1944 WAP APPEAL
VV
your Red Cross at his side!
rflTATXUII Prodm«, pofUJU Ml 14 Ilk« pol«c uilon s* dan, k»
naročnina poU6t. V tok čaiik -	povišanja cen, potreba-
£ Vate sodelovanj«. Bkuiajto To S v^ročalno vnaprej plačano.
k t? ° To.----------------------
GLAS NARODA
- -
K	° stcv. tki
Ust slovenskih delavcev r Ameriki.
2Stk 194« »t tke P«*4 Office aft New Yerfc, N. I,
Ad ef Cenfrew ef ftUrrfc M, 1S79.
NEW YORK. Tl'ESDAY, APRIL 4, 1<M4 — TOREK. 4. APRILA. 1<)44
VOLUME LIT. — LETNIK LIT.
NAGLO PRODIRANJE V RUMUNIJI
Rdeča armada, ki je vdrla na Rumunsko, je oddaljena od Jasija samo še 8 milj. —|	--
Jasi je xelo važno železniško križišče in je do zadnjega časa bil g-'avni stan feldmar.j CDf| IJT A U IT Al I If šala Fritza Erlcha von Mannsteina. — Včeraj je druga ukrajinska armada maršala!■ Mlli I H I 11 HLIJI Ivana S. Koneva na Rumunskem osvobodila nad 50 obljudenih krajev in je presekala NEMCI ZOPET NAPADA-
železnico med Jasijem in Dorogojem.
Poročilo, ki naznanja vče-raj^nje pridobitve druge Ukrajini* k** armado, tudi navaja velikansko pridobitve prve ukra jinske armade maršala firijjo-rija K. bukova od 4. pa do 31. marca. Ta armada je ubila ali tijcla 'JOH.JfiO Newer in razbila a ti zaplenila J 1ST tankov, »Olj topov, 267H možna rjev, m.1t strojnie, St^T trnkov, (»klopnih avtomobilov in konj.
V	2H dneh je armada maršala Ž u kova osvobodila Hi, 17H kvadratnih milj zemlje in med obljudenimi kraji 75 mest ter 11 železniških križišč.
Associated Pros* jH>roča, da je bilo v devetih'večjih ruskih ofenzivah letošnjo zimo u-bitih in ranjenih .>37,1f«0 Nemcev.
Druga ukrajinska armada maršala Koneva je prodrla 11 milj ghuboko v Rumunsko ter j-i na desnem (trapi Pruta |>o-►iMviU »Ive močni mostišči.
Višje proti severu pa jo pr-vh ukrnjinskn armaiht maršala Zukova pričela uničevati j>et-iiiij^t nemških divizij, ki so obkoljene severovzhodno <xl <'orno vir. To je že tretji slučaj, da je bila v (krajini let on obkol jena kaka večja nemška armada in uničena.
Moskva naznanja, da je bilo v okoliei Skale severovzhodno od < Vj-novic ubitih ."500,000 Nein-<«'V, tliOO pa jih jo Wilo ujetih. Ruski tanki se zaletu jejo v m'Miške oddelke, jih raarepijo, nato pa |M>-amozuo uničujejo.
Moskovski radio naznanja, da jo druga ukrajinska armada zavzela Na ven i, 48 milj jugovzhodno od (Vrnovie in 11 milj v notranjosti Rumunsko, ter Dangcni, 7 milj jugovzhodno od Savenija.
Medtem pa jo prva ukrajinska armad* maršala bukova zopet obnovila svojo prodiranje dalje proti zapadli na Poljskem ter je potisnila Nemce iS) mlij nazaj. Rdeča armada je oddaljena samo še 22 milj od poljske meje iz lota 1939 in od koder je nemška armada vpadla v Rusijo 22. junija, lota 1<>4I.
V	včerajšnjih 'bojih so tri n-krajinsko armado na dolgi fronti osvoibodili 244 mest, trgov in vasi. YT Besarflfoiji so jo rdeoa armada približala Kisinovu,
Iz Jugoslavije
Jugoslovani ovirajo nemške prometne zveze, ki vodijo v Italijo
London, .'>. aprila. — Jugoslovansko partizansko čete so l>o današnjem poročilu Osvobodilne vojske pomikajo čezda-lje j*! o boke je v notranjost Srbije, a v Sloveniji so bile zadnje dni osišene čete zaustavljeno.
Knako so napadi naeijskili in eetniškili si! v ('rnigori bili odbiti in sovražnik je utrpel težke i^gdbe.
Xa Primorskem partizani kar naprej napadajo proge v Trst in druga važna mesta ob istrski oziroma jadranski obali.
.Južno od Ljubljane, kakih petdeset milj severno od Roko so partizansko četo zavzelo močno nomško postojanko. Edinieo 6. zbora pa so napadlo železniško progo kned /iugre-l»om in Belgradom na fl5 milj dolgi črti. Proga je bila prebita na 'toO mestih in promet je bil ustavljen v Xovtki-Ka|»ola sektorju več loot .*i<» ur.
Nemci so uporabljali tanke
in kaValerijo proti partizanom na vee krajih fronte in posebno hudi s]>opadi so se završili pri Prijepolju, južno od Sarajeva.
Franeozi v akei ji na Jadranu
London, '». aprila. — Francoske pomorsko sile so stopile v boj proti naeijem na Jadralni, da pomagajo pretrgati nemško pomorsko črto, po kateri nacijski konvoji dovažajo ojaranja in zalogo. Francoske ladjo lažjega kalibra so naletele na nemški konvoj in so ga doeela uničile. Konvoj je vozil moštvo in zalogo na otoke in na obrežno kopnino.
VWjiKb ljntomn spopadu na vodi. niso Francozi utrpeli nobene škode na svojih ladjah, kakor tudi ne na moštvu.
Kraj in datvm spopada še lii bil označen v zavezniških poročilih o tej pomorski bitki.
AMER. ŽENSKE ZAHTEVAJO DOSTAVO ŽIVEŽA ZA EVROPSKE OTROKE
Po malih krajih po Ameriki se ženske potegujejo zato, da se prehrani evropske otroke' in omili stradanje, ki uničuje mlado doraščaiočo generacijo.
Razno žensko skupine in organizacije nabirajo podpise na jH'tieije in pošiljajo v Washington pisma, v katerih zahtevajo, naj so dostavi stradajočim evropskim otrokom živeža, ker a ko tega ne bomo storili, toda} direktno pomagamo Hitlerju izvajati njegov načrt uničevanja celih narodov potom masnega stradanja.
Mrs. G. S. Hastings iz Da-rion, Conn., je pisala predsedniku Rooseveltu. da se lahko pošlje živež za evropske otroke no da bi so s tem pomagalo Hitlerju V Grčiji, kamor se tako do-lgo ni hotelo pošiljati hrane za rešitev od gladu umirajoče mladine in otrok, so je končno izkazalo, da se more urediti vso i>otrobno za prehrano o-trok na isti način, kot so mo-
jo pomagali izvajati. Glavni namen to kampanjo j«', da se zainteresira kolikor mogoče žensk in ljudi sploh v to potrebno stvar ter se našo vlado, kot zaveznike prisili k akeiji v tem pogledu.
Mrs. Hastings, ki jo pričela voditi kampanjo, pravi, da jo treba rešiti evropske otroke proden ibo prepozno, zato pa je neustrašeno zapisala v pismo poslano predsedniku Roosevcl-tu sledeče 'besede:
''l>okler ni poslan živež (za otroke) ne more ndhon vojaški liiti politic ni argument skriti fakta, da naša neaktivnost v tem pogledu pomeni toliko, kot podpiranje Hitlerjeve politike masnega stradanja."
prostoliet B^arabue, na 28 - lastnim vojakonif ki so v H_ midj, ko je zavzela Bravno, na jotnWtvu v NWij fronti pri Odesi pa so Rusi o-« vabili nnd 1<*> oibljudenih krajev.
Bolgarska radio postaja po-ro«*a <la dezertira na tisoče ru-munskih vojakov in <Ja pride mod njimi in med Xemei do pogostih spopadov.
41 Med Brallo in Harsovo," pravi bolgaraki radio,14se skri-vn 30,000 Rumuneev. ki so ogroženi s ptrfkami, strojnicami in metalci min ter se uspešno upirajo kazenskim nemškim oddelkom, ki so bi H poslani proti njim. Pogosto pa se kazenski oddelki pridružijo dezer-terjem in jim rzroče orožje."
de nI prepono, da bi izroči U Vaš delei Edecemu Križu
ro poslati hrano in drugo na- BOMBE NAD EVROPO
V Londonu je'bilo včeraj na
znanjeuo, da so ameriški leta!-Mrs. Hastings in drugo žen- v mami	„a rme krnj(
sko v njenem odboru so priče- Xenieije :K»,17(i ton bonih in u le vmlit. kampanjo za pomoč ni6ili „emških aeroplanov evropskim otrokom v zasede- Angleški aeroplani pa so na nih deželah še preteklo po!otje francosko in nemško kraje in so v svojem kraju pridobile na svojo stran večino žensk in
prebivalcev sploh. V lokalnih listih so imele oglase v katerih je^)il objasnjen načrt za takojšnjo živežno dostavo v svrho prehrane otrok zasedenih dežel, katere naeiji umetno stradajo.
(iM)anje se je polagoma razširilo na druge kraje in manjša mesta po raznih državah. O-troci so pomagali pobirati podpise za peticije in ponekod šo se župani izrekli za idejo ter
istem času vrgli 31,360 ton, ali skupaj z ameriškimi fil,536 ton.
JO PRI APRILIJU
Jngozapadno od April i je so Xemci vdrli v zavezniško črto, ko pa so pričeli >e večji napad z mctalei ognja in z zračno ar-tilorijo, so bili cnllnti. Xa jugu f>a so Italjani, ki prodirajo čez gore severno od Cassina, zasedli že tretjo goro.
Nemški radio naznanja, da so zavezniki odpoklicali Xovo-zelandče in Indijce, ki so bili v zadnjih <lveh napadih na (';is-sino in so jih nadomestili s četami iz aevemp Irske.
Angleži so pričakovali nemški napad in |x>noči }<• napadlo 1-Vl Nemcev. Toda po kratkem Iwiju so Nemci doživeli hude iz-gube in so se umaknili v svoje postojanke.
V Egiptu pričakujejo 25,000 jugoslovanskih beguncev
Washington. — Po raznih krajih Srednjega in Bliž
njega Vzhoda je razkropljenih na tisoče beguncev, k jih je vojna tirala v izgnanstvo in begunstvo. In med tem, ko imajo grški in poljski begunci že precej dobro ustanovljena taborišča, so pa navodošli jugoslovanski begunci še neustanovljen" in jim je treba veliko pomoči, ker v največ slučajih nimajo niti najpotrebnejšega v pogledu obutve in obuva'-a in sličnih potrebščin.
|»>I-očljivo je, da ženske, ki m<»
rejo. dajo nekaj svojega T-a-, na razpolago za pletenje in -vanje Obleke za Rdeči križ.
BUDIMPEŠTA BOMBARDIRANA
Prva skupina jugoslovanskih 'beguin-ev, ki je štela	oseb,
!j<* prišla v taborišče nekam v I Kgipt. To ><> prvi partizanski l>egunei, ki >o dobili zavetje na zavezniških th'h odkar j«-sovražnik napadrl ■)ugo-lavijo. Pričakuje <la bo v talnirišča na Bližiijeiu vzhodu prišlo v-e-ga skupaj l!."i,< i H» jugoslovanskih beguncev
Ameriške letečo trdnjave so iz'Italijo lK>iiht>ar<liia'e Budim-pešto in so porušile neko tovarno za aeroplane in železniške proge ter so s tem zavezniki prvič poinagaU Rusiji in vzhodni fronti. **
AMERIKANCI ZAVZELI 10 NOVIH ATOLLOV
Glavni stan paoifiškega bro-dovja naznanja, da >o Ameri-kanei zavzeli 10 novih atollov na Marshallovih otokih.
Admiral Nimitz jo >poroči!, da so večino atollov zavzeli brez kakega odpora. Do sedaj so Amerikami zavzeli 14 atollov v Marshnllovem otočju, .Ja-ponei jih imajo še Štiri.
listi, ki ■/.*- na mestu, -»» prišli zelo izmuč«Mii in slabo oblečeni. Dolga in utrudijiva vožnja po morju in po kopnem jih zdrlala ši- bolj, ker -o lii-I li že prej izstiadani i:i -<» živ«' li tako dolgo v -trašnih razmerah in vednom <trahu j»r<•«I naeij-kimi ninčitelji in uniče-valei.
Rdei"-i kriv. j.* tem -iromakom takoj priskočil na pom«M- n jim nudil obleko ter druge potrebščine. ki -o jili bii nujno | m »t robni. Sodelovale so tudi druge
Ijani talHtrišča.
Kot je povedal t'haHos K. Ha i lev, direktor Ameriškega rdečega križa za Srednji Vzhod, so jugoslovanski begun-ei. ki so dospeli v Kgipt ena najuenavadnojših sku]»in gnneev. Š,» {»reden so ti ljudje za jui.-tili svoje p »dne kraje in otoke, so bili dodobra organizirani med <i"boj. Sani maršal Tito je imenoval osrednji od bol* za te begunee, ki 111 —«► V nobenem oziru kaki <l«M-ela zb«>ga-ni in brezm«»<"'ni ljudje, kot j«- t<» opaziti pri drugih tiegunskih skupinah,	katerimi imajo
včasih |»omožne organizaeije težke prolifleme.
Mnogi juuos|<»vanski begun ei so bili že v akeiji proti ^o vražniku in so.bili ranjeni ter j niso več ^pos<»bni za bojevanje
I ali pa se morejo ]H>zd]*aviti j pre* len bodo mogli nazaj v bor bo. Kna 17-letna dekle, j<- r«*
Ameriški letalci so pomotoma bombardiral- švicarsko mesto. — Držav, tajnik Hull apologiral
Washington. TJ. aprila. — Državni tajnik Hull je izrekel v imenu ameriške vlado in ameriškega ljudstva obžalovanje
kvl Mr. Bailev, je pobila loO amerisKe poin-zneorgamzae'je, n;irij(.v jn	. 1MI|ll<l<-j,» .oč-
ki so na Bližnjem \*/.hodu oziroma v Kgipt u. Med jugoslovanskimi begun-
ei >u bili nekateri, ki s»» okusili vso grenko!h> begunstva že v letu HM.",, k«» je bila -H»ska :ir-mnila na umiku. \"«*čiiu» l»egun-eev |>a ji' !>ilo po>Umih iz >vo-je rodne zemlje zdaj prvič in sieor |totem, ko je bilo t»čitno, da so Nemei odločeni da uničijo kolikor mogoče več civilnega prebivalstva po dalmatinskih otokih, ki so jili zasedli. Partizani so videli kaj se godi s <-i
nad usodno pomoto ameriškihvnnim prebivalstvom povsod.
letalcev, ki s<» spustili bombi na švicarsko mesto Sehaffliau-sen preteklo soboto, ko bili na bombnem poletu nad Nemčijo.
Ameriška vlada je izjavila, da bo poravnala vso prizadeto škodo v kolikor l>o pač to mogoče. Dozdaj so potegnili iz razvalin 3o mrtvili in gotovo jo, <la bo število še vršjo, ko bodo preiskali vse porušene hiše in poslopja. Preeejšnje število ljudi jo bilo t IK 1 i ranjenih. A-moriški letalci, ki so zagrešili to ne'.jitbo pomoto, so bili zelo potrti, kot so povedali časnikarji. ki so govorili z njimi po njihovem povratku iz bomCmo-ga poleta in jim je bilo povedano, da so v enem slučaju bombardirali mesto nevtralno Švice.
Madžari se bore z Nemci
Poljska brzojavna agentura naznanja, da je bilo v lx>jii med madžarskimi in nemškimi vojaki v 'bližini Kobrina v vzhodni Poljski ubitih več sto nem-škrh vojakov, med njimi tudi gosta/povski poveljnik.
Gradba aeroplanov
Charles E. Wilson, načelnik Aircraft Production urada, je
naznanil, da je bilo v marcu v Združenih državah zgrajenih f>118 aeroplanov. Med temi je največ bombnikov, napadalnih in transprotnih aeroplanov.
Švicarski zvezni svet je podaril 200.000 frankov (4(»,GO0) v pomoč onim, ki so trpeli kako škodo, ko so ameriški letal ci pomotoma bombardirali me sto Schaffbausen.
nih granat ter s puško. | >«•-jala je. da ni nikdar zgrešila, kadar je merila na naeije, ker ona se je maščevala nad njimi za nasilno smrt ifjcuih star še v. d veli bratov in sestre.
Ameriški rdeči križ je dozdaj dal jugoslovanskim beguncem ">S,!i'J7 kosov oblek«', ki je bila po večini spletena in izgotov-ljona v raznih podružnicah a-meriskega Rdečega križa v 7a\v. državah. Teh lokalnih podruž-
11 ie je v Ameriki .'17(H) in pri-
TUDI na ŠPANSKEM SO GUERILCI
Kot poroča Selwyn James, je na Španskem uporna ar mada 40,000 jjuerilcev, večinoma veteranov iz državljanske vojne in mladina. Proti Francovi armadi se bore s strojnicami in možnar-ji.
Odkar j»- Hitler leta VX'M pričel vojno, španska gnoril--ka voj-ka vsak dan narašča.
V	Asturiji so med guerilej ve činoma rudarji, ki se že mnogo !«-t upirajo vsaki nasilni vladi.
V	Andaluziji so med guerilei večinoma mladi fantje, ki s<> se izognili vojaški -lužibi v modri diviziji, katero je general Franco poslal j »roji Husorn. Novinci. ko so poklicani k vojakom, gredo v Madrid; kakohilrn pa dobe uniformo in orožje, pa poWgnejo in pridružijo gue rilcem v gorah.
A-»turškim guerilcem |»ove-Ijuje \ :-ok rudar po imenu KI Pejx.n veliki Jože. Leta 1!MJ jo general Fraiwo proti h^l t*e-ponu |H»-lal tri ekspeilicije ta langistov, toda so bili tako t»>-peni, da se se<laj gnorilei ne marajo boriti niti z Mori.
Ko so prejšnji mesec falan gisti v Oviedu obhajali četrto obletnico fašistične zmage nad lojnlisti in >o priredili veliko parado, so prišli guerilei iz svojih gorskih skrivališč ter napadli majhno garnizijo v San Mstebanu dd Bravia. premagali malo posadko in od nesli velike zaloge orožja.
kamor pride jo Nemei, pa so zato umaknili kolikor mogoče tega prebivalstva na varno, bodisi na osvobojeno ozemlje ali pa so poskrbeli, da so bili spravljeni* preko Jadrana v Italijo,
JAPONCI SE BLIŽAJO IMPHALU V INDIJI
Jnp»nci, ki so vdrli v Indi-|jo Tmplial osamljen, tinla rejo, so presekali zalaga ue če-j kel jo, da bo položaj v kratkem ste, ki vodijo v veliko za vezni- izpremenjen in da v Tmplial ne ško oporišče v Imphal. ki jej bo t roba poslati zalog jx> zraku, glavno mesto države Manipur Vroča bitka je v teku okoli v vzhodni Indiji. NVk zavezni-j Kohima, (10 milj severno od
odkoder so bili pozneje prepe-'ški častnik je sicer priznal, da Tmphala.
IZ VOJNE NA PACIFIKU
If
Slika kaže ameriške vojake, ki se ixkrcujejo na otoku Los Negros na jugozapadnem Pacifiku. — Današnja poročila povejo o nadaljnih uspešnih operacijah v tem okvirju.
■TOJUI NARODA* RKW f
TUESDAY, APRIL 4, 1944
I
€4
99

lift
Ooaptsj, (A Oorpan
:	Twuowr; JQ««t» Lap«b*.
th« •orpormtlon and addreeeee of tbort lttk BTSBIT, NEW XOEK 11, N. I.
51st Year
"Wlaa Naroda" to lamed every day except Satnrdaya, Sa»day« and Holiday*.
BnbKxtpdon Yearly 97.	Advertisement on Afreeveot.
ZA CflLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO 2 f7.~; ZA POL LETA S3.00; ZA ČETRT LETA $2.—.
"Ulaa Narod«** lalMpa rmH <Up toTacma aobot, nedelj in pramlfcor.
"<JIA8 NAHODA", ti« WEST Uth STREET, NEW YORK 11. N. T
CHeUea 1—124*
ZADEVA H0RTHY — POLITIČNA SLEPARIJA
Napisal Dona'ld Bell.
/daj j«' preteklo že dovolj časa, odkar so Nemci zasedli Madžarsko, da nam je poslala oči vidna velikanska, politična lep.irija, katero je vprizoril Regent Horthv s pomočjo svojih zaupnih agentov v inozemstvu, med katerimi se naliaja tudi nžna osebnost, ki deluje v Zedinjeiiih državah.
Ilorthv-jeva ij^ra, ki je obenem igra starinske madžarske vdalne aristokracije, je naslednja : Prizadevajo si pokazati ari madžarski režim kot Hitlerjevo žrtev — ki ne more V> i t i
•	rivee - da bi mogli potem na podlagi tega pozneje, po i i i! lerjevem porazu zahtevati, da se jim dovoli nadaljevanje ol^foja. To je seveda podlaga vseh poročil o madžarskem od-j »mi. praznih gnvorie, katerih dogodki niso potrdili.
»'islo jasno je zdaj, kdo je raznašal te govorice. Na Šved-»•m na p rimer, je Horthv-jev eksponent madžarski poslanik .•m I llain Rev i t sky, ki je sieer ibaje ''pretrgal*' odnosa je z I»Jid;i|H-sto, pa stoji vendar menda se vedno v neposredni zve-' / madžarsko prestolieo, <*l katere tudi prejema insirukeije.
V	Bern li, torej na zvočni postaji v S vie i, se nahaja hi vsi inadžarski poslanik, po imenu Gustav Gratz. Ta se je prilinlje-
<» in neopaženo prikradel v Bern pred nedavnim časom.
\ Lidlwmi je Horthvjev agent tudi eden prejšnjih ma-n/ar^kili diplomatov, po imenu Andorkas, ki si je nadel krin-. proti-*uieija, in je hil radi tega odstranjen iz madžarske vlade. tudi pred nedavnim časom. Dva meseea je tega, kar *«• j«- naenkrat zopet pojavil na Portugalskem..
V	a Turškem igra ta vlogo neki Gustav Frev, madžarski, « asnikar, o katerem je dobro znano, da je Horthvjev zaupnik. 1'ri-pel je v Ankaro približno istočasno s prihodom Andor-l.jisa na Portugal sik o.
Povsem oči vid no je zgradil vso to Horthyjevo alibi maši-i.ei ijo v teku zadnjih treh ali štirih meseeev grof Stefan Beth-'< n. 1'o^elmo bistri časniški poročevalci so že takrat slutili, da <• nekaj pripravlja, ker je Bethlen otašel vse nevtralne pre--loljee, med njimi Ankaro, Bern in Stockholm.
V	Zed i njen ill Državah je predstavnik HorthvjevUi intere-•v Ti bor iKckhardt, ki se že neka j časa sprehaja po vsej de-
i i n pridiga proti-naeistično, toda ne proti-Horthvjansko "lit ko. Tibor Eckhardt-ova potovanja v Ameriki so finnan-< 'rana na zanimiv način. Za njegovo prvo potovajne je pre-v/el -iroške menda Francis C^iorin, predsednik nacionalne , ad/arske zveze tovarnarjev, katerega smemo šteti med Ilor-' i y je ve prijatelje. Zanimivo pa je, da je njegovo drugo poto-
•	"je, v katerem se je kazal kot nekakšnega samo-izgnanca, na-
zno n nabirala Ilorhyjeva vlada sama. Poleti leta JJ)41 < j«- pojavilo to vprašanje v enem komitejev madžarskega par-.mi. uta. \1 misters ki pre<lsednik Bardossy je izjavil v imenu !ade, da je hil znesek od dolarjev 15,000, ki je bil izplačan JOkhardtu jK>tom Narodne Banke, potrošen v muli in prepričanju, da l>o deloval v prid madžarskim interesom v inozem-ivn. To j>a se je zgodilo kljub temu, da je bilo že prej mbjav-j« no, da je hil "kaznovan z izgulK> svojega, državljanstva", ker j«- deloval na škodo interesov Madžarske.
Zdaj, vsi ti Horthvjevi m« rž je tr<le isto stvar, namreč, da i.' Ilorthy ujetnik. To je torej, kar 'hi Ilorthy hotel, da ver-■ IIneti Velika Britanija in Amerika. Toda preveč je dokazov
TRANOTUIN L UN
desna roka za propagando. Značilno in zanimivo je, da je »khardt začela leta 1941 svojo ponesrečeno kampanjo za tako-zvani "Svobodni Madžarski Pokret" s krilatico: "Za Madžarsko, ki bo neodvisna napram zunanjemu svetu in svdbodna na vznotraj." To krilatico pa je skoval Anta«l, ki jo je prvi uporabil na ljudskem shodu dne 14. marca leta	To vse daje misliti.
Četrta točka je dejstvo, da so člani nove vlade prisegli zvpstofoo Horthvju. Ta novica prihaja sicer iz Nemčije, toda madžarska vlada je ni dement irala, Dementirati stvar nikakor ne hi bilo težko—nevtralni diplomati v Budapešli so poleg drugih "zaupnih" virov pripravna sredstva.
Končno pa je treba tudi upoštevati dejstvo, da imidžar-ska armada nikakor ni odgovorila, kot 1>i hibi morala, ako hi bila njena domovina res napadena m Horthv ujetnik. V tem slučaju hi bilo prišlo do resnega odpora, katerega 'bi vodili '•astniki, ki bi bili ostali zvesti Horthvju. Madžarski sistem vohunstva, ki je eden najboljših-v Evropi, .jim je moral javiti, da Obirajo Nemci svoje čete v bi rži ni madžarske meje. Armada sieer res ni velika, razpolaga pa vseeno z najmanj ."500,000 dobro izvežbanimi vojaki, katerim je treba prišteti Še .'KL0000 rezervistov. Odpor proti .napadalen hi mogel biti -torej jako močan — toihi ta armada je dobila povelje, da se ne sme protiviti.
Prerekanje med Hitlerjem in Horthv jem je* trajalo nekaj dni predno sta se zedinila. To je seveda tudi vzbujalo domneve, da se Horthv protivi Hitlerju. Toda povsem očividno je Horthv le mešetaril. Pristal je na to. da se vgnezdi nemški vojaški aparat na Madžarskem. Ni se protivil temu, da se udarita AVehrmacht in Rdeča Armada na balkanskih tleli. Prav kot vsem madžarskim aristokratom, mu je bilo le do tega, da obvaruje svoj režim in kontrolo nad svojo lastno vojsko.
Madžarska armada ni bojno sredstvo, ki bi odgovarjalo ootreham velikih evropskih operacij. Madžarska aristokracija se je uprta, ko jo je hotel Hitler poslati še enkrat prodajat svojo kožo na ruska bojišča. Horthvjev režim hoče ohranili svojo armado, tla jo uporabi ako potreba proti svojim sosedom, ali pa doana, v slučaju meščanske vojne ali revohi ijo;
Pogoj, katerega so stavili Madžari za svoj pristanek na okupacijo, je bil, da se nadaljuje oni nevidezni prikaz "človekoljubnega ozračja", o katerem trdi Horthvjev režim, da je hil ohranjen na Madžarskem. Horthv se zanaša na ta argument v trenotkn mirovne konference. Horthv misli, da hi mu pokolji, katere bi mogla uprizoriti Gestapo in Imredi med židovskim prebivalstvom, pokvarili to ugodnost. Zato Žid je ne hodo pomorjeni na Madžarskem, temveč deportirani drugam
je med nama ni bila samo notranje politična, temveč je imela tudi zunanje potf&tični namen. Komunistična stranka Slovenije je stranka z enakim programom, kakor ga ima Vladajoča stranka v Sovjetski liniji. Naravno je, da je njeno delo med nami vzbudilo v vladajoči stranki v SSSR in s tem tudi v državnem vodstva Sovjetske zveze posebno pozer-noe^t. In kaj pomeTv. za na?, naklonjenost in celo zanimanje največje vojaške velesile, ki skoraj že dve leti skoraj sama nosi breme velikega spopada med o s iščem in zavezniki, čutimo že danes po zanimanju in pri-znanju v?ega svet.i. a še vse drug-uV- boni o to naklonjenost čutili, o tem smo trdno prepričani, pri miroVih pogajanjih, pri kmterih se bo naša narodna ii^oda urejevala za dolgo, dolgo bodočnost t
(razglednih
I j	Piše Anna P. Krasna
ADAMIČ V NAŠI SREDI
V Slovenskem domu v Br<»ok Ivnu smo imeli mi Cvetno nedeljo priliko slišati našega ro jaka in pisatelja Kouis Adami ča, ki je prišel ob priliki naše
završili pivd tremi leti v na>i stari domo\ inif ko narod o vrsel i/.<laj;»-lsko vlado princa Pavlu in se končno j»o na vid«/.
.	nem vojaštkeni porazu ponovno
ira Spominskega shoda prvič dvw.il ,uoti sovražniku v m med nas tu v New Vorkn, kot ditem odporu Nailer^i govornik.	1	'
'i Je s,
. . .	veda bil priztr "tVetne >i<hI<
Nasa tukajsuja slovenska na-	ker >o ibile na odru
—kot to delajo Nemci v zahodnih evropskih deželah. — ONA. hraniti
Poleg sedanjosti pa jc treba napos'od pri presojanju deleža komunistične stranke v našem osrvobodilneml boju upoštevati tndi bodočnost. Predsednik če-ho?lova3ke vlade dr. Beneš je lansko leto dejal po londonskem radiju, da boc!o Evropo no tej vojni prettresaie socialne revolucije, v piiiaeii s k a terimi so bile revolucije po jir-vi svetevui vojni p*ra«"e malenkost it. Kdor gleda mallo dalje, bo sprevidel, da morajo imeti _ tako trahoviti dogodki, kakor je sedanja vojna, mogočen vpliv na vso socialno zgradbo evropske d: užbe. Kdo naj slovenski narod v tej nevihti privede do zaželjenega cilja? Zakaj slovenski narod bo moral c*vojo svobodo uveljaviti in rabiti sredi evropskega pretrtesa, kar bo mogel storiti le. ee bo mogoi tudi za bodoče čase o-
pOV»»I jna
napa naša
BESEDA 0 OSVOBODILNI FRONTI
(Nadaljevanje.)
skupnost ki je pod Fra,w.tn	.„ Mi
vodstvom komninisticne stranke na-Mal«i v naši sedanji Osvobodilni fronti. Jas, ki sam nisem partijec, to latoko mirno
seHbina »bi se ibila lahko odzva-jstre narodne noše in branj,v la v veliko večjem številu, toda ka s pomerančami (Miss Zor«-) i^wste\'ajoč slabo vreme in dej u.r d^čki z butarami, itd. Man j-stvo, daje bila v Manhattan kalo ni niti slovesiuga zvon, Centru isti da»n velika priredi- „ja j,i iz ozadja je prihajala tev jugoslovanskih immor.Va-' melodija in petje narodne him kov lahko rečemo, da je bi a Iie, "Naprej zastava slave" udeležba lepa, kot se naše ude-'ter "Mladi vojaki.** Ker naši lc*zbe presoja. Poleg tega scve- diletantje res ni ^ imeli prili-da ne smemo pozabiti, da una- ke, da bi se temeljito izurili, j, mo nasprotnike, ki hi »bili vese- ,i,j|a li. č<fc hi mogli doseči s tiho in predvajana »krito propagando to, da bi pri- S pevskimi točkami ie sel Mr. Adamič govorit prazni stopil "Slovan" in pa dvorani. Pa tudi take stvari Miss Josephine Poshel, ki je se .bodo sčasom izravnale in ]0]>0 /Jipt,in -Po j^,.,," t<1]. ^
tu m tam se bo posvetilo v |>iir drugih pesmi Joseph in. glavah, ko bodo pričele priha- je tudi nastopila skupaj / Mis< jati iz domovine vesti, ki U»do j,orf.tto Seebaeher a plesni pričale kdo pravzaprav je bil to,:.ki ki j,. >>iln	p.-jkupna
v pravem v svoj,,,, naznanja Jy Clifc aga je prišel na shod glede 1 mub, ,,a>,ga naroda v do kot Dvornik <m1 SANS-a niovim.	Mirko Kuhel. Podal
Da se vrifem k predmetu, „ovor jM .-aztolmačil naj omenim, da smo rojaka stvari -lede stališča Adamiča prav prisrčno i„ po vailj,t	Nan>dne-a "v,
domače sprejeli. ?Jbor "Slo- tsi Kajpada s.no poslali eno
......" 111,1 ™Pfl1 Pozdrav in (H\	zalili mladenk Mi^
dekleta ,n mlajše učenke PelliWi, na-nler, da je tudi nje Slovenske šol, v narodnih no- mu |>ri|H.ifl SojM.kt ozj,. m|1,v,j
&ih, so ga sprejele in pozdra- _ Mr Kuhel s, j, v po,.....I jek
yHe na odru. kjeivso ostale ves	ie v nrn<||1	N.m>
čas njegovegti govor.i. Mis
mr. je dober nekatere sea in delo-
vali na
da" preden se je odpeljal na Hedv zaj pr0fj chiengn — Na n.,-:,. Pellich sta mu tndi pripeli r«leč občinstvo je napravil narh- i>i slovenski nagelj in rožmarin. Torej čisto slovenski
V teh ikra t k ih geslih je i zna- ki je za zgiadho Os.vobodi'.n^ 'Zrečem, ne da bi hil kdaj ženo tisto pravo slovenstvo in fronte izredne vaiiiosti- To odi-cfcei samostojni y>olitični
jugOalovaTistvo, ki ga vsakdo izniied nas culi v svojem srcu. Med nami iii pravica slovenske ga naroda do samoodločbe, ki je pravica slehernega naroda, več vprašanje Ja^no je, da čutimo krvno sorodstvo a svojimi južnimi brati, s Hrvaiti Makedonci, Črnogorci, Srbi itd. Toda mi Ke zavedamo svoje temeljne pravice do samoodločbe kakor priznavamo pravico do samoodločbe vsakemju teh narodov, tako zahievamo ei:a-ko priznanje od lijiii tudi za^o.
V tem je osnovna razlika med staro in bodočo Jugoslavijo, Ju goslavijo bihaškega Antifašis-tičnega veča narodnega osvo-bojenja Jugoslavije. Zaradi te razlike smo se z mirnim srcem vključili v bi'hasko Jugoslavijo, če jo smem tako imenovati, in se je nasa vojska vključila
dejstvo pojasnjuje marsikaj vP^^i'- Toda ravno ta mi za njeni zgodovini in je bistveno slovensko bodočnost zmeraj vplivalo tako na njeno vsena- ZTlnva samo tisto ]X)t, ki rodnot kakor na njeno misel,5° sv^tuje in ubira komu«istič-o demokratski suverenosti na |na franka. Naša prednja stratega naroda povsem jasna iujžn -ie< Tia5a udarna četa v boju verodostojna. Značilnosti, kj,zn »vohodo. Z njeno ljudsko jo imam v mislih, bi na kratko miselnostjo pa nam je dokonč
t; je hil sklican na pobudo kar sem vam doslej govoril o mistične stranke. Rjivno- Osvobodilni fronti, je njena lo-
lahko označili z besedami: Vloga komunistične stranke v O-svobodilni fronti. Že prvi u-stanovui sestaneflv (V /obodiine front komunis tako se je komnui:-lična stran ka po svojem zastopniku ne le udeleževala vseli sertankov in pogajanj', marveč je večji del teh ses.tanko vtudi vodila. Da!a je osvooodihnemn boju na raz-.polago vso »vejo organizacijsko izkušenost, vso svojo organizacijo samo,	oio tehni ko in vse, svoje znanko gleoe i!c-
no zajamčena tudi resnično demokratka suverenost sloven-skega naroda. .
Tovariši in tovarišice! Vse,
proti temu. Prvo je dejstvo, da Bela Imredy, madžarski na lljena Vo^ka sf/>jita }ode t-eni prv ak «n Horthvjev politični nasprotnik, ni dohil narodnega vprašanja na stali
v Narodno osvobodilno vojsko galnegn in konpsirariv ne«a po-Jugoslavije, kajlti Jugoslavija |liti-cnega delovanja. Toda dala mu še mnogo več. Osvo-
vtis.
^jem; Pozabiti ne smem r,soln -ij ofbcinstvo samo je govornika ki so 1)ilo pm'.il;MM. in odobrene navdušeno pozdravilo, ko je bil in si(VJ. ])(lZ(,r.,vn., ,,„.„,„,. ji(
poki r;-a n k (besedi ... k., j, kon- pivdseduikn Roosevelt u ter ča»! ^ svojim -ovorom.	(iatjli r^olnciji prrdsednik.i in
Adamič je govoril najprej državnemu tajniku Hnllu. v {a slovensko, potem pa v angle- terih si,,,, i/.razili žel.jo. da ščiti i. NaŠ jezik 11111 je tekel prizna provizorično v'ado gladko in navzoči s<> pazno sle- < »svo^»odilnega gibanja v .lu»-o dili njegovim izvajanjem, te- slaviji. dalj, zamrzne ju-uoslo-kom katerih je pojasnil injvandci zlati skla«l v Zdr. drža
(»redsetlniKtva vlade. Za Hitlerja pa hi bil Imredy popolno :ua na, a vil kaiulidat, prav tako naraven kot Quisling na Norveškem — ako hi se hil Horthv zares postavil Nemcem
I Ki rahli,
Drnga točka > ta, <la je feldmar.šal Dome Xztojay, novi nadžarski ministerski predsednik, IlorLhyjev, prav tako kot Hitlerjev prijatelj. Tudi dozdaj je bil Sztojuy ie zvezni •;eu ItMtl Horthv jem in Hitlerjem — ravno radi tega je bil nadžarski |*j»4*ni<k v Berlinu.
Tretjič pa je treba fjomittliti, da se nahajajo v novi vla-
.....«*bno*ti iz Kallayevre vksde. Eden od teh je Štefan Antal,
i je |>o^tal min i «ter pravde. Ta mož pa je že od leta 1919 'l irthvjev rabelj, od ča^, ko so madžarski fevdalni baroni r anizirMli ^vojo pro!irevolumjo v Szegedinu, pod vod--1 oni adnvira a lliorthy^i. V Kallavevem kafcinptu je /bil AuImI minister vojne.
Tol,g tega pa je bil Antal do%o vrsto let Ecikhardtova
OlTATZUXM jt oiao. kako m i« podražilo.	
In ravnrtal	n tndi tiskorni papir in druge tiskar-
tke poMi	Itoe. Da Ki rojaki zaaignrajo rodno
dopoiHjMj	* Mk lahko gredo upravmUftro nm
roke m Um,	d* imajo Tedao, ie le megote, m-
prej plaAaa	0 naročnine« ALI HE K OBVOVIU
SVOJO Ki	LBOdHHfO #e DAHESf
-s<*u, na katerem stojimo tudi mi, namreč: "Po osvoboditvi bo o svojih notranjih in zunanjih od noša jih odiločott vsak jn-
bcdilna fionta. kakor ic nastala, je bilk zamiseln > in nazorsko zr-io pirana drežba. da-i jo je vso fšinjala osvobodilna vd ja. 1 ta ideološko tako pi-
goslovanski narod sam", ?ani se.-*.!av je megla samo ko-Toda Osvobodilna fronta je 'nmni^t^.ia stranka svojo ost-šla v k v o.jem program« še dalje ro začrtano, na sociološki zna-in se je dotaknila še širšega nosti temeljoeo, napredno poli-
slovenskega vprašanje ter iz javMa, da "stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vod stvom velikega' ruskega naroda na temelju pravice -slehernega ruske&a roda do sarnood ločbe. * * S t eni ml loči lom je o-predeljena wa narodno osvo-bodH! na reflja Osvobodilne fi-on t te. Ta volja je nova, revolucionarna m ustreza vsem, tudi najglobljim naravnim zabte-vam in praivica mslovenskega naroda, <ne da bi hQtela ome jevati življenjske interese ka teregakoli drugega naroda in ne da bi hotela ali bila priprav Vjena omejevati na® same.
Ko prehajam k tretji osnovi
Osvobodilne, f rente, k njeni te-
i^i o dewwkraiicm flO,verew>stJ
?loven«-kecra naroda, moram r,J______. _ . , . ,
gikn, njena lazunmost. Toda razumnost in logika še zdaleka nista eellotna Osvobodilna fronta. zakaj Osvobodilna fronta ni sanw> program, marveč življenj ska resničnost, življenjska polnost, je čustvo in kri, je trpljenje iri navdušenje, je žrtvovanje in umiranje, je ustvarjanje, je zgodovina. Ko govorim te glasne besede, tovariši in tovarišice, bi rad, da bi se zdajle v tej skupnostti do kraja zave-j raztolmačil potrebi dali Vse velike resničnosti na- situaciji pred kakrš šega osvobodilnega boja, tega ikar delamo in živimo. Primerjajmo svojo dobo in svojo nalogo z dobo in nalogami naše preteklosti. Tisoč tristo let živi ta narod nesvoboden in zatiran na tej čudoviti in nevarni zemlji. Tisoč tristo let živi pod pritiskom surove sile večjih
tično miseljnostjo vne.Hi ^asno
enotnostt. Njena miseJnot je-narodov, razdrobljen in razde-v narodnostnem pogledu naj- ljen na razne dežele pod razni-bolj -svobodoljubna in re*ohi-|mi gospodi. Pride svetovna cionama. Primer Sovjetske vojna, in z njo rahlo upanje na z voze, o kateri je ameriški dr- osvoboditev. Toda v tej vojni žavnik Harirman dejal, da je smo se Slovenci morali boriti
vzorno rešila vprašanje sožitja tolikih narodov, nam je to nazorno dokazal. Sovjetsko dejstvo je meščanstvu in izobra-ženstvu odprlo oci, proletariat pa je ravnotako pridobilo za narodni osvobodi?ni boj, ga zaposlilo z narodnostnimi težnjami ter vzbudilo v njem zaupanje do našega novega nacionalizma, čeprav je bil nacionalizem vse do tlej v edno samo eno izmed &re<lsrtev vladajočih v razrednem boju zoper delovne množice. .
spregovoriti o nekem dejstvu, A vloga komunistične -parti-
na stiani zatiralcev' in za nase zatiralce, i-n mir nam je kajpada prinesel razočaranje. Ostali smo razdeljeni na štiri države Naposled izbruhne d m srn. sedanja svetovna vojna. Za--sveti nam z novo možnostjo novo upanje Toda država, v kateri živi večina Slovencev in ki jo imamo za svojo .narodno države, se zruši pod prvimi u-daroi sovražne isile, -razpade, sovražnik jo zasede in slovenski narod ostane praznih rok v šape h podivjanih) fašističnih ztveri.	(Dttlje jutri.)
obrazložil precej stvari o položaju v domovini, o trpljenju našega ljudstva in o našem prizadevanju tukaj, da pridobimo zavezniški svet za to, da prizna ljudsko ali provizorično vlado Osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Slika, ki jo je podal- govornik je bila tako jasna, da smo lahko prepričani, da je marsikdo odnesel s shoda vse drugačne vtise o borbi našega ljudstva v domovini in ° debt iMr. Adamiča in Združenega odbora, nego jih je imel« prej.
V angleškem delu svojega govora je mr. Adamič enako ebne stvari o ituaciji pred kakršno stojimo z ozirom na bonbo hi potežkoče našega 'bo reče ga se ljudstva v Jugoslaviji, odnosno v Sloveniji. Cdoten govor je trajal skoro eno uro in je bil vseskoz zanimiv.
Naši fantje od "Slovana" so s sodel ova njem učencev in u-čenk Slovenske šole ter Miss Mihaele Zore podali kratko sliko ozir. dva prizora, ki sta kazala na dogodke, kateri so se
vali in da se proglasi sedanjega poslanika kraljeve zamejile vlade v Washington za per-o no non grato; — naše Pri morje pa naj pride po končani v»»j-ni avtomatično kamor spada, namreč v meje Slovenije, «»d-nosno Jugoslavije, v drugih besedah povedano, narod tamkaj naj sam odloči kam hoče pripa dati ... to pa je že storil, ker se bori s partizani.
O nahranili prispevkih za SANS ho poročimo pozneje.
Prepričana sem, da -bo letošnja Cvetna nedelja ostala v le peni spornimi vsem. ki >o se potrudili, da so prišli na shod.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDE in ZNAM KE redno.
NOVA IZDAJA -Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18tb 8treet, New York 11. N.- Y.
TUESDAY. APttTL 1<H4
mANOTUKN L. U*
Dnevna Zgodba
IVAN ALBRFCHT:
SLOVO
Po."iini je šla čez polj«*, čez bila i<4cra v pepelu, zažarelo je t i-to otožno kraško polje, ki je in ugasnSi©. In \sa onemogla
se je naslonila na sivkasto ka-
posejano in vsepovsod ograj«*-no s kamenjem. Vodene oči so se ozirale zdaj sem, adaj tja in njena prstena lica je podplulo nekaj medlo rdečega. Za hip jo je poodranrila mladost, tista "Veža iepota in moč. ki ji je bila nekoč neločljiva družica. Ti-sta lepota — Bog ve, kdaj in kako ^ ji je izneverila! Kakor i o /a v ognju je bila — ali ogenj je ugasnil in roža je razpadla v prah. Ako je ne vidi \eč — šv -lutiti je ne nioie. Samo spomini jo še pora*jo in jo zro 7. l in*)»ezmjn, jo kličejo iz groba i<m|;i mladost ><\\\ v rak v i žuljev in noben kiic je ne v zdrami.
"Tam-le je bil. tam pod tistim hrast itčem," .je zagodmja in starka, ko je zagledala pred si-hoj okroglo dolino, kjer se jfe med nizkim Grmičevjem in hri-nj«'in -kri vala njiva. *
Tam je hilo — nndaljeva-le njene misli — takrntt. ko je bila m. nrlada. Na večer se je ' račala z dela in ž njo je šel fant. kot noč so bile črne nje-crove oči. Tn ko >4a prišla do te do:ine. se je ustavil.
44On in pogledat, če bo oves kri«iMii dozorel." je dejal. "Ves tu je ii:i * * je dostavil r zanosom.
' >mi go jo poirledfda. Rada bi mu rekla, da gre ž njim, pa si ni upala.
4'F«kel hi lahko, da se mu |M>nu?atn,** so jo spomnila šo o ptnvem ča-n :n je molčala.
Firr pa je -dišal besede v i »tem molčanju in njecrova krepka rok« je prijela njeno. "Po id i Še z menoj. Nana!'* Tn je "la. l\o sta oirle-daa. —tu se hotela vrniti. A -i< za .ki so jo vila i/ dolino, je h fin strma,
"Saj so nama ne mudi — od-poč i je v a si malo.** je menil fant in ona je bila vesela. Sedla "ta pod nizek hrast h* in tnolča-l:i. Neka i tajnega ju .je obje lo, nekaj tako skrivnostnega
men je, ki se je vilo v kolobar-; ju krog doline. Njena temna ohleka je tonila v megleni enoličnosti in se neprisiljeno brati la z jesenjo.
"Bo<? mi odpusti, da sem mislila na te stvari zdaj. ko sem že z eno nogo v grobu!"	i
Oči so za strmele v daljo, o-drever.ele roke -o se sklenile kakor same od sebe in srce je hotelo moliti. V-zdrhtelo je nekaj vzdihov, toda žalost jih je pregnala in zamorila. Minulost jo hotela živeti še enkiat in vrnila se je v vsej pestrosti in grenkobi.
"Kaj hi mislila rato/* se je zavrnila Nana, ko se je spomnila na svojo poroko in na tiste kratko štete d li veselja Fant gospodar, dekle gospod in ja — in oba neločljivo združena! <"e j" bila trudna, je šla k njemu. Samo pogledala ga je. samo besedo spregovorila ž njim, pa je rzginiln trndnost kakor mrka misel je prešla
Z I V I
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiira je svojevrsten pojav v slovenski književnosti. kajti v nji je v i:» dol gili poglavjih opisanih 1.1 rodov slovenskega naroda od davnih počotkov v starem s-lovaustvii do današnjo ara dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216. W. 18th Street New York 11
•'.faz pa grem, ker nočem u-111 ret i v tem skalovju!"
Podala ji je roko in je šla Šla je, in se vrnila — edina. Toda vrnila se je osramočena in ponižana. In še dete, ki ga je prinesla s seboj, je imelo . .	znamenje greha na sebi. Lju-
Trnio ni bilo več trnje in pesek' iie UlSO hoteli vedeli, da je ne-je bil .©dovitna prst .	jdolžno. Zaničevali so ga in
To vse je bilo kakor milošči- prezirali, na iz neba. Obilna jc bBia in "-Vi nisem prosila. Metal" bogat ta, vendar je je bilo pre-', "Mati!" malo. Kakor čez noč se je po-j Potem so živeli srnini Dete ost t rilo trnje in pesek se je po- .jc rastio in ko je dorastlo, je množil. Na liea so legle gube, od-šjo. Krepak mladenič je od-
v	src«* otopelost. In veseli dne- jadral v svet — gr>h materin)
vi	so bili >ejani bolj ro<Lko 'kot je podil. Meta je \ odela to. veliki prazniki v letu. Vendar(Peklo jo je in grizlo, dokler se je bila v vsem trpljenju srečna; ni utrgala nit. In Nana je o-kajti Nana se je s ponosom in	sama. . zadovoljstvom ozirala na svoje' Med starkinim promišljeva-otroke. Krepki in zdravi so njem je zaton Flo solnce. Zarja letali (»krog nje. Nagi so bili, poljubila nebo in se počasi umazani in raznrišeni, vendar izcubl.ialn v objemu mraka .tako ijnblvi, da bi dala ži\lje Od nek od je zavel hladen veter, nje zanje, za vsakega posebej starka stresla in tin-lu bila šla v -mit. Rastli ^o od doma je vstnla in <Ml^!n nroti
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO
Za .-ičiio hil»o je umrl Ant. Nosan, >tar 47 let- Doma je bil iz vasi Goriče pri Kihniei, od-koder je prišel v Cleveland pred 31 leti. Bil je i z učen mi-'zar, zadnje tri mesece je pa vo-• drl svojo -soprogo pekaiijo. Zapušča žalujočo m »progo Mary. roj. IVrušek. ti i sinove. »Iva brata .Josepha in Johna in sestro Anjrtfo Nosan.
—	Due -S. marca je tumnla Mary Zgonc. roj. Zujiančič, v sla ros t i liT let. Soprog Anton ji jo umrl pred Kj leti. Tukaj zapušAa tri hčere, brata Johna Zu»pai«čič. -estro Cecilijo por. Veribie in dva vnuka.
—	Po kratki in mučni bolezni je v Polyclinic bolnišnici u-inrl splošno poznani John Kem star 52 Doma je hil iz O-rehote pri Kranju, kjer zapn-i^ča brata Franka, sestro Mary in več sorodnikov. Tukaj je bival 24 let. Zapušča žalujočo soprogo Roso, roj. Baraga, doma iz Starega trga pri Ložu. hčer Olgo. por Pimpernwm in več d runih sorodnikov.


dne :lo dne. vsi čvrsti in zdravi.
Ko je začel hoditi deveti, je post ta I Frane zamišljen. Ka kor megla je lazil po svojem
kmkor mrak, ki je polagoma n*alem posest mi in venomer je
začel ovijati okolico.
žarel'o \ njegovih očeh. Tik
Fa:kt so je pomaknil bli-že k njosrerega sveta jc bilo nekaj
ir jo je posedal.. Tudi r-n« ce je ozrla vanj.
"Nana, veš kaj. Nana?" T'mcknilfl se .je njegovem« poglHu, kajti začutila je nena doma, da so njena liea vroča-Kakor v strahu je z le\ieo zakrila prsi.
"N.-na, ali me imaš kaj ra da!"
Kot hi zakrrvil velik greh, je izns*til fant vprašanje. Njegova roka se je ovila njenega pasu in oba sta molčala in drhtela kakor v svetišču. A v istem nemem drhtenju je bila vsa iz poved in vsa krasota pne lepe f»esmi, ki zveni v besedah: ljubim to* ,	1
Na ni je bilo, da bi za*pela zapela in zaihtela in objela fan-tat. objela tesno okrog vratu Kakor blisk ji je šlo po telesu da so vatrepetavali razburjeni živci in ji je silila kri r glavo Roka je zdrsnihi raz prsi in žulja vi prsti so pobožali fanta |w> licu.
"Frane," je za šepetala omo I i »no.
"Takrat se mi je smejala sreča,** je vzdihnila starka, da so so rr\ trenntek dvignile izsušene prs*. Za hip jo je bila obšln moč in tista -radosttna krepko«t, ki je- ni obentiVa že <lo>go vrsto let. Ampak tto je
vasi
"Vsi. vsi -o šli — in sam Bo- ve. kje so "
"Bridkost in brezmejna bolest sta ji polnili dušo.
"Tn samo 'še jaz — samo Še jaz blodim tod"
Postala je in se ozrla nazaj. "Samo š*e jaz, -amo šo jaz —
nji\ — ti km d a edine v vsej fa-
ri, ki so po pravici nosile to[in morda zadnjikrat." ime. Tn ko je Frane gledal svojo številno družino je premislil in se je odločil. Predrzen je bil sklep ali sklenila ga je ljubezen očetova.
"Vidiš. Nana, grem, da kaj prislužim. Potem kupim tiste njhe. saj veš. tiste Ba?antove. ki meje na naše. fte deveti rod mi bo hvaležen za to."
Tako je h Ho. Sel je oče, J utonila v mraku. . njim sin. Oče se je vrnil in knpil njive. Tn ko je bila njegova Želja izpolnjena, se je u-
"T>a, zadnjikrat," je pono vrla. ko je s teža\o izračunala, da je stara že štitriosemde-e^
iet, če ne pet. Tn njena vela desnica >e jo dvignila tako, da jc palec pod rs al po podolgem in počez y>o čelu, ustnih in pršili. "Dbi zadnjikrat — v čast sv t i Barbari."
Nrna sključena postava
.1°
SKLEPNIH MIŠICAH
DOBIT
PAIN-EXPEUER
makni! sinovom v grob Zvonom i so zvonili- Nana je ihte-ia in otroci so stali ob grobu. Samo osem jih je bilo -— najstarejši «e ni vrnil. V njihovih očeh so žarele sanje skozi *oJze. Si!ne so morale biti ti-«te sanje, zakaj vse po vrsti so jih omamile, ^etudil so bili močni in kreipki — uklonili so se in sli drn«? za drugim. Nana je prosila, rotila — otroci je niso culi, niso videli njenih solz. ne njenih tipalih prs. Tn njive ~o žalovale ?ame, zapuščene, osa t i n plevel se je košat iil -po njih.
Ko se je začel odpravljati poslednji otrok, Nanina ljubljenka Meta, je Nana zbolela Ležala je v postelji kakor mrtva. A Meta je šla. Samo toliko počakala, da je mati za silo okrevala.
"Nikar, Mettka," jo je pro «ila.	. ;
"Vs? so smeli za r.reoo," je zavrnilo dekle jezno "samo jaz naj bom obsojena v to grob lie!"
—	I>iie 20. nutiiica je unui Simon Bizjak, star <17 1(4. TVaiui je hil iz Rakeka, in v Ameriki ie bival od leta 1909. Bil je delj časa težko bolan. Tukaj zapušča soprogo Rozalijo, roj. Bečaj, doma iz vasi Kožlek. pri Cerknici, drva »i nov a ter hčer Vero. por. I^aurich. »
—	Dne 27. marca zvečer .je zatisnila svoje dohie oči in >e pieselila v boljše življenje poznana in spoštovana slovenska pionirka Mrs. Lucille Baz pik v starosti 74 let. Bila je refmo bolna samo par tednov. V A-meriki je preživela dolgih ol let. Ri.aira Bazuikova mati je bila doma iz Ceste pri Dobrem-polju, roj. Zuitlaršič. zako-nti se ji je rodilo 9 otrok, trije so umrli, šest jih pa še živi in sieer sinovi: Charles. Rev. L Baznik, duhovni pomočnik v fari sv. Lovienca v Newburgli. Mattluw. ki je odšel zadnjo so
Jboto k vojakom v Fort Benjamin Harrison. Indiana in Kd-ward. ter hčere: Mrs. Hr»s-e Jan ša. ter Alice Zore. V Pueblo. Colo, zaprtja brata Josepha v Clevelandu pa sestro Mrs Frances Skulj .ki je tudi zelo bolna,
—	Po kratki in mnčni bolezni je mmta Rose Kivibel. loj. Premrl, stara o9 elt. Tukaj za* pušča žalujočega soproga Jerneja. doma iz Ost rožnega hrda. fara Prem. sina Rudolfa in tri hčere: ^Taty, omo ž. Vokač, Ano o možen a Shnstar, in Fran'ces omo ž. Markovieli, brata Jolina >estre Frances, omo,ž- Krebelj in Ludinilo. omož. Arko ter več sorodnikov. Rojena .je bila v vasi Veliko Uibelsko. fara TIre nov.ice pri Postojni, kjer zapušča očeta Gregorja, sestre Tvfino, Marijo in Apolonijo ter več drugih sorodnikov.
—	V Lakeside bolnišnici jo nmrl Frank Za:lar. star 35 let Tukaj zapušča sopi ogo Katarino, roj. Mobar. sina Franka.
mater Rose, brata Josipa j in Anton* ter več drugih sorodnikov. Rojen je hil v Baltimore. Mid.
I
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO ,^ 50 ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, Id je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, da* je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na sveta. Sedaj je prišel ras, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho* vega sijaja in mori. Pot na dve stran! — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščino — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name?'
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se tire sreče milijonov . . ft-
tanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pitni)jam Money Order za $.............. za lastnoročno
pn<1[i|H2ino(i) knjlgo(l) :
MoJe Ime ..........
Ar., ulit a uit H<»x Al. . Mesto In drŽava.....
M
99
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
Židovka stara 106 let umrla
Now York. 4. aprila. — Tukaj jo umrla mrs. Chya Kal-nitsdcv, ki je dosegla redko st:i-iO:>t H Mi l«»t. Ženska, ki je biLa po rodu Židinja, je živela v zavetišču za stare ljihii. Pravijo, da jo imela do zadnjega dobor vid in nI rabila očal za deln. Ko jo bil s«* živ n.jon mož jo pomagala izdolovati zlato okr.t-sko in sličua lopotičja v ruskem mostu Kijovu v l'krajini. Znala jo tudi izdelovati krasna ročna dola, k«»t vozoui-no in > i-čno. Njeno <lolo jo hilo mnogokrat <lano na oi^lod. na razstavah. Vso trgovine, ki prodajajo voz«*nine in ]H»rlnih!ip stvari, so poznalo "staro bahioo Oliv«, ki so jo o<l svojega lota naprej preživljala z izdelovanjem finih vezenin. Ženska jo zapustila sina, hčer in štiri vnuke.
Detroitski rojak se je ponesrečv'1
Andy Grum jo v nagliei treščil ob rob odprtih vrat avtomobila in se težko poškodoval
I na očesu. Nahaja se v bnlnišni-oi (lr«'t<*e.
Edini sin pomešan
Frank Pmel iz Madison, <>hi<», j«' projol žalostno liovit-o, da j«' njegov mlajši, ki j«'
j Rojakinja izgubila roko
No sreča nikoli no jo prišla tudi nad
in
»ooiva rojakinjo
edini sin Frank j "M rs. Anna Vidmar r/. Cnraopo-lužil v ameriški; lisa, J>a., da so ji morali dosno
ti <rov-ki mornarici o<l soptom- j roko odrezati nad komoleoni v bra pretokl<i^ra lota. med po-( Kolnišniei v Pittshuruhn, l'a. grešanimi mornarji od -7. fe-j Ona je Još-kova iz Šenčurja pri r na rja. Star jo l>i! 2\ let.	Kranju.
Angleški
Molitveniki
iTllIlllUIIIUIIIIIUIIIIlUlilllllllH
V krasni vezavi« najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v firioom usnju $1.50
44KEY OF HEAVEN v i mi tiran em usnju .^1.-
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KNJIGARNA H-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
IGRE
28
Magda
I Isrn i — Alojzij Ri>jnw
I
Domače živali
Spisiil Damir Felgel
Gibanje v prilosr partizanom v Mehiki
Jugoslovani v glavnem mestu Mehike so aktivni v gibanju v prilog jugoslovanski o-svoftiodilni armadi maršala Tita. Nedavno so razdelili pet tisoč letakov s sliko' maršala Tita in manifestom med prebiva leo mesta. Tri tisoč letakov jo natiskala brezplačno tiskarna lista E1 Naeional, ki jo u- Preminul je na svojem domu radno arlasilo mehiške vlade. 'Frank Škrab, star 48 lett. Do
ma je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. V Ameriki je bival 21 let. Več let je delal pri American Steel and Wire
, .. Co. Zapušča žalujočo soprogo fanieh iz Bradley, 111., sluzi
Kreutzerjeva sonata
Spisal L X. Tolstoj
Povišan v vojaški službi
Poročnik Anthony Stefa-" meh, >in Mr. in Mrs. Matt Ste
pri padalskem ali parašntnem oddelku in se je udeležil bojev v Italiji Svojo četo je vodil tako spretno, da je izgubil v teh
Andrej Ternove
Spini Iran Albreht

Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpillmflD
8
Pravljice
Zapisal II. Majar
Rozalijo, roj. Nežič, 3 sinove in dve hčeri.	.
— V l>oJ n išiiici v Columibus, O. je umrla Francos Salaher. stara 33 Vt. Taka j zapušča
dojili samo enega moža, nakar brata Frank Maresie, tri sest
je 'hil povzdignjon v kapitana.
Nov grob v Minnesoti
X Gilbert. Minn., je umrla Mary ('ernov, stara 70 let in doma nekje z Notranjske. V Gilbert u je bivala 23 let. Zapušča več hčera, dve v Ohieagu,
''Sramota re pehati po sva	p_
T • , eno pa v Kvelethu. Tukaj pa »vabijo!---
tu, Met'ka!
InjHe, Metku — oče je umrl za |Podprite napad! — Kupuj-radi njih!"	»tebonde Vojnega posojila.
re: Mary Furlan, Agnes Lansin in Josephine Cam os v Kansas City, Kans., ter več drugih sorodnikov.
Premog v Angliji omejen
Angleško ministrstvo za kurjavo in električno silo je omejila vporabo elektrike in premoga, ker zaradi premoga rske stavke primai^Luje premoga«
10
Dedek je pravil
Spisal Julij SLap&ik
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal FrirtoUn Žolna
29
Peterčkove poslednje sanje
(I^rai — Pavel Oolin
22
Balade in romance
Spisal A. Aškere
30
Potopljeni zvon
(Isrra) — Orhart rianp^in»>u>
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal Rnpr^Uiert Ganpl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila Utva
31
Revizor
(Igra I — Nikolaj V«KlljevW
32
Spodobni ljudje
(IKrai — L. I.ipnvee
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KoSutnik
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
15
Suneški invalid
Spisal Silvester KoSntnik
12
Frank Baron Trenk
P« raznih virib napisal fijuro Panduri? •
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
16
Spisi Krištofa Smida
Pi>slovenil P. F. Hrovat
18
Mladim srcem
Hnifi zvezek. Zhlrk« 7,a slovensko mladuio. Spi asi K saver M etiko
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ojrrinee
25
Duhovni boj.
(Izdala drniba sv. Mohorja) L. S kupoli
26
Denar
Dr. Kari EbsUk — Poslovenil I>r. Albin Ojiria
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Colar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1
36
Sveti Just
(Ijrra) — Spisal dr. F. Petronlo
37
Fabiola in Neža
(l£rai — Poslovenil J. Podbevšek
30
Tončkove sanje na Miklavžev večer
<l£rra> — J. Frbež^ikia F. Rrf§e
T^Ker je zaloga teh knjis selo omejena, je prt naroftln prtpornfnjtvo ome-'|3čPniti več zbirk, da nam bo na ta način mogoče vsakega zadovoljiti.
TUESDAY,' APRIL 4, 1944
mANOfum n un
PROKLETfl
Spisal EMILE RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
(3)
Posestniku. ki rita! to vrstice, se na,gubauči čelo in oko um y.n-v«'ti. Xjejr »ve obrazne j>oteze in bele UHtoiiee k:ixt*U*. «lu je >Hno raključen.
Malopridneža, him opridneža!" zalkriči s hripavim gia-> -nr. **>Sa, tu čitaj, čitai,** nadaljur ponudiva Kouvenatu P >iim» *• Potri-buj ni li še ka'locg^ drugega dokaza? Te vi*tiee, ki jili je j»i-al mil<>|>ridn»«ž, s vodiči jo mojo sramoto-\'csrečnk*a je **vojo in nw^o snčo poteptala v blato! Pa kdo li je ta -traluijjM'tee, ki skriva in le ponoči okoli bodi liki b.nidit * (lot je njemu, «orjo ujiura--'' >
Pumiv Rott\enat pro*, ledi kakor go.-3jK>tlar -am. * * K 3 j lioče.š stor»ti!' gn vpraša. "Xe veni/' odgovori Mellier z divjim •rlasom. **/«aklinjum te, Jacques', -pi
**Saj to ravno -'clan:. 1'rcniLšlrjcm priliodnjost."
j<«zi ne preiiiišijub-ino. ( uvaj sc Jaoques. Tesno mi bij*> »ckoli si«i zaradi tel m Vidin*, da nanDeravaš kaj st-raš-! *'
nntAVvsd se l»o »!** *'Jac<|UOs. zlo morda ni tako strašno, kakor Morda je »e fa*-!"
*\f:iz s'em onoen^een, pravimi ti! Moja hči jirloboko padla, omadeže\ ii»a in neviedna stvar je.
KAMPANJA ZA RDEČI KRIŽ
(Kot je znano, se je kampanja Po $5.00: Mr. in Mrs. Patelli, za Rdeč-i križ podaljšala za'Uri in Mrs. Lenarčič Društvo dva tedna ,to je do 15. aprila.jTamburaši, ALr. in AJrs. Frank Xaš slovenski odi>or je bil te- Kersuian. — Po $3.00: Victor kom maica precej dobro 71a de- liaklasai, Fanuie Kersman, _\L !u in je upati, da burno tekom Jvrouse, Fanuie (rotear. in Jen-nadaljnih dveh tednov še kaj nie Patelli $2. — Po $1-00: Fan nabra.i, da bo skujuia \>ota od lii-e Cerar, Jennie Maticic Mrs. naše strani večja. /	IG enim ing Ivan Gerjovicli, ile-
Pole, ki smo jih prejeli na- len Yuuka*-, .Mary Gerjovicli, za j ta teden, izkazujejo ^lede-j Vincent Kobilca. Miv. Weibel, če vsote in imena:	l.il.ian Pattelii, John Yurkas,
Pola št. :».—Xabi:ala Jennie Ed. Kresovic, Johnnie Pire, A. IT. Patlar; prispevali so sledeči: 'Patelli, Joseph Patelli JI. B. Mary Mesrlich Mi«. Iiarba Heeliin^er, Air. D'Amatto — ra Pirnat $:!; Mrs. Katie Ferk Skupaj $50-00-
— Po $2.00: Mrs. Pauline iPola st. 20, katero je imel Petek, Mi s. Sophie Bn-zac Mrs. B. Derganc za društvo Biat-An.ohif tte Kralj .M i s. Mary ska Zveza, izkazuje: Miicck. Mrs. France? Tavzel.— Bait. Iter^aroc $0 Jolin iSi Po $1.00: Stella Stare, Mrs. FrJ tar — Po $1.00: J. Oster-Likar, Mrs. Fanny Holesek.'man, Peter Osterman, Harry Mrs. Man- Solnor,' Mis. Ant-jBechar, Jos. I>ell, M. Kauch, A. Pintar. Miv. Mary (ie'hiek Mjs. Vieteii, Mrs. II. Der^anc — Helen Ploffar. Mk's Jennie Skupaj $15.00. Ivmlj. Mi>. Mary Zaubi, Mrs.) Pola št. katero je imel Mary Repp, Mrs. Josephine Joseph Zavertnik za d rust t vo
OBISK.
Danes nas je v našem uradu
NOV FILM
POUČNI SPISI
V gledalii3cu Astor Ttheatne, obiskala roja'kinja Mrs Frances Iia Broadway in 45. cesti v New K ranita v/. Aurora, 111., ki se je'Vorku, se >etlaj proizvaja no\ | pohorske poti islueajno mudila v naši našel-'in vsestransko zelo zanimiv' bini. Prav lepa lnala za obisk'1'*™ !'<> imenu "See Here JVi-ter srctfrn povratek na Vaš vate Hargrove," v katerem, v dom. Upr. in ured. "G. X." (glavnih vlogah nastopajo: Ro-------------\'bei*f. Walker. Donna Reed, Ro-
Spisal
Janko (ilaser
Cena 50c
NAŠI Z ASTOPNI TCT' 1-ert Benchley in Keenan AYynn
}>o tem razirzdancu, po tem inalopridnikn! j.* izgubljeno bitje!"
Rouyrnat za>to»ka tor povesi i^lavo.
ti meniš.
.H1 pjidla, poka.ž<*aia Lucila Mellier
po
l
mn/.em
* * Kje ,fe v tem trenotku!*' vpraša iposeslnik 1»»ži:em premotkn. 1>Y svoji sobi.**
\Mlier vzainrt pismo vta-kne ya v drugi zavitek, ter £ra I-o« I a Rouvenata.	\
>tvar na mesto, kjer --i jo Tiašel." n-kaže mu kratko. Pierre Ronvonat	dva koraka irazaj ter začudeno
pogbnla posestnika.	'
44 Kaj pa pia-v za prav nameravaš V boječe vprnšii. "Tr, le mene briga!" 1
Pire. — Mrs Mary Blaž 50c. >rrs. VoHk 25c. — Skii'jKij To Pola št. «» — Nabirala Mrs. TI h re .-a Skial»e za »IruštA olFasufo, Jos. Zavertnik.
Lodge f> SXPJ, izkazuje:
Po $5.00: Frank Stolle, IT. Startie. — Po $2-U0: Salvatone
Po
<4Marija Poiiii»gsijT*; jti'isjx^vaJi •>« >le<leči:
Mr.-. Jennie (Vtnik Man-Hodnik $2. — Po sfl.00: Helen Beljan, Agnes Capuder, Stefa-nia Omtaiiui, ^lary Branica. Mary Palcic, Francts Perz, M-Kobilca, Anna Kov t ar, Theresa iSkra be, Mary Ogrin, Marga-
$1.(K): Krank Po^llipec, V last a Po< 11 i j km*, .I<ihn Grobaini-k, fV. Just it'll, V. Mlakar, Ant- Cvetkov i eh Jo.-. Kos", Jos. Smaila. George Viebroch. (I. Loche. — Skupaj $24.00
•Pola (št. :il. katero je krnel Frank Kuehar za društ vo Brat
ska Z\eza SNPJ, izkazuje: ret Cuban, Ann Castaneda, M.J IHrii-tvo Bratska Zveza $10: M urn. — Sku-
A jaz uganem tt\ojo namero. Ti jima'lioce.« (•emu! leques, ni vredno, da to delaš!"
*• I Kobro, nastaviti pa^t
■ "N*- |K»trelmjem nikakih ojKimb!*' zavrne ter udari z iioao moeno ob tla.
ga ]>ose
t
stnik
jo tako zelo lju--vojo hčer, govori
"JacMpies, v imenu tvo.ie soprog«*, ki oil, za ki in jam te: |>o>lušai me! Pokilči ž njo, iiprašuj jo!"
"Ne! Pir-ti me. ter stori, kar sem ti ukazal. i točeni, da se l.ueila to noč snide > svojim I jifliljencenu ka^kor ji ta naročji.
Pieri e Houvenat ume da bi se s«»daj zaman trudil ukroti t »t j«1/.o s\ojo«ra gos|K»darja. vemlar. da 11 oče kasneje, če bodo treba
»-pod i njo. ki jo spoštuje in ji je brezmejno vdan. t »obe*, i glavo ter zapnsto sobo .
Pa, vlasi M*il:\i umolkne, skienel
l^acjan. Frank pa j $1.i».0O
Pola št. 7 — Nabirala Mis> ITedv Peifich; ]»rispevali so sledeč!:
Mrs. Helen Pellich $10. — Po $r».(H): Mrs. Tessie Aec.hul. Mj s. Jennie Zaman, Mr-. Lucy Williams, Mr. Louis Pellich Miss Angela Colnar. — Po ^.1.00: Mrs. Josephine Kukovic Miss Marion Voje Mrs. Mary Legi<a — Po $2.00: Mrs. Anna O sol in, Mr Frank Vo]C. Pfc. Frank V. Usolin, Mis. Frances- Staudo-har, >Frs Jennie Stempel — Po $1.00: Mrs. Mary Medek, M:*s. R. K ivsnoberg, Mrs F. Boyle. Mr. Joseph Osrfrin Stanley J.
1 znova
Pokoren f>ovelju ki »n je dobil, položi pismo na njegovo '.ue-to za rahli kamen. P tem se napot.i zo^wtt k pristavskian jh»^1oiu in dninarjem na travnik.
l'ro ]»oaneie je bila Ločila na znanem, kraju pri zidu ter j • tant našla pismo.' Hiiro ga |w>skrije v svoj nederc in se roječe ozira naokrog. V a mir.ua, da ni nikogar videla, se i »o vrne z dragim ji Vstkom v svojo sebo. da ga tam prečita.
rboga dekiiea se ni tre.sla iluez \zroka. Ker si je bila v est i krivice, ni nwogla na jt] nikjer nrtiru in bala se je vedno, da bi njena sikrivnost ne prišla na »lan. 1 »od i si ]»o idečici, l:i jo je tako lahko obliv: ln, bodisi j»o lastn«m	ki ni
moglo več gledati očeta brez vsega strahu. Tudi je bila opazi ia. da je Jacques Mellier nekaj dni sem postal še čemer-nc.M. neir je bil po navadi. XV je več nagovarjal, in zdrfO se ji je. kakor da se izogiba prilike, da bi ž' njo bil sam.
Bog je li mogoče da morda kaj sluti.'" se jjovpra-preplašena. Že ta m%el suma na ^ebi je bila zanjo grozna muka. Pa \es ta sira h. v--a to negotovost in vse slutnje je prenašala stanov tno Sa.* je 11 le za njega, ki ga ljulii i' vscg;> srca 2 ono gorečo ljubeznijo, <ki prenese v~ako žrtev'.
On je bil tako niiad in tako fep! l)uli je bil bogat? Tega •ii vedela. Pa bla^o mu je bilo <rce, bil je jako pono-en ter je gojil navdušene sanje it; načrte za bo<ločnost, take, kakršne nore imeti le pe>-nik. Skritlrta: in>el je vse, kar more vne-M.'lt d.rmišl jim nilude rab!! Obrtne <leklice! Vid tla sta se prvič ob priliki cerkvenega opravila. Že prvi ]x.gle<l .je bil vzbudi'; njuno mcu.-ebojne simpatijo. On je l>il ble<l in žalosten; zdelo se ji je, da trpi, l>il je nesieč-en. — Simpatiji je sledilo zanimanje. Pravil ji je, kar je vedel o svoji pretek-k»-ti. živel jo žalostno, samotno življenje, brez ljubezni, lirez arstva, brez blažene materinske nežnosti.
Lucila se je pr.«adcv-aln. da bi «n tolažba iter tnu je dejala. na.; s" nadeja boljši!, časov. A storila mM je še Več: darovala ura je svoje -^ree, pobvnrjew,, to nmiločrutno srce! Pač ni s|nt Ja, kako brezdno je zijalo 'kraj cvetličnega brega!
Xb.dkowt prve Ipibeztii povziooa nekako ftniaiiiio, katem .«« ra/\nema in opoii. Po šestih mesecih i-e ni bila raK-^11 bi ia Lucif'inn radost.. V ^\oji ruaivjni in plemeniti vdanosti do njer«n še ni umehv pri ^-em da je. Ljubila ga je sle<po, n« da b> mislila, ka j hode rn kakor mu je dala svoje srce, tako bi mu bila dala tudi živi ion je! H'poiolad je cvetela njeni lju-Ijezni, n pomisl4a ni na ,'esenl
Xjena edina dosedanja žalost je biln ta, da .je pred <W-e-lom mr.rala sjerivati <svo}o Ijnlwzen.
"To je potrebno v iotere*TO najine ljubezni," ji je dejal Leon. Ko je za^Or.arjai njei»o ljubezen, se mu jc zdelo, da Zagovarja	vi jen je; otva pa je molčala. v
§
(Nadaljevanje prihodnjiž.)
. • * *	- A. oje F ran c its T. \ oje, >Lss B.
varovati m bulo svoio r .	, . ..
\ oje Louis Legisa. Mrs. liiere-
sa Zaje, Mr. G. Linn. — Mr AV.
T i ca k :»0c. — Skupaj CA.TtO.
Pola št. S katero je imela za društvo Cnited Slovene Societies Miss Ned v Pellich, izkazuje:
Slovenian Women's Union $25. — Po $5.00: Mr. in Mrs. L. (»berwalder Mrs. Anna Fuilan Mrs. rili z. Shubel Habjan. — Po $.'1.00: Mrs L. Zakraj-ek, Mrs. fl\ fVrnkovic. — Po $2.(Ml: Jean Koprivnik, Amalija Ivruse, Mary Al»e, K-
Obe-sn-aUler, H<ilv Pitlich,
Sgt. Louis Pe4Vich »Mrs. V. Krhat ic. — Po $1.00: C. A, Levic, Klsie James — Po 50c.: Mary Jams. M. Loru>so. D. i ^rarmaceia. — William Linn 25c AI Schmidt 15c. — Po 10c. Norma Anaston Chris Fallon. And. Powell — Skupaj $69.45.
Pobi št. 10, katero jo ime! M. Poshel za Slov. Po<lporno društvo Inc., izkazuje:
Neimenovani $20. Slov. Del. P<xlporno diii^vo $10. — Po £2.00: Anna Berlan, Peter Kar lovič. — Po $1.00: A. Zorman, Oiovanelli, Michael Pimat. — Skupaj $.'>7.00.
Pola št. 16, katero je imela Jennie Patelli za društvo 44 Domov Ina ". izkazuje:
?Po $5.00: Mr. in Mrs. Krizol Mr. in Mrs. Konehan Katie Pavlic Valentin Paviic **l>o movina". — Po $.1.00: B- Grum Mr. in Mrs John Zakely. — Po $2.00: Louise Orum Helen Bul-ka. Anne Tiering, Christtina Dolar. — Po $1.00: Valentina Dolar. Alhan Kraly, M. Hribar, Frances Seršen. Louise Seršen. A. Komtpare", T. Gregorv, An na Caymdar J. Resser, Marino Have, H. Hubert D. Amato. in S. Weisnerger 50c. — Skupaj $56.50.
.Pola št. 17, katero je imela Jennie Patelli za društvo Tam-burašev, izkazuje:
Po $1.00; Frank Kuhar,, Frances Kuhar, Tli. Jakovac. Frank Voje, Anthony (hnerza, Frank Gostieh, Jos. Stravich, Mary Poulin in Mat. Ranch $:i. — Skupaj $21.00
Pol a ."^t. ."iJ, katei o je imel Valentin Capiuler za d ruši v o (Sv. Jožefa 57 KSKJ, izkazuje.
J>rušttvo sv. Jožefa $10 — Po $1.00f Valentin Capuder, Valentin Capuder Jr. M. Capuder Martin Cinl Martin Main-leorge Novosel, Fr. Peterka, Vine. Stenipel, Gabriel Tas sotti Jaiek Lagar, Anna Zu-panoic, John ( Vet kovic r, ^1. Zvonar, John Zakelv, Michael Ranch, Jos. Peshel, * M. Muru, Ant. Anslovar. Jos. Kiukovieh, Ignac Xakrst. — Skupaj $30.0(J Pola št. 36, ikatero je imel Vincent Walka. za društvo A-merican Slovenian Auditorium lile., izkazuje:
Slov. Nar. Dom $5.00; Geo. Shutt ' $2.(M) — I'o $1.00: Jack Pis-likni', C. Tassorti, Joe Mar-|iincic, Rudolf Seršen, Marv iPishkr.r, Cecilia Walkar, Car' Mrs Ro<e'on* i'eter Shutte, Rud. Weibl( And. Ziogler, John Lauricii, M., Ma jest i k, J. Ostennan. L. Pal licli. Vine. Stempel, Anthony Radish, Anna Gordon, V. Aloi-sio, Tine Kobilca^ Car. Blouse, CVu'iielius T)o More, Joivn-J. Zakely Y. Walkar. — Skupaj $30*00.
California:
San Franolsc-o. Jacob lJ»uwlilii* Colorado:
Fiifhlo, Peter Culi« WulwnburK, M. J. I'.njuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Marklrli Illinois:
Cliicago, Joseph Bt-včič* Cbi«-ago. J. Km 1 »ian (ChWniKO. Clre-ro in lllinoiH) Joliet, Jennie 14ambi<-li IJi Sulie, J. Spelich Masi-outali, Martin I North Chi«-aji«» lu VVmikc^an, Warsek Micliigan:
l»elroit, L. Tlankar*
Minnesota:
Chisiiolm, J. LukHDlcb Ely. Jos. J. Peshel
John Teran, Ely, Minn.
Evelcth. I.OU1K < Jouže (iilbert, Uiuin ves*J Montana:
Roundup. M. M. 1'anian Nebraska:
Omaha, I*. IJro«lerl«-k New York: Oowatida, Knrl Strnlsha* Little Falls, Frank Masle* Wor« •ester, l'eter It<Mle*
Ohio:
Barberton, Frank Trolia* Cleveland, Anl<»n Jtobek, Charles
Karlinjjer*. Jaeob ltesnik Girard, Anton Nagoile Lurain, Ixmis Halant, John KnmSe Y<iun?stown, Anton Kikelj Oregon:
Oregon ('try, J. Koblar Tennsyivania:
Bessemer, John Jevnikar
Conemauf;h, J. Brezovee*
Coverdale In okolica. Jos. Taternel
Export, Louis SupanfiC*
Farrell, Jerry Okoru
Forest Cily. Math Kamin«. Frank
Blodni kar Greensburg, Frank Novai Homer City, Joseph Kerln Imperial. Vence l'alcich Johnstown, John l'olantz* Krayn, Ant. Tauielj I.uzerne, Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh in okolica. Philip Proga i Steel ton, A. Ilren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph J o van Wisconsin:
Milwaukee, West Alii«*, Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: K«H-k Springs, I .on is Tauebar* lllnmotidville, Joe Kolich I (#Zastopniki, ki Imajo poleg Imena *, so upravitVrtl obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naAih rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto to, katero je prejel. Zastopnike topi« priporočamo.—( prava **Glaa Naroda"
I Filim se proizvaja nepresta no tul zjutraj do pozno zveeer, S vsaki dan ter po zine; nih Ijml-fškili cenah. Priporočijivo bi I bilo ,da si po možnosti j vsakdo ogleda, ker um ne bo žal.
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern ( — Ven mi knjiga
Cena $2.—
Brezposelnost
S|<isjil Fran Krjaver
Cena r>0e
Anffleii bombardirali ^nemško oklopn'co
| Angleški aeroplani z matične Math1 ladje so. vre raj bombardirali lH'insko oklopnieo rrirj»itz v Kaafjordn v severni Norveški. \'ee torpedov je zadelo veliko | ladjo. Odkar je bila potopljena | sestrska oklopniea Bismarek v ,111«ju lfl41, je bila oklopniea Tirpitz navadno skrita v kakem norveškem fjord u. Tir-pitz. ki hna 41JMH) ton, je še <'<lina oklopniea,:ki jo ima N«'in-Mja.
Problemi sodobne filozofije
Spis;il I »r. F ranit* Veber
Cena r»0c
Mlekarstvo
tfpisal Anton Pere. H aJlkaml. los atranl. — Kujlga sa uUekar-j« lu farmer j« v aiiloAuem
('ena ."»(le Obrtno knjigovodstvo
•2RH strani, eza na. — Knjiga Ja
namenjena t prvi vrati &a itar-bno, umetno in strojno klJuCav-Blftaraero t*?r Zelecoit va *-«rt:vo
(Vna
Knjigarna
Sloven;' c * Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11
IW SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu ie mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
DELAVCEV POTREBUJEJO
United Yugoslav Relief Fund potoni časopisja naznanja, da potrebuje po ctdi Ameriki žensk, ki bi šivale obieko za o-troke, pletle sv etre, ecpice, o-buvala, jopice itd.
Katera ima kaj prostega časa v New Vorku in okolici, bi mogla delati v prostorih Reliefa. 11 West r»7ith St., vsak dan od 2. do ,">. popoldne 'V torek in sredo, pa od 7- do 10. zveeer.
K^tora 'bi hotela delaii doma. bo<lisi v New Vorku ali k.jer-koli v Ameriki, l>o iz urada <lo-bila petreibno.
•lv<lor ibi ihotel kaj pomagati naj se zgla>*i a. i pa .piše na naslov: Miss Mary Vidosie, 11 i A Vos t r»7t<h St, New York, NY.' ali i>a naj telefonira PLazsi Z— 72f)1 Mary Vidosie, tajnica otlboia za potmoe Jugoslav iji
Admiral Nimtitz odlikovan
Kongres je sklenil admiralu Chester ju W. Nmitzu* vrliov-nemu poveljniku ameriškega | brodovja na Pacifiku izročili odlikovanje Distinguished Service 'Medal. Predsednik Roosevelt je tozadevno postavo takoj podpisal.
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni Cat)
*	Po Jezera Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waits
*	Spa vaj Milka MoJa Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
Oj. Marička, pegljaj
*	Bartfea
MUali kapelsne
*	Gremo na Štajersko ŠtajerlS
*	Happy Polka
na tujem
*	Slovenian Dani« V and a Polka
^ Žida na marela Veseli brate!
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčlca ta mala
*	Pojdi z menoj I>ol 8 planine
*	Kadar boS ti vandrat Ael
tSš^ZVEZEK 30 SLOVENSKIH PESMI za piano-Aiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co.
21« W. 18th Street New York 11. N. V.
V LIČNI IN TKPEŽNI I'LAI NKNI VKZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za val vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka si ran. vsaka slika — mnogo NOVE itnovi novih ilustracij!
EDINA VRTNARSKA KNTIKLO
pedi*ia za domaČo potrebo:
Ni# visokih besed — vse Je Jasno, razločno, vporabno.
Tukaj Je v eni nami knjitrl VSE, KAR VAM *!E TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEI.ITE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o Hadtlvi in Sfjanjn. o gnojenjii in oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMME: nova meto«ln ra uničevanje skodljivrev, Rojenje divjih rastlin, nove sestavine rvetlir! — Aberedno karalo vam pove takoj, kar ielite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavah, za vsako /emljo In vsako sezono.
To knjigo Je uredil E. L. D .SEY-MOl K, B. S. A., poznana oseba v vrtnarstvo, ki ga cenijo vrtnarski ii-vedenel.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. D A JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
''Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker je mloga teh knjižic zelo omejena, je pri|»on»Pljlvo, da pošljite naroT-Uo jirej ko moKoT-e. K naroeiln priložite v dobrem zavilkn gotovino oz. znamke (Združenih državi. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
?lfi West 18th Street	New York 11, N. V.