisonovo sl«ž!»o, da se greje električno peč skozi 15 minut. Edisonovo slnžbo. da se sku-na jajc v električnem kotlu Edisonovo službo zn električni Vakuum-^Lstilec za eno uro. Kdisonovo s1hžI»o, da se greje blazino skozi dve uri. Edisonovo službo za obratovanje električnega pralnega stroja skozi eno uro. Edisonovo službo za električni likalnik za lO minut. IM isonovo s!už1h». da se na-pravi 10 koscev pečenega kruha na električnem pražuju. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15ih Street Telephone: S:uyve&ant 36C0 Branch Office Show Room* for the Convenience of die Public 424 Broadway ' Spring | *124 W 42d St 126 DeUncey St Orchard I*»t0 •«! E dtth St 1« Irving PI Stuyvesant N^« I *XJ E 125th St «3o2 E 149th St Melrose iU* •Open Until Midnight Night and Emergency CaU Madison Square Ml Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moike, ženske in otročje. •41 £ jo začudila Adela. ko je nekega večera stopila iz parka in zagledala tirana pred seboj. — Vi ste tukaj! — ga je vprašala. u» jo je pa gledal in se smehljal. — Preko ram je imela rdečo svilnato ruto. Iti I j«- krasen večer. — Da. prišel sem. je odvrnil iu stopil bližje. — Oprostite. Sam vem. da ni lepo. stati pred hišo in «akati. — Že več večerov sem Vas pričakoval, gospodična, ne samo nocoj. — Zvedel sem, da boste jutri odpotovali. — J)a. jutri zjutraj. — <'isto slučajno sem |>rišla sem. — .laz sem pa vedel, da boste prišli. Ali se greva malo izprehajat ? A — Da, zelo bi bil vesel. * j CJrau je čel molče poleg nje. * j — Ali boste res odpotovali 1 — Da. i — Prav zare*? — Da. in kaj še? — Samo vprašati sem Vas hotel -gletl. Adela je odkimala z glavo in se zasmejal«. — Ali mislite, da ne vem, zakaj vprašujete. Saj .ste mi že pred par dnevi nekoliko omenili, Kaj ne? Ali se ne spomnite več? — Prosim Vas. ne govorite več o tem. — Razžalil »eni Vas bil. oprostite. — Danes bi se rada z vami nekoliko pogovarjala. — Vi ste moj prijatelj, in jaz sem vedela, da imam takega prijatelja. — Samo taki h stvari mi n«- smete pripovedovati. — Tako čudili ste. Malo preveč se brigate zame iu vedno ste v skrbeh, da bi se mi kaj ne pripetilo. To je že moja stara napaka, da se bolj brigam za druge ljudi kakor zase. šla sta vkreber. Na višini se je svetil oil se v večernega oblaka. — V vejevju je včasih zašuinelo: ptički so se podajali k počitku. — Ali niste vzeli dopusta, gospod Grau. — je rekla Adela — zdi se mi, «la sem nekaj takega brala? — Da, sosednji pastor-dekan je hotel tako. — Pri oblastih sem precej na slabem glasu. — Najbolj sem se očrnil s tisto brošuro, potem j»- pihalo časopisje o pogrebu Margarete Sam met in druge take stvari. — Gospodje pravijo, da so nekaj več pričakovali od mene. sedaj se pa jeze, ker sem jim zmedel štreno. Zdi se mi. da me bodo odpustili, kakorhitro mi poteče dopust. Adela se je ustavila: — Kaj. odpustili Vas bodo? — Zakaj bi me ne? — Saj sem jim napravil vendar toliko sitnosti. — Ce me pa ne bodo spodili iz službe, bom sam prosil, da naj me. — Sem se ne vrnem več. — Kaj boste |w>čeli? — Nato uiti mislil nisem. — Veliko dela me čaka. — Ce ne bo drugače, bom šel študirat medicino. — O. zdravnik hočete postati? — je vzkliknila Adela. — Kak Šeu zdravnik? — Zdi se mi. da dober zdravnik onim. ki so bolni. Dospela sta do preseka iu pogledala v mesto. Tudi na Adclin park »e je videlo. Po okolici je močno dišalo po medu. — Visoko sva že prišla. — Da, — zelo visoko. Sla Sta še višje in zapazila slednjič nizko nad seboj mesec, ki je plaval po tciuiiomodrem nebu. Človeku se je zdel kakor bled obraz, ki neprestano hrepeni po solneu. — V mesečnini se je zasvetila pod njuna majhna bela vas. — Ravan je bila nenavadno svetla. ovem. — ProsiHf Vas. gospod Grau. tirau je odkimal. — Nimam praviee. da bi govoril o tej stvari, gospodična Ilait-nenbarh. Zdi se mi. tla ni v vajinem razmerju nekaj nepravilnega. — Mogoče mu niste preveč naklonjeni?_____"( — Ne, motite se, gospod Grau — jaz ga zelo ljubim. — Mogoče ga vendar toliko ne ljubite, da bi postali njegova! žena? Adela je pogledala v belo deblo mlade breze in odvrnila:_Da ljubim ga. Zelo ga ljubim. — Cim bolj ga »poznavam, tembolj «a ljubim. e — Jaz mislim, da je boljše umreti, kot pa biti nesrečno poročen. — Gospod Grau. Vi ste sanjač. — Zakona še nikdar nisem smatrala za tako resno stvar. — Seveda ne. ~ Ni »opoče. — Jaz sem veliko premišljeval o tem in prišel do zaključka, da je zakon ena onih stvari, kateri ne pride človek nikdar do konca. — Človek, ki se poroči, mora biti zelo srečen ali pa zelo lahkomišljen. — Pomislite vendar: zakon! — Potem ne boste več sami, potem bosta dva. — V istem hipu, ko se poročite, postanete cisto drug človek. Vi ste rekli neki osebi, da boste hodili ž njo do smrti. — Ah, to je težko, težko. — In onim, ki se kaj takega upajo se mora želeti veliko sreče. — Težko je in vendar tako lepo Vdela se je smehljala in gledala na pot. — Kaj pa ljubezen, kaj mislite o njej! J Pogledala ga je s svojimi bleščečimi očmi. Grau je poslušal. — Ali slišite, kako Šumi po gozdu? — Včasih je cisto pri nama. včasih je daleč, daleč. - Mogoče pa ne hodiva midva, mogoče se nama samo sanja? — Ali nisva kakor sanje v temni glavi starega gozda? — Jaz sem bogat in vesel, ker smem biti ob ^as. strani. — Vi me poslušate, če Vam kaj povem, če Vam hočem, kaj povedati. — Vprašali ste me. kaj mislim o ljubezni. — Čakajte Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. VeUkost Jo 21 pri 28 p Cena 15 centov. licih, Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država« koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. „ Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Ne»čije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani y platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite"nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stmt New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) 1 NAZRAHILO. Rojakom v državah Illinois in "Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda*' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industrie« and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno ae daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije ▼ maturali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkn: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in aredn aveP.ee in] 8. do 10. UM Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil] Obsega 11 raznih zemljevidov.* na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obMga devet raznih zem Ij aridov mm 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. ▼■! semljevidi so narejeni v razr.ih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen ob see površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ah' pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov lo mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri več jen odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ® © 9 NAJBOLJŠA ® ® ® e> "SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cen v platno vezanif$1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto ▼ podnairi Fr. Sakaer, 1604 St Oair Ave., N. E, ) Direktni trta do Havre, Pariza, Švica, liomosta li Ljubljani Samo pri meni me doba patentirana <■ |«nstt-rtnt aledeea zdravila: u rut in proti ■padanja ientkih in moških lu, kmkor tudi a itrt moikih brk in brade: za revm&tizem ko« ti bolj ali triujt ▼ noeah. rokah in križu, za rane. opekline, bula. ture in kraste i. t. d., za kurje očesa. bradovice. potne nnf?e. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pišite takoj po ccnik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 5 dolarjev ki jo prečita. JACOB WAHClC, lin E. S4Ua 8t, Clevi Ohk ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽA V ATT UKago", "La Toarane", "Boekambeaa" k "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl It, Gheiebrongfc Bnildlng. Mtal parniki odplnjejo vedno ob sredah la »T. V. m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne frošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovmkom^razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem časa 20fldo 24Jdni. Torej ni nobenega dvoma za |posiljanje denarjev jsorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Oair Ave., Cleveland, Ohio.