34. številka Ljubljana, v ponedeljek 12. februvarja. XVI. leto, 1883 thaja vsak dan svetier, izitnfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstr ij sk o-ogersk e dežele za vku leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., zu jrvien in »'Hi <• 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, pe so kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četirif-topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolna"1. D pravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tartuffi. Z Dunaja 11. februvarja 1883. Chabruski vitezi postali so pridigovalci javue morale in poštenosti. Kaminski jim je storil veliko uslugo, da je posnemal njihova dejanja in skušal to prakticirati, kar so chabruski vitezi srečno izpeljali. Mož pa je bil še premalo zavihan, od dr. Sturma, Granitscha, Russa itd. naj bi se bil Učil, kako so oni ustanovljali banke, ki bo potem izginile v vesoljnem krahu 1. 1873 a ustanovnikov nikdo ni tiral pred sodnijo, še sedaj celo sede v zbornici in ploskajo dr. Koppu, ko v imenu morale naj črne je slika nesrečnega Kaminskega in njegovih tovarišev poskušano dejanje. Kaminski je res pravi „stiimper" proti levičarskim matodorom. Tudi je bil že pri začetku dela ustavljen in desnica ga je takoj izključila iz svojih vrst. Kdaj je levica tako odločno postopala ? Še celo Brandstetter je tako dolgo sedel v zboru, da ga ni preiskovalni sodnik dal pod kljur. Če tedaj Človek sliši in bere o „moralisehe Kntriistung" levičarjev, mora se nehote spominjati Tartutfa jMoliere ovega in ne ve, ali bi se bolj čudil predrznosti tacih ljudij, ki imajo nič men j ko mo-ralično preteklost in ki zdaj kamenje lučajo na moča, katerega je demon-zlato zapeljal k poskusu jednacih dejanj, ali potrpežljivosti avtonomistične Btranke, da ne zgrabi dane jej prilike ter neusmiljeno odkriva podlost znanih chabruskih vitezov. Mej petimi vodji združene levice se bere ime dr. Sturma, mo?a, kateri o vsaki priliki s svojim strupenim jezikom obira vlado, češke Moravane in zborovo večino in ki je tudi dr. Koppu dopadljivo prikimal k njegovim sumljivim besedam proti trgovinskemu ministru. In ravno ta dr. Sturm bil je „griinder" mnogih bank, ki so vse propale in požrle ne samo denar lahkovernih akcijonarjav, ampak tudi, kakor pH „IIipothekar-Rentenbauku, v njenih zastavnih pismih naložene pupilarne denarje. Dr. Sturm je še dandanes ud in celo vodja združene levice, nikdar pa ni bilo slišati, da bi se pod prej šnjo vlado bila začela kaka sodnijska preiskava proti t,griii)dnerjemw one zloglasne banke. In dr. li u s s, ki 8 takim dopadenjem posluša Koppa, ali je že pozabil na „llipothekar-Credit- und Vorschussbank" in na „Credit Foneier", ki sta izdala zastavna pisma, pri katerih so nesrečni kupci teh papirjev izgubili obresti in kapital. Tačas je celo isti baron Schwarz, kateri je upleten v Kaminsko pravdo, podaril jeden milijon goldinarjev za chabrus, pa ne da bi bil ta milijon iz svojega žepa bil vzel; dobil je za to kot generalni podjetnik od taeasnega trgovinskega ministra, če ae ne motimo Banbansa, zgradenje Gizelme železnice in tako darovani milijon dobil nazaj podarjen. Kaj pa porečemo k dr. G r a n i t s ch - u, temu glavnemu stebru združene levice V Kaminski s svojo nepremišljeno in neumno pravdo ic prava muha proti temu velikanu maklerstva in, da ne rabimo huje besede, posredovalstva bank. Granitsch vedel si je pridobiti koncesije dveh maklerskih bank, jedno je ustanovil sam, koncesijo druge pa je za drag denar prodal banki: Bodenkreditanstalt. Granitscheva „Mak-lerbank" je v prvem letu izračunala ;>2 gld. divi dende za akcijo, a — šitirinnjst dni j pozneje napa vedala je konkurs in akcijonari niso videli niti krajcarja svojega uplačanega kapitala. In konečno dr. Foregger, ki je tudi ploskal svojemu pajdašu dr. Koppu V Mar mu je popolnem iz spomina izginila „Volksbauk" ? Na svoje prsi naj trka in naj pouižno izdihne: mea culpa, mea ma-xima en I,.a! In taki možje in taka stranka, ki ima ljudi s toliko omadeževano preteklostjo v svoji sredi, zdaj kriče nad desnico, da se je mej njenimi udi našel sebičnež, prodavši svojo Čast in poštenje. Dokler bodo take baze ljudje sedeli mej levičarji, jim mi j odrekamo vsako pravico govoriti o javni morali in! tožiti nad korupcijo. Avtoriomisti so vedeli braniti svojo čast, precej izključiv^i ude, ki so skušali svoje poslaniško mesto zlorabiti v sebične namene, levica naj stori jednako in potem slobodna jej beseda. Miklošičeva sedemdesetnica. Modrijan pridobi ai pri svojem narodu alavno ime iti neumrljivo je njegovo ime. Je». Sir. ;17. 29. Še rahlo in ugodno brni zvek narodnih sveča-nostij, vršivših se na slavo duševnim našim velikanom slovenskim: tako o sedemdesetletnici na Čast milemu oči slovenskega naroda, dr. IJleivveisu, — o stoletnici Jarneja Kopitarja, v one j dobi poleg Do-brovskega in Šafafika nnjtočuejšega znatelja staro-slovenščine, slovanske zgodovine in jezikov, — o Bedemdesetoici vzvišenega in uzornoga pesnika in čistega Slovana Stanka Vraza, rodom in po nekaterih spisih Slovenca in knjižnika hrvatskega, in že čvrsto trka narodna dolžnost na rodoljubno srce in razsvetljen um vsega slovenstva, vsaj slovanstva, da dostojno in predi« no poslavimo poizbor učenjaka dr. Fr. viteza Miklošiča Kadomerščana, duševnega sina Kopitarjevega. Na dan priprav«; k tej svečanosti /brali so se rodoljubi iz Haloz in Ormoža v Ljutomeru lani .ine 81 septembra, da se posvet njo z ljutomerskimi narodnjaki, jo li in kako bi se dala OBDOVati velikanska svečanost ob priliki njegove sedemdesetletnice. Zborovalo se je pod predseduištvom g. Iv. Kukoven, deželnega poslanca. Bož. Itaic": Vzvišena pomi>el in veleslavni dan dovela sta nas k vam, poštovani brat je slovenski, na prijateljski razgovor in razborito posvetovanje, kdo m kako bi Slovenci .... v Ljutomeru slavili svojega na, učene j Sega rojaka slovenskega dr. M klo-šiča, profesorja in neopefianega pisatelja, najvećega jezi koz Danca in jezikoslovca na vsem slovanskem svetu, broječem sto milijonov ljudij. Da imajo ošabni nemški sosedje toliko slavnega možu, shajali hi se LISTEK. Kaudinična pisma. 1. Gospa! ko sem še bil otrok — nikarte, ne smijajte se! vem da Vum je znano, kar Vam hočem povedati, ker sem Vam to že stokrat povedal; — pa dovolite milosrčno, da Vam to povem še jedenkrat ; saj veste, da moje borno srce gori za Vas, odkar so osvetili oni prvi žari nebeškega ognja, ki blesti iz Vaših velikih očij, moje mladostne lice — in da to srce ni nehalo za Vas goreti in že vedno gori, če so ravno že osiveli moji lasje. — Torej — ko sem bil še otrok, sanjalo se mi je, da sem videl ženo nadzemeljske lepote. Postava njena bila je visoka in na deviškem njenem obrazu cvetel je večni nasmeh; — „Formosissima donna", kakor pravi ubogi Leopardi. Pred njo klečala je neizmerna velika množina ljudij; kamor sem se ogledal po veliki ravnini, povsod videl sem glavo pri glavi, tako da je kar vse mrgolelo; vsi so roke vzdigovali proti ženi, — in vse te roke uklonjene bile so s težkimi železji. Grda megla raztegnila se je nad ravnino iu vsi so se tresli od mokrote, od mraza in od »trubu. Najedenkrat vzdigne žena belo svojo roko, v roki bliščeči meč in razgnula se je megla; «—BOlnCti prihaja; — vsi pred tresoči se so ustali in železja ni bilo več in vzdigujoče se solnce osvetilo je zadovoljno smijoče se ljudi; — velikanski ura nastane — na to sem se prebudil. Gospa ! to so otročje sanje! — poboljšal sem se v teku let in zmirom pametnejše sanjam. — Vender! ta žena — jaz je neseni pozabil! -- in ko sem prvikrat zagledal Vas, ustrašil sem se, kajti, ta žena ste bili — Vi. — To je bilo tako. — Nekega dne grem, kakor po navadi v šolo. — Šola pa je bila zaprta. Jaz in moji tovariši potrpežljivo čakali smo pred zaprtimi durimi. Zaprte so ostale, prišel je naš učitelj, stari mož, katerega smo le takrat videli sraijuli se, kadar nas je tepel, — iu rekel je, da danes ni šole in da sploh šole ne bode več. Moji tovariši kričali so „živio!" skakali so in se riemetevali iz golega veselja, da šole ne bode več; — meni pa je bilo strašno težko; — res je, da nisem bil nezadovoljen, da šole ni ver, pa vender pri srcu mi je bilo tako hudo, da tega popisati ne moreni. Usedel sem ie pod lipo, katera je pred šolo ras tla iu jel sem se jokati, /akaj — ne vem, — pa britko prav britko sem se jokal. — Takrat ste Vi prišli, gospa, — ste me pogledali in me z milim Svojim glasom vprašali, zakaj se jokam. — Pogledal sem Vas, pa odgovoriti Vam nesem mogel; potem ste me poljubili na čelo in smehljaje odšli; — jaz pa sem za Vami gledal in gledal iu še dolgo v zrak zrl, ko Vas že več ni bilo. V mestu doli — Šola je stala na hribu — pokale so puške in čuti bil je hrup topovskih voz, ki so drdrali po tlaku; — ko sem prišel v mesto, so ljudje ua trgu in po ulicah strašno upili, povsod so razobešene bile zastave, kakeršnih prej nikoli še videl nesem, trobojniee in slišal sem kričanje: nZmaga je naša, živela svoboda !H —Jaz nesem ničesar razumel in mislil sem le na Vas. Ko domov pridem, so se mati jokali; pravili so mi, da bo oče odali iu puško vzeli soboj; puško V — oče V — nikoli jih še s puško videl nesem. Jaz sem se k peči usedel, sem jabolko ugriznil — in sem mej solzami mislil iz vseh konci d in krajin obširne domovine, ter ga kumirski častili; je li sme marljivi Slovenec zaostajati? Nikakor. Mi Slovenci smo sicer malički v kolu svojih bratov slovanskih, al' itak Slovenka porodila je sina, ki je čast, dika, ponos vsemuvoljnemu Slovanstvu, kresno solnce na knjižnem obzorji slovanskem. Učenjaštvo seza v razvoj društvenega žitka in napredka tako globoko iu obširno, da moremo reči, da vsi pisatelji Slovani so njegovi učenci, kajti kakor crkveni poglavar crkveue in verstveue, tako ta mož drži po svojih znanstvenih delih niti vsega slovanskega jezikoslovja v svojej roki. Že 1851 .. . učil je v prestolnici naše cesarjevine primerjalno vsa slovanska narečja, ter svetu razkrival dragocene zaklade posvečene naše staroslovenščine izpod ruševin nekdanjega časa. Iz tega, kar je z velikimi in strastuimi trudovi ter ogromno učenostjo na svetlo spravil, učili smo se mi, in da se naš slovenski jezik glasi tako pravilno in čisto, največe zasluge nosi M'klošie. Ako smo častili Bleivveisa kot poljudnega širitelja naše knjige in jezika,tako zaslužuje Miklošič toisto odlikovanje v znanstvenem pogledu mnogo bolje kot. na j vzorne j ši učitelj starosloven-Sčine in svetlih načel jezikoslovja slovanskega. Hoče li slavnoznani rajski Ljutomer sebe čislati, mora Častiti svojega odličnega rojaka M., ker narod, ki svojih slavnih mož ne spoštuje, ni vreden, ka je ima. Ako tedai ljubite sebe, svoj hasek, mislim, da ne morete drugače, nego da priredite bodoče leto velikansko slavnost na čast svojemu slavnemu zle-ženiku. Ne kot državnika ali zasebnika, ne — nego kot poizbor učenjaka slovanskega kauimo poslaviti. Zato snidejo se ovde ne samo navadni in vsakdanji ljudje, nego njegovi učenci, in kateri so zajemali iz bogatih virov njegovih vednostoih knjig, — da zbero se morebiti učenjaki vsega slovanstva. In zato, prečastna gospoda Ljutomersčani, dajte, da Be v vašej sredini sestano mnogobrojni sinovje jed-nega duševnega oče — vašega predičnega rojaka Miklošiča, ter mu se poklone v njegovem rojstvenem kraji. Navdušeno tedaj kličem: živel dr. Franjo vitez Miklošič, — iskreno želeči, da moj predlog blagovoljno sprejmete in slavno zvršite! (živio . . .) G. prof. Glaser: Mi smemo že na to ponosni biti, da je Miklošič naj veri poznavalec slovanskih jezikov; velikan še je dalje — ne samo, da je položil temelj slovanskej vedi, nego segel je tudi mogočno v druga jezikoznanstva. Mnogo namreč pisal je tudi o romunskem jeziku, in stopil tako v kolo romanistov. In že v tem je unicum. Toda Se več. Pred nekoliko leti seznanil se je celo s ciganskim jezikom tako temeljito in pisal o njem toliko in tako natačno, kakor še nikdo pred in nikdo za njim. S trn pa je stopil že tudi v krog indologov, ker jezik ciganov prišteva se indijskim jezikom. — Kdor tedaj vidi, da ta mož deluje tako ogromno, temu ne vidi se čudno, ako pravijo možje, kakor Muhlenhof, da takega znanja nema nihče na svetu, in da je, Miklo šič največi slovničar ni vsem svetu. S tem se moramo vsekuko ponašati mi Slovenci, a ponašati mora Be vaš trg še prav posebno. Zato želim, da se dnes sprožene pomisli poprimete, in sicer prav s strastjo poprimete. (Živio!) G. Kukovec: Mi vsi pripoznavarno važnost te misli in potrebo, da se priredi svečanost. To se je videlo iz navdušenja, s katerim se je poprek predlog gosp. župnika Raiča sprejel. Ako bi pa kdo imel kaj proti temu, izvoli se oglasiti. G. župnik Šrol: Sedaj, ko se je vse razločilo, skladam se popolnoma. — Tako tudi vsi drugi. — Potem je bil soglasno sprejet predlog, da se 1883. I. napravi v Ljutomeru velikanska slovesnost na čast slovanskemu učenjaku Miklošiču. Volitev odbora: Za načelnika izvoljen je veleučeni gosp. dr. Krek Gregor, c. kr. vseučiliščni profesor, knjiž-nik itd. Odborniki: prof. Šuman J. in P u kij lUdosl. za Dunaj; dr. Klemenčič za Gradec; dr. Kad a j in dr. Jože Pajek za Maribor; dr. Sernec in prof. Žolgar za Celje; Grasselli, prof. Pleter-šnik in prof. Leveč za Ljubljano; prof. Glaser in prof. Jesenko za Trst; prof. Erjavec za Gorico; prof. Einspieler in dr. S k et za Celovec; prof. Ilubad in dr. Gregorič za Ptuj, Itaić Bož. in dr. Požar za Haloze; župnika Bor o v nj a k 1. in Žižek Be loti os k i za Prekmursko; dr. Gršak Iv., dr. Žižek, Je si h, Kranjec V. za Ormož, kder bodo se sprejemali gosti na kolodvoru Ljutomerski odborniki: g. Kukovec Iv., žup-nJk Šrol Fr., dr. Mr a vijak, gg. Simonič, Jurkovič, Sršen, GomilSak, Horvat, Kril, Kovačič, Šlambergar. G. župnik Šrol Fran prejema, odpira vsa pisma, tičoea se te slavnosti, pa tudi odgovarja ni listove v tej reči pisane. Vsi odborniki so prijazno vabljeni, da se bla-govole dne 26. marca t. I. to je na velikonočni ponedeljek ob treh popoludne zbrati v Ptuji in sicer dvorani „Narodnoga doma" na posvetovanje, da se vzpored za svečanost uredi in določi. Politični razgled. \olranJ«* dežele. V Ljubljani 12. februarja. na Vas. — Na jedenkrat so oče stopili v sobo okinčani s trakovi in na klobuku z veliko kokardo in so rekli: Sedaj smo vsi jednaki: grofi, knezi, baroni in mi prosto ljudstvo, sedaj nam ni treba več delati, država bo za nas skrbela; — potlej so me na svoja kolena posadili, mi pripeli trobojni trak na suknjo in so rekli: Ti si sin svobodnega državljana! živio! zapomni si ta dan! — To se je godilo tisti dan, ko sem Vas prvikrat zagledal pod lipo pred zaprto šolo! Danes, ko kinčam s prvimi pomladanskimi zvončki Vašo sliko na moji mizi in ko je „Slovenski Narod" v jednem tednu že drugikrat konfisciran bil, spominam se te dogodbe. Oprostite, da sem jo Vam povedal; — nemam nobenega človeka, kakor Vas, kateremu bi svoje težave zaupal, — iu dovolite mi, da vam tudi za naprej pišem, — kako vas ljubim, — neizmerno ljubim iu kaj sem moral trpeti zaradi tega. Vaš Justus. V saboto bila je državna zbornica v vseh svojih kotih natlačeno polna poslušalcev vseh stanov; velika množica ljudij vrniti se je morala domov zaradi pomanjkanja prostorov. Saj jo bila pa tudi važna seja! Nič manj se ni pričakovalo, nego da bo slavni Kopp z velikansko močjo svoje besede razgnal in razpršil na vse strani sveta ves sedauji parlament in povrhu še vlado. — O Val2. uri povzame besedo trgovinski minister baron P i n o, ter odgovori na interpelacijo kneza Lif chtensteina, stavljeno v imenu cele desnice glede afere Kaminski. Minister je dejal, zagovarjajoč pravilnost oddaje železnične gradnje nadalje: „Akoravuo je vlada prepričana, da so natolcevanja na njene organe v tej zadevi povsem neopravičena, je vender baš v inti resu teh svojih organov in da se postopanje pri oddaji stavbe ga-iške transversalke v celoti in v posamezuostih natanko osvetli, vlada odredila najnataučnejšo preiskavo o vseh dogodkih, o kojih se govori v dotični tožbi Kaminskega. Odposlal sem komisijon uradnikov, ki niso imeli doslej pri transversalki čisto nič opraviti, na bce mesta, da temeljito razmotri j o ravnanje lokalnih nadzorniških organov stavbe. V kolikor se ta zadeva tiče trgovinskega ministerstva, generalnega nadzorstva avstrijskih železnic in vodstva državnih železničnih stavb, se bodo vršila najnatančnejša pre iskovanja. Ako bi ta preiskovanja odkrila v ka terikoli smeri kak pregrešek ali prestopek od strani javnih organov, vlada gotovo ne bode omahovala, nego n porabila vso ostrost za to postavljene kazni. Rezultat se bo priobčil visokej zbornici. Konečno je vodja pravosodnega ministerstva o tej zadevi zahteval poročilo dunajskega državnega pravdništva. Državni pravduik pa je naznanil, da je dal preiskovalnemu sodniku deželne sodnije na Dunaji nalog, da dožene o tej zadevi kazenskosodne pr«d-poizvedbe." (Občno začudenje v zbornici.) — Pre-idoč k dnevnemu redu utemeljuje dr. Kopp svoj predlog za upeljavo parlamentarnega komisijona v aferi Kaminski. Govornik pravi, da z odgovorom mi nistra njegov predlog ni postal neumesten. Ni mu trebn utemeljevati nasveta, prej bi bilo treba ute meljiti njega opuščenje. Kopp omenja zgodovine podjetja transversalke in bahato poudarja, da se je levici zahvaliti, da se stavba ni oddala deželskej banki. Govornik predbaciva ministru trgovine, da je favoriziral podjetnika barona Schwarza. Občno mnenje da je strašno razburjeno, časniki da prinašajo le slab njega odsev, ker ne morejo več pisati v dobrohotnem varstvu ministerstva. Govornik pravi, da neče iz te afere kovati orožja proti desnici, dasi se levica tega vsak dan obdolžuje po organih desnice. Potem preide govornik na obnašanje vlade proti tej zadevi. Vlada bi morala biti nepristopna in ohraniti značaj neodvisnosti. Tega pa ni bilo; svet o tem še več pripoveduje. Cela afera sploh je bila unicum nepravilnosti in nenravnosti, zraven tudi nekoliko nepremišljenosti. Minister je hvalil barona Schwarza kot generalnega podjetnika, sedaj pa se vidi, da se je on bavil bolj s postranskimi podjetji. (Smeh.) Govori se tudi tu o deželsknj banki; kamor se stopi, odgovori ona: „tukaj!" Ona je tudi tam, kjer se doslej ni še naši..; saj se vsa ta afera piše: baron Schvvarz, izgovori pa bo : deželska banka. Dr. Kopp konča z velikim pathosom, da je čast Avstrije v nevarnosti in da je slabotna manjina v tej zadevi storila to svoje, stori naj to še desnica, da se kolikor možno reši iz tega ladjeloma. (Mej vsem govorom demonstrativno odobravanje na levici in galeriji; velik nemir na desnici in na klopi ministrov.) Minister-prvosednik grof Taaffe vzdigne se veB bled in s tresočim glasom, poln gnjeva, mej živahnim odobravanjem desnice izjavi to-le: „Ob tej današnjoj zadevi, ki se tu v zbornici razpravlja z imenom Kamin-skijeva afera, storila je vlada vse, kar je mogla, da se stvar razjasni. Vlada uporabila bode vsa svoja sredstva, da se preiskava ne le kar hitro možno prične, nego tudi dožene. Če misli visoka zbornica, da se mora tudi oua baviti s to zadevo po posebnem odseku, bode vlada gotovo radovoljno šla na roko temu odseku z vsemi parlamentarnimi pomočiti. (Pohvala na desni). Ker pa čutim iz predgo-vornikovih besedi j, da naj bi po njegovih in somišljenikov mislih ta odsek obrnil svojo os proti vladi ali nekaterim njenih članov, moram vender omeniti, da nam ustava v tej smeri ponuja druga sredstva, namreč: obtožbo in državno sodišče. (Res jel na desni.) Ako se v visoki zbornici sklene obtožba, in stvar pride pred državno sodišče, znala se bode ne le vlada, kot taka, nego tudi vsak posamičen njen član braniti in opravičevati. (Pohvala na desnici). Na vse podrobnosti, katere so se danes navajale, v tem trenutku seveda ne morem odgovarjati, odbijam jih le v ob6e, pridržujoč si pravico, da jih ob svojem času omenjam. (Burna pohvala na desni; velik nemir v zbornici; prvosednik zvoni.) — Na to govore še poslanci Grocholski, dr. Rieger Pflilgl in vitez Schonerer. Prvi ee zavaruje proti temu. da bi se pritrditev njegovih tovarišev predlogu Ko p pa smatrala za nezaupnico vladi, ter odločno odbija natoleovanja predgovornika; v tistem smislu govori tudi dr. Rieger. — Pri glasovanji bili so vsi poslanci, razen kakih deseterih (mej njimi Klun, Havelka, Platzer, Griinwald) za predlog dr. Koppa, da se voli posebni parlamentarni odsek za preiskavo Kamiuskijeve afere. — Zbornica se izprazni in drugi del dnevnega reda vrši se mirno. Prihodnja seja v torek, v katerej se bode volil tudi dotični odsek. Vuanje države. Kneževska vlada crnogorska izdala je vnovič spomenico na zastopnike tujih vlastij, ker je v prvej okrožnici stavljeni obrok štirinajstih dnij ostal brezuspešen. V tej drugej spomenici poudarja se, da je Turčija odgovorna za to, da se je zopet urejenje meje odložilo; ob jednem izreka konvencijo, sklenjeno v Cetinji, za ničevo. Nadalje oznanja spomenica, da bode Črnagora prilastila si Matagoš n Vladnjo in da hoče glede mejnega vprašanja vsako daljuo obravnavanje s Porto obustaviti. Bolgarskega ministra pravosodja G reko v-a je v saboto napadel podjetnik B el o v , proti kateremu se je bila osuovala sodnijska preiskava zaradi zlorabe. Minister Grekov je zavoljo tega dogodka odstopil. Ta čin samovolje od strani Belova prouzročil je občno razsrjenost in ministru pojavljali so se od vseh stranij znaki sočutja. Ukrenilo se je postaviti častno sodišče, da preiskuje to zadevo. Dopisi. Iz Jflozlrja 8. februvarja. [Izv. dop.] (S o-kolovamaskarada.) Uf — komaj se človek nekoliko oddahne; ta predpust je pa tudi tako naglo drvil naprej, da bi človeku kar sapo zaprlo! A „princ karneval" se je pa venderle oglasil pri nas, iu pa še kako! Ne bode preveč, če bi trdil, da tukaj še ni bil tako vzprejet ko letos, vsaj pa tudi skoro nismo mogli narazeu in, ko bi se bil hotel še par dnij dalje pomuditi, čisto nič bi se ne bili pritožili. — V lepih prostorih gostilne „pri avstrijskem cesarji" priredil je letos na pustnega ponedeljka ve- fcer odbor ^Savinjskega Sokola" prvo društveno maskarado. Lahko umevno, da je na njo bilo vse radovedno, t**m bolj, ker so nje „aranžerji" kar je le bilo mogočno storili, da bi se ista vršila sijajno. Ljudstva je došlo izredno mnogo, u cele savinjske in šaleške doline, in pri tej priložnosti moramo 8 posebnim veseljem poudarjati, da so postale mozir-eke veselice pravi magnet, kajti rodoljubi naših bližnjih trgov se jih vsakokrat mnogobrojnejše udeležujejo. O maska radi samej smemo brez strahu omeniti, da je bila, kar se mnogovrstnosti mask in njih oprave tiče, skoz in skoz izborna, tako, da so jako številni gledalci, — mej njimi tudi najodlič-nejše osobe naše doline — kar strmeli, ja, da se je niso mogli dosti nagledati. Ob 8. uri se je pričel v dvorani omenjene gostilne spored, in ni še bil povsem urejen, ko se zasliši na trgu glas trobente iu bliskoma se razširi vesela novica: „Žavćani 80 tu!" To se ve, da so bili le-ti — same izredno originalne maske — navdušeno vzprijeti in da je vse našim nam toliko dragim sosedom grmelo nasproti. Zdaj še le se je uredil sprevod, kojega se je najmanj petdeset fino in okusno maskiranih parov — za naSe razmere gotovo lepo število — udeležilo. Zdaj si imel priložnost gledati čudno sestavljeno mešanico raznovrstnih narodnostij in stanov v prijateljskej složnosti iu — skrivnostnih razgovorih sprehajati se sem in tje. Tu si se ustrašil bradatih Turčiuov, v njih družbi silno a ne nevarno oborožen Črnogorec, tam zopet sta se sprehajala orjaški Srb in Srbkinja v krasnej, dragocenej opravi. Za njimi promenira elegantna dama, na ujenej strani — sam Bog nas varuj! In če si 86 tej čudnej dvojici čuditi predrznil, takoj ti je peklenšček s pestjo zagrozil in te v svoje črne bukve zapisal. Tam zopet je kondukter „Savinjske železnice0, elegantno opravljen, delil občinstvu vozne bil je te, zraven njega pa je „postillon (ramour" poklanjal nežnemu spolu zaljubljena pisma. Zdaj zopet ei občudoval brhke Dalmatinke, Crnogorke, Hrvatice, za kojimi jo maha v lesenih cokljah okoren „Gor-janc" v narodnej hribovskej noši in hrusta meni nič tebi nič velikunsk kos črnega „ovsenjaka"! Ne prišel bi kmalo do konca, ko bi hotel vsaj mimo grede vse iste maske omeniti, koje je občinstvo s posebnim občudovanjem odlikovalo, pa splošno bodi rečeno, da so bile vse brez izjeme izvrstne, originalne. Ob desetej uri seje pričel sijajen ples, v prenehljajih pa so se kakor že navada otvorile govorniške žile, kajti mnogo se je govorilo, mnogo izvrstu h napitnic se je osobito došlim gostom sprožilo, koji so nas nepričakovano in vrh tega še od vseh stramj v tako lepem števdu obiskali. Nismo Be mogli ločiti od njih, še le jutranja zora nas je opomnila na ločitev. Kdor koli se je te sijajne maskarade udeležil, vsak je odšel z vidno zadovoljnostjo in zavestjo, da Be tako dobro še ni zabavljal]; kogar pa ni bilo, — žal mu naj bode! Da sme „Savinjski Sokol" na iz vršitev letošnje maskarade biti ponosen, o tem so li sodbe jednake, želimo le, da bi se prihodnje leto zopet tako vrlo obnesla kakor sedaj! Iz Kopra 10. februvarja. [Izv. dop ] Dno 8. februvarj« zvečer priredili so podčastniki 2. bataljona našega kranjskega peš-polka št. 17 v prostorih „Hotel Armonia" sijajen ples, kateri se je izvršil v občno zadovoljnost vseh uavzočnih. Dvorana je bila jako okusno opravljena. Nad mestom, kjer je sviral oktet godbe peš-polka Albrechta iz Trsta, vihral je cesarski orel, kateri je razprostiral svoja mogočna krila nad brauitelje mile domovine, nad sinove slavne Kranjske. Kamor so mogli, djali so kako olepšavo tako, da je bilo vse prav elegantno! Povabljenih je bilo veliko odličnih gostov, kateri so (izvzemši nekoliko visokih, a puhlih glav) počastili skoro vsi naše rojake s svojim prihodom. Posebno dobro je bil za-Btopan nežni spol, kateri je poželjivo in rad ogledoval krasne, rudeče obrobljene uniforme vrlih Kranjcev. Ljudstva se je kar trlo v zgornjih in stranskih prostorih. Uhod je bil popolnem zumašen z radovednim ljudstvom. Na plesišči pa so se junaško sukali naši fantje, kateri so o tej priliki pokazali, da si upajo tudi v takem italijanskem gnezdu, kakor je Koper, napraviti slovenski ples! — Odborniki so imeli na prsih slovenske trakove, kateri so gotovo marsikoga bodli v irredentovske oči. Plesali so se vsi plesi, ne izvzemši četvorke, katera se je tudi dobro obnesla. Izvršilo se je vse v najlepšem redu in vsi gg. podčastniki naj s tem dopisom prejmejo zasluženo hvalo, posebo pa gg. odborniki feldvbl Ivec in Janežič in g. vodnik Šuler. — Razume se, da je pri plesu treba tudi jesti in piti. Če rečem, da se tudi tukaj ni zaostalo, spolnil sem svojo dolžnost. Pozno v jutro so se razšli! — Bog živi naše slovenske sinove Še mnogo let in jim daj še mnogo tako veselih večerov, kakor je bil ta! Vivat sequens ! Slednjič bodi še omenjeno, da so bili k tej veselici povabljeni tudi odličnejši učiteljski pripravniki. Obljubili so, da pridejo vsi, ali „oni obračajo, g. vodja pa obrne" ! — Osobito s slovenskimi pripravniki ravna se sedaj v Kopru huje, kakor z otroci na ljudskoj šoli. Ali kaj še to oni so krivi vsacega najmanjega nereda, mej tem, ko druge narodnosti z dopada jen jem gledajo, kako jih po nedolžnem tlačijo. To je krivica, katera jako skli! In kdo je tega kriv? Oni, ki so le takrat Slovenci, kadar jim gre za kožo! — Le tako dalje in kmalu bodo iz koprske pripravnice prihajali ovčarji, a ne učitelji! Za sedaj dovolj, a upam, da se v kratkem oglasim. Previd ne ž. Domače stvari. — (Letošnjega slabega vremena kriv je narodni mestni zastop ljubljanski.) V Ljubljani imamo že nekaj dni južno vreme. Sneg, ki je v začetku januvarija padel, začel je proti koncu meseca kopneti, potem pa je nastopilo deževno vreme, prerušeoo sem ter tje s sneženjem o temperaturi nad O, tako, da je po javnih ulicah in cestah nastalo vsaj za ta čas nenavadno blato, j To priliko pa je porabil ljubljanski butelj, katerega' so naši nemškutarji poslali v nemški Gradec v rejo, da je, obrnivši svoje oči prav po farizejsko proti'. nebu, z gioljivo vestnostjo povedal, da se ima glavno mesto ljubljansko za svoje blatnaste ulice in ceste zahvaliti le narodnemu mestnemu zastopu. Nam se sicer izjave lističa, ki donaša v svojih predalih strasti polne evolucije žurnalističuega talenta dr. Schrev-evega in bedasto-smešne essaije narodnega odpadnika Dežmana, ne zde dovoljno važne, da bi nanje večkrat opozarjali svoje čitatelje; a pertid-nost, katera je izražena v omenjenej notici, sili nas vender podati kratek odgovor. Da je bilo po mestnih ulicah v poslednjem času res dosti blata, tega ne tajimo, vsaj je to z ozirom ua vreme in slabo dlažbo, katere si nemškutarski mestni očetje, dokler so še oni imeli odločevati o mestnem gospodarstvu, niso nikakor prizadevali zboljšati, čisto naravno; a nemškega „Brenceljna" in njegove patrone dovoljujemo si vender opozoriti na to, da je bilo po ljubljanskih ulicah v onem času, ko je slovenofob Laschan vihtil rotovžki meč kot simbol županske oblasti nad ljub Ijanskim mestom, v tem obziru še mnogo slabše. Vlanjska zima je bila pač mnogo ugodnejša od letošnje, a kdo ne ve, kako blato se je moralo broditi po ulicah in sprehajališčih še meseca raarcija, ne da bi bilo magistratu palo na um, dati jih posuti. Letos 80 se posule pa že v začetku febru-varija. Se ve, da je to ostalo prav za prav brez uspeha, kajti danes, ko se je po noči padli sneg zopet stajal, imamo po zvezdi in drugod, koder se je posipalo, isto tako blato, ko pred tem; a ua rodni mestni zastop je vsaj dokazal, da mu je v resnici na tem ležeče, da meščanstvu ljubljanskemu preskrbi vse mogoče ugodnosti. Ako mu pri t«m „vis major" dela zapreke, ne sme se njemu šteti v zlo; in kljubu prefriganosti naših nemškutarjev ne moremo še vender verjeti, da bi si v slučaji zopetne pridobitve večine v mestnem zastopu bili ▼ stanu naročati vreme, kakoršno bi njim bilo ugodno. Jedno zagotovilo pa jim moramo dati, in to je: da bode narodnej večini mestnega zastopa ravno s prihranki pri tacih rečeh, kjer so oni prej denar tako rekoč skozi orno metali, prej ali slej — in upamo, da prav v kratkem — mogoče skrbeti, da se po lju bij a n s ki h u licah in trgih upelje boljša dlažba, ki bode tako blato, kakoršno moramo gaziti sedaj, tudi spomladi in jeseni delala nemogoče. Butelj in viteški njegov protektor bosta sicer delala kisle obraze, a narodna stranka bode jima lahko odgovarjala s humorjem tistega, ki se zadnji smeje. — (Električna osvetljava po Ljubljani.) Kakor znano, naročil je mestni zastop o proračunskej razpravi magistratu, naj stopi v dogovor s plinovo družbo, če bi ista ne hotela pred iztekom svoje pogodbe, tedaj pred letom 1895, po nekaterih glavnih ulicah in trgih ljubljanskih upe-ljati električno osvetljavo, katera bi, ne glede na to, da je veliko ugodnejša za oko in intenzivnejša od sedanje p'inove, bila tudi mnogo cenejša. Ta — notabene jednoglasni sklop meatuega zastopa — pa smeši Dežman v jednej poslednjih številk svojega „velicega" organa, Češ, da je narodni referent z dotičnim predlogom hotel dokumentirati le svojo naprednost, da se pa stvar izpeljati ne da. — No, mi smo gospodu Dežmann za to izjavo prav hvaležni, ker nam je zopet nov dokaz, kako malo mar jo našim nemškutarjem za naprednost in koristi mesta. Kako bi namreč oni, v Čijih rokah je uprava plinove družbe, ki jim donaša izdatnih denarnih koristij, hoteli odstopiti od jasnih določeb zanje ugodne pogodbe V Naj druga mesta upeljujejo osvetljavo, v Ljubljani pa naj makar vlada egiptovska tema, ko bi sicer interes nemškutarstva imel biti v nevarnosti! — (Kranjsko obrtuo društvo), povabljeno po deželnem odboru odposlati jednega svojih članov v slavnostni odbor za f>00 letnico, izvolil j je v soboto v odborovej seji jednoglasno svojega predsednika g. Anton K le i na, da je bode v slavnostnem odboru zastopal. — (Električno luč) utegnemo v Ljubljani najpreje dobiti v novej cerkvi srca Jezusovega. Dotični odbor začel se je že o tem posvetovati in ker so vsi odborniki uneti za idejo, upati je, da se bode tudi izvršila. Projektiram ste za osvetljavo cele cerkve dve diferencijalni svetilrnei. — (Gosp. Einspieler) dobil je zopet dve zaupnici, iu sicer od občinskega odbora v Tolstem Vrhu in od kraj nega šolskega sveta v Kotljah in Libučah. — (Znorel) je včeraj po noči v hotelu pri „Slonu" nek popotnik iz Švice. Bival je dva dni v Ljubliani in se obnašal jako čudno. V nedeljo po noči pa je dobil ključ do sobe nekega drugega tujca in je tja zvlekel vso hiŠDO opravo iz svoje sohe, tam l>a začel razbijati hišno opravo. Hišni posli so imeli mnogo truda, da so ga zvezali in vzdržali, dokler ni prišla policija in ga odvedla v blaznico. — (Iz lludolfovega.) Vprašanje: Od raznih strani nam prihajajo vesele izvesti, kako marljivo se poslužuje ljudstvo poštnih hranilnic. Kako je to, da v ltudolfovem, v tej metropoli Dolenjskega, se še do danes ni otvorila poštna hranilnica.'' SI. poštno vodstvo v Trstu naj blagovoli poskrbeti, da tudi tukajšnjim meščanom dojde prilika, štedljivim biti. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Vipava 12. februvarja. Novica o odlikovanji prezasluženga gospoda deželnega predsednika Winkler-ja vzbudila je včeraj tukaj ne-popisljivo veselje. Popoludne so telcgralično čestitali: Grof Lanthieri, občina Vipava, društvo rudečega križa, krajni šolski svet in požarna hramba. Izpod starega grada grmeli so mož-narji in od ust do ust je šla vesela vest, katera je za Vipavo tem bolj pomenljiva, ker je gospod deželni predsednik častni občan Vipave. Zvečer zbrala se je odlična družba pri županu, kjer so navdušeno napivali: Grof Lanthieri na cesarja, župan Karel Dolenc na gospoda deželnega predsednika, Deperis na rodbino gospoda deželnega predsednika in Schvvickert na deželo Kranjsko, ki je po odlikovanji svojega predsednika sama častno odlikovana. Dunaj 11. februvarja. F. Z. M. Hauslab je umrl. Beligrad 12. februvarja. Včerajšnji mi-nisterski svet pod predsedstvom kralja sklenil je vzprijeti dunavske konference ukrep, po katerem se Srbija dopušča h konferenci s posvetovalnim glasom. Bukurešt 11. februvarja. V zbornici izjavil je minister vnanjih zadev, da je vlada Ghiki nakazala, naj formalno protestuje proti ukrepu dunavske konference, ki dopušča Itu-munskej samo posvetovalni glas ter naj izjavi, da bi Rumunska sklepom, ki bi se storili brez njenega sodelovanja v tem njene suverennosti in nezavisnosti tikajočem se vprašanji, ne mogla priznavati nikake vezilne moči. (Priznanje.) Načelnik opozicije, razminister Jonesca, pohvalil je korektno postopanje vlade, ki sme računiti na soglasno podporo vlade in dežele. Razne vesti. * (Dolgost predpusta.) Letošnji predpust bode v tem stoletji imel samo še jednega naslednika, ki bode jednako kratek, namreč samo 31 dnij. Predpust 1. 1891 bode trajal 35 dnij, 1. 1888, 1893 in 1899 po 39 dnij, I. 1885 45 dnij. L. 1890 in 1896 bode karneval vladal 43, 1887 in 1898 po 47, 1884 in 1885 po 51, 1900 52, 1892 in 1897 po 55, 1889 pa 58 dnij. Najdaljši predpust v vsem stoletji pa bode 1. 1886, o katerem letu se nam sporoča prastaro prorokovanje : „Quando MarciiB Paecham dabit, Et Antonius pentecostabit, Quando Joannes in corpore stabit — Totus inundus vae claiuabit." Takrat bode zares Velika noc na sv. Marka dan, Binkošti v dan sv. Antona, Rešnje telo pa na Kresove Če pa bode tedaj res treba kričati gorje! prepričal se bode vsak, kdor to leto doživi. * (Zjedinjene države) v Ameriki napredujejo z velikanskimi koraki v narodno gospodarskem oziru. L. 1870 imele so 5,922 471 poljedelcev, 1. 1880 pa 11,710.000. V obrtnih zavodih plačalo se je 1. 1870 delavcem 378,878.966, leta 18H0 pa že 1.500,000.000 dolarjev. L. 1800 ceniio se je vse premoženje Angležke ua 90O0 milijonov dolarjev, ono Zjedinjenih držav na 1000 milijonov dolarjev. L 1880 bil je ves imetek Angleške vreden 44.000 milijonov dolarjev, imetek Zjedinjenih držav pa 55.500 milijonov dolarjev. Zjedinjene države so tedaj najbogatejša dežela na svetu. Lititiiica upravuiNlva: Gosp. V. A. v Šniartuein pri Kranji. Vaša naročnina poteče 15. februvarja t I. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve trovi Nebo Mo-kriua v mm. 9. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-01} mm. 742-K0 mm. 744-OSuim. — 0-4° C + 0-4° C + 0-2° C hI. vzh. hI. vzh. hI. vzh. obl. obl. ob). 0*80 mm. d. in en. 10. febr. i 7. zjutraj 2. "pop." 9. zvečer 744- 28 mm. 744'.'{<)mm. 745- 22 mm. — 0-4° C — 0 9" (j — 12" C al. bur. hI. vzh. hI. vzh. (»bi. obl. obl. 1-00 mm. snega. 11. febr. 7. Zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1 74.'{-02 mm. 74 1 '68 mm. 741*88 mm. - 1«"C + 2 0° C + 1-8°C j hI. /ah. hI. zal i. ;sl. zah. obl. obl. | obl. 5 90 mm. d. in sn. Srebro .... ....... — „ — Napol............ 9 „ 50 G. kr. cekini. ........ 5 B 62 Nemške marke •..... 58 „ 50 4«/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ 25 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ SO 4'/o »vntr. zlata renta, davka prosta . . 96 „ 40 Ogrska zlata renta 6'/,...... 118 , 50 • *•/....... 86 „ 65 „ papirna renta 5*/« . • • • 85 „ 45 5*/# štajerske zemljišči Odvez, oblig. . . 103 „ — Dnnava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. 115 25 Zeiulj. obč. avstr. 4'/«°/« zlati zast. listi . 116 „ — Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 98 „ 60 Prior, oblig. Ferdinandove eev. železnice 104 „ 75 Kreditne arečke.....100 gld. 170 „ 25 Rudolfove srečke..... 10 „ 20 . 30 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 117 n Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 219 . 75 Tržne cene v IJubljaul dne 10. februvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, n ... ProBO, , ... Koruza, „ ... Leča „ . . Grah „ ... Fižol „ ... Krumpir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ . gld. kr. 7 47 20 4 39 2 93 4 23 4 87 5 36 8 — 8 — 9 — 2 68 1 — — 88 — 68 — 78 — 85 _ 3 _ 8 — 56 — 50 — 48 — 28 — 45 — 17 3 15 1 96 7 — 4 50 Rezbarja (BMhauer), ki je dobro izurjen rezljati iz lesa, išče tukajšnji mizarski mojster proti dobri plači. — Natančno izvč se pri administraciji ^Slovenskega Naroda". (82—3) Na prodaj je vedno davkov prosta, lepa hifta blizu železnične postaje, v katerej se sedaj doOro krčmari, branjari in tabak prodaje. Natančneje pri K. I s sur j i v Kočah, poštna in železnična postaja Fre«tranek na Kranjskem. (87—1) Prav lepo perje od puranov, rac, Kotti) in kapunov, neočiščeno, (100 do 300 klgr.) dobi se pri Martinu Zupet-u v Škod Janu pri Mokronogu. (88) t TJmotno (574—47) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom ziHtemu v zlafii« vulkani!u ali celuloj'«lu brez bolečin. IMoinbirn m alatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin l zobni zdravnik A. Paichel, * poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. t t : i B. V AvstriJi sploh : Zračni pritiBk je ostal do zadnjih dnij skoro nespremenjen in je bil sploh precej visok; tudi razločki mej maksi molu in miuimom se ostali stari ter so znašali 5—7 mm TolBper&turM, sploh zelo mirna, je le za spoznanje pala in postala povsod skoro normalna', razločki mej maksimom na jugozahodu in minimum na severovzhodu s > znašali k - maj 8° C. Vetrovi so postali nekoliko močnejši in so ho zasukali od severa proti vzhodu. Nebo je bilo večinoma povsod Bta novituo oblačno, vreme jako nestanovitno, dostikrat deževno ali sneženo. dnć 12. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........7 7 gld. Srebrna renta Zlata renta .... 5% marčna renta. . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London . . . 78 96 92 825 287 119 85 :i5 45 45 nO 80 kr. T*ra.vo naravno pomuhljevo jetrno olje, pripravljeno po prontem odtoku jedna vrh drugo naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s čiHČenim aH pa h takim, ki se zadobi iz s ki Ha ni h jeter. Vflpešueje kot vsuka druga vrnta taeega olja, ki so prodajo v trgovini, se posebno uporablja proti škro-teljem, rahitiili, plucniei, kroničnim oprham itd. itd. — V Steklenicah a b0 kr. (10 steklenic 5 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim jodiirjem posebno vspešiio v slekle nicali po 1 gld. (10 steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja b poštnim povzetjem <3-_ riCCOLI, lekarnar ,.pri augelji" v Ljubljani, Dunajska cesta. (696—15) Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealaat do Jedi, alabi želodeo, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pecek in pceno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bo'ečina iz želodca), zoper krd v želodci, preobloženje telo do a z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato |zilo. Glavna zaloga: Lekar €. Rrntly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane flsF"~ ■* kr*. -mjmb Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prcširnoveui trgu. V Novem mestu: lekaina Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michaol Guglielino. V Celji: lekar J. Kupferschuiied. V Kranj: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. vR oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Črnomlji: lekar Ivan Blažek. Ker so v zadnjom času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v aklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropten — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko spravljeno varNtveuo znameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem, izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-niajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—75) B m rti td C g B p hO M —•CM k. V 9 P 6W 5ff P s c s » i c m mM c TJ p i ■r ■ rt> O i-f ti C HB M * C I J. P« 8) S. O tuš i m 5 o o 0T5 ortj — 3. H SO p te -.o N C rt* O u> rt rt> fS*8 Ki p 'Ji H •-i „ <->■ C D O* da Podpisana jemljcta si čast čast. p. n. občinstvu naznaniti, sta na Mestnem trgn št. 9 odprla trgovino s čisto novo založenim oblačilnim blagom n.€b d.e"belo in jclBl d-ro"b-ri.o- Usojava se častito občinstvo li kupovanju uljudno vabiti in se priporočava z odličnim spoštovanjem A. & E. Skaberne, na Hlostnem I rt; u št. O. (85—2) I/datelj in odgovorni urednik Makao Anini'.. Lastnina in Li.sk „Narodne tiskarne".