^Oskvcnc ccslUamc za paznik. (Avehništoc le jutri do asfal- Vse kaže, da se krajanom Graške gore vendarle uresničuje njihova dolgoletna želja. Lani so s pomočjo občine Velenje posodobili cestni odsek na ;Graški gori, te dni pa posodobaljajo pravzaprav največjo oviro - petstopetdeset metrov dolg klanec v Plešivcu. Ta naj bi že jutri dolbil tudi asfaltno prevleko. V prihodnjem letu pa jih Jaka že osemstometrov dolg odsek med Plešivcem in Graško goro. foto: vos Občina Šoštanj praznuje «mmo-m 30. septembra leta 1436je celjski knez Friderik podelil trgu Šoštanj trške pravice. Ta dan so si Šoštanjčani izbrali za nov občinski praznik. O občini Šoštanj in praznovanju na straneh od 11. do 19. Stavka^v Sipak Plastiki še^traja Za julij plača v bonih Poročali smo že, da so delavci Sipak Plastike v ponedeljek, 18. septembra pričeli s stavko z dvema glavnima stavkovnima zahtevama: izplačilo plač za junij, julij in avgust ter izplačilo premalo izplačnih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi za čas od lasnega julija pa do konca avgusta letos. Na torkovi tiskovni konferenci je stavkovni odbor povedal, da še stavkajo, in da so med tem plačo za julij dobili v bonih. Vodstvu podjetja zaradi velikih težav pri plačevanju njihovih kupcev in majhnih prilov denarja ni uspelo zagotoviti. Najpozneje do petka, 29. septembra, pa naj bi delavci, kot zahtevajo, dobili tudi izplačilo junijskih plač, ki pa mora biti v denarju. V tem primeru so pripravljeni tudi popustiti in stavko prekiniti. Tudi tokrat seje izkazalo, tako kot smo zapisali že zadnjič, da osnovni nesporazumi in zapleti izhajajo iz nedorečenih odnosov med obema lastnikoma Sipak Plastike. To sta od Sklada za razvoj v razmeiju 50:50 kupila domačin Štefan Čakš in Stane Božičnik iz mariborske firme Sabex. V zadnjem letu so poslabšanje teh odnosov najbolj občutili delavci, obseg proizvodnje seje manjšal, vse bolj številne pa so zaradi tega postale tudi odločbe za čakanje na delo. "Za nas ni važno, kdo bo in kdo je lastnik podjetja, želimo samo pošteno plačilo za pošteno delo. Za nastale razmere se ne čutimo odgovorne, lahko le nemočno opazujemo, kako nam pred očmi propadajo rezultati dolgoletnega dela," so povedali delavci na tiskovni konferenci. Štefan Čakš direktor Sipak Plastike in eden od obeh solastnikov je prepričan, da ima podjetje prihodnjost, a šele po tistem, ko bodo odnosi med obema lastnikoma razčiščeni. Sliši se, da delata na tem, da bi pogodbo razdrla, vendar naj bi pri tem drugi solastnik, po besedah Štefana Čakša, zahteval nemogoče pogoje pri izplačilu svojega deleža. Kako dolgo se bo agonija 32 delavcev nadaljevala in kako se bo končala, je težko napovedati. Vsi pa čakajo zaenkrat petek in obljubljeno izplačilo junijskih plač. Milena Krstič - Planine Elkrojevi "carieristi" vedno najboljši Mali kiparji na preizkušnji kulturnih, turističnih in drugih znamenitosti Zgornje Savinjske doline. Pred dnevi so se tako "carieristi" zbrali v novem hotelu Plesnik v Logarski dolini. Kupci in poslovneži so bili izredno presenečeni in zadovoljni in so obljubili, da se bodo v Logarsko dolino še vrnili. JV (foto: Jp) I odna konfekcija Elkroj je gotovo največji in najboljši delovalec hlač. Posebej so ponosni na blagovno znamko "Carier", ki si je krepko utrla pot na zahtevno tržišče. Vsako leto pripravijo dve kolekciji in ju pred-tavijo kupcem in poslovnemu svetu. Resnično sledili svetovnim modnim trendom in v ta namen tesno odelujejo s proizvajalci tkanin. Posebne pozornosti je vred- stavitve svojih novih kolekcij a njihova zamisel, da pred- združujejo s predstavljanjem mobitel u DEMO CENTER VELENJE Stari trg 36 Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov Tel.: 852-890 Zavodnje nad Šoštanjem - Jutri in v soboto bo v osnovni šoli v Zavodnjah potekala vsakoletna Napotnikova mala kiparska kolonija. Letos jo že dvaindva-jsetič pripravlja Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Osnovnošolcem iz Šaleške doline se bodo pridružili šolarji iz Podvelke, Prebolda in Ljubljane. Šolarji bodo kiparili v trojkah, vodili pa jih bodo mentoiji, med njimi trije študentje likovne pedagogike in kipar Janko Dolenc. Kipariti bodo začeli jutri ob 8.30 uri, v soboto ob 14. uri pa bodo kolonijo zaključili z ogledom razstave skulptur in reliefnih plastik ter podelitvijo priznanj. Udeleženci kolonije bodo veseli in počaščeni, če jih boste obiskali in si ogledali nji- hove umetnine. |i>š Ob koncu tedna bo razmeroma sončno vreme. Naj bo oktober resen Oktober je mesec varstva pred požarom. Gasilci v vseh okoljih in na vseh ravneh v tem obdobju izvajajo raznovrstne operativne, strokovne, preventivne, vzgojne in izobraževalne naloge in pri tem preverjajo svojo usposobljenost, opremljenost in še marsikaj drugega in preverjanja so običajno uspešna. V prihodnjem mesecu se bodo gotovo posvetili tudi novi organiziranosti. Po društvih in drugod naj bi obravnavali nova pravila gasilske službe, ki nalagajo veliko sprememb in nalog, vse to pa morajo uskladiti najmanj v leni dni. Pravzaprav so to že pričeli. Majčken dokaz za to so nedavni izpiti za republiške sodnike za gasilske in gasil-sko-športne discipline. Skoraj polovica kandidatov je bila nepripravljena na zahteven izpit in ga mdi ni opravila. Razumljivo, takšen izpit ni gasilska veselica in sojenje na tekmovanjih ni gasilski izlet. To je odgovorna strokovna naloga; bolje torej peščica odlično usposobljenih kot nasprotno in to ne velja le za sodnike, velja pa množičnost pri dobri preventivni dejavnosti. 9770350556014 Seja Sveta mestne občine Velenje a m s s * a s • * « s m a » a * * b a » k * a « * * « * • ® * » * zt « a a « a a a e * e a a a » a a i« Proračun pod w. Občina Velenje bo praznovala 20. septembri Četudi je bilo pripomb veliko, so Svetniki na torkovem zasedanju vseeno potrdili odlok, ki določa, da bo odslej praznik občine Ji Velenje 20. septembra, v spomin na leto 1959, ko je bilo Velenje proglašeno za mesto. V torek so se na prvi podopustniški seji zbrali svetniki Sveta mestne občine Velenje. Že takoj na začetku se je videlo, da bo seja pestra in razbur-ljiva, saj so samo za sprejem dnevnega reda, porabili dobro uro. Osrednja tema zasedanja je bil predlog letošnjega občinskega jonov takšnih, ki jih lahko delijo svetniki, vse ostalo pa je že naprej razdeljeno z zakonskimi določbami. Občinski proračun za letos obsega nekaj več kot dve milijardi dvain-sedemdeset milijonov. Vanj so vključeni tudi prihodki in odhodki Sklada stavbnih zemljišč. Predviden nnHBH«>nwi umkh^ - ■; Vile Biance svetniki ne prodajo Velenje ima malo kulturno zgodovinskih spomenikov, eden takšnih pa je Vila Bi-anca, katere lastnik je občina. Zaradi potreb celovitega urejanja Starega Velenja jo je lani v njeno upravljanje brezplačno presenel dosedanji lastnik, velenjski premogovnik. V idejnih projektih obnove te Vile je predvideno, da bi lahko bil v tej stavbi gostinski lokal, poročna dvorana, igralnica in sobe za prenočišča. Trenutno je v objektu, ki je pod spomeniškim varstvom sedem stanovanj, ki so komaj zaslužno to ime, pa tudi sicer je objekt v zelo slabem stanju. Župan je z argumentom, da občina v prihodnjem štiriletnem obdobju ne bo sposobna zagotoviti sredstev za zahtevno obnovo tega objekta, potrebnih bi bilo kar nekaj milijonov mark, predlagal, da objekt prodajo po okvirni prodajni ceni triintrideset milijonov, s katerimi bi zagotovili nadomestna stanovanja. Mnogi svetniki iz vrst strank pomladi so bili odločno proti in prepričani, da enega redkih kulturno zgodovinskih spomenikov ne bi smeli spustiti kar tako iz rok. Takšen je bil tudi izzid glasovanja. Vile Biance svetniki ne prodajo. Župan Srečko Meh je ob tem poudaril, da ne sprejema odgovornosti, kaj bo zdaj s tem objektom. razdelil za nakup knjig, komunalne objekte v nekaterih krajevnih skupnostih in dežurno zobozdravstveno službo. Po dolgi razpravi, je skupina ZLSD modificirala svoj amandma, tako da bi polovico omenjenega denarja namenili sofinanciranju informativnih programov (sredstva bodo razdelili na osnovi javnega razpisa), polovico pa za nakup knjig. Takšen amandma so svetniki tudi potrdili. Še pred tem pa so razveljavili sklep o razdelitvi sredstev likvidirane HPH. Franc Sever je vložil še amandma s katerim je želel doseči, da bi uredili kanalizacijo od Vile Bianke do Starega trga 26. S predlogom ni uspel, prav tako pa tudi ne dr. Borut Korun, ki je želel razpoloviti stroške reprezentance in promocijske dejavnosti župana. Slovenska ljudska stranka je z amandmajem želela zagotoviti več sredstev za kmetijsko dejavnost in črtati proračunski primanjklaj, vendar pa za to v proračunu niso našli dodatnih virov in tudi ta dva amandmaja nista bila sprejeta. Razprava je bila dolga in široka, a na koncu so svetniki letoši\ji občinski proračun vseeno izglasovali. Stavnih I ■■ v v v zemljišč se ne bo na prodaj Na torkovem zasedanju naj bi dali Svetniki mestne občine Velenje zeleno luč za odprodajo sedmih stavbnih zemljišč v servisni coni Stara vas, devetih gradbenih parcel v Pohrast-riiku v Šoštanju, dveh na Gorici in ene v Starem Velenju. Na ta predlog je bilo veliko pripomb, med drugim se dr. Borut Korun ni strinjal, da bi Svet mestne občine Velenje prodajal parcele v Pohrast-niku, odločno pa je bil proti predlogu tudi Franc Sever, ki je menil, da ta nima nobene osnove, saj ni bil sprejet niti v Skladu stavbnih zemljišč. Županje pojasnil, da je v času, ko še ni bila opravljena delitvena bilanca med tremi novonastalimi občinami mogoče prodajati zemljišča samo v soglasju vseh treh svetov. Predlog je bil potrjen z navadno večino, kar pa ne zadošča, saj odločajo svetniki o odprodajo občinskih nepremičnin z dvotretinsko večino. Letos pa bo praznik ob dnevu samostojnosti, 26. septembra. Vrtci še ne bodo dražji Na zadnji seji naj bi svetniki potrdili tudi deset odstotno povišanje cen v vrtcih. Predloga pa niso izglasovali. Denar tudi Republikanski zvezi Svetniki so v torek dopolnili odlok o financiranju političnih strank in sicer so vanj zapisali tudi Republikansko zvezo, ki se je registrirala v skladu z zakonom junija letos, je pa zakonita naslednica istoimenske liste, kije dobila na volitvah 839 glasov. ■ Mira Zakošek proračuna, ob katerem se je močno iskrilo, kar pa seveda sploh ni čudno, saj je letošnji proračun realno skoraj trideset odstotkov nižji od lanskega. Proračunsko odejo so tako vlekli vsak k sebi, vseh potreb pa nikakor ni bilo mogoče pokriti in kar vsiljuje se mnenje, če ne bi bilo smiselneje malce ohladiti strankarske strasti, strniti sile in proračunu mestne občine Velenje zagotoviti večji delež. Tako pa še naprej ostaja, da je ta proračun med skromnejšimi v Sloveniji. V njem je v limitiranem delu namreč le 120 mili- pa je tudi proračunski primanjkljaj v višini enaindevetdesetih milijonov. Največ razprav je povzročila postavka s katero naj bi dobrih 10 milijonov stečajne mase HPH namenili razširitvi materialne osnove Radia Velenje. Gre za še vedno neuresničen sklep izpred šestih let. Skupina svetnikov ZLSD je vložila amandma s katerim naj bi ta denar namenili za sofinanciranje informativnih programov sredstev javnega obveščanja, neodvisni svetnik Franc Sever pa je z amandmajem ta denar Cesta Ljubno - Luče Oktobra pričetek gradnje!? Cesta med Ljubnim in Lučami, ki si tega imena gotovo ne zasluži, je v minulem obdobju povzročila veliko hude krvi in ogorčenja med tamkajšnjimi prebivalci. Obljub in zagotovil je bilo veliko in preveč, zdaj pa naj bi šlo čisto zares. Vesela novica je, da naj bi gradnjo pričeli že oktobra, izvajalec pa naj bi bilo celjsko cestno podjetje. Bo ta vnovična obljuba končno izpolnjena? Ujp Luče ob Savinji to 'A V. n V. & iV. & K Plin za boljši zrak Večje onesnaževanje zraka želijo preprečiti tudi v Lučah ob Savinji. Prva naloga je, da bi zmanjšali kurjenje na trda goriva in to nalogo že uresničujejo. Za del ožjega središča kraja namreč v teh dneh že postavljajo plinsko napeljavo, za drugi del pa se bodo še dogovorili in pripravili projekt, če bo med krajani seveda dovolj zanimanja. ■ /P Varstvo pred požarom Sf K H 8 « H st m Programi so pripravljeni Oktober je mesec varstva pred požarom in tudi gasilci v Zgornji Savinjski dolini se pripravljajo na aktivnosti. Posamezna društva so aktivnosti prilagodila lastnim potrebam, operativni načrt za večje akcije pa je pripravilo poveljstvo gasilske zveze. Sicer bodo gasilci veliko pozornosti namenili obravnavi novih pravil gasilske službe, saj morajo nove zahtevne naloge uskladiti najmanj v letu dni. ■ /P ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVA STORITEV NA BANČNEM AVTOMATU!!! Gotovo že poznate prednosti dviga gotovine na bančnih avtomatih, ki so prijazno pri roki 24 ur na dan. Sedaj smo na novo nameščenem bančnem avtomatu v ekspozituri Rudarski osnovni samopostrežni storitvi dodali še dve novi, in sicer: polog gotovine na tekoči račun in sprejemanje oziroma plačilo splošnih položnic. Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata, je potrebno upoštevati. Vse uporabnike bančnih avtomatov pa naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo ali v ekspozituri Rudarski ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BA SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D.. Ko nam ni nič več sveto Slišim le dni ob razpravah o uvedbi verskega pouka na šolah:"Prav je tako. Saj nam ni prav nič več sveto. Vsakdo, ki se mu zahoče, kritizira vsakega, ki se mu zahoče. Tudi naše najvišje. To nas res nikamor ne vodir Stvari, za katere nekateri pravijo, da nas nikamor ne vodijo, so sicer zelo različne, toda zaradi razpravljanja in kreganja o novostih v šolstvu pa tudi zaradi bližnjega obiska papeža je pač malo več govora tudi o "svetih" stvareh. Nekateri pravijo, da bomo po svetosti pri nas dobili "zamenjavo". Zdaj, ko prvi mož Slovenije za mnoge ni sploh nič več "svet" in nanj zlivajo blato, kakor se jim zahoče, naj bi vendarle dobili svetnika kot se spodobi. Ob pravem pomanjkanju vsega svetega lahko resnično le upamo, da bodo ob papeževem obisku opravili tudi beatifikacijo škofa Martina Slomška. Nekateri sicer tudi ob tem najdejo kaj obrobnega in menijo, da bomo počastili prvi del - ime Martin, saj je Slomšek znan tudi po že kar ponarodeli pesmi En hribšek bom kupil, bom trsek sadil... Tisto, da Slovenci (pre)radi pijemo, pa že tako vemo. Ostaja pa nam pri vsem pomanjkanju svetega vsaj to, da smo zadnji čas dobili nazaj veliko "svetih" krajev. Po vojni so se namreč naši kraji, ki so imeli tudi del "sveti", hitro izgubili. Zdaj je drugače in krajev, ki se ponašajo s sveti, je kar veliko. Pa si to zaslužijo ali ne. V enem pa so si ljudje, vsaj večina, le enotni. Mislijo, da se ne more zgoditi, da bi dobili še Sv. Ljubljano. Toliko stvarni pa smo! Ker nam že ni nič svetega in sveto, se pa zato tembolj križamo. Križamo se zaradi tistega, kar delamo, ali tistega, česar ne delamo, pa bi morali. Križ je le v tem, da imajo pri nas različni ljudje zaradi pripadnosti različnim strankam zelo različne poglede na to, kaj bi morali delati in česa ne. Mnogi se s temi svojimi pogledi sicer ne strinjajo, a kaj ko jih veže strankarska pripadnost. Ta pa jim je sveta nad vse! Zaradi različne dejavnosti se želimo nekaterih tudi na hitro odkrižati. Ta čas bi se nekateri radi odkrižali obrambnega ministra zaradi njegove splitsko nedopustniške aktivnosti s Hrvati. Med mnogimi pri nas pač velja prepričanje, da s temi sosedi ni dobro češenj zobati. Pa naj to pomeni, kar že pomeni. Drugim ni všeč zunanji minister, ker da se preveč pobalinsko obnaša v odnosih z gospo na italijanski strani. Slišimo celo, da bi se nekateri radi odkrižali svojih strankarskih prvakov, za kar pa je v večini primerov le malo upanja. Vonj po vladanju omamlja. Najbolj pa bi se seveda morali pri nas križati zaradi stanja na naših cestah. Tu postaja stvar tako resna, da se iz l niti norčevati ni več primemo. Nekateri sicer pravijo, da s pospešeno gradnjo avtomo-bislkih cest zdaj popravljamo stare napake, pa to ne bo povsem držalo. Gradimo avtomobilske, pozabljamo pa na druge ceste, ki so vse bolj nevarne. Da o številnih mostovih, ki so jih cestarjinpo-pravili" tako, da so na njih omejili dovoljeno obtežite\\ niti ne govorimo. Svet, v katerem se vrtimo,j vse manj prijazen. Ker smo prehitro želeli seči po zvezdah, se nam izmikajo tla poi nogami. Pa ne zaradi zvezd-zaradi nas samih! MID festjl AKTUALNO Termoelektrarna Šoštanj v prizadevanjih za čistejše in lepše okolje Ekološko sanacijo bodo sklenili leta 1999 Termoelektrarna Šoštanje je že dolgo eno samo veliko gradbišče. Vse kaže, da bo tako še nekaj časa, saj so se poleg izgradnje ekoloških naprav, lotili tudi celovite ureditve svojega okolja. Najpomembnejša naložba, ki je že skorajda uresničena, je bila izgradnja odžveplalne naprave četrtega bloka. V tem mesecu bodo opravili še garancijske meritve in z njimi ugotovili, ali naprava ustreza vsem zahtevanim normativom. Direktor Jaro Vrtačnik je prepričan, da pri tem ne bo težav, saj je dosedanje nemoteno obratovanje te naprave že upravičilo pričakovanja. Vzporedno- s . sklepnimi meritvami na odžveplalni napravi četrtega bloka, pa potekajo seveda tudi aktivnosti za izgradnjo podobne, nekoliko večje čistilne naprave na petem bloku. Na to gradnjo so se začeli v šoštanjski termoelektrarni pripravljati že pred dvema letoma in imajo zdaj že potrjen investicijski program in tudi vsa potrebna soglasja, med drugim so ga že pridobili tudi od Ministrstva za p mmmmmm r ^ ^ ^ * ^ ^ * > ' ■ * ■ m li—w Humi iiiimii i | JWB Termoelektrarna Šoštanj dobiva prijaznejšo podobo Sprejet amandma Franca Avberška in Iva Verzolaka Šolska uprava tudi v Velenju Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so po počitnicah ponovno pričeli z delom prejšnji torek. Nadaljevali so drugo obravnavo zakonskega predloga o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bo postavil temelje novemu šolskemu sistemu v Sloveniji. Na predlog poslancev iz Velenja Franca Avberška (ZLSD) in Iva Verzolaka (SND) naj bi bila poleg 13 šolskih uprav ustanovljena tudi Obnovili banko MISLINJA: Včeraj, v sredo, so v samem središču Mis-linje slovesno odprli prenovljene prostore tamkajšnje agencije Koroške banke iz Slovenj Gradca. Kot nam je dejala vodja agencije Marija Kac, so dobili enkratno povečavo prejšnjih prostorov, posodobili so tudi način bančnega poslovanja s komitenti in še povečali servis svojih uslug. Prostore banke in njihovo adapti-ranje so lahko izvedli tudi na takšennačin, da sojim del prostorov odstopili tudi mislinjski upokojenci in zdravstveni dom. Ves čas, ko je obnova trajala in z no tudi adaptacija, agencija v Mislinji niti eno samcato uro ni bila zaprta, pa čeprav je poslovala v improviziranih prostorih in tudi to je še posebej pohvalno. Kakorkoli že, sam Sentlenart in tudi občina Mislinja sta dobesedno zaživeli s prenovo svoje bančne agencije, ta pa že v kratkem načrtuje še nabavo bankomata, tako da bo kompleks v celoti zaokrožen. ■ Silvo Jaš štirinajsta, šolska uprava Velenje. O tem nam je Franc Avberšek prejšnjo sredo, takoj po glasovanju, povedal: "Zakon je sicer v drugi obravnavi, za nas pa je bil pomemben 29. člen, kjer so predvidene šolske uprave. V zakonu ni bila predvidena šolska uprava tudi v Velenju, zato sva z Ivom Verzolakom vložila amandma, da je šolska uprava tudi v Velenju. Moram reči, da je bila razprava kar burna, glasovanje se je končalo v prid Velenju. Najmočnejši argument je bil, da bi bila to edina mestna občina, ki ne bi imela svoje uprave, bili pa so tudi drugi. Izid glasovanja je bil 26 "za" in 20 "proti". Jaz upam, da bo takšno razmerje tudi v tretji obravnavi in da bo Velenje res dobilo šolsko upravo. Zaenkrat kaže tako." ■ bš GLIN Nazarje V tuji ali domači lasti? Lastništvo nazarske lesne industrije še vedno ni znano. Znano je dejstvo, da je Sklad za razvoj Republike Slovenije se vedno večinski lastnik Glina, ker je odkupil večino njegovih dolgov, prav tako je znano, da je prisilna poravnava dolgov uspela. S tem seje breme iz preteklosti predvsem na račun upnikov zmanjšalo za polovico. Razumljivo je, da sklad želi sredstva za odkup dolgov povrniti, s tem pa zagotoviti tudi nadaljnje poslovanje podjetja. Njegova namera je jasna: prodati del Glina in s kupnino uporabiti vračilo porabljenih sredstev. Za takšne namene je seveda najbolj primerna prodaja tržno najbolj zanimivega Glinovega podjetja, to pa je Pohištvo, kot ena od hčera tega Holdinga. Preostanek naj bi lastninili po veljavni zakonodaji, ki sedaj omogoča od- kup s certifikati tudi v podjetjih, ki so sicer v lasti sklada. Na javni razpis za nakup Pohištva se je prijavilo tuje podjetje, menda iz Nemčije, ponudbo pa so prispevali tudi zaposleni delavci. Nekaj mesecev je od tega že minilo, odločitve pa še ni. Predvsem zaradi tega so župani in županja petih občin pred nedavnim obiskali direktorja sklada Uroša Koržeta. Po tem sestanku je gotovo jasno le to, da je ponudba zaposlenih v primerjavi s tujim kupcem prenizka in torej naj ne bi izpolnila osnovnega namena sklada - povrniti porabljena sredstva. Usoda nazarske lesne industrije je posredno in neposredno vezana na nove občine, saj so v Nazarjah zaposleni pretežno zgornje-savinjski občani, zato skrb županov gotovo ni odveč. Skrbi je pa tudi nekaj - kaj bo s poplavnimi sredstvi, ki jih je bivša občina Mozirje namenila Glinu in so še vedno tam oziroma jih ni, bodo pa se zanesljivo znašla v vročem kotlu delitvene bilance. Nove občine jih torej lahko spremenijo v lastninske deleže in s tem pomagajo preživetju Glina, ali pa jih teijajo nazaj, v denarju seveda. V vsakem primeru odgovora še ni. Nanj pa zagotovilih direktorja sklada ne bo treba dolgo čakati, saj naj bi Pohištvo prodali najkasneje do konca letošnjega leta, pogoj je le dovolj denarja. Tu pa se gotovo skriva srčika vsega problema: na skladu si sicer želijo, da bi nazarska lesna industrija ostala v domačih rokah, zahtevajo pa znesek, ki bi zadolščal za povračilo odkupljenih dolgov. Bodo v Glinu to zmogli, se bodo znašli v tujih rokah, je možna še tretja različica? ■ yp gospodarske dejavnosti, ki dokončno potrdi upravičenost naložbe. V parlamentu pa je bil sprejet tudi že zakon o poroštvu republike Slovenije za najetje blagovnega kredita za tehnološke sisteme odžveplalne naprave petega bloka. Na osnovi vsega tega je republiška vlada imenovala komisijo, ki bo poskrbela za razpis in izbiro najugodnejšega ponudnika za tehnološke sisteme. Že pred tem pa so opravili predkvalifi-kacijo ponudnikov in pričakujejo na že objavljeni razpis, ki traja do 6. novembra, šest prijav. Do konca leta bodo vse prijave temeljito pregledali in izbrali najugodnejšega ponudnika. Med tem bodo zbrali še ponudbe za ekonomsko komercialni del naprave in računajo, da bodo vsi ti postopki sklenjeni do konca pomladi prihodnjega leta, ko bi lahko, če bo šlo seveda vse po zastavljenem planu, podpisali tudi pismo o nameri. Takrat bi začel teči tudi dobavni rok za odžveplalno napravo, ki traja šestintrideset mesecev. Tako bi lahko začela odžveplalna naprava petega bloka obratovati leta 1999. To pa niso edine naložbe, ki se jih lotevajo v termoelektrarni Šoštanj. Zavedajo se, kako dominantno vlogo ima ta velik tehnološki objekt v šoštanjskem okolju, zato so se odločili, da ga naredijo prijaznejšega tako delavcem, ki delajo tukaj, kot vsem tistim, ki živijo v tem okolju. Že ob sanaciji hladilnega stolpa četrtega bloka, so poskrbeli, da je dobil ta prijaznejšo podobo, tako da so ga pobarvali. Letos so se lotili temeljite obnove hladilnika petega bloka. Ta je že sklenjena, kmalu pa bodo tudi ta hladilnik odeli v prijaznejše barve. Svoje bo seveda naredila tudi nova ograja in zasaditev okoli termoelektrarne. Uredili so tudi že parkirišča, posodobili pa bodo še vhod in vratarnico. Računajo, da bodo z vsem tem končali do meseca novembra, ko bodo uradno predali namenu odžveplalno napravo četrtega bloka. ■ Mira Zakošek Nova bančna V Mozirju bodo jutri, v petek, v Blagovnici Savinja odprli prostore agencije Banke Celje. Širitev poslovne mreže bodo s priložnostno slovesnostjo obeležili od lO.ure dalje. ■/P Era Koplas Velenje Uspešno sledijo novim zahtevam trga Era Koplas je v 100-odstotni lasti Ere d.d. Velenje in je njeno hčerinsko podjetje. Že 20 let v njem utrjujejo vlogo drobnega gospodarstva v skoraj vseh panogah domače industrije. Skromni in naporni začetki povezovanja obrtniške proizvodnje z industrijskimi porabniki se že bogato obrestujejo. Trditev, da s svojim sodelovanjem z obrtniki opazno prehitevajo razvoj nove gospodarske miselnosti, torej ni izvita iz trte. Program Ere Koplas posega obrtniške dejavnosti še krepi. Po osebni oceni preveč v smeri trgovinske, premalo pa v smeri proizvodnih dejavnosti. Mi smo se želeli na sejmu predstaviti čim širšemu krogu na področje delovanja štirih poslovnih enot: kovina, les, plastika in grafika. Pod temi imeni se skrivajo zelo različne dejavnosti: od preoblikovanja kovin, površinske obdelave kovin, ključavničarstva, elektrotehnike, obdelave lesa, pozamenterije, izdelave gumbov in obutve, zaščitnih sredstev do: opremljanja in urejevanja razstavnih prostorov, gradbeništva, brizganja in vakumiranja plastike, izdelave embalaže, vseh vrst tiska, založništva in še bi lahko naštevali. Organizacijsko se je Koplas razširil iz velenjske centrale še na filialo v Ljubljani. Med največjimi porabniki izdelkov in storitev proizvodnih kooperacij Ere Koplas so strojna, elektronska, farmacevtska, obutvena, kozmetična, avtomobilska, lesno-predelovalna, prehrambena, tekstilna industrija in gradbeništvo. Era Koplas danes sodeluje s 101 kooperantom, blagovna znamka sistema Era pa jim omogoča lažje sodelovanje s poslovnimi partnerji v živilskih in neživilskih programih. V tem sistemu Koplas v skupnem prihodku predstavlja 7,4 odstotka (načrtovali so 6,4 odstotka). Priložnost, ki jo je tovrstnim organizacijam nudil nedavno končani celjski sejem, so zaposleni na Eri Koplas - po besedah direktorja Bojana Kladnika - dobro izkoristili. "Sejem je pokazal, da se razvoj ganizirane oblike. Zavedamo se, da čas hitro teče, in da bodo preživeli samo tisti, ki bodo uspešni in ki se bodo dovolj hitro pripravili na nove zahteve trga. Menim, da smo mi Reprezentančnih izdelkov ni. Po svoje so to vsi s področja štirih poslovnih enot: kovina, les, plastika in grafika kupcev, malih podjetnikov in obrtnikov kot našim bodočim možnim kooperantom. Odziv je bil zelo dober v zadovoljstvo vseh." Kako izkorišča Era Koplas ta trenutek oziroma obratno? Po besedah sogovornika je več kot očitno, da klasično organizirane obrtne zadruge počasi izgubljajo vlogo, ki sojo pred nedavnim še imele. Zato ne preseneča dejstvo, da posebno pozornost v Koplasu namenjajo širitvi na domačem, predvsem pa na tujem trgu. "Od klasičnega posredovanja pri prodaji obrtnikovega dela kupcu prehajamo na višje or- med slednjimi." Med osrednjimi cilji nadaljnjega razvoja Ere Koplas sta omembe vredni vsaj dve nalogi: poiskati čim večjemu številu zainteresiranih kooperantov, seveda v sodelovanju z njimi in materinsko firmo, zadovoljiv trg. Kljub temu, da danes poskuša že vsakdo nekaj izvažati ali uvažati, vidijo svoje mesto na tujih trgih, na katerih bodo nastopili v prihodnje še bolj organizirano. Poleg lastnih poslovnih zvez nameravajo pri tem izkoristiti tudi nemško-slovensko poslovno združenje, katerega člani so. ■ (tp) POSLOVNE MOV IC V dneh od 28. septembra - 8. oktobra bo v Ljubljani potekal BAVARSKI TEDEN. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem, in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. V Lizboni bo 24. in 25. novembra prireditev Europartenariat, kije namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. McDonald's širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. Od 16. - 20. oktobra bodo potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska poslovne delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s Trade facili-tation Office of Canada organizirala seminar na temo KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO. Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminarje brezplačen. Od 26. - 29. septembra bo v Mariboru v dvorani tabor potekal specializirani sejem GIB -GRAFIKA - INFORMATIKA-BIRO. V času od 17. do 20. oktobra bo v Budimpešti potekala predstavitev slovenskega gospodarstva. Slovenija bo na tem pomembnem trgu, poleg razstave pripravila vrsto promocijskih dejavnosti, ki bodo slovenskim podjetjem v neposredno pomoč pri krepitvi izvoza. Predstavitev pripravlja Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki aktivnosti tudi sofinancirata. Prijavno dokumentacijo lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje ali pri GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino telefon 061/215-632. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. LEASING? ZA RAČUNALNIK?? Kaj pa še! KREDIT je prava stvar! Z njim boste postali lastnik računalnika takoj. In si za zmerno mesečno vsoto privoščili pravi, zanesljivi in kot strela hiter računalnik ACER, ki ne dela razlik med službeno in domačo rabo - od sebe daje vedno vse. POKLIČITE NAS! VESELI BOMO! TREND d.o.o. tel.: 063/ 851-610, fax: 063/ 856-794 V središču Velenja raste poslovni center Tito (zaenkrat) ostaja, kjer je! Ko ljudje opazujejo gradbišče, ki se je pred slabim mesecem pojavilo na Titovem trgu v Velenju, si postavljajo dvoje vprašanj: najprej, kaj neki tam raste, in potem, kakšno usodo je tisto, kar tam raste, namenilo spomeniku Tita. To slednje običajno podaljšajo z vprašanjem, ali bo zaradi gradile spomenik potrebno prestaviti ali odstraniti. Gradnje Titov spomenik ne ovira. Ostal bo, kjer je. "Ne eno in ne drugo," preprosto odgovarja Marko Vučina, vodja oddelka za urbanizem na Zavodu za urbanizem v Velenju, obenem pa pooblaščenec mestne občine Velenje za okolje in prostor, ko odgovarja na drugo vprašanje. "Zaradi te gradnje spomenika ne bo potrebno prestavljati." Poudaril je "te gradnje", kar lahko pomeni, da pa bo zaradi kakšne prihodnje, ki se tudi načrtuje v tem prostoru, to le treba narediti. Poslovni objekt, označen je kot objekt številka 4, sodi v Ureditveni načrt centralnih predelov mesta Velenje, s katerim se ureja to območje. Odlok o tem je bil sprejet 12. junija 1993 na seji skupščine takratne Skupščine občine Velenje in je zajel vse morebitne gradnje v centralnih predelih mesta Velenje. "Objekt, ki ga gradijo zdaj, je poslovni objekt z upravno funkcijo. V pritličju je predviden tudi manjši gostinski lokal. Investitorje Gradiš Celje, ki objekt gradi za trg. Objekt naj bi bil končan jeseni prihodnje leto. Ob njem je po ureditvenem načrtu predvidena dozidava oziroma gradnja novega objekta kulturne narave, ki bi bil nekakšna širitev obstoječe knjižnice. V tem primeru pa je predvideno, da bo potrebno spomenik prestaviti. Govorim pa o prestavitvi, ne odstranitvi," pravi Marko Vučina. V ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje so bile tudi predvidene lokacije, kam bi v tem primeru bilo možno Titov spomenik prestaviti: ena možnost je na severovzhodno stran obstoječe občinske stavbe, druga pa na zelenico na severozahodni strani občinske stavbe. Dozidava knjižnice oziroma povezava z dosedanjo pa še najbrž ne bo prišla na vrsto tako kmalu, saj denarja za to še ni na vidiku. ■ Milena Krstič - Planine Agencija RA0 želi informirati in izobraževati Slovenci vemo malo o radioaktivnih odpadkih Agencija RAO, kije bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pogojev za trajno in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, je predstavila svoje prve tiskane publikacije. Izšla je namreč prva številka Časopisa Agencije RAO in serija štirih zgibank z naslovi Radioaktivno sevanje, Radioaktivni odpadki, Odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov. Publikacije Agencije RAO, ki so namenjene najširši slovenski javnosti, pomenijo začetek izvajanja tistega dela poslanstva agencije, ki se nanaša na odkrito in javno predstavljanje projekta izgradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov ter na informiranje in izobraževanje s področja radioaktivnosti. Štiri zgibanke se tako na preprost način, razumljiv tudi mlajšim generacijam, lotevajo problematike nastajanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in nj ihovega varnega odla-ganja. Prikazani so tudi primeri, kako je z odlaganjem drugje. Časopis Agencije RAO pa predvsem odpira prostor za vzpostavljanje dialoga o problematiki ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Vse publikacije so tudi odgovor na rezulatate javnomnejnjske raziskave "Stališča javnosti o problematiki odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki jo je Agencija izvedla v začetku leta. Pokazala je, da je seznanjenost Slovencev s to problematiko relativno nizka, zmotne so njihove predstave o količinah, virih nastajanja in sedanjemu skladiščenju. ■ bš Trend d.o.o - računalniški inženiring iz Velenja Trend v nenehnem trendu rasti Podjetja, ki so kot svojo osnovno dejavnost ponujala prodajo računalniške opreme, so v začetku devetdesetih rastla kot gobe po dežju. Vsa se niso obdržala, nekatera pa so iz skromnih začetkov prerasla v uspešna srednje velika zasebna podjetja. Med njimi je velenjski Trend d.o.o., ki je danes v Sloveniji na tretjem mestu po prodaji, seveda med podjetji, ki prodajajo osebne računalnike znanih proizvajalcev. Pred i\jimi so le še IBM in Compaq. "Trend je nastal z združitvijo dveh obrti; eno od njih je imel Boris Lisac, ki je sedanji direktor, drugo pa jaz. V Trendu smo že leta 1990 postavili prvi dis-tribuirani sistem. To je bilo v Pivovarni Laško. Takrat je bil to prvi tovrsten sistem v takratni Jugoslaviji. Obvladoval je tehnike distribuiranja baze in distribuiranega procesiranja. Ta sistem teče še danes in kljub temu, da ima bistveno več uporabnikov, daje še vedno zadovoljive rezultate. Takrat je bila to skorajda inovacija." nam je o začetkih rasti podjetja povedal Bojan Oremuž, ki je poleg direktorja Borisa Lisaca lastnik podjetja. Kmalu po tem so v Trendu sklenili, da bodo svojo ponudbo dopolnili tudi s PC opremo. "Naše izhodišče je bilo bistveno drugačno kot izhodišče večine takratnih prodajalcev opreme, ki so gledali samo na čimvečje število in nizko ceno. Želeli smo, da bi dopolnitev našega programa predstavljala čim manjšo obremenitev firme z problemi. Zato smo izbrali najbolj kvalitetno in inovativno firmo, ki smo jo takrat lahko našli. To je bil ACER in kljub temu, da je bil takrat na 64. mestu v svetovnem merilu, smo sklepali, da je potencialno Bojan Oremuž zanimiva. Danes je ACER četrti največji proizvajalec PC sistemov v svetovnem merilu in naš izbor je bil pravilen. Takrat smo še bili v Jugoslaviji, ko smo postali samostojni, smo obdržali pravice do vseh ostalih republik. Pri izbiri smo imeli srečo, v ACER pa smo zaupali, ker je lastnik in ne le uporabnik tehnologije." Trend pa je rasel ne samo s pomočjo Acerja. "Zanimivo je, da smo v 90 letu, ko je bila afera Grubelič, ko smo nastajali kot Trend, imeli večjo prodajo HP sistemov v Sloveniji, kot vsi prodajalci skupaj. Sicer pa je bil največji projekt, ki je verjetno največji projekt informatizacije v Sloveniji, projekt zdravstva. V njem smo instalirali preko 1000 računalnikov v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. Samo v Ljubljani imamo preko 40 mrež po zdravstevnih domovih... Poleg teh imamo veliko eminentnih strank. Od Smelta do Petrola. Čez poletje pa smo opremili celo GZS z acerjevimi računalniki, omrežjem in inženiringom. Podjetjem lahko ponudimo uslugo v celoti, na ključ. Torej tudi softvvare. Direktno zastopamo sistemske stvari; Novell, Micro Soft, medtem ko za aplikativni software sodelujemo z dvema firmama, ki izdelujeta ta soft-ware." Skratka, v Trendu gradijo na tem, da je storitev celovita, da so uporabniki zadovoljni. In se širijo. Danes je v Trendu 20 zaposlenih, imajo predstavništvo v Ljubljani, odpirajo ga v Postojni. Poleg tega širijo prostore v Velenju in še zaposlujejo. * Mbš 800 paketov delavcem Gorenje Bira V ponedeljek, 25. septembra, je iz Velenja odpeljal še drugi tovornjak, na katerem je bilo 400 paketov z živili in predme i za osebno nego za delavce Gorenje Bira v Bihaču. Prvo pošiljko pomoči, prav tako 400 paketov, vsak pa tehta 23 kilogramov, so iz Gorenja poslali v Bihač pred štirinajstimi dnevi. Prva pošiljka je srečno prispela v Bihač, pomoč pa so že razdelili prvi skupini delavcev tovarne hladilnikov in zamrzovalnikov Gorenje Bira. ■ (ek) Novi gasilski sodniki NAZARJE: V nedeljo se je v nazarskem gasilskem domu zbralo 22 gasilcev iz zgornjesavinjske in žalske gasilske zveze. Opravljali so izpite za republiške sodnike za gasilske in gasilsko-športne discipline. Bili so to zelo zahtevni izpiti s praktičnim in dvema teoretičnima deloma, ki jih je uspešno opravilo le deset kandidatov. ■ ip Mtt—iiiMi i iiini ■frr _ Sonce zaide in spet pride... Človeku je prijetno in toplo pri srcu, ko se | sreča s človekom tako častitljivih, ne navadnih, nveč kar okroglih 100 let. "Sonce zaide in spet l| pride,"jedejala naša slavljenka,ko smo jo pred kratkim obiskali ravno za njen rojstni dan v domu starostnikov v Černečah pri Dravogradu. Dvoje živahnih oči je mežikalo izpod rute te eničke, kot da se ne bi zavedale, kako dolgo že Rozaliji je voščil tudi župan mislinjske občine Mirko Grešovnik gledajo in opazujejo ta svet in kaj vse so videle ter doživele. Rozalija Oder je zagledala luč sveta na Vogrinovi domačij i, tam visoko v osrčju Pohorja nad Mislinjo. Nikoli ni hodila v šolo, ker pač ni bilo niti časa in še manj možnosti za to, kajti življenje in delo Pohorcev je bilo že od nekdaj trdo. Rozalija se je tako preživljala kot pastirica, kasneje pa je delala na številnih kmetijah dolga leta. Ustvarila sije zakon, vendar ji je kmalu umrl mož, nato še oba sinova in tako je ostala sama na tem širnem svetu. In ko so ji začele pešati še moči, je odšla v dom koroških starostnikov v Črneče, kjer je sedaj najstarejša oskrbovanka. In na njen rojstni dan so ji v domu pripravili prisrčen kulturni program, voščili so ji njeni prijatelji, prišli so predstavniki društva upokojencev Mislinja z njihovim predsednikom Stane-tom Jeseničnikom ter župan občine Mislinja Mirko Grešovnik. Ta je Rozaliji tudi čestital na takšen pristen in neposreden način: "Naša draga slavljenka Rozika! V imenu mislinjske občine in v imenu Mislinjčanov vam iskreno čestitam za vaš 100-ti rojstni dan. Želim, da bi bili še naprej trdnega zdravja, da bi še v prihodnje premagovali vse težave tako kot ste jih dosedaj, prvih sto let!" To pa je bilo hkrati tudi vse povedano skupaj*zlepimi željami. ■ Besedilo in slika: Silvo Jaš Uspela vaja mislinjskih gasilcev visoko na Pohorju Kombinirano gasilsko vajo je prostovoljno gasilsko društvo pripravilo tudi za me- požarišče. In tokrat so bili gasilci resnično hitri. Hitri tudi zaradi tega, ker je prvič semkaj Gasilci so se tudi na Pohorju dobro odrezali sec požarne varnosti in v nedeljo so jo izvedli na Šovičevi kmetiji visoko v osrčju Pohorja. Hoteli so namreč dokazati, koliko časa preteče od klica sirene pa do prihoda na in tako visoko prišla tudi njihova gasilska cisterna ter vsa ostala kombinirana vozila s celotno tehniko in dihalnimi aparati. Tukaj je namreč strnjen stanovanjski leseni kompleks star preko sto let, kjer še vedno prebivajo tri družine. Ravno zaradi tega je bila takšna vaja še kako pomembna in koristna. Gasilci so prikazali reševanje z dihalnimi aparati, pa izvedbo trodelnega napada na goreči objekt, izvedli so tudi demonstracijo z gasilno peno, na gasilski cisterni pa so skupaj z doliško prikazali tudi upravljanje z vodnim topom in različnimi oblikami vodnih zaves. Tudi poveljnik mislinjskih gasilcev Rudi Krebl je samo vajo ocenil kot zelo dobro izpeljano in hkrati tudi poudaril, da bodo s podobnimi vajami na takšen način sodelovali tudi v prihodnje ter na različnih višinskih področjih požarnovarstvenega okoliša PFGD Mislinja. Tega pa ni tako malo. Besedilo in slika: Silvo Jaš Klepet z reševalcem Janezom Kramarjem Ko človek rabi pomoč, mu je minuta ura Janez Kramar: Sekcija zdravstvenih tehnikov - reševalcev pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije pripravlja strokovni seminar z naslovom Imobilizacija hrbtenice. Dogodek nam je kot nalašč služil za to, da z Janezom Kramarjem, predsednikohi organizacijskega odbora, obenem pa zdravstvenim tehnikom - reševalcem v Zdravstvenem domu Velenje, poklepetamo o njihovem delu nasploh. Gre za težko, za-| htevno in občutljivo delo, ki največkrat poteka na terenu, ko ljudje kličejo urgenco zaradi različnih dogodkov, ki terjajo hitro pomoč: prometnih nesreč, infarktov, kapi, težjih poškodb ... Veliko zdravstvenih tehnikov je zaposlenih neposredno v reševalnih postajah in so ves čas na terenu in sodelujejo pri tak-| oimenovanih neurgentnih prevozih težko pok-retnih ljudi, kjer je treba veliko nositi, || spremljati njihovo stanje in biti prisoten pri diagnostičnih preiskavah, premestitvah iz | bolnišnic... * Vaše delo je tudijizično težko ? Janez Kramar: "Psihično in fizično naporno I je to delo. Srečujemo se na žalost tudi s primeri, ko ne moremo pomagati. In to je na-| jhuje." * Je potrebno veliko znanja, da lahko učink-| ovito pomagate? Janez Kramar: "Ja, treba je veliko znati. | Standardi se spreminjajo, ur-;entna služba sama pa je tudi I naredila velik korak naprej, .judje še vedno mislijo, da je naše delo samo prevoz, da smo tam zraven pač zato, da fiosimo nepokretne." * Velikokrat se odločilni tre-utki med življenjem in smrtjo | odvijajo v reševalnih vozilih. ako so opremljena vaša voz-I Ha? I Janez Kramar: "V Velenju ■lahko pohvalimo z zelo dobro opremljenimi reševalnimi ■vozili. Imamo tudi poseben [tenomobil. To je avto, ki je irernična intenzivna enota. V Sijem so vsi aparati, potrebni |za ohranjanje življenja. namo pa tudi avtomobile, ki plužijo prevozom in pomožni irgenci. Tudi ti so opremljeni 1 vse m potrebnim. Kadarkoli, če recimo pride do kakšne nožične nesreče ali česa po-Idobnega, jih lahko uporabimo. Vanje pa se da prenesti še kaj iz ambulant." * Pogosto je odločilen čas. tako se udeleženci v prometu odzivajo na rešilno vozilo z modro utripajočo lučjo, ki v izjemno nujnih primerih uporablja tudi zvočni signal? Janez Kramar: "Veliko je še takšnih, ki se mu ne umaknejo. Najbrž bi tudi v avtošolah lahko večji poudarek dali temu. Treba bi bilo povedati voznikom, denimo da v nepreglednih ovinkih tudi rešilni avto ne more naprej, daje v teh primerih bolje pospešiti in se kasneje umakniti. Veliko voznikov pa je tudi takšnih, pri katerih vidiš, da te gledajo v ogledalu, pa se ne umaknejo. Dosti je primerov, ko bi lahko še sami povzročili kakšno prometno nesrečo, če ne bi pazili." * Tokrat boste na strokovnem seminarju zdravstveni tehniki -reševalci osnovno pozornost namenili imobilizaciji hrbtenice. So to pogoste poškodbe, s katerimi se srečujete? Janez Kramar: "Poškodoba hrbtenice je poškodoba, ki seje na terenu velikokrat ne da takoj ugotoviti. Je pa za takšne primere potrebno imeti vso potrebno opremo za imobilizacijo in znati je Ne vedo, potem pa rečejo, da smo mečkali." treba to opremo tudi uporabiti. Največkrat nam mehanizmi nastanka poškodbe kažejo, če je to prometna nesreča, da bi lahko bila poškodovana hrbtenica. Poškodovanca je treba imobilizirati, to je osnova, ker se lahko zgodi, da se bo med prevozom še dodatno poškodoval. Ljudje velikokrat hočejo pomagati, pa pri poškodbah hrbtenice velikokrat naredijo veliko škode. Pri padcih s kakšnih streh ali dreves poškodovanca nosijo v hišo, da ne bi zunaj na mrzlem ležal. Pa gaje najbolje pustiti pri miru." * Na osnovi česa se v Zbornici zdra vstvene nege dogovarjate za teme, kijih obdelujete na strokovnih seminarjih ? Janez Kramar: "Gre za stvari, s katerimi se pač najpogosteje srečujemo. Letos smo govorili o kardiopulmunalnem oživljanju, ki je na terenu zelo pogosto, o urgentnem porodu, s katerim se na terenu še vedno srečujemo, zdaj pa bomo govorili o imobilizaciji hrbtenice". * Vaše deloje delo z ljudm i. Za to pa vemo, da je še posebej občutljivo. So ljudje do vašega dela kdaj tudi kritični? Janez Kramar: "Tu se pojavlja dvoje: nezadovoljstvo z reakcijskim časom, ker vemo, da takrat, ko človek rabi pomoč, mu je minuta ura. Ljudje so navajeni, da velikokrat kličejo najprej policijo, oni pa preko UKC nas in tu je že zamuda. Najbolje je najprej klicati reševalno, povedati točno lokacijo in vse podatke. Drugo pa je, da danes marikaj delamo, ker se mora delati, na licu mesta. Ljudje pa imajo še vedno v glavi: čim prej v bolnico. Potem pa se sliši okoli, ko pravijo: ja, pa so ga tako dolgo tam mučkali. Pa bi bilo včasih hudo narobe, če na kraju samem ne bi naredili, kar je treba narediti in bi pacient čakal do bolnice. Ljudje pa pravijo, bodisi da smo mečkali, bodisi, da smo predlgo hodili." ■ Milena Krstič - Planine Univerza za tretje življensko obdobje Oktobra začetek 10. študijskega leta Šolarji in dijaki so na počitnice že skoraj pozabili, študenti pa se od njih počasi poslavljajo. Tudi člani Univerze za tretje življensko obdobje Velenje, ki deluje pod okriljem Andragoškega društva Slovenije, podružnice Velenje. V jubilejnem 10. študijskem letu so ponovno pripravili pester program in številne študijske krožke, kar 18 jih bo, pričnejo pa se v začetku oktobra. Vsako leto več članov in krožkov dokazuje ne le zavzetost mentorjev in organizatorjev, ampak tudi, da je ta dejavnost za upokojence zanimiva in potrebna. Zato vam bomo danes predstavili razpisane dejavnosti, na vas pa je, da se odločite za vpis. Članarina bo tudi letos znašala 1.000 tolarjev, za obiskovanje posameznega krožka pa še enkrat toliko. Vpišete se lahko v krožek pogovorna nemščina 1., prvo srečanje bo v sredo, 11. oktobra, ob 16.50 na CSŠ (rumena stavba, soba 14), krožek bo vodila Marija Klemenšek. Pogovorna nemščina U. se prične v sredo, 4. oktobra ob 9. uri v prostorih Ljudsek univerze Velenje. Krožek bo vodil Vinko Smajs. Pogovorna angleščina se prične v torek, 3. oktobra ob 17. uri, na OŠ MPT. Vodila ga bo Magda Žist. Likovni krožek se bo odvijal na OŠ MPT, prvo srečanje bo v četrtek, 5. okto- bra ob 17. uri, vodil pa ga bo Tone Skok. Zgodovinsko-etnološki krožek bo tudi to leto vodil Damijan Kljajič. Prvo srečanje bo v torek, 3. oktobra, ob 17. uri v prostorih KS Levi breg. Prvo srečanje krožka Slovenski prazniki in običaji bo v ponedeljek, 2. oktobra, v prostorih Centra za socialno delo, vodila ga bo Slavka Mijoč. Krožek ročna dela se bo v Šoštanju odvijal v prostorih društva upokojencev, vodila ga bo Marija Kuzman, prvo srečanje pa bo v torek, 3. oktobra, ob 15.30. V Velenju bo isti krožek potekal v prostorih Centra za socialno delo Velenje, prvič bo v sredo, 4. oktobra ob 17. uri. Slikanje na svilo se bo pričelo v ponedeljek, 2. oktobra ob 16.30 v prostorih Doma za varstvo odraslih. Prvo srečanje slušateljev gledališkega krožka bo v ponedeljek, 9. oktobra ob 16,h v Fundusu AGV, vodila pa ga bo Marica Kolar. Lončarje bo tudi letos vodil Igor Bahor v svoji delavnici v Topolšici. Prvo srečanje bo v torek, 18. oktobra, ob 17. uri. Plesni krožek se bo rpičel v torek, 10. oktobra, ob 19. uri. Na OŠ Šmartno Velenje ga bo vodila Tanja Meža. Prvo srečanje plavalcev bo v ponedeljek, 9. oktobra ob 11. uri na bazenu Velenje. Krožek bo vodil Marjan Pistotnik. Anica Podlesnik bo tudi letos mentorica krožka pohodništvo in zdravilna zelišča. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. oktobra ob 14. uri, zbirališče pa na Avtobusni postaji v Velenju. Krožek za ohranjanje gibčnosti bo deloval v dveh skupinah. Obe skupini se prvič dobita v sredo, 11. oktobra ob 17. uri na OŠ Livada, mentorica pa bo Pavlica Vogrinec. Ti krožki so že "stari", delovali so že v lanskem študijskem letu. Nova sta dva; literarni krožek, ki bo združeval tiste, ki se želite preizkusiti v pisanju. Med pogovore in pisanje zgodb bo vključena tudi kakšna pravopisna podrobnost in osnove dopisovanja. Predvsem pa boste svojo ustvarjalnost povezali z druženjem v krožku. Prvo srečanje bo v četrtek, 12. oktobra ob 9. uri v prostorih Andragoškega društva. Krožek bo vodil Vinko Šmajs. Vsem, ki rad i skrbite za lastno zdravje, je namenjen drugi nov krožek. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 9. oktobra ob 17. uri, v prostorih Centra za socialno delo. Krožek bo vodila Branka Drk. Vse dodatne informacije dobite tudi v pisarni Andragoškega društva na Efenkovi 61 vsako sredo od 10. do 12. ure ali pa pri Slavki Mijoč na Centru za socialno delo Velenje, tel. 853-031 ali 854-365. ■ bš Pozabljeni mojstri V Zgornji Savinjski dolini je bilo še pred drugo svetovno vojno veliko mlinov in žag na vodni pogon. Izdelovali in postavljali so jih "cimermani" (tesarji), največkrat priučeni. Tudi to znanje je šlo iz roda v roda. Naši predniki so znali veliko ustvarjati iz lesa: tehnično zahtevne naprave ali pa za kozolce, kašče in podobno. Tedaj so bili ponosni, da v njihovem izdelku ni bilo koščka železa! Vse so spajali z lesenimi "cveki" in zahtevnimi zglobi. V Krašah živi in še dela Janez Golob - Zabreznik, ki rad pove, da je naredil 68 žag venecijank in kakih 50 električnih mlinov. Vse življenje je rad popravljal razne vodne naprave, tudi jezove. Njegov oče je bil tesar, res je delal največ ostrešja, toda sinu je nekako vcepil ljubezen do obdelave lesa, tako mu je les prešel v kri... Če je kje kak jez "vzelo" (porušilo), je seveda najprej naredil enostaven načrt in se lotil novega. Novejši so bili že betoni-rani. Ja, pa je bil potreben cimer-man, da je naredil v redu opaž, pravi Golob. Brez dobrega cimer-mana pač ni šlo, posebno veliko dela je bilo takoj po vojni, ko so obnavljali številne domove, ki so jih Nemci požgali. Zanimivo, Golob se nikoli ni loteval kozolcev. Kot pove, ga ta gradnja ni toliko zanimala kot tehnično zahtevne žage. Ko so sčasoma gradili moderne žage, je pač našel svoje zadovoljstvo v popravilih starih naprav. Dela ni nikoli zmanjkalo, se rad pohvali. Ja, za dobre mojstre je vedno delo! Kako je Golob opisal sestav vodne žage: vodno kolo ali vreteno je prenašalo vodno moč na kamprad (leseno zobno kolo). Lahko je bila vgrajena tudi jer-menica. Z zobatega kolesa se je prenašala moč na preslico, na njej je bila pritrjena kruka, da je poganjala jarem. Ta pa je poganjal žagni list. Platanice so polagali na voz, ki seje pomikal ustrezno hitro proti žagnemu listu. Voz je premikal jarem. Tako bi vsa stvar izgledala kaj enostavno, pa seveda sploh ni bilo tako. Da je naprava pravilno delovala, je bilo treba marsikaj postoriti. Predvsem uskladiti hitrost oziroma prenos moči na samo žago. Pri jermen-icah so to morali natančno izračunati. In Golob pravi, da mu tudi to ni delalo težav. Povedati je treba, v čem je razlika med vodnim kolesom in vretenom. Prvo je veliko in zunaj vidno, vreteno pa je v premeru kakih 52 cm, morda tudi 70 cm. To je bila predhodnica turbinam. Vodno kolo so spet prilagajali vodnim razmeram, lahko je bilo na korce. Ti so namesto lopat malim koritom podobne posode, v katerih se nabira voda in potem potiska kolo. Če je bilo malo vodnega padca, so naredili veliko vodno kolo na panke. Pri pankah so usmerili vodo od zgoraj na kolo, pri lopatah pa po strmcu spodaj. Zunanji vodni pogon pri mlinih je bil podoben že opisanim žagam. gorenjem^ 9 f t 1 j i i Ifjpflfi t/ /__1 ..... ' Veliko je bilo zanimanja za oborožitev slovenske vojske puško je streljalo 51 tekmovalcev, najboljši je bilJože Laznik z 41 krogi, za njim je bil z 38 krogi Cveto Grabner, oba iz Šoštanja, z enakim številom krogov pa je bil tretji Slavko Homan iz Velenja; z MK pištolo je bil najbolj natančen Franjo Žučko (43 krogov), s 33 krogi je bil tretji Konrad Križnik, oba iz Velenja, v boju za tretje mesto pa je Vid Sevčnikar iz Šoštanja z 32 krogi premagal očeta in častnika Emila. Vsi najboljši so prejeli lepe praktične nagrade pokroviteljev, ki so se zares izkazali, še posebej to velja za Mesarstvo Sušeč kot glavnega pokrovitelja tega srečanja. ■ B.Mugerle Srečanje upravnih delavcev 40 let "velike" občine Žalec Žalska občina, ki obsega vso Spodnjo Savinjsko dolino, je nastala pred 40 leti. Leta 1955 se je namreč združilo devet do tedaj samostojnih občin, z izjemo občine Vransko, ki je bila samostojna do leta 1958. Takrat je država na občino prenesla tudi večino svojih pristojnosti. Natanko po štirih desetletjih je velik del teh pristojnosti vzela nazaj, ob tem pa razdelila tudi zaposlene na občini na državne in občinske uslužbence. Vsem tem je bilo namenjeno srečanje, ki je bilo prejšnji petek pri lovskem domu na Rinki, ki so se ga udeležili tudi upokojenci in nekdanji funkcionaiji. Zbrane sta pozdravila načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in žalski župan Milan Dobnik. Oba sta poudarila, da so vsi zaposleni s svojim delom pripomogli k današnji podobi doline in se jim zahvalila za njihov prispevek. ■ rox Regijsko gasilsko mladinsko tekmovanje Več kot uspešne desetine GZ Velenje mm mm Na začetku novega šolskega leta so krajani združili veselje In voljo pri ureditvi pešpoti za otroke v Logu nost. Brv čez reko Pako, postavitev ogledal sta nalogi še iz letošnjega programa, prihodnje leto pa naj bi z nekaterimi ukrepi poskrbeli za omejitev hitrosti skozi naselje Rečica ob Paki, si z odgovornimi prizadevali za signalizacijo železniškega prehoda, zgradili pločnik in javno razsvetljavo iz Rečice ob Paki do Šmartnega ob Paki. "V delovnem programu nimamo megalomanskih, ampak življenjske potrebe. V tem trenutku te ne zahtevajo prevelikih finančnih obveznosti, bolj organizacijske sposobnosti, dobro voljo in veselje." Ob listanju načrtovanih potreb ne gre prezreti ureditev kanalizacije v Rečici (to nalogo naj bi začeli uresničevati še letos), razširitev ceste od Bineka do Rojšeka, ureditev družabnih prostorov, posodobitev ceste Rečica -spodnja Podgora, njihova velika želja pa je tudi revitalizacija Hudega potoka. Seveda pa se bodo o tem, v kakšnem vrstnem redu in kdaj se bodo zvrstile, dogovorili na občinski ravni. Alojz Podgoršek je prepričan, da je sicer "glavni" pri vsem denar, toda vsemu navkljub bo precej odvisno tudi od interesa, volje in veselja krajanov samih. mm V soboto je bilo na stadionu v Žalcu regijsko gasilsko tekmovanje za mladinske in pionirske desetine iz širšega celjskega, velenjskega in zgo-drnjesavinskega območja. To je bilo hkrati izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Z rezultati so bili lahko v GZ Velenje upravičeno zelo zadovoljni, saj so gasilske desetine iz posameznih društev svoje delo dobro opravile. Med pionirji so prvo mesto zasedli člani GD Ponikva, drugo GD Šentilj in tretje GD Topolšica. Med pionirkami so slavile članice GD Grajska vas, druge so bile pionirke GD Lokovica in tretje GD Šentilj. Pri mladincih so se najbolje odrezali člani GD Gomils-ko, drugi so bili iz GD Lokovica in tretji GD Prebold. Med mladinkami so zmagale olimpijske prvakinje iz Topolšice, druge so bile mladinke Lokovice in tretje Šentilja. Skupaj je tekmovalo 54 desetin. bš Občinski odbor SKD Šmartno ob Paki Sedaj imajo svoje prostore S priložnostno slovesnostjo in blagoslovom so člani občinskega odbora SKD iz Šmartnega ob Paki minulo soboto predali svojemu namenu delovne prostore stranke. Otvoritveni trak je prerezal eden od prvih ustanoviteljev te stranke v občini Šmartno ob Paki Franc Drofelnik starejši. Krajše slovesnosti so se udeležili predvsem člani občinskega odbora stranke in dobrotniki, ki so jim pomagali pri urejanju delovnih prostorov. Z obnovo in preureditvijo skladiščinih prostorov šmarške krajevne organizacije RK so pridobili sejno sobo za sestanke izvršnega odbora ter svetnike iz njihovih vrst ter pisarno, ki jo bodo (najbrž po novem letu) v določenih dnevih in urah odprli za člane in simpatizeije stranke. 'To številu članov si najmočnejša stranka v paškem kotu (šteje približno 200 članov) spodobne delovne prostore najbrž zasluži. Pa tudi potrebuje jih, saj je v mali dvorani v kulturnem domu nastala precejšnja gneča. Prostore smo uredili sami ob pomoči nekaterih pokroviteljev," je V preurejenih prostorih se bodo o začrtanih aktivnostih lažje dogovarjali ob tej priložnosti povedal predsednik občinskega odbora SKD Šmartno ob Pali Alojz Slemenšek. Ob tem je izrazil tudi upanje, da bo stavba, v kateri sedaj domujejo (za zdaj z njo upravlja stanovanjski sklad bivše občine Velenje) postala last občine Šmartno ob Paki, v njej pa naj bi našle svoje prostore tudi tiste stranke in društva, ki so za zdaj brez strehe nad glavo. U(tp) TV SPORED 28. septembra 19 ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 10.10 Čebelica leti z neba 10.20 Snorčki, 12/13 10.45 Odkrivanje zemlje, 19/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 16.20 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 TV 101 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 4/10 21.10 Tednik 22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.55 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 14.40 Evrogol 15.50 TV 101, ponovitev 16.40 SOVA, ponovitev sledi Princ z BEL-AIRA 17.10 Severna obzorja 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Umetniški večer 21.05 Povečava VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: POGODBA ZA UMOR, 2.del, tri-ler 21.40 HOROSKOP 21.45 Videostrani do 24.00 ^ REGIONALNI STUDIO ^ k Vaša televizija - kanal 52 VELENJE. Stontarovo 2 tel.: 063/864 405. ICTC 063/854 268 PETEK, 29. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 11.00 Roka ročka 11.50 Veliki beli morski pes 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 17.55 TV101 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Težave s Harryjem, amer.film 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier sledi Severna obzorja sledi Ženske so nekaj čudovitega, nemški film SLOVENIJA 2 11.50 Forum 12.05 Hiša iz kart 12.55 Omizje 14.55 Osmi dan 15.45 TV 101 16.35 SOVA, ponovitev sledi Alfrd Hitchcock vam prestavlja 17.10 Majski cvetovi 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv 19.15 Poglej me I 20.05 Arhitektura na prelomu drugega tisočletja, 3/4 21.55 Maria Callas, portret 23.00 Opus VTV 09.00 Testni signal 09.30 Rim: POGODBA ZA UMOR, 2.del, triler, ponovitev 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,tema oddaje: Jadralno padalstvo 19.00 SALTY, pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 20.35 Celovečerni film: ALI JE TO LAHKO LJUBEZEN?, komedija 22.05 HOROSKOP 22.10 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 30. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 09.40 Radovedni Taček 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Hokejska tekma, ka-nad.amer.film 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.05 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 FIlm 17.00 TV dnevniki 17.10 Odprava zelenega zmaja 18.00 Boj za obstanek, pol-jud.znan.oddaja 18.50 Hugo-tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Povečava 21.05 Mini čarovnija na štirih kolesih 21.55 Za tv kamero 22.00 "IV dnevnik 3 22.15 Grace na udru, 3/26 22.50 SOVA: sledi Severna ozborja sledi Pasja vročina, film sledi Tiček vražiček, 5/13 SLOVENIJA 2 11.10 Primer za dva, 4/10 12.10 Turistična oddaja 12.25 TV 101 13.15 SOVA, ponovitev sledi Frasier 13.50 Severna obzorja 14.55 Športna sobota 18.30 Henček-30. let, 1. del 19.05 Karaoke 20.10 Goli šport, 4/6 21.00 Cross Creek, amer. film 23.00 Sobotna noč VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev 10.30 SALTY, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 11.30 Rim: ALI JE TO LAHKO LJUBEZEN?, komedija, ponovitev 13.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 413. VTV MAGAZIN 20.35 Graška gora '95,20. SREČANJE ANSAMBLOV 21.35 HOROSKOP 21.40 Videostrani do 24.00 Petek, 29. septembra TVSl 20.05 NEDELJA, 1. OKTOBRA SLOVENIJA 1 07.45 Arabeia se vrača, 24/26 08.15 Odprava zelenega zmaja 08.45 ŽIVŽAV 19.30 Čebelica Maja 09.55 Nedeljska maša, prenos iz cerkve Sv. Frančiška v Ljubljani 11.00 Grace na udaru, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, 13/16 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip 14.25 Policisti s srcem 15.15 Tihomorsko poslanstvo, ang. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pod soncem, 2. del 22.10 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: sledi Predmestni buda sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 08.50 Karaoke 09.50 SPIN 10.35 V vrtincu 11.20 SOVA, ponovitev sledi Severna obzorja 12.15 Nekega jutra, ko se zdani, posnetek koncerta Vlada Kreslina s prijatelji 13.50 Športna nedelja sledi Formula 1, prenos - N uei -burgring 16.00 Portret športnika 16.15 SP v malem maratonu, posnetek, De Montbe-liard:Belfort 17.35 Goli šport, amer. dokum. serija 18.30 Jadranje: medn.match race, reportaža iz Kopra 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Biblija 20.40 Prometna zmeda, franc.ital.film 22.15 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.20 412. VTV MAGAZIN, ponovitev 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.20 ŠPORTNI GOST, ponov. 10.50 EPP 10.55 413. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.25 Graška gora '95,20. SREČANJE ANSAMBLOV, ponov. 12.25 ALBUM SHOVV, ponovitev 13.15 VIDEO TOP, ponovitev 14.15 HOROSKOP 14.20 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 2. OKTOBRA SLOVENIJA 10.15 Kapitan Power, 15/22 10.40 Izziv 11.00 Cross Creek, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.30 Povečava 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Frida s srcem na dlani 17.55 TV 101, nadaljevanka 18.45 ABC - ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stranski učinki, 13/13 21.00 Made in Slovenia 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Seinfeld sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 15.10 Umetniki za svet 15.20 Utrip 15.40 Nedeljskih 60 16.40 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 44. del 17.10 Severna obzorja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Lovci na gene, dokum. oddaja 21.00 Primer paragon, Šved. drama, 1/3 21.55 Studio city 23.05 Brane Rončel izza odra 00.35 Umetniki za svet VTV 09.00 Testni signal 09.30 413. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 MUZIKA Ml JE IN Ml ŠE POMENI NAJVEČ, pogovor s prof. Marijo Zupane 20.55 HOROSKOP 21.00 Videostrani do 24.00 TOREK, 3. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.10 Pridi moj mili Ariel, 5/5 10.30 Krava v cirkusu, plesni forum Celje 11.10 Prometna zmeda, fran.ital.film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabeia se vrača, 25/26 17.40 O.J. 17.55 TV 101 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 1/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi KYTV sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 11.40 Umetniki za svet 11.50 Sensa, Ital. film 13.45 Malo angleščine, prosim 14.00 Pod soncem, 2. del dokum. oddaje 14.50 Studio city 16.00 TV 101 16.50 SOVA, ponovitev sledi Seinfeld 17.15 Severna obzorja 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.00 Sejem sodobne elektronike 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.55 Svet poroča 22.25 Druga Evropa, dokum. oddaja, 1/6 23.20 Umetniki za svet VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 MUZIKA Ml JE IN Ml ŠE POMENI NAJVEČ, pogovor s prof. Marijo Zupane, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 414. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 Videostrani do 24.00 SREDA, 4. OKTOBRA 4/13 :lomu enje SLOVENIJA 1 10.40 Cobi in prijatelji, 4/1: 11.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, 2/4 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Širjave, evropski magazin 13.00 Poročila 16.20 Biblija 17.00 TV dnevniki 17.10 Gospod Mimo In gospa Ta-pa-ta 18.00 Samo za šalo 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Slavnostni koncert ob 15-letnici CD, 1. del 21.10 Duh Asissia, 1. del 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Noro zaljubljena, amei. humor, nadalj. sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 14.40 Zgodbe iz školjke 15.10 Stranski učinki, 13/13 15.55 TV 101 16.45 SOVA, ponovitev sledi KYTV 17.15 Severna obzorja 18.00 RPL studio Luvvlgana | 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.00 Sejem sodobne elekt nike 20.05 Športna sreda sledi Rokomet za pokal mest | (M) Litija; RUDIS RUDAR:NIE-DERVVUERZBACH, prenos sledi Kolumbija: SP v kole stvu - kronometer, posnetek 22.30 Omizje 00.30 Umetniki za svet VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 414. VTV magazin, po | novitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, poni vitev 10.10 ŠPORTNI GOST, ponon tev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT-PONOVNO | V ŽIV01 21.10 TROPSKA VROČICA, I am. detekt. nanizanka; pokro | vitelj predvajanja: MOBITEL 22.00 HOROSKOP 22.05 Videostrani do 24.00 TEŽAVE S HARRYJEM, amer. film, 1956 Režija: Alfred Hitchcok Igrajo: Edmund Gwenn, John Forsythe, Stiley McLaine Gre za črno komedijo o truplu, ki ga kar naprej pokopavajo pa spet izkopavajo. In do je nesrečni Harry? Jennifer Rogers v njem prepozna pijanskega moža, ki jo je prejšnjega večera nadlegoval, pa ga je s steklenico po glavi. Ko gaje v gozdu videl kapitan Wiles, misli, da ga je on pomotoma ubil, ko je streljal divjačino. Tudi stara devica Miss Graveley, ki jo je pijani Harry nadlegoval, misli, da je kriva za njegovo smrt. Slikar abstraktnih slik - Sam Marlovve, pa bi rad Harryja portretiral. Trije "morilci" in slikar imajo s truplom kar hude težave dokler ni dokazano, da je Harry umrl naravne smrti. Potem je treba truplo spet "nastaviti", da ga bodo "odkrili" in legalno pokopali... VTV 19.00_ SALTY, Pusta hiša, 11/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Do- ran, Vincent Dale in SALTY Na Pustem otoku odkrije Tim nenavadno steklenico, čarovniški urok, ki naj bi odganjal neljube prišleke. Z Rodom se vrne na otok in sklene raziskati ogromno zapuščeno hišo. Znajdeta se v pasti, iz katere ni poti. Saltyjima poskusi odpreti vrata... Sobota, 30. septembra TVSl 11.40 HOKEJSKA TEKMA, kanad.amer. film, 1984 Režija: Paul Shapiro Igrajo: Megan Follows, Rick Moranl, Henry Ramer Junakinja je Cathy, najstnica, ki skupaj z ločeno materjo in mlajšo sestrico prispe v nov kraj. Že tako je ločena od prijateljev in ima pubertetniške težave, pa že pravih prijateljev ne najde. Odloči se, da bo začela trenirati hokej! V mestu, kjer je prej stanovala, sije nabrala bogate izkušnje, v manjšem kraju pa so vsaj sponzorji, ki morajo dovoliti, da igra v moškem moštvu, precej ozkosrčni. Cathy sicer uspešno prestane "izpit" in trener jo z navdušenjem sprejme med fante. Toda kaj ko si mož, ki daje denar, na vse kriplje prizadeva, da bi jo izločil iz moštva... TVSl (PO SOVI)__ PASJA VROČINA, film Režija: Yves Boisset Igrajo: Lee Marvin, Jean Carmet, Miou Miou Predstavlja zgodbo gangsterja, ki s sodelavci oropa banko. Dober načrt bi skoraj uspel brez zapletov - toda zaradi drobne napake mora s plenom bežati pred policijo za petami. Jimmyje ob ropu ubil nekaj ljudi, na begu pa ranijo tudi njega. Plen zakoplje v bližini osamljene kmetije, misleč da bo v jami sredi njive na varnem. Toda videl ga je fantič, izkopal zaklad in ga skril v hlevu - na kmetiji, kjer poišče zatočišče tudi Jimmy. Na kmetiji živijo ljudje, ki v bistvu niso nič boljši od gangsterja. Razjeda jih medsebojno sorodstvo in Jimmyje le vzrok za nova medsebojna obračunavanja. Da ga ne izdajo policiji, ni krivo človekoljubje, ampak pohlep pričakovanega iztržka. Nedelja, 1. oktobra TVSl 15.15 TIHOMORSKO POSLANSTVO, ang. film, 1956 Režija: VVolfRilla Igrajo: Denholm Elliot, Susan Stephen, Michael Hordern Arthurje bil učinkovit kolonialni uradnik, ki sije za svoje zasluge prislužil plemiški naslov. Nekoč velesila, Velika Britanija po drugi vojni še zdaleč ni bila več sila, ki bi zmogla obvladovati prebujena ljudstva nekdanjih kolonij. Ostala pa je množica vplivnih in manj vplivnih nekdanjih uradnikov, ki so ostali na suhem. Tudi Arthurja lahko uvrstimo mednje in pisanje spominov je bil kar primeren način za zaključek uspešne karijere. Vsi tvorstni spomini so seveda dovolj problematični, saj odsevajo subjektiven pogled na dogodke, ki ni nujno objektiven. ►O m VELEBLAGOVNICA VELENJE Mnogi upokojenci ste naši zvesti kupci. Zato vas bomo za vašo zvestobo nagradili s popustom! V soboto, 30. septembra, v ponedeljek, 2. oktobra in torek, 3. oktobra vam bomo pri vsakem nakupu nad 5.000 SIT priznali 10 % popust! i! j i i •sv. Ob nakupu imejte s seboj zadnji pokojninski odrezek. f|2g TVS2 20.45 PROMETNA ZMEDA, franc.ital.film, 1970 Režija: Jacques Tati Igrajo: Jacques Tati, Maria Kimberly, Tony Knepers Hulota je projektant avtomobila, namenjenega počitniški rabi in ga je treba po številnih zapletih kar se da hitro odpeljati na avtomobilsko razstavo v Amsterdam. Da je prišel g. Hulota na cilj v času zapiranja sejma je seveda zgolj logičen vrh komičnih zapletov in zamud... _ NOVO V VELEN. KeRos Nova gradbeno - tehnična trgovina v Velenju, Janka Vrabiča 10 a, Pesje. Skladišče gradbenega materiala je ob cesti Velenje - Šoštanj-industrijska cona. 0 bogati založenosti in o izredno ugodnih cenah\ se prepričajte sami s svojim obiskom! 107,8 MHz — —■ * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * DISKČEK KOTIČEK MAX club vabi DEFUNKT (New York) 30.9. ob 21" v RDEČI DVORANI (v sodelovanju z GAMA International) LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 3. oktobra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. LE BARON .............................................Mrtve sanje 2. PETER LOVŠIN..........................................Najboljši par 3. PTUJSKIH PET..........................................Nocoj spet mlad 4. EDVARD .............................................Tango 5. MIRJANA .............................................Daj, daj no, Jonas Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime in priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje NAGRAJENCI PIKINE NAGRADNE KRIŽANKE > 1.nagrada - LEGO sistem, Emona Obala Koper DERMOL GREGOR Lokovica 95 63325 Šoštanj 2.nagrada - komplet 3 knjig Pika Nogavička, Založba Rotiš Maribor REBEVŠEK ANDREJ Stantetova 18 63320 Velenje 3.nagrada - potovanje v Gardaland, Palma Velenje KOTNIK NASTASIJA Cvetlična 14 63331 Nazarje 4.nagrada - Coca cola majica z medvedkom, Coca cola IBP Žalec JUGOVIČ DANIJEL Špeglova 163320 Velenje 5.nagrada - Pikina ura, Pikin festival Velenje ZRiMŠEK ŽIGA Goriška 40 63320 Velenje 6.nagrada - Pikin dežnik, Pikin festival Velenje NEJA LUBEJ, Tomšičeva 47 63320 Velenje 7.nagrada - Pikina majica, Pikin festival Velenje ANJA GOSTEČNIK Šalek 98 63320 Velenje 8.nagrada - Pikin plakat, Pikin festival Velenje GREGOR FIDEJ Goriška 40 63320 Velenje 9.nagrada - Pikina kapa, Pikin festival Velenje fr MARIJA TAJNIKAR Tomšičeva 35 63320 Velenje_ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje In Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 24. septembra, ste glasovali takole: 1. KLAVŽAR: "Vsega lepega je enkrat konec" ....9 glasov 2. ŠIBOVNIK: "Naše žene".............................8 glasov 3. ZUPAN: "Pregovori"...................................7 glasov 4. MLADI PRIJATELJI: "Zapojte z nami".............5 glasov 5. KOVAČIČ: "Leži vasica za vasjo"..................1 glas Predlogi za nedeljo, 1. oktobra: 1. KOVAČI: ..............."Ne gremo še v penzijo" 2. MIHELIČ: ..............."Rom pom pom" 3. NAGELJ: ..............."Narodne noše" 4. SLOVENIJA:..............."Hotuljska veselica" 5. SLOV. MUZIKANTJE: ... "Hoja, di jo" ■ Vili Grabner SIMPLE MINDS V četrtek, 19. oktobra, bo v ljubljanski hali Tivoli v okviru promocijske turneje novega albuma Good news from planet Earth, kije izšel po dolgih letih pavze, nastopila odlična irska skupina Simple Minds. To bo prvi nastop te skupine pri nas, vstopnice za koncert pa so že v predprodaji na več prodajnih mestih po Sloveniji. Cena vstopnice v predprodaji je 2300 SIT, na dan koncerta pa bo cena nekaj sto tolarjev višja. KISS Skupina Kiss, ki je zaslovela predvsem v sedemdesetih letih s svojo značilno ikonografijo med predstavniki takratnega hard ročka, se je pred kratkim ponovno zbrala v originalni zasedbi. Gene Simmons in Paui Stanley, dva od štirih ustanovnih članov skupine, sta sicer z novincema Ericom Sin-gerjem in Brucom Kulickom nadaljevala z delom skupine Kiss in v taki zasedbi delujejo še danes. Za posebno priložnost, za nastop na akustičnem koncertu (MTV un-plugged), pa so se Kiss zbrali v originalni zasedbi Simmons, Stanley, Frehley in Chris in skupaj tudi posneli nekaj skladb. BEATLES Trije še živeči člani legendarnih Beatlov so se petnajst let po smrti enega njihovih najvplivnejših članov (če ne kar najvplivnejšega), Johna Lennona, ponovno zbrali v študijih Abbey Road v Londonu, kjer so sicer posneli številne svoje plošče. Zbrali so se z namenom,da posnamejo dve skladbi, v kateri bi vključili tudi stare trakove s posnetki Johna Lennona, ki jih hrani njegova vdova Yoko Ono. Pri snemanju nameravajo kljub naj-modernješi tehniki, ki jimje na raz- polago, uporabiti staro mešalno mizo z začetka sedemdesetih let. O ponovnem javnem nastopu v živo zaenkrat legendarna trojica še ne razmišlja. PEARLJAM Ameriška ročk skupina Pearl Jam snema nov album. Po promocijski turneji njihovega prejšnjega albuma, so Eddie Vedder in njegovi fantje ponovno v studiu, kjer pripravljajo material za novi album. Na njem naj bi bilo deset novih skladb, izšel pa naj bi še pred koncem letošnjega leta. ROXETTE Švedski duet Roxette bo v začetku oktobra po daljšem času predstavil novo skladbo. To bo single You don't understand me, ki bo kot najava izida novega albuma, izšel 5. oktobra. Konec prihodnjega meseca bo namreč izšel album z največjimi uspešnicami dueta Roxette, na katerem bodo poleg številnih znanih uspešnic te švedske zasedbe tudi tri popolnoma nove skladbe. AC/DC S predstavitvijo novega videa skladbe Hard as a ročk, so avstralski težkometalci po petih letih končno dočakali tudi izid njihovega novega albuma. Avstral- ci na njem zvenijo odločno in ostro kot že dolgo ne. Kot pravijo sami, se z abiumom Ballbreaker vračajo h koreninam heavy in blues glasbe. Album je izšel 22. septembra, pravo promocijo pa bo doživel v začetku leta 1996, ko se prične velika turneja, poimenovana Ballbreaker. ■ Mitja Čretnik PRED KONCERTOM: DEFUNKT Jesensko oživljanje Tudi na Radiu smo čisto zares stopili v jesen. Prvi jesenski dan je bil namreč zadnji čas, da se ponovno obudijo oddaje, ki smo jih čez poletje iz takšnih in drugačnih razlogov ukinili, pa obenem obljubili, da jih v septembru spet postavimo na noge. Med zadnjimi (ne pa zadnja), ki se je lotila te zahteve, je bila Bojana Špegel s svojim sredinim živ-žavom, oddajo, namenjeno otrokom, ki je v programu vsako sredo ob 18. uri. Primerno prenovljena je in ima novo ime: Živžavovski drobiž se ji reče. Voditeljica obljublja, da bo v njej slišati veliko iz življenja šol in vrtcev in da bodo v njej nastopali sami zanimivi gostje. Nezanimivih ne bo vabila, je odločna. Da imate radi Zdravniške nasvete, ste povedali že večkrat in mnogi ste jih čez poletje pogrešali. Tatjana Podgoršek je začela z novim nizom oddaj. Seveda si vsak voditelj želi, da bi našel zanimivo temo, ki bi jo bilo moč na primeren način razpletati, zato bo Tatjana vesela vsakega vašega namiga. Zdravniški nasveti so v programu prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Pred tednom dni je rekla: "Kamorkoli pogledaš, povsod samo kihanje. Že vem, o čem bomo govorili za začetek: o prehladu." In so. Tehnično obe oddaji izpelje Marjan Slapnik, ki ima to (ne)srečo, daje njegov turnus v glavnem popoldanski. Do roka pa koncepta jesenskih oddaj še niso predložili kvazik-vizovci, ki zaenkrat menda vedo le to, da Kvazi kviz spet bo. Vprašanja kdaj pa ne slišijo radi. Marjan Slapnik: "Najbolje se sicer počutim za mešalno mizo, ampak, kaj češ..." Od 18. do 20. oktobra bo v Kranjski Gori srečanje Združenja lokalnih radijskih postaj Slovenije, ki ima tudi tekmovalni značaj. Tokratno srečanje organizira Radio Jesenice. Mi pa bomo letos s svojimi stvaritvami sodelovali v vseh razpisanih zvrsteh. ■ mkp Pojutrišnem se nam torej v Šaleški dolini z nastopom skupine Defunkt obeta glasbeni dogodek leta. Dogodek ni pomemben le za Velenje in to dolino, pač pa tudi za vso Slovenijo, saj spada poleg nastopa Simple Minds prihodnji mesec v Ljubljani, prav gotovo med vrhunce zabavno godbene koncertne sezone pri nas. Če ne v samem komercialnem smislu, pa prav gotovo v smislu kvalitete nastopajočih in same umetniške vrednosti nastopa, ki bo prav gotovo na vrhunski ravni. tudi Prince, potem je nastop Defunktov za vas kot naročen. Za sploh ne pretiranih 1200 tolarjev boste dobili obilo dobre plesne glasbe in čudovito zabavo, ki bo prav gotovo trajala daleč v noč. Defunkti so namreč znani po tem, da na nastopih v živo z raznimi improvizacijami in solističnimi vložki skladbe daljšajo v nedogled in tako ves čas držijo občinstvo na nogah. Čeprav spada sobotni velenjski koncert skupine Defunkt v okvir promocijske turneje njihovega zadnjega Čeprav Defunkt niso klasični zabavljači širokih ljudskih množic, pa njihova ritmična in plesna glasba obeta dobro zabavo tudi tistim, ki skupine sicer ne poznajo. Zato obisk koncerta toplo priporočamo vsem, ki jim je všeč funky s čvrstim basom in prodornimi pihali. Če imate radi Jamesa Brovvna in če vam je blizu George Clinton, pa nenazanje albuma One world, pa lahko pričakujemo, da bodo na nastopu igrali tudi stare skladbe iz njihove bogate, petnajstletne zgodovine, med njimi tudi tiste najbolj zabavnjaške s prehodnega albuma Cum funky. Obeta se nam torej dogodek, ki ga, še posebej v velikem pomanjkanju podobnih, nikakor ne gre zamuditi. Zatorej še enkrat: v soboto, 30. 9. ob 21. uri v Rdeči dvorani v Velenju - DEFUNKT. Vstopnice po 1200 SIT lahko kupite v predprodaji v Velenju (MAX klub, tel. 854 367), Ljubljani (SAX pub) in Mariboru (Satchmo in Tildo's). Pridite in uživajte! ■ MitjaČretnik 10 MS CiIS ■■■■IIIIIIIIMMMMIlIMMHHIIMIIMMMHMillllHtlMMMIMHIIIIIIlilMHMttM MNENJA, ODMEVI _ Javno pismo vodjem poslanskih skupin poslancev Državnega zbora RS Spoštovani vodje poslanskih skupin in poslanci v Državnem zboru Republike Slovenije ! V sredo, 20. septembra 1995 ste ob obravnavi Predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja glasovali o amandmaju, s katerim je bilo predlagano, da bi tudi Mestna občina Velenje pridobila pravico, do vzpostavitve delovanja Šolske uprave Velenje. Za sprejem takšnega amandmaja so si prizadevali : poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije g. Franc Avberšek in g. Ivan Verzolak ter svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije g. Jože Zupančič, skupaj z vodilnimi in strokovnimi delavci Mestne občine Velenje. S potrebno večino je bil amandma v Državnem zboru sprejet. Vsi, ki v Mestni občini Velenje kakorkoli sodelujemo pri načrtovanju in uresničevanju razvojnih hotenj občine in mesta Velenje, smo to odločitev sprejeli z velikim veseljem. Sprejem amandmaja namreč za Velenje pomeni mnogo več, kakor zgolj pravico, da se v okviru ministrstva, pristojnega za šolstvo, za odločanje o upravnih zadevah in za izvajanje kadrovskih, finančnih in organizacijskih nalog ustanovi Šolska uprava Velenje. Sprejem amandmaja pomeni, da so vsi tisti, ki so zanj glasovali, sprejeli in doumeli vlogo mesta Velenje kot kulturnega, gospodarskega in upravnega središča v tem delu Slovenije. Pridobiti si to mesto v slovenskem prostoru ni politična ambicija, marveč nujnost, če želimo prebivalcem Šaleške doline zagotoviti prihodnost in razvoj tudi na področjih, kot so: izobraževanje, kultura, turizem, trgovina in še kaj. Območje, na katerem živimo, ne more in ne sme biti zgolj prostor, ki Sloveniji zagotavlja potrebe po energiji, kjer se razvijajo industrijske panoge, ki zagotavljajo zaposlitev 19500 delavcem in preživetje 33500 prebivalcem. Velenje in njegova okolica morata ljudem zagotoviti možnost razvijanja vseh vrst dejavnosti v sprejemljivem in smiselnem med- sebojnem razmerju ter po načelu, da so prioritetne tiste dejavnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj. Izobraževanje je gotovo pogoj razvoja. Na področju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, torej na področju Upravne enote Velenje, je v proces izobraževanja vključenih 9020 učencev in dijakov. Število osnovnošolcev v Mestni občini Velenje znaša 4352, v Občini Šoštanj 958, v občini Šmartno ob Paki pa 354, v Centru srednjih šol Velenje se usposablja 2500 dijakov. Nižjo glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje obiskuje 785, srednjo pa 71 učencev. Glasbeno izobraževanje je v nižji, srednji in pripravnici visoke glasbene šole doseglo zavidljivo raven, glede na število učencev in število programov. Intenzivno se razvija in poteka izobraževanje odraslih v Ljudski univerzi, ki letno izvede več kakor 120 različnih vrst izobraževanja. Deluje tudi enota Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. V Mestni občini Velenje si še posebej prizadevamo za razvoj višjega in visokega šolstva, saj imamo za to vse pogoje. Iskreno upamo, da boste poslanci Državnega zbora Republike Slovenije kmalu dokončno sprejeli vse zakone s področja šolstva ter tudi pri sprejemanju drugih zakonov, s katerimi se ureja organiziranost državne in lokalne uprave, znali slediti interesom prebivalcev Šaleške doline. V letošnjem letuje minilo 120 let obstoja Premogovnika Velenje, 35 let od pričetka razvoja Gorenja, več kakor 65 let je preteklo, odkar naša dolina zagotavlja večino potreb po električni energiji Republiki Sloveniji. Vzporedno so se razvile številne dejavnosti, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj mestu, občini in dolini, posebej še, če bodo vsi, ki postavljajo zakonske osnove in s tem vizije razvoja, tudi v prihodnje ustvarjalno presojali položaj in vlogo Mestne občine Velenje v slovenskem prostoru. ■ Za Mestno občino Velenje Župan Srečko MEH Problemi parkiranja v Velenju Strokovnjaki so baje izračunali, da v ožjem centru Velenja manjka 250 parkirnih prostorov. Najtesneje je ob določenem dnevnem času na parkirišču Standarda, kjer se križajo interesi obiskovalcev trgovskega podjetja Era in stanovalcev Standarda. Iz občinskih pisarn je prišel idejni projekt z eno samo rešitvijo: še preostanek zelenih površin in dreves ter edinega igralnega prostora za otroke se spremeni v parkirne prostore. Prebivalci Standarda, predvsem D vhoda (upamo, da se nam bodo preostali prebivalci v prid svojih otrok pridružili) ne bomo nikoli dovolili take rešitve. Zato predlagamo svoje: zgradi naj se še ena etaža nad že obstoječimi parkirišči. V času, ko se zbira denar za to (tudi s "preživelim" samoprispevkom), pa se naj popravijo nekateri nelogični predpisi: če bi se zopet dovolilo delavcem Osnovne šole Gustava Šiliha parkirati na njenem dvorišču (kar so počeli brez nezgode skoraj trideset let), bi sprostili vsaj 12 parkirišč v ožjem centru, tudi pred Standardom. Redarji, ki delijo kazni pred OŠ Gustav Šilih, naj bi usmeijali voznike, ki iščejo parkirišče za Standardom, na parkirišče za občino, pred Rdečo dvorano in pod grad, kjer je še vedno veliko prostora. Za to bi bil dobrodošel še kakšen podhod pod glavno velenjsko prometnico. Reševanje parkirnih prostorov le z žrtvovanjem zelenic in dreves je zelo zgrešena, kratkoročna in morda (na videz) najcenejša možnost v veliko škodo še vedno zelenega mesta Velenja. Toda ob takem neekološkem in nazadnjaškem razmišljanju naših oblastnikov bo prav kmalu izgubilo ta svoj sloves. Tudi je nesprejemljivo razmišljanje, da bodo lastniki stanovanj v blokih smeli odločati le o 2-metrskem pasu okrog svojega bloka, o vsem ostalem pa bo razmišljala trenutna oblastna garnitura: v prid zelenemu okolju ali proti njemu, pač glede na ekološko ozaveščenost ali nazadnjaštvo njenih predstavnikov. (Toda drevesa rastejo 20 let, mandatna obdobja pa 4-letna). Vsem ljudem, tudi predstavnikom oblasti, pa bo moralo postati čim hitreje jasno, da ima tudi razvoj nekje postavljene meje, da so se v svetu tega že zavedli in začeli razmiljati s ciljem trajnostnega življenja. ■ Stanovalci Šaleške 2D za Marija Šavor Zahvala V nesreči spoznaš prijatelja! Minilo je pet mesecev, odkar nas je doletela huda nesreča. Strela nam je uničila gospodarsko poslopje. Takoj so nam priskočili na pomoč sosedje, prijatelji in znanci. Iz vsega srca se še enkrat zahvaljujemo: Francu Viheiju, Srečku Petku, Sedovnikovim, vsem darovalcem lesa, vsem, ki ste nam fizično, denarno, materialno ali na kakršenkoli drug način pomagali, Planinskemu društvu Vinska Gora, Občini Velenje, Premogovniku Velenje, PLP Velenje in Zavarovalnici Triglav za hitro ukrepanje. To je odraz solidarnosti, ki je ne bomo nikoli pozabili. Brez vas, dragi prijatelji, in brez vaše pomoči ne bi zmogli v tako kratkem času spraviti poslopje pod streho in živino v hlev. Rek "v nesreči spoznaš prijatelja" se je pri nas potrdil za resničnega. Ko ti ognjeni zublji uničijo življenjsko delo, bolečina v prsih ne mine. Bodri pa nas spoznanje, da imamo veliko prijateljev. Vsem supaj Še enkrat iskrena hvala in srčna želja, da bi vsi naši "pomagači" nikdar ne potrebovali pomoči v tak namen. ■ Aubrehtovl in vsi prizadeti Kako glasujejo naše poslanke in poslanci? Državni zbor Republike Slovenije je v sredo, 20. septembra, obravnaval dopolnila k zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V sklopu I80-ih dopolnil je bilo tudi dopolnilo dveh poslancev iz mestne občine Velenje, s katerim je bila predlagana šolska uprava tudi v Velenju. V osnovnem besedilu predloga je bila šolska uprava predvidena v vseh mestnih občinah, razen v Velenju. V času glasovanja o našem dopolnilu je bilo prisotnih 51 poslank in poslancev. Dopolnilo je bilo sprejeto s 26-imi glasovi za in 20-imi glasovi proti. Ostali so se pri glasovanju vzdržali. Za so glasovali vsi prisotni poslanci Združene liste socialnih demokratov: mag. Franc Avberšek, dr. Lev Kreft, dr. Ciril Ribičič, Jože Jagodnik, mag. Janez Kocijančič, dr. Mateja Kožuh Novak, Borut Pahor, Miloš Pavlica, Breda Pečan, Miran Potrč, Ivan Sisinger, Franc Lipoglavšek in dr. Dušan Bavdek. Za so glasovali še: Tone Anderlič - LDS, Gabrijel Berčič -LDS, Ljerka Bizilj - LDS, Franc Černelič - SKD, Janez Jančar -LDS, Metka Karner Lukač - SLS, Andrej Lenarčič - DS, Marijan Poljšak, Vika Potočnik - LDS, Danica Simšič - DS, Jožef Školč - LDS, Ivan Verzolak - SND in dr. Franc Zagožen - SLS. Proti so glasovali: mag. Dragan Černetič - LDS, Geza Džuban - LDS, Benjamin Henig-man - SKD, Miran Jerič - LDS, Jožef Kocuvan - SKD, Janez Kopač - LDS, Maksimilijan Lavrinc - LDS, Ivan Oman - SKD, Lojze Peterle - SKD, Ignac Polajnar - SKD, Jana Primožič - SKD, mag. Jože Protner - LDS, Ciril Pucko - SKD, mag. Marjan Šetinc - LDS, Jadranka Sturm Kocjan -LDS in dr. Janez Zupanec - LDS. Edina stranka, ki je predlog dopolnila soglasno podprla, je bila torej Združena lista socialnih demokratov. ■ Združena lista socialnih demokratov Velenje Bojan Kontič Zahvala Bolnišnici Topolšica! Šele v nesreči človek spozna svojega prijatelja in šele ko zbolimo, se ljudje zavemo, kako pomembna je hitra in učinkovita zdravniška pomoč, lepa beseda in dobra bolniška oskrba. Velikokrat je od tega odvisno življenje, največja vrednota torej, ki jo ljudje sploh imamo. V zadnjem času sem veliko prebrala o potrebnosti oziroma kar o obstoju bolnišnice v Topolšici. Veliko črnila je bilo prelitega in izrečenih je bilo tudi veliko grdih besed, ki si jih zaposleni v bolnišnici v Topolšici in bolnišnica sama, nikakor ne zaslužijo. Ravno hitri intervenciji dr. Rebernika in bolniškega osebja bolnišnice Topolšica gre zahvala, da lahko sploh pišem te vrstice. Vse dneve, ki sem jih konec letošnjega avgusta zaradi bolezni preživela v Topolšici, sem bila deležna odlične zdravniške oskrbe in pozornosti vsega bolniškega osebja. Tudi hrana, čistoča in vse, kar je potrebno za dobro počutje, je bilo na zavidljivi ravni. S tem svojim pisanjem želim pravzaprav opozoriti vse odgovorne, da naj vendarle storijo vse, da zagotovijo obstoj in memoten razvoj bolnišnice v Topolšici. Prepričana sem, da to moje mnenje deli večina prebivalcev Šaleške doline in okoliških krajev ali pa vsaj tisti, ki so že potrebovali pomoč te naše najbližje bolniške ustanove. Na koncu se naj še enkrat zahvalim vsem zdravnikom, medicinskim sestram in ostalemu bolniškemu osebju za vse dobro, ki sem ga bila deležna v dneh, ki sem jih preživela v bolnišnici v Topolšici. Hvala! ■ Marta Trampuš, Velenje avtobus vsako soboto ob 5 izpred Rdeče dvorane tel.: 853-081, 850- ZDRAVSTVENI DOM VELENJE organizira TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA za vse, ki se želijo naučiti bolje obvladovati vsakdanje strese s tehniko avtogenega treninga in uporabe najmodernejše avdio-vizualne tehnike BRAIN STYM. Tečaj vodi Zvonka Sevšek, specialistka klinične psihologije. Trajanje: sedem srečanj, vsak ponedeljek ob 18. uri v Zdravstvenem domu Velenje. Cena: 140 DEM v tolarski protivrednosti, možnost plačila v dveh obrokih. Prijave na telefon 856-711, interna 268, dopoldne. Vtisi z New York City maratona Piše: Stane Lipnik Nedelja, dan ko bo treba preteči nekaj več kot 42 km. Zgodaj zjutraj smo se odpravili pred newyorško knjižnico. Postavil sem se v nepregledno vrsto tekačev, ki se je hitro pomikala naprej. Vsakih 5 minut je odpeljalo 10 avtobusov na otok Staten Is-land, kjer je bil izhodiščni tabor, pred štartnim mestom maratona, na mostu Verrazano Narrovvs bridge. Imeli smo po volji na izbiro kruhke, čaj in brezkofeinsko kavo. V neomejenih količinah sta bili na razpolago tudi uradni pijači NYC marathona Getorade in čista, nepreparirana studenčnica s pH7 iz Vermontskih studencev. Odločil sem se za studenčnico ter jo brez potrebe pil, da bi si kakor kamela naredil malo zaloge. Organizirana je bila jutranja telovadba in sveta maša, skratka bilo je vsega po malem za vse. Do devetih je bilo treba oddati na avtobuse prtljago. Do štarta so bile še tri ure. Bilo je oblačno novembrsko jutro in nisem nameraval prezebati v hlačkah in majici. Obdržal sem rabljeno trenirko, ki sem jo poklonil newyorškemu Rdečemu križu, predem smo tričetrt na dvanajst odšli na štart. Glede na predviden čas teka sem bil razporejen v rdečo štartno skupino. Bili sta še modra in zelena, kamor so bili razporejeni tisti, ki so nameravali doseči atletske rezultate. Ko sem se ob enajstih odpravil proti izhodišču, je tam čakalo že mnogo ljudi. Sedel sem na tla. Na moji levi je sedel Danec, ki se je odločil praznovati svoj rojstni dan z maratonom v New Yorku. Čestitala sva drug drugemu za rojstni dan. Oba sva imela enako namero. Na desni sta bila skrbno negovana, prijazna zakonca iz Ženeve, ki sta obdelovala svoje sklepe in mišice z lepo dišečimi spreji in mazili ter jih ponujala nam sosedom. Bilje predvolilni čas. Najbrž se je tudi zato podal med nas guverner države New York. Med slučajnimi izbranci je tudi meni z "be quickly!" stisnil roko in voščil hiter tek. Bilo je dovolj vznemirljivo in je čakanje na štart hitro minilo. Končno smo se pomaknili na štartno mesto. Nad nami je na različnih višinah, verjetno z različnimi nalogami, grmelo deset helikopterjev. Nekoliko bolj levo je nastal hrup. Na ramena so svatje dvignili nevesto in ženina, ki sta se vzela tu tik pred štartom. Poročna oprava ju ni stala mnogo. Nevesta je imela preko tekaškega dresa pajčolan, v laseh pa venček narcis. Ženin pa srajco z metuljčom. Za njun zakonski maraton sta doživela najbolj množično in glasno čestitko, kar si jih je mogoče zamisliti. Ob meni je stala skupina Nizozemk iz Univerzitetnega kliničnega centra v Utrechtu. Na hrbtih so nosile napis "Tečemo za Sarajevo!" Napetost je naraščala. 30.000 maratoncev, vsak s svojimi zmožnostmi in upi, je čakalo na svojo izkušnjo o NYC maratonu in vsaka bo drugačna od druge. Temperatura zraka je bila za tek ugodna, vlažnost pa previsoka. Topovski strel in štart je uspel. Bil sem dovolj daleč od štartne črte, da sem se lahko postopoma pri- vadil na tek. Šele nekje na sredini mostu proti Brooklynu sem lahko začel teči svoj tek. Tam daleč na drugem otoku, s ploščadi na Kipu svobode, je žena bolj slutila kot videla, kaj se dogaja na najdaljšem visečem mostu čez morsko ožino. Na koncu mostu v Brooklynu sem osupnil. Deteljica cest je bila podobna nabiti tribuni ogromnega stadiona. Iz desettisočih grl je grmelo na nas: "Go! Go, you can do it! You are famous! It's a Happyday! It's a Holiday! Thanks for ever!" To je bilo najlepše navijanje, kar sem ga kdaj slišal in videl. Pločniki vzdolž bulevarja so bili natrpani. Tisoče rok se je stegovalo na cesto in se hotelo dotakniti maratoncev iz vseh dežel sveta. Glasbene skupine so bile razmaknjene le toliko, da se niso motile. Bili so odlični bandi, kar ustavil bi se in poslušal. Pritegnil meje transparent "Joe go for your seven broth-ers!" Preštel sem fante ob njem in res jih je bilo sedem. Kakih dvesto metrov pred seboj sem v višini kolen zagledal ročico, ki se je nihče ne dotakne. Malček je nevarno silil na cestišče. Prezrt je otožno strmel v mimohiteče. Počepnil sem k njemu in pritisnil njegovo dlan na mojo. Oči so se mu hvaležno razpirale. Moje želje za njegovo srečno prihodnost so ga polnile kot sapa balonček. Bila sva srečna oba. Pobožal sem ga po resastih kodrih in odhitel dalje. Začelo je rositi. Za tekače manj udobno, a bolj udobno kot z vlago nasičen zrak. Tekel sem eno uro in pretekel 15 km, to je bilo odločno preveč za moje tekaške sposobnosti. Nejevoljen sem bil, ker sem se dal čustveno zapeljati in pozabil kontrolirati tek. Iz počutja sploh nisem bil v stanju ugotoviti utrip srca. Moje srce je očitno bilo za Brooklyn in ne za maraton. Saj nisem prišel tekmovat, le pozabiti ne bi smel, koliko kilometrov imam še pred seboj. Začel sem teči bolj počasi, ob "napajališčih" pa nisem med tekom vrgel vode vase in po sebi, temveč sem med hojo naredil nekaj odmerjenih požirkov. Pritekel sem v židovsko naselbi- no. Židje so v svojih tradicionalnih črnobelih oblačilih dostojanstveno in zadržano pozdravljali maratonce. Iz nedolžnega rosenja je nastal zoprn gost jesenski dež. Na srečo je presahnil tam nekje sredi teka skozi Queens. Ob Vzhodni reki navzdol je začel vleči hladen veter in me premočenega ohlajal še zlasti na mostu Queensboro bridge preko Vzhodne reke. Ko sem tekel navzdol proti podvozu na drugi strani reke, na Manhattanu, sem občutil prve znake krčev. Prestrašil sem se: ali bom morda tu nekje med petindvajsetim in tridesetim kilometrom moral plačati lahkomiselnost na začetku teka? Zavil sem na prvo postajo prve pomoči in se prepustil v obdelavo orjaškemu zamorcu. Mišice na nogah je obdeloval silovito in zbal sem se, da me bo raztrgal ter zmetal v kotel. Delo je opravil hitro in temeljito, do konca teka ni bilo več krčev, le bolelo me je povsod, kamor je položil svoje zdravilne roke. Ko sem se vrnil na progo, sem dobil nove sosede. XV. . ' -. vC> OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE " EB 30. september, praznik občine Šoštanj Nov občinski praznik v Šoštanju Ob porodnih krčih, ki spremljajo uvajanje nove krajevne samouprave in s tem nastajanje novih občin, se v teh novih občinah razumljivo najprej (po)iščejo identifikacijske točke, to je grb, zastava in seveda tudi občinski praznik. Čeprav je Šoštanj na nek način podedoval občinski praznik bivše občine Velenje, 8. oktober, ki seje vezal na pomemben dogodek iz druge svetovne vojne so si v novi občini želeli za novo občino tudi nov datum in s tem tudi na ta način simbolno označiti nov začetek. Brskanje po zgodovinskih kronikah je kot možen datum ponudilo 30. september. Na ta dan, leta 1436 je namreč, po pričevanju šoštanjskega kronista Franca Hribernika Celjski knez Friderik podelil trgu Šoštanj trške pravice. Iz listine grofa Friderika Celjskega izvemo, da so Šoštanjčani' smeli imeti točilnice in tedenski sejem, pa tudi, daje bilo dovoljeno prevažati sol proti Slovenjgradcu le skozi Šoštanj. Toda točilnice so odpirali tudi kmetje, ljudje so začeli hoditi na sejem v Velenju in prevozniki soli so opustili določeno cesto in uporabljali druge. Vse to Šoštanjčanom seveda ni bilo po godu, zato so prosili Friderika za zaščito, ki so jo tudi dosegli. Friderik [e ukazal Joštu Vaistu, gradniku v Šoštanju in Hieronimu Voitlanderju, šoštanjskemu trškemu sodniku, da mora odstraniti vse novotarije in skrbeti za stari red. | Potrebno pa je zapisati, kot je to poudaril že tudi sam Hribernik, da ta listina ne predstavlja prave starostne meje trga Šoštanj. Trško naselje je bilo v srednjem veku narr.reč določeno s svojimi pravicami. Med njimi so najpomembnejše pravica do svojega sejma, do pobiranja mitnin pri vstopu ter pravica do svojega trškega sodnika (ki je imel sicer le omejene pristojnosti). Tak trški sodnik pa se v Šoštanju omenja že 10.04.1348. Sam trg Šoštanj pa se omenja z imenom prvič 21. 01. 1355, ko se v opisu posesti omenja tudi "daz haws ze Schoennstein vnd funf hofstet in dem marcht gelegen..." Omembe trških sodnikov ter samega trga lahko potem spremljamo še naprej v 14. in 15. stoletju. Torej jegotovo, daje Šoštanj dobil trške pravice že vsaj v prvi polovici 14. stoletja. Če pa vzamemo v obzir splošen razvoj v Šaleški dolini pridemo do privlačne hipoteze. Vemo namreč, daje bilo Velenje trg že od leta 1264, ko se v listini prvič omenjajo trije "civis de Weln". Prav tako nam je iz listin razvidna velika rivaliteta med dvema največjima fevdalnima gospodoma v Šaleški dolini v 13. stoletju, to je med Ptujskimi, ki so posedovali velike posesti na vzhodu doline in tudi samo Velenje in so gotovo "odgovorni", daje Velenje že tako zgodaj postalo trg, ter grofi Vovbrškimi, ki so posedovali od konca 80-tih let 13. stoletja velika posestva Turn, Forhtenek in Šoštanj. Skoraj gotovo smemo domnevati, da so že grofje Vovbrški podelili med letom 1286 in 1322, ko izumrejo in jih nasledijo Žovneški - kasnejši Celjski, Šoštanju trške pravice. Trg Šoštanj je prešel kot nasledstvo v roke Celjanov in se krepil enako, kot so se krepili tudi grofje Celjski. Trg Velenje pa je ostal v rokah Ptujskih in je doživel skupaj z njimi stagnacijo v razvoju od 14. stoletj a daljg. Med ohranjenimi šoštanjskimi listinami sta najpomembnejši tisti, ki ju je cesar Friderik III. izdal v korist trga Šoštanja na dan 2. aprila 1492. V teh dveh listinah je namreč cesar podelil trgu novi pravici, da mu ni treba izročati ljudi, ki so se v trgu naselili ter da lahko zahteva nazaj ljudi, ki so se iz Šoštanja odselili brez dovoljenja. To sta namreč pravici, ki so jih imela le mesta in najpomembnejši trgi v monarhiji, ter dvigata Šoštanj med najpomembnejše trge takratne Štajerske. V zgodovini Šoštanja je to gotovo eden najpomembnejših trenutkov. ■ Tone Ravnikar zapleteni zgodovini ni človeštvo praznovalo brez razloga. Tudi prvi praznik občine Šoštanj je Zgodovinsko dobro utemeljen. Osebno menim, da je datum dobro izbran, saj narod, ki svoje zgodovine ne ceni in je ne pozna, tudi prihodnosti nima. Ta trditev nam je povsem razumljiva, če jo prenesemo v naravo, saj drevo, ki nima močnih in globokih korenin, ne more kljubovati vetru in ne daje bogatih sadov. mejnik, ko ocenimo opravljeno delo in razmislimo, kako naprej. V devetih mesecih smo sprejeli vse potrebne pravne akte za funkcioniranje občine. Od naložb pa bomo v oktobru končali dela, ki so bila začeta že pred 1.1.1995. Tako bomo dokončali gradnjo vročevoda Topolšica - Florjan, vodovod Bele Vode, vodovod Penk - Lokovica. Našo občino je letos že dvakrat prizadelo hudo neurje, ki je povzročilo ogromno materialno škodo. Pri odpravljanju posledic je bilo opravljenega veliko začetnega dela, pred nami pa gaje še obilo. V prihodnje bomo najprej pripravili dokumentacijo za številne nove projekte: ogrevanje Po-hrastnika, Goric, Gaberk in Raven, za šoštanjsko obvoznico, vodovod v Šentvidu in več lokalnih cest. Nikakor ne bomo pozabili na olepšanje in prenovo Šoštanja. Vsem občanom čestitam za prvi praznik Občine Šoštanj. Vnesimo medsebojno spoštovanje v vsakdanje življenje, naučimo se spoštljivo obnašati tudi do ljudi s političnim mišljenjem, ki je druačno od našega. Praznujmo in živimo skupaj v sožitju in miru! ■ Župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih Občina ŠOŠTANJ Občina Šoštanj je po površini največja občina, ki je nastala po preoblikovanju in razdelitvi nekdanje občine Velenje. Leži v zahodnem delu Šaleške doline med Velenjskim jezerom na vzhodu in Smrekovcem (1577 m), ki je navišja višinska kota v občini in hkrati najza-hodnejša točka občine. Središče občine je mesto Šoštanj, staro naselitveno jedro Šaleške doline, v bližini pa je tudi najnižja točka Šaleške doline (355 m) pred prehodom reke Pake v Penk. Najnižja točka občine je pod skornskimi hribi ob koncu soteske Penk (325 m), kjer reka Paka že vijuga v zahodni del Spodnje Savinjske doline. Občina Šoštanj danes meji na mestni občini Velenje in Slovenj Gradec (ti meji sta tudi najdaljši) ter na občine Črna na Koroškem, Ljubno, Mozirje in Šmartno ob Paki, dobrih tristo metrov občinske meje pa jo razmejuje tudi z občino Žalec. Na dan 30.6. 1994 je imela občina Šoštanj 8167 prebivalcev, 4045 moških in 4122 žensk. ■ Vir: Almanah občjri Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1995 Prireditve ob prazniku V počastitev praznika občine pripravljajo v Šoštanju vrsto prireditev. Začele se bodo jutri, v petek, 29. septembra, s slavnostno sejo Sveta občine Šoštanj ob 18. uri, kjer bo imel svečani nagovor župan dr. Bogdan Menih. Po seji bodo otvorili razstavo likovnih del. Veliko pa se bo v Šoštanju in okolici dogajalo na praznični dan, v soboto, 30. septembra: ob 18. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša in orgelski koncert, že ob 11. uri se bo na skakalnicah v Velenju pričelo 2. državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane in mladince do 18 let. Prireditev sodi v počasitev 40. obletnice smučarskih skokov v Šaleški dolini. Pokrovitelj prireditve, ki jo organizira SSK Velenje, bo župan občine Šoštanj. Tega dne pa bo potekal tudi odbojkarski rekreativni turnir za nagrado občine Šoštanj. Športnih prireditev, na katerih se bodo sodelujoči potegovali na nagrade občine Šoštanj, bo več tudi v prvih dneh oktobra: 4. oktobra na rokometnem igrišču v Šoštanju turnir naselij v malem nogometu; 6. oktobra kegiajški turnir v organizaciji kegljaškega kluba Šoštanj; 8. oktobra v Gasilskem domu Šoštanj hitropo-tezni šahovski turnir v organizaciji šahovskega kluba Šoštanj; RD Paka pripravlja tekmo za največjo ribo, Planinsko društvo pohod po šoštan- jski trški poti ... Posamezna kulturno umetniška društva in krajevne skupnosti pripravljajo proslave v svojih krajevnih skupnostih. 7. oktobra zvečer pa Odred Pusti grad Šoštanj pripravlja kresovanje. Udeleženci parade v kateri bodo lovci, gasilci, ribiči in druga društva s prapori in športniki z zastavami se bodo začeli že popoldne zbirati pred občino, od koder bodo z baldami krenili proti prizorišču kresovanja, istega dne ob 18. uri pa bodo v Pristavi pripravili tudi slovesnost ob pričetku avtobusnega prevoza otrokv šolo. Praznik bodo v Šoštanju počastili in povezali z vrsto pomembnih pridobitev, ki nastajajo v tem letu v občini: otvoritev vročevoda Topolšica -Florjan, vodovoda Visočki vrh - Bele Vode, telovadnice v Šoštanju, čistilne naprave na četrtem bloku Termoelektrarne Šoštanj in obnovljene hale Gorenja Notranje opreme. ■ mkp I Kako Šoštanjčani gledajo na svojo novo občino? Vprašanje, na katerega skoraj vsi po vrsti odgovarjajo približno takole: zdaj jo imamo, dolgo smo si jo želeli, kaj bo prinesla, pa bomo še videli. Prekmalu je še za pravične sodbe, nanje bo treba še malo počakati. Na vprašanje, kaj si želijo, da prinese, odgovarjajo različno. Franc Veternik, predsednik KS Zavodnje Silvo Mežnar, predsednik KS Skorno - Florjan vi «, M, JS. ■« v/ -s. /-. />. v, ■„ u. v,. y/ » -,. .. rs >s. /j. M. ss v- 's, /s. j,. w »i i« u //. !« tu M. v/ y/ u v. M K M '// ffi % 7 W « fi I lf]Ktt«ti(t*«ltil«3KKtt«ll Vodovod, toplovod in posodobitev cest Glavna naložba, ki so seje v krajevni skupnosti Skorno • Florjan lotili letos in jo tudi dokončali, je vodovod v Penku, ta čas pa dokončujejo toplovodno omrežje za 17 gospodinjstev. Računajo, da bodo dela dokončali v oktobru in se novembra priključili na omrežje. "Letos smo uvedli tudi organiziran odvoz smeti iz skoraj vseh delov krajeve skupnosti, tako da v kraju nimamo več divjih odlagališč. Ostal nam je le še del Penka, vendar se trudimo, da bi tudi ta predel še letos vključili v organiziran odvoz odpadkov," pravi Silvo Mežnar, predsednik KS Skorno - Floijan. Silvo Mežnar: 'Tudi v Penk želimo uvesti organiziran odvoz odpadkov." Načrtov za naprej pa imajo še veliko. V naslednjem letu bi radi, če bo mogoče dobiti denar iz proračuna, posodobili vsaj dve krajevni cesti, eno v Floijanu in eno v Skomem. Ob tem pa na tihem upajo, da bo denar tudi za postavitev avtobusnega postajališča v Podhrastniku, kjer morajo šolarji danes na avtobus čakati kar v križišču. "Z občino Šoštanj dobro sodelujemo. V njej je veliko posluha za delo in življenje v krajevnih skupnostih," ocenjuje vezi med občino in krajevno skupnostjo Silvo Mežnar. ■ mkp Prva naloga: vodovod Šentvid - Sleme Med prednostne naloge, ki se jih nameravajo lotiti v kratkem, v krajevni skupnosti Zavodnje uvrščajo vodovod Šentvid - Sleme. 'Ta vodovodni sistem je nujen zaradi pomanjkanja vode, pa tudi zato, da ljudje v tem predelu Zavodenj dobijo ustrezno pitno vodo. Danes ima vsako posamezno gospodinjstvo namreč svoje zajetje," pravi predsednik KS Zavodnje Franc Veternik. V letošnjem proračunu občine Šoštanj je za pridobitev dokumentacije že predvidenih nekaj sredstev in računajo, da bodo naslednje Franc Veternik: "Z občino Šoštanj dobro sodelujemo." leto lahko z naložbo tudi pričeli. Prav tako so prepričani, da bi prihodnje leto prišlo na vrsto tudi nadaljevanje urejanja ceste Zavodnje - Sleme, ki jo financira republika, želeli pa bi si tudi asfaltnih prevlek na mnogih krajevnih cestah, ki vodijo do posameznih kmetij. Teh cest pa je v kraju veliko. "Moram pa reči, da z novo občino Šoštanj dobro sodelujemo veliko se dogovarjamo in medsebojno seznanjamo," je povedal predsednik KS Zavodnje Franc Veternik. ■ mkp Leopold Kušar, predsednik kS Lokovica ^ see SS* ^ ^^ SSE ^ S&S SK SS 3SS SSC CSf SSE SSS ^Sr Se 3BS 32£ SSS "Obeti so prej slabi kot dobri!" Jerica Gracer postal tudi živahnejši, z več prireditvami, več obratovalnicami." RUDI PIREČNIK: "Rojen Šoštanjčan sem, poročen s Šoštanjčanko, je potem kaj čudnega, da si želim ponovnega razcveta? Včasih je imela občina Šoštanj vse, od policije do sodnije, celo zapor. Rad bi, da bi to nova občina dobila nazaj. Zaenkrat se še ne pozna, da je Šoštanj samostojna občina, saj je treba še po vse Rudi Pirečnlk v Velenje. Čaka jo še veliko dela. Predvsem pa si želim, da bi končno prišla na vrsto obnova starega mestnega jedra, potem pa že še bo." MIHAELA BRITOVŠEK: "Premalo časa je še, da bi človek lahko realno ocenil, kakšne spremembe so nastale s samostojno občino Šoštanj. Tudi občinska uprava še ni postavljena. Res pa je, da vsaka stvar potrebuje svoj čas. Mislim, da bi morala biti prva Z zadovoljstvom Leopold Kušar zre na dosežke v zadnjih nekaj letih. Kljub tarnanju glede premalo denarja za vse potrebe so postorili marsikaj. Sploh uspešni so bili pri posodabljanju cest, reševanju oskrbe s pitno vodo in še kaj bi lahko omenili. Občinski proračun bivše velenjske občine, samoprispevek, pomoč šoštanjskih termoelektrarn in prispevki krajanov v denarju ali v prostovoljnem delu so predstavljali neprecenljive vire za njihove naložbe. "Vse do letošnje pomladi smo bili zelo marljivi. Tega pa za kasnejši čas ne morem trditi. Razlog je ta, da so KS izgubile status pravne osebe. V šoštanjskem občinskem svetu imamo dva svetnika, za katera upamo, da bosta uspešno zastopala interese krajanov, če le Leopold Kušar: "V planu občine Šoštanj se nismo našli, kar pa upam, še ne pomeni, da bomo ostali na stranskem tiru!" ne bodo imela pri tem večjega vpliva strankarska hotenja," poudarja Leopold Kušar. V letošnjem delovnem programu so predvideli ureditev lokalne ceste Križnik - Penk, za cesto Šaleška magistrala - Sre-bre in lokalko Ramšak denar je, vendar ga za zdaj še ne morejo porabiti. "Potreb imamo še veliko. Posebej ne bom omenjal kanalizacije, toplifikacije,... Glede nadaljnjega razvoja svojega kraja nisem preveč optimističen. Gospodar, ki ne razpolaga z denarjem, ne more gospodariti, kajšele biti dober gospodar !" je ob koncu povedal Leopold Kušar. ■ (tp) Matjaž Natek, predsednik KS Šoštanj SS W //, M W M V* t/. M V/. W H/ /I. M V/- W '////. MA V/ W V* //. '//. W VJ /I. //. W. V> V. //. //. VZ Vr V/ //. M VA '// V/ « M //. W '// //, //< ^ & K '//. Ki K. V. K th '6 Hi K ''/,. V, % i Staro mestno jedro čaka na priložnost Nobena skrivnost ni, da v krajevni skupnosti Šoštanj niso vsi zadovoljni z novim statusom krajevne skupnosti, ker je ta prinesel veliko sprememb. Matjaž Natek pravi: "Lažje bi bilo, če bi me vprašali, kako je krajevna skupnost Šoštanj živela in delala v preteklosti. Imeli bi veliko povedati, saj za nami ostaja veliko." Med pridobitvami, na katere so še posebej ponosni, omenja prizidek k Domu kulture, obnovljen in razširjen most čez Pako, toplifikacijo Metleč in Primorske ceste in zdaj pričakovanje otvoritve športne dvorane pri osnovni šoli Biba Roeck. "Športno dvorano smo Matjaž Natek;" 8. oktobm se ne bomo odrekli." gradili s pomočjo samoprispevka Šoštanjčanov, ki se je iztekel 31. aprila letos in je zadnji objekt iz referendumskega programa. Veliko truda vlagamo zdaj v ureditev okolice športne dvorane in Maj-erjeve vile, tako da bo ta predd lahko v ponos kraju," pravi in obenem omeni, da med načrti ostaja še ureditev starega mestnega jedra, za katerega pa ne more reči, kdaj bo lahko do tega tudi prišlo. "Rad pa bi povedal, da krajevna skupnost Šoštanj ostaja pri praznovanju krajevnega praznika, 8. oktobru, ki ga bomo proslavili tudi letos," je še povedal Matjaž Natek, predsednik krajevne skupnos' Šoštanj. ■ mkp Zdravko Zager m m mM selimo novega toplovoda, ki bo šel v pogon v oktobru. To smo si želeli dolga leta in letos se nam ta želja uresničuje." BRANKO ŠKRUBA: "Šoštanj je včasih že bil občina Branko Skruba in teh časov se ljudje še živo spominjajo. Predvsem si želim, da si bomo v njej delili vse tisto, kar je naše in enotnost vseh v dobro celotne občine. Kot vodja oddelka glasbene šole pa si želim, da bi ta v novih prostorih zadihala s polnimi pljuči. Občani Šoštanja seveda pogrešamo precej stvari, vemo pa, da se čez noč ne da postoriti vsega. Pa seveda, to že moram reči: želim, da bi bila delitvena bilanca med novimi občinami poštena." JERICA GRACER: "Veste, kaj si želim zdaj, ko je Šoštanj samostojna občina? Pravzaprav moja želja ostaja ista kot je bila prej: da bi nam uspelo urediti stanovanje in primerne prostore za bivanje. Živimo na Trgu bratov Mravljakov, kjer imamo stanovalci skupna stranišča, kjer nimamo urejenega ogrevanja. Sicer pa rada živim v Šoštanju, ker je lep. Mogoče bo kdaj I všek Mihaela Britovšek naloga nove občine, da v Šoštanju vzpostavi red v prometu. To, kar se dogaja zdaj, je nevzdržno. Pogrešam tudi več kulturnih prireditev in več vezi med ljudmi, več medsebojnih povezav s krajevnimi skupnostmi. Zdi se mi, da si postajamo preveč odtujeni." mkp, vos ■ I I lr\J*f fW | ZDRAVKO ZAGER: "Predvsem je bilo zelo prav, da se je Šoštanj odločil za samostojno občino. Tako bodo vsaj sredstva za nove naložbe, za infrastrukturo ostala doma. Mislim, da smo si v občini izbrali tudi pravega župana, ki vidi dobrobit cele Doline, ne samo enega dela v njej. V Topolšici pa se v teh dneh ve- Viktor Potočnik, predsednik KS Ravne % 'te to to K to to to K to to % K % to to * * to to to to. Ivo Drev, predsednik KS Bele Vode % V. to to ^ to to to to % to. to to % ^ to. to to to tot toi to to ^ K to. to to ^ to. to M ^ to. K to to to K to to to V. » to to to to Vito "Slabi obeti nam niso v spodbudo!" Brez predstavnika se je težko boriti "Če nam bo kdo priskočil na pomoč, potem bomo morda zajeten spisek potreb še nekako izpolnili, sicer ne vem, kaj bo z razvojem naše KS. Ubadamo se s cestami, ki jih imamo v našem kraju veliko in precej med njimi še makadamskih, prav tako nam povzroča sive lase odpravljanje posledic lanskega in letošnjega neuija, pred leti smo naša gospodinjstva sicer priključili na mestni vodovod, toda naložba še ni povsem končana. Na vrhu Raven ponekod rešujejo oskrbo s pitno vodo še vedno z deževnico. Skratka, takole bi lahko našteval še in še. Čeprav bi se lahko pohvalili tudi z nekaterimi naložbami, je žal V krajevni skupnosti Bele Vode pravijo, da s tem, ko krajevne skupnosti ne delajo več s svojimi žiro računi, veliko izgubljajo. In da se to pri njih žbpožna. "Pozna se tudi to, da Bele Vode v občinskem svetu nimajo svojega predstavnika, ki bi se boril za kraj, ki bi bil agresiven, ko se delijo sredstva. Z denarjem, s katerim smo samostojno razpolagali v preteklih letih, smo v obrobnih krajih vedno delali kot dobri gospodarji, nismo ga zapravljali kar počez. Znali smo ga oplemenititi. Denar smo porabili samo za nakup potrebnega materiala, vse drugo pa smo opravili z udarniškim delom. Seveda bi dočakali, sploh pa ne mi na obrobju. Nismo tako bogati. Bojim se, da prihaja za nas čas, ki pomeni nazadovanje," pravi Ivo Drev, predsednik KS Bele Vode. Lani so rekonstruirali cesto Goličnik - Mazej, letos so v Belih Vodah računali, da bi jo lahko preplastili z asfaltom, pa to ni v načrtu in bo treba še počakati. Sicer pa naj bi letos dokončali vodovod Visočki vrh. 'Težko delo je to na jesen. Pogoji dela so na nadmorski višini 850 al pa 900 metrov drugačni kot v dolini. Sem prideta mraz in zima prej kot v dolino," ugotavlja Ivo Drev. ■ mkp Viktor Potočnik: "Sami vsega bremena ne bomo zmogli. Potrebna nam bo pomoč!" pač tako, da imamo potreb več in jadikovanju ob slabih obetih v prihodnje se ni moč izogniti," je o dosedanjem delu povedal predsednik sveta KS Ravne Viktor Potočnik. Ob tem je potarnal še o slabi sprotni obveščenosti o dogajanjih v občini Šoštanj. V šoštanjskem občinskem svetu namreč nimajo svojega predstavnika, pa tudi zapisnikov s teh sej ne dobijo. O tem, kakšne so njihove potrebe v prihodnje, so pristojne na občinskem vrhu že seznanili. Viktor Potočnik upa, da ne bodo ostale le mrtve črke na papirju, ampak se bodo spremenile v dejanja. ■ (tp) Ivo Drev: "Veliko delamo udarniško." tudi mi raje videli, da bi gledali druge, kako nam delajo, ampak tega še dolgo ne bomo Viki Drev, predsednik KS Topolšica SlKtotototototo to »ItSiHtoto -to to^tototototo to to to to to to to to to to. to & & % lit to. to to to 'to to to to to. to to to to % Dosežki brez primere Združene župnije Šoštanj, Zavodnje in Bele vode | *ss%s^*s«sg*»jK8*8*K88iit »T« aa « 888s«88«s £ 8fc £*»8*»S8t88«%S88*%*88«ig i Dela - dokaz medsebojne povezanosti Dobršen del prostora v Šaleški dolini, med Mestno občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki, zavzema občina Šoštanj. Po tej razgibani dolini ne manjka cerkvenih objektov kot zgovornih prič sožitja ljudi. Življenje ljudi kot skupnosti je nekaj, kar lahko "drži po koncu" občino v slabem in dobrem darnosti do kulturne dediščine. Samo letos je v tej župniji deležna večjih obnovitvenih del velika in mala cerkev ter svete stopnice na Belem križu nad Belimi Vodami. "Smisel novih občin je povezovanje med njenimi občani, strpnost, sodelovanje. Spodbudno pri tem je - glede na opravljena dela pri cerkvenih objektih, da občani občine Šoštanj vse to zmorejo. Življenje in delo ljudi v skupnosti je porok, ki lahko drži občino "po koncu" v slabem in dobrem. Če je občinski praznik priložnost za povezovanje z zgodovino in pogled v prihodnost, si želimo, da bi v takšni medsebojni vzajemnosti vztrajali, se plemenitili in na nek način s skupnimi močmi pripomogli k temu, da bi bila naša občina že na zunaj prepoznavna po vseh teh vrlinah." ■ Župnik združene župnije in dekan Šaleške dekanije JožePribozič Viki Drev, predsednik sveta KS Topolšica ob pogledu na opravljeno delo v zadnjih nekaj letih ne skriva zadovoljstva. Zakaj bi ga, ko pa "smo naredili izjemno veliko pri dvigu življenjske ravni krajanov. Zavidanja vredna so prizadevanja za ekološko sanacijo kraja, v zadnjih dveh, treh letih tudi področje reševanja težav glede oskrbe s pitno vodo. Ob vsem tem ni mogoče zaobiti še deleža pri sanaciji parka v Topolšici." Z volitvami, konec tega leta, bodo krajani Topolšice nekako potegnili črto pod obdobje petih ali še več let nazaj in poskušali z enakim poletom uresničiti tudi tisto, kar za zdaj Ivan Novak, predsednik KS Gaberke to to to to & to to to to K to toto to i Malo denarja, malo naložb vse družmirske kmetije je torej doletela tudi tamkajšnjo cerkev. Porušili so jo leta 1975, leto prej pa začeli izgradnjo nadomestne cerkve, prav tako sv. Mihaela v Skornem. Vanjo so prenesli veliki glavni oltar iz družmir-skega cerkvenega objekta, ki je iz leta 1748. Ta daje cerkvi svojstven pečat povezanosti starega z novim. Zanimivo pri tem je še, da v svoji zgodovini mesto Šoštanj nikoli ni imelo sedeža župnije v središču, ampak vedno na obrobju. V sedanji cerkvi sv. Mihaela v Skornem opravljajo bogoslužje od leta 1976 dalje, posvetitev pa je dočakala pred štirimi leti. Danes premore župnija 12 cerkva, od katerih pa vse ne služijo le bogosložju, ampak nudijo tudi primeren prostor za razne kulturne užitke. Posrečeno akustično urejen prostor in nove orgle v cerkvi v Skornem ter seveda izvajalci so jih doslej ponudili kar veliko. Še bolj kot to, pa v danem trenutku razveseljuje dejstvo, da so vse cerkve v združeni župniji v nekakšnem "valu obnove". Razveseljuje zato, ker so opravljena dela zgovoren dokaz povezanosti ljudi med sabo, njihove pripravljenosti, vernosti in pa tudi soli- Viki Drev: "Pred nami je še nekaj zahtevnih naložb, želim pa si tudi, da bi kraj bolj živel s turizmom kot živi danes." še niso. Pri tem bodo v ospredju vse večje težave glede kanalizacije, prav tako nameravajo nadomestiti zamujeno na področju posodabljanja in modernizacije cest, gospodinjstva v naselju Lajše bi radi priključili na mestni vodovod. "Sam pričakujem tudi več dogajanja na področju turizma. Možnosti za njegov večji razcvet imamo, vendar imam občutek, da kraj s turizmom -tako kot bi moral - ne živi. Sicer pa ocenjujem, da bo potrebnega glede na prihajajoče čase več razumevanja in strpnosti na skupnem prostoru" je še povedal Viki Drev. ■ (tp)) "Zadeve se v primerjavi s preteklimi leti niso ničkaj spremenile. Res je, daje denaija, ki ga namenja občina Šoštanj za KS, mnogo premalo za vse potrebe. Kolikor denarja smo imeli, toliko smo lahko naredili. Ali smo bili uspešni ali ne? Ocenjujem, da se sodimo med srednje uspešne KS." Tako vidi svoj kraj in njegov razvoj predsednik sveta KS Gaberke Ivan Novak. Med lani uspelimi naložbami velja omeniti izgradnjo črpališča vode v Vrhih, ob koncu leta še preplastitev ceste od glavnega križišča do Bizjak-; ovega klanca, ki še sicer ni Ivan Novak: "Po opravljenem delu se lahko uvrstimo med srednjo uspešne KS." povsem nared. Posodobitvam cest so namenili pozornost tudi letos, v katerem so končali še razširitev javne razsvetljave, montažo TV-pretvornika. "Precej razumevanja za naše potrebe smo našli v Tešu, nekaj manj v občinskem proračunu bivše občine Velenje, brez denarja KS in krajanov pa seveda tudi ni šlo. Kako bo z razvojem kraja v prihodnje? Pred nami so volitve članov v nove organe KS in od novega sveta bo v precejšnji meri marsikaj odvisno. Pričakujem in želim jim, da bi lahko naredili čim več," je še dejal Ivan Novak. ■ (tp) Obnova cerkve sv. Križa nad Belimi Vodami je najbolj "svež" dokaz, da ljudje radi sodelujejo. Naj bo tako še na ostalih področjih življenja in dela starejša kot so trške pravice mesta. Za cerkev sv. Mohorja in Fortunata ob obrobju mesta Šoštanj pa je znano, da obstaja od leta 1434 dalje. Sedež župnije je bil najprej v Družmirju, v vasi, ki je danes praktično ni več. Zaliva jo široko Družmirsko jezero. Enaka usoda kot Meje današnje občine Šoštanj se v celoti pokrivajo z mejami združene župnije Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode. Šoštanj kot samostojna duhovnija (kar pomeni, da je imel Šoštanj svojega duhovnika) je prvič omenjena leta 1261, in sicer cerkev sv. Mihaela v Družmirju in je torej Športna dvorana ob OŠ Biba Roeck bo končana prihodnji mesec 8 8 3? % 8 8 @ SSS 3SS ST« K Vi to 'A % V, 'A 'A 'A 8 8 Objekt, ki bo v ponos kraju in občini Da le zima ne bi bila prehitra! Izgradnja toplovoda v Topolšici največja naložba v Šaleški dolini v zadnjih nekaj letih 58 fe žž Hsž % se 'A 'A 8 % 8 « IlItllsiBSKilliSaSlIKSBiKI 8 « » B 8 « » B « 8 « 8 B 8 8 8 « B 8 8 « 8 ičž 8 S # 8 i« 8 8 8 i« 8 8 » « »8 8 8 8 « iS 8 K iS a 3 8 % 8 SŽ i« 8 8 8 8 8 £ 58 4» 8 «8 8 '«2 8 8 B 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 iS 8 8 8 8 » 8 8 «8 Ogrevanje prihodnji mesec Ni ga bilo obiska Belih Vod v zadnjih treh letih, da ne bi pri tem rekli kakšno tudi o vodovodu Visočki vrh. Tokrat smo se o njem s predsednikom gradbenega odbora za izgradnjo Zdravkom Bačovnikom, pogovarjali z namenom. Ali še bolje, v Bele Vode smo šli prav zaradi vodovoda. Tega v občini Šoštanj štejejo med pomembne pridobitve za katere bo občina bogatejša v letošnjem letu, njegovo otvoritev povezujejo s slovesnostmi ob prazniku občine, najbolj težko pa nanj čakajo uporabniki. Tistih 14 domačij, ki jim ta vodovod pomeni življenje in preživetje na višinskih kmetijah posejanih 850 ali pa 900 metrov visoko. "Vsak ima rad, da takrat, ko pipo odpre, iz nje priteče voda. Pri nas pa seje velikokrat zgodilo, daje takrat, ko je bilo največ dela, ko Belih Vodah borijo za to, da bi ta vodovod zaključili še letos. Čeprav so načrtovali in upali, da bodo naložbo lahko sklenili že pred jesenjo, se je, kot se to rado zgodi, zavleklo. "Domačini smo opravili vsa zemeljska dela, kolikor smo jih lahko. Lani smo naredili čudo, opravili zelo zahtevna zemeljska dela, na za stroje skoraj nedostopnih področjih, in položili 7200 metrov cevi. Strokovna dela smo prepustili strokovnjakom in podjetjem, kjer pa je marsikak dogovor padel v vodo. Zelo zadovoljni pa smo, to je že treba povedati, s podjetjem ESO Montaža, ki je opravila montažna dela," pravi Zdravko Bačovnik. "Zavedamo se, kaj pomeni zima brez vode in bojimo se, da bi nas letos spet prehitela. Enkrat smo že imeli sneg čisto blizu nas," se spominja Zdravko Dvomov, ali se bodo krajani Topolšice greli na daljinsko ogrevanje letošnjo jesen ali ne, danes ni več. Bodo se, in sicer načrtujejo, da bodo približno 10. oktobra poskusno priključili na vročevod tamkajšnjo bolnišnico, nato pa postopoma individualna gospodinjstva tja do konca prihodnjega meseca. Ogromno prizadevanj, dela, ničkoliko poti je bilo potrebnih, da so krajani širši družbi dokazali, daje izgradnja toplovoda edina in prava rešitev za ekološko sanacijo zraka v tem zdraviliškem kotičku Šaleške doline. Nič manj naporov ni zahtevala tudi uresničitev velikega zalogaja. Lotih so se ga lani, po besedah predsednika gradbenega odbora Vi kij a Dreva pa bodo največjo naložbo v zadnjih nekaj letih v Šaleški dolini zaključili konec letošnjega septembra. Projekt vključuje 162 gospodinjskih enot, bolnišnico, zdravilišče ter večje stavbe kot so dom krajanov, gasilski dom, šolo s telovadnico in podobno. Naložba (sekundarni in primarni del toplovoda) je veljala približno 400 milijonov tolarjev. "Finančno še nimamo pokrite v celoti. Konec tega leta naj bi dobili še pomoč republike v obliki dotacije ali ugodnega dolgoročnega kredita. Tako bi nekako lahko zaključili finančni krogotok februarja prihodnje leto. Ob tem nikakor ne smemo mimo deleža, ki so ga za izgradijo prispevali krajani. 6500 nemških mark, v blokih so gospodinjstva je gradnje telovadnice lotila aprila leta 1994, čez kakšen mesec pa jo bodo uradno in na primeren način predali namenu. Glavni izvajalec del je bil velenjski Vegrad, naložba pa bo, ko bo v celoti končana, stala kakšnih 180 milijonov tolarjev. Telovadnico so v Šoštanju gradili s samoprispevkom, ta se je iztekel 31. aprila letos, in s pomočjo podjetij. Na pomoč slednjih v Šoštanju še računajo tudi pri urejanju okolice objekta. Telovadnico so sicer želeli predati namenu pred začetkom novega šolskega leta, tako da bi pouk telovadbe že lahko potekal v njej, vendar so se dela malce zavlekla. Sam objekt je zgrajen, opravlajen je tudi prvi tehnični pregled. V telovadnici je že nameščene približno tri četrtine opreme. Na ureditev pa še čaka okolica objekta. "Zaključek del nekoliko kasni zaradi tal. Tla in parket so odštela nekoliko manj, so za naložbo plačali v enem letu, kar je precej. Seveda ne v enkratnem znesku, ampak vsak mesec dogovoijen delež. Kredit slovenskega sklada za ekologijo, občinski ekološki sklad, samoprispevek krajanov, delež bolnišnice in zdravilišča pa so predstavljali glavni denarni vir za naložbo. Dela na 6 km dolgi trasi primarnega voda so izvajali delavci Eso Montaže iz Velenja, na 10 km dolgem sekundarnem vodu pa polovico domači izvajalci, preostalo polovico pa dobavitelj cevi • nemška firma Panisovit." Skupaj z Vikijem Drevom si bodo ob koncu prihodnjega meseca krajani Topolšice najbrž vsaj malo oddahnili. Ob toplih radiatorjih in vdihovanju svežega zraka pa bodo najbrž pozabili na napore, ki jih je tako in drugače zahtevala izgradnja toplovoda. ■ (tp) Dimne zavese tudi v najbolj mrzlih zimskih dneh v Topolšici ne bodo več poznali. Bolnišnico kot enega največjih onesnaževalcev zraka v kraju bodo poskusno priključili na toplovodno ogrevanje že 10. oktobra, gospodinjstva pa postopoma do konca prihodnjega meseca. Dela so torej v zaključni fazi. Gradbeni odbor za izgradnjo športne dvorane ob osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju počasi sklenjuje svoje delo, vsaj tako pravi predsednik tega odbora Ivan Gaber. Investitor, Krajevna skupnost Šoštanj, se » Ivan Gaber: "Prepičan sem, da bodo športni objekt Šoštanjčani z veseljem koristili." (foto: mkp) pomemben del vsakega športnega objekta in prav zaradi sušenja parketa, ki potrebuje svoj čas, predaja namenu še ni bila mogoča," pravi Ivan Gaber. Šporna dvorana je velika 38 krat 22 metrov, imela bo vse potrebne športne rekvizite, v Notranjost telovadnice, (foto: vos) V Belih Vodah 14 domačij čaka na vodovod Visočki vrh si vodo najbolj potreboval, ni Ljubijo. Živina pa ne sprašuje pravi Zdravko Bačovnik, eden bilo. S cisterno je bilo treba v ali voda je ali je ni, piti mora", tistih največjih zagnacev, ki se v Izkop za rezervoar Je že narejen. njej bo tudi 400 sedežev za gledalce, ko bodo v njej tudi pomične stopnice, pa bo sedežev lahko še več. V njej bo možno igrati odbojko, košarko, rokomet, tenis... 'Telovadnico se da po sredini pregraditi s prevleko do tal in v hipu lahko nastaneta iz nje dva večja pros- Kdo bodo uporabniki • telovadnice? "Dopoldne seveda šola, popoldne in v Okolico dvorane tudi že urejajo, (foto vos) nočnih urah pa športna društva, skupine, primerna pa tih vsi, ki jim je namenjen, in da bo zaseden cele dneve," pravi predsednik gradbenega odbora Ivan Gaber. ■ mkp Zdravko Bačovnik: "Lani smo opravili zahtevna zemeljska dela in položili 7200 m cevi." Bačovnik. Trenutno delajo razbremenilnik, za tem pa jih čaka še zajetje. "Za rezervar strokovnjaki pravijo, da bo z njim dela še za dva meseca. Mi vsi upamo, da so se vsaj pri tem ušteli in da bo zgrajen prej," si želi podobno kot 14 domačij v Belih vodah predsednik gradbenega odbora. ■ Milena Krstič - Planine foto: vos tora. Tako bosta lahko imela, če bo potrebno, v njej dva razreda istočasno telovadbo." bo tudi za ligaška srečanja ... Prepričan sem, da bodo ta športni objekt z veseljem koris- v r< Gostinstvo Turizem Trgovina RTC JEZERO Občanom Šoštanja čestitamo za praznik! Obiščite nas v prijetnem ambientu Vile Široko! EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI 1 Šeštasju sms mm psirsšp PROMET prevozov Is tiriies striktni 18 33 let* mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola EKONOMSKA ENOTA TORISTICNA AGENCIJA telefon: 858-798 vas vabi s široko ponudbo potovanj doma in v tujini po ugodnih cenah EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA hotel Celeia in bifeji na avtobusnih postajah jDskvene čestitke ob pvazniku ebčine. ^čštanj! , j HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ ~Oscm stmnkant in e stalim cbcancut c&stitante v eb ptazniku občine.žeštanj £c? sa fUfevecantc za obisk o naših peslconih enetah: ____________••_______'->Y •• •• »_______________F>_________•••••' '-__________-:• > _______ VELENJE, Prešernova 10. tel. 856-539 ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, tel. 881-204 ŠMARTNO OB PAK1139, tel. 885-567 hsi AWARD GARAŽE PRODAJA IN MONTAŽA PIRELI d.o.o, . m 11A 63325 ŠOŠTANJ TEL.: 881-125 a MOB.: 0609/613-756 ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU! EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN UVOZNIK TRGOVINA IN BISTRO VRTAČNIK FANIKAS.R RAVNE 103, ŠOŠTANJ efeV^ tlv>loV DEKLETA, ČE IMATE VESELJE DO DELA V BISTROJU, POKLIČITE: 063/893-109. VSEM NAŠIM KUPCEM IN OBČANOM OBČINE ŠOŠTANJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Trg svobode 12, 63325 Šoštanj telefon (063) 881 241, 881 338 telefax (063) 882 261 llluillfilll Kupcem; poslovnim partnerjem in občanom KMETIJSKA ZADRUGA občine Šoštanj čestitamo ob občinskem ŠALEŠKA DOLI NA Z.O.O. prazniku ter jih vabimo v naše poslovalnice: - Mesnica in delikatesa Šalek (pri Prislanu); - Mesnica in delikatesa Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT); - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom); - Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki; ■ DE Turn (jabolka). Javni zavod LEKARNA VELENJE Vodnikova 1 Lekarna Velenje, telefon : 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 881-329 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136 Čestitkam ob prvem prazniku samostojne občine v Šoštanj se pridružujemo zaposleni iz vseh organizacijskih enot LEKARNE VELENJE. ESO* i ko I d.o.o. kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajuhova 17 63325 Šoštanj tel.: 063 /881-026 fax: 063 / 882-267 K Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko - kleparskih del. Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini. Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst krovsko - kleparskih izdelkov ob ugodnih cenah in brezobrestnem ^ , kreditiranju do štirih CCStltd VTIO mesecev. . . vt * v ob prazniku občine Šoštanj! -T- ---—-r—- OBČINA 16 KAK VAS mm PRAZNUJE 28, septembra 1995 v v GOSTISCE ACMAN f 'k ACMAN MIRA, Skorno, 63325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-393 Priporočamo vam: - vse jedi po naročilu - okusna nedeljska kosila... Sprejemamo naročila za ^ zaključene skupine, razna 1 praznovanja jubilejev, Za obisk se vam vnaprej zahvaljujemo! Ob prazniku občine Šoštanj vam iskreno čestitamo! VANJA DOBNIK TEKAVČEVA 1, ŠOŠTANJ, TEL. 063/881-021 ODPIRALNI ČAS: 8.00 -19.00, SOBOTA 8.00 -13.00 VSEM SVOJIM STRANKAM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ TER SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE? PAPIRNICA ANA ROTOVNIK AŠKERČEVA 11 ŠOŠTANJ TEL. 063/881-146 do . „. v v GOSTISCE GREBENŠEK JOŽICA KVAS Bele vode 2. Šoštanji, tel.: 892-373 Vabimo vas na dobra In krepka nedeljska kosila, po izbiri pa vam vsak dan pripravljamo vrsto okusnih domačih jedi in divjačino po naročilu. Veseli bomo vašega obiska vsak dan od 10. do 22. ure, za večje skupine pa je bolje, da se najavijo po telefonu. Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! m ■ ■ • š TRGOVINA mm Trg bratov Mravljah 8 Šoftanj Id. & fax: 063 / 881-002 ' Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! ■ ■ /?£PWJC daa Prv/nvda/ff//i t/pev/mr Mr/mS7-foflHW MSfiur: M1/SS/-17S - USNJENIH JflKEli - ČEVLJEV - TRENERK - TORBIC - BUND ... DELOVNI ČflS: OB ČETRTKIH OD 1 5. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 1 Z. URE. pčaznimj czcm sonm mčBMO ČESTITAMO l CVETLIČARNA BAMM Matije Gubca 1C, Sestanj vas vabi k nakupu: *šopkov za vse priložnosti in *lončnic ter okrasnih lončkov *sadik za pokopališča Po želji vam bodo aranžirali darila. Sprejemajo tudi naročila za vence in žalne aranžmaje. ČESTITAMO OB PRAZNIKU OM INI ŠOŠTANJ! "STEKLARSTVO" ŠOŠTANJ SKORJANC IVAN TRG BRATOV MRAVLJAK 15 TEL.: ( 063 ) 882 • 201 CELOTNE STEKLARSKE • OKVIRJANJE SLIK OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ VAM ISKRENO ČESTITAMO ! mzejzm cKiez Šoštanj, tel. 063/ 882 266 aVv r x v \ m// tel.:063/882 26« ^OŠt^ r•/ -V r""--- G* t B> \ tel.:063/8S2 26« Ob prazniku občine Šoštanj vsem našim gostom in občanom iskreno čestitamo! Modna konfekcija vrhunska kakovost, rwTtrm izjemna eleganca ženske in moške hlače CARIER Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! Kolektiv Modne konfekcije ELKROJ. v wt v Slaščičarna Ob praznikih je na mizi potica,ob večjih praznikih je ob potici tudi torta. Vsak dan pa je na mizi kruh in lahko tudi kakšen kos peciva. Ko pomislite na sladko, pomislite na SLAŠČIČARNO MIŠ MAŠ in vse vam bo jasno. Naj bo praznik vsak dan! Zaupali ste nam doslej, zakaj nam ne bi tudi odslej. Ob prvem prazniku samostojne občine Šoštanj se pridružujemo čestitkam! DRAVOGRAD UPRAVA, Meža 17, Dravograd tel.: 0602 / 83-641, 83-652 ; fax.: 0602 / 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 / 42-551 ; fax: 0602 / 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah J samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topoišici za kupce mčrjujsmo MesečNepKOMmMcue Občanom občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku! 28. septembra 1995 OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE NAS CAS 17 TRGOVINA "SAŠA " Jožica Verdnik s.p. Prešernov trg 5 63325 Šoštanj Tel.: 063/881-307 prt Redko kje tako ugodno kot v Saši: - oblačila za šport in prosti čas (za celo družino) - perilo, nogavice in še marsikaj vredno nakupa! jjam, ostervuh- ŠIVILJSTVO - TRGOVINA Šošlanj, Lolc Ribarja 10 Tel. 063/882-235 * šivanje vseh vrst oblačil po meri (moška in ženska oblačila) * popravilo oblačil (iz tekstila in usnja) Našim strankam in občanom občine Sošfanj čestitamo ob občinskem prazniku! 60ST1SCE PRI VIDI ZAVODNJE g # . ,..... prijazno vabimo vse, ki prisegate na domače dobrote v prijetnem okolju. Ce pa je pred vami poroka ali praznovanje kakšnega jubileja, nas pokličite na tel. št. 895-195. Z veseljem vam bomo ustregli. Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! amopostrežba Šoštanj BISTRO URBANC Samopostrežba pri LIPI Tanja in Dani Urbane Florjan 172, 63325 Šoštanj, tel.:063/882-387 Izkoristite priložnost za ugoden nakupi - moške in ženske bunde 5.990,00 SIT - otroške bunde 4.190,00 SIT - športni copati 1.590,00 SIT - otroške trenerke 1.599,00 SIT - puloverji 2.759,90 SIT Ob nakupu tekstila vam nudimo možnost plačila na 2 čeka. - krompir za ozimnico 22,90 SIT - bučno olje 1/1 497,90 SIT - kava 100 gr. 139,90 SIT - morska sol kg 34,90 SIT - Pampers plenice 1.599,00 SIT OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ ISKRENO ČESTITAMO! PODJETJE ZA PREDELAVO ODPADKOV p.o. surovina PE ŠOŠTANJ, MATIJE GUBCA 4, TEL. 063/881-041 ZBIRAMO IN ODKUPUJEMO VSE VRSTE UPORABNIH ODPADKOV (papir, steklovina. železo, barvne kovine) čanotti čestitam ob prazniku občim ŠošČ0l ; jH bmecfet turnem ptrenttk g>feorno 37, Šoštanj, telefon: 881-320 Je morda pred vami poroka ali praznovanje kakšnega jubileja, pa še ne veste, kje boste praznovali. Pri Pirečnikovib v Spornem imajo v veliki lepi hiši dovolj prostora tudi za 60 ljudi. Če jih boste poklicalii, vas bodo z veseljem sprejeli. Najedli se boste domačih dobrot, od sufcb narezkov pa vse do žlikrofov, štajerskega v zavitka, pefatranove potice... okolje je lepo, zato se lahko odločite tudi za počitnice. Pirečnikovi vam ponujajo prenočišča, polpenzione m polne penzione. Pozimi je v bližini vlečnica in smučišča, poleti pa najbolj vabi znana Kotovnikova jama. Ob prazniku občine Šoštanj iskreno čestitamo! Prodajalna RIBICA Šoštanj Natalijo Korošec Prešernov trg 8 63325 Šoštanj Mobitel: 0609/617-024 Kupcem in občanom občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku! Nudimo vam: sveže in zmrznjene sladkovodne in morske ribe ter morske sadeže. AVTOSHOP .a.a. Cesta talcev 3 (pri trgovini PEKO) 63325 Šoštanj, tel. & fax: 063/ 882-283 ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU TER SE ZAHVALJUJEMO U ZAUPANJE! P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN DO 40 % SLOVENSKA NAFTNA DRUŽBA Ob prazniku občine Šoštanj vam iskreno čestitamo! ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 63320 Velenje Vodnikova cesta 1 Telefon:063/856-711 Zdravstveni dom Velenje, telefon: 856-711 v Zdravstvena postaja Šoštanj, telefon: 881-206 v Zdravstvena postaja Šmartno ob Paki, telefon: 885-018 Ob prazniku samostojne občine Šoštanj iskreno čestitamo. .... >Tv, vsem prebivalcem Šoštanja, . posebej pa tistim, ki se že, ali se še boste skupaj z nami zavzemali, • - •-• . ., . —...... '.V ..... „.. 1:231 • • >■»* 'i f^VTf •--•• • • ' ' • . ■■• ......."flB m ■ 91 ■si KREKOVA BANKA d.d. 18 NAS ČAS OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE 28. septembra 1995 Smo sredi uresničitve ekoloških nalog, pa tudi sicer želimo narediti naše naprave v prostoru, ki ga zasedamo, lepše za okolje. To bo tudi naš največji prispevek k praznovanju novo oblikovane občine Šoštanj. ______---------_____---_____---' -—-------—------------------------—T—--— Kolektiv Termoelektrarne Šoštanj ..........~~ Vsem občanom občine Šoštanj čestitamo za praznik. GRADNJE Ravne 103/c, 63325 Šoštanj Tel. :0 6 3 - 89 3 - 074 Fax:063-893-013 Mobitel: 0609-61.4-21 7 GRADBENIŠTVO CIGLER - BRANE VRTAČNIK, RAVNE 103 G, TEL.: 063 / 893 - 074, FAX: 893 - 013, M0B.: 0609 / 614 - 217 KREVZEL INSTALACIJE - FRANC KREVZEL, TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ TEL. / FAX.: 063 / 881 - 038, M0B.: 0609 / 614 - 216 ETŠ ELEKTRO JEZERNIK - VLADO JEZERNIK, ČRN0VA 57, VELENJE TEL.: 063 / 853 - 468, M0B: 0609 / 624 - 912 KAKOVOST -CENE IN CELOVITA IZVEDBA! ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ! 28. septembra 1995 ':>'"111 1 V"' OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE '.'V -V MS CAS 19 MONOKEL Jolanda B GLAVIČ Trg bratov Mravljak 7, Šoštanj P 5® ki vam poleg korekcijskih očal nudi tudi veliko Izbiro ostalih pripomočkov. Sprejemamo naročila za okulistične preglede. IRpgjamflDs ©feSto® J® GoodlS maš [pESiaBflflKo PILES d.o.o. Klijz Pirečnik TmiriiikapitZk, SoSlanj telefon, fli: 063/881-029 ot»uW® Gros — ugaialcev- domaci*» m * * Čestitamo ob prazniko občine Šoštanj! DUSETI d.o.o. ^■BHusavama^ FOREST*GARDEN , TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8 / A, 63314 BRASLOVČE, TEL.: 063 / 720 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV - MOTORNE ŽAGE - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. -598 Z lil 3 i O Z Q D martin d.o.o. inženiring zastopstvo proizvodnja 63320 Velenje, Špeglovo 2, Telefon: 063/854-312, Telefaks: 063/851-979 Trgovska organizacija MARTIN d.o.o. iz Velenja, specializirana trgovina in proizvodnja za ogrevanje, vodovod in elektro instalacije, zastopstvo tujih firm Caleffi, T & G, Armstrong, HL in Radiant. Martin d.o.o. Velenje vabi k sodelovanju ambiciozne in delovne sodelavce za področje veleprodaje, in sicer: - poslovodja maloprodaje PE Center Velenje - trgovec maloprodaje v PE Center Velenje - trgovski potnik - komercialist za področje Ljubljane in okolice ■ trgovski potnik - komercialist za področje južno od Ljubljane in Primorska. Pogoji: potniki: poznavanje instalacijskega materiala, osebni avto, samostojno delo in izkušnje na enakih ali podobnih delih; poslovodja: delo na enakih ali podobnih delih, poznavanje materiala za instalacije, zakonski pogoji za delo, ostalo po dogovoru. Delo razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom s 3-6 mesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek je stimulativen po dogovorjenem odstotku na količino prodanega blaga za potnike. Poslovodja dvoizmensko delo z osebnim dohodkom cca 80.000,00 SIT za samostojno in odgovorno delo. Kandidati se naj zglasijo s predhodno najavo (tel. 854-312,854-228) na upravi podjetja Pesje, Špeglova 2, Velenje. MILENA CAKTAŠ ^^ USNJENA GALANTERIJA MLU&/? IN ZAŠČITA • Trg svobode 9, Šoštanj: ^^^ v Tel 882-293 V naših rokah dobiva usnje novo vrednost - uporabno. Mladi bodo še posebno radi posegli po majhnih ličnih usnjenih torbicah. Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj. ' .Mi NV mi m **>*. i gorenjefiningdoo Simona Blatnika 2 (prostori Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967 ENKRATNA PRILOŽNOST v mesecu SEPTEMBRU!!! VELIKA AKCIJA - izjemno ugodno: * Televizorji: - BTV Universum, 71 cm, stereo, TTX 89.990,00 SIT - BTV Universum, 63 cm, stereo, TTX 84.900,00 SIT - BTV Diadem, 63 cm, stereo, TTX, SAT 120.827,00 SIT V ''i.-'','' ' ■'> v - - ' NEVERJETNO - MOŽNOST NAKUPA TELEVIZORJEV NA 10 ČEKOV-brez obresti! ' A* ...i. k.* . 1' Č,.?-^*/«*. pBM • attMffto»«aBiBi ... , -i Agencija za podjetništvo in obrt Janja Praznik s.p. Lokovica 18 c, Šoštanj, tel: 881-276 Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj in se obenem zahvaljujemo vsem svojim strankam za dolgoletno zaupanje. * Ne spreglejte: - mikrovalovna pečica kombinirana 59.900,00 - šivalni stroj Privileg 39.000,00 - Videorekorder Philips 49.900,00 Omogočamo Vam GOTOVINSKI POPUST!!! * Nudimo Vam še: celoten program bele tehnike Gorenje, audio - video tehniko priznanih proizvajalcev (Panasonic, Grundig, Tehnics) in male gospodinjske aparate! Oglasite se - ne bo Vam žal, saj Vam poleg konkurenčnih cen nudimo še IZJEMNE plačilne pogoje! rr EllMO S1101' Partizanska 4, Velenje Trgovina in inženiring za toplotno in hladilno tehniko Partizanska 4 63320 Velenje tel. 063/851-919 Zaposlimo 1. monterja za strojne instalacije 2. monterja električarja 3. vodjo nabave tehničnega materiala Pogoji: delovne izkušnje in pripravljenost za delo tudi ob nedeljah in praznikih. Iščemo poslovni prostor cca 100 m2 v Velenju, po možnosti ob glavni cesti za trgovino z železnino. 107,8 MHz MIHO VELENJE Območna obrtna zbornica Velenje Zlati Katarini zlat prstan 1995 [OTEL PLESNlK * ■žr Logarska Dolina 10,63335 Solčava tel./fax 063 846 110 RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO VODJE STREŽBE. POGOJI: NEKAJ LETNA PRAKSA V GOSTINSTVU. ZNANJE TUJEGA JEZIKA. PRIJAVE IN INFORMACIJE: HOTEL PLESNIK, LOGARSKA DOLINA 10, SOLČAVA TEL. / FAX: 063/846-024 MESTNA OBČINA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto "vzdrževalec objektov in motornih vozil" z naslednjimi razpisnimi pogoji: - poklicna šola elektro, kovinarske ali druge tehnične smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - opravljen vozniški izpit B kategorije, - državljan Republike Slovenije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas enega leta s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbirijDomo kandidate obvestili v roku 15 dni. Tako kot je sen vsakega odraslega teniškega igralca, da bi zaigral vsaj enkrat v življenju na slovitem VVimbledonu, je sen vsakega mladega tekmovalca ali tekmovalke zaigrati na ne-uradenem svetovnem prvenstvu v ZDA, na tako imenovanem Orange Bovvle v Mi-amiju na Floridi. Po sijajnem uspehu Velenjčanke Katarine Srebotnikove in Mariborčank Tine Pisnik io Tine Hergold na svetovnem prvenstvu na Japonskem v začetku tega meseca, ko so v skupini deklic do 14 let postale ekipne svetovne teniške prvakinje, je tudi za Katarino ta teniški sen vse bliže. Prepričani smo, da bo konec letošnjega leta nastopila na tem vabljivem tekmovanju. Edina ovira je (bil) denar. Vendar, ko se je Katarina vrnila domov z Japonske, jo je velenjski župan Srečko Meh še isti dan presenetil s sprejemom pred občinsko zgradbo, med katerim ji je izročil vozovnico za Ameriko. Tedaj je že začela verjeti, da se bo uresničilo to, kar ji je oče obljubil pred dvema letoma, ko je prav tako imela za sabo imenitno sezono, vendar je bila za starša tedaj še premlada za tako dolgo pot, krivi pa so bili seveda tudi ve- Lep šopek, zlat prstan in denar sta Katarini izročila v imenu obrtnikov Malus, predsednica Skupščine zbornice in Ivan Novak, predsednik Izvršnega odbora OOZ Velenje liki stroški. Tedaj je tudi slišala odgovor, da je še čas. Letos, ko je skupaj s svojima prijateljicama v reprezentanci zasijala najprej na evropskem prvenstvu v Angliji in nato še na Japonskem, kjer jim je sama princesa obesila zlato medaljo okrog vratu, ji starša seveda nista mogla več odgovoriti: "To je predrag izlet." Velikega Katarininega uspeha na Japonskem so se razveselili tudi na sedežu Območne obrtne zbornice v Velenju. Sredi prejšnjega tedna sojo skupaj s staršema povabili na sedež zbornice, saj so se kot njeni someščani in ljubitelji tenisa zelo razveselili tega velikega uspeha. Med prisrčnim sprejemom so ji za njeno zlato sezono podarili zlat prstan in 150.000 tolaijev, kot njihov prispevek za pot na ameriško turnejo. Vsem zbranim na sedežu zbornice in preko njih vsem obrtnikom seje Katarina skupaj s staršema zahvalila za dragoceno darilo in denarni prispevek z iskrenimi besedami - "Hvala za vse," oče pa je obljubil, da se bo vsem za pomoč oddolžila s trdim delom na igrišču. ■ VOSU I Konjeniški šport Rekord po 34 letih Konjeniška sezona se bliža koncu, tekmovalci velenjskega konjeniškega kluba pa še vedno razveseljujejo s svojimi dosežki. Minulo nedeljo je bil na snežnem stadionu pod Pohorjem turnir v preskakovanju zaprek, na sporedu pa so bile tri točke. Na višini 110 cm v kategoriji A 2 je bil mladi Lovro Blatnik (Saturn) doličen drugi, Špela Jereb pa četrta (Oks-er Rico) in osma (Okser Action). Druga točka je bila tekma kategorije L/Ma z višino zaprek 120 in 130 cm, zmagala pa je Maja Novak (Okser Gitano). Najzanimivejša je bila zadnja točka - moč skoka. Maja Novak je preskočila kar 201 centimeter, velenjskemu klubu prinesla nov državni rekord in obenem izboljšala kar 34 let stat slovenski rekord (195 cm). | ŠPORT fmimg% Rudar: Primorje 2:0(1:0) • * i Gorenje:Pivovarna Laško 20:26 (11:13) Komar spet pika imeniten rokomet Ljubitelji nogometa so se zlasti razveselili Komarjevega zadetka, saj upajo, da je končno prebrodil strelsko krizo, v kateri je bil doslej. Komar je bil v pretekli tekmovalni sezoni namreč njaboljši Rudarjev strelec in hkrati med njaboljši sploh v ligi, nedeljski zadetek pa mu je bil prvi v tem prvenstvu. S tem je - kot smo slišali - "izstopil iz avtobusa" za Dravograd, kjer naj bi okrepil tamkašnjega tretjeligaša, čeprav bi si to vožnjo "zaslužil" pred njim marsikateri drug igralec. Srečanje je bilo vseh devetdeset minut zelo zanimivo, oboji so akcije hitro prenašali iz ene strani na drugo, si pri tem prii-gravali številne priložnosti za zadetek in domači gledalci so bili po tekmi nadvse zadovoljni. Poleg dinamične igre pa je srečanje krasilo tudi nadvse športno obnašanje obeh ekip. Takšnega korektnega srečanje letos še nismo videli, kar sta pozneje na novinarski konferenci potrdili tudi oba trenerja -Bojan Prašnikar in Vladan Miad-enovič. Oboji so imeli svoje obdobje boljše in tudi slabše igre. Prvih pol ure so imeli domači veliko premoč, kljub temu pa so imeli Ajdovci v tem delu igre veliko priložnost za zadetek. Domačega vratarja Gorana Stankoviča, ki je najzaslužnejši, daje njegova mreža ostala vse do konca nedotaknjena, so predvsem poskušali presenetiti s hitrimi nasprotnimi napadi in bili pri tem zelo nevarni. Domačo premoč je kronal Žurman po lepem preigravanju in podaji Matjaža Cvikla v 30. minuti. Po vodstvu pa se je ponovila slika, ki smo jo videli že na nekaterih prejšnjih Rudarjevih tekmah. Povsem so popustili, tako je bilo med drugim tudi v Murski soboti po vodstvu, in dovolili gostom, da so povsem prevzeli pobudo. Po približno pol ure so se Velenjčani začeli ostra-sati pritiska Ajdovcev, štiri minute pred koncem pa je Komar po podaji Žurmana potrdil domačo zmago. Štejejo seveda le zadetki in točke, vseeno pa Rudarjem velja opozorilo pred nedeljskim gostovanjem v Ajdovščini. Vseh devetdeset minut bodo morali igrati zelo zavzeto, saj se jim bodo domači gotovo skušali oddolžiti za poraz. Sicer pa, kako so bili nevarni v Velenju, delno kažejo tudi streli s kota. Gostje so jih imeli devet, gostitelji le šest. Pa še nekaj moramo zapisati ob rob nedeljski Rudarjevi igri. Znano je, da je ekipa močna, če igra homogeno. V nedeljo smo imeli nekajkrat občutek, da se nekateri igralci ne poznajo med sabo. Rudar: Stankovič, Balagič, Hudarin, Dole? (Oblak), Silo, Polovšak, S. Javornik, Žurman, Komar (Šoštar), Cvikl, Pavlovič (Ekmečič) ■ vos Papir Radeče:ERA Šmartno 1:3 (0:2) Odlični na gostovanjih Šmarski nogometaši nadal-ujejo dobre igre na gostovanjih. V nedeljskem krogu so gostovali pri ekipi Papir Radeče, tekmo pa so odigrali v Vevčah. Gostje so pričeli izredno napadalno in s tem povsem zmedli gostitelje. Naikakor niso našli nasprotne igre in le redko prihajali na polovico Šmarčanov in vratar Kališek ni imel nobenega dela. Priložnosti igralcev ERE Šmartno so se vrstile ena za drugo, napadalci pa so jih po vrsti zapravljali. Šele v 25.minuti je Druškovič lepo prestregel podajo s krila in goste popeljal v vodstvo. Po tem zadetku so še bolj pritisnili in z lepo igro z lahkoto prihajali v domači kazenski prostor. Drugi zadetek je pred odmorom dosegel Mešano-vič, ko je domači vratar po prostem strelu le odbil žogo, kmalu za tem pa je isti igralec zadel še prečko. V začetku drugega polčasa so Šmarčani spet silovito napadli in že v 50. minuti je Delameja po gneči v kazenskem prostoru še tretjič premagal domačega vratarja. Čeprav je bila žoga stalno le pred vrati domačinov, so ti v 67. minuti izid celo znižali. Po tem zadetku so napadi Šmarčanov izgubili na silovitosti, vseeno pa so zamudili še veliko priložnosti. Radečani se lahko le njihovi ne-spretnosti in pogosti sebičnosti zahvalijo, da niso izgubili z dvo-številčnim izidom. Igralci ERE Šmartno je po tem krogu ostali na četrtem mestu, za vodilnima ekipama Črnuč in Nafte pa zaostajajo le za točko. V nedeljo bodo v Šmartnem gostili veliko slabše uvrščeno moštvo iz Vevč. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Jurčec, Irman, Omeragič (Podgoršek), Grobelšek, Mašič (Pire), Mešanovič, Purg, Druškovič, Delameja (Hodžar). ■Janko Goričnik V soboto je steklo tudi rokometno prvenstvo v moški ligi. Rokometaši velenjskega Gorenja so srečanje s Pivovarno Laško odigrali v nedeljo popoldne zaradi neposrednega televizijskega prenosa. Kljub temu se je v Rdeči dvorani zbralo več kot tisoč gledalcev, ki so videli imeniten rokomet. Celjani so potrdili kandidaturoza novi državni naslov, Velenjčani pa lahko s takšno igro upajo na mesto takoj za njimi. Domači trener Bojan Požun priigrali prepričljivo vodstvo je po srečanju vsekakor upravičeno obžaloval, da ni mogel igrati poškodovani Sašo Ilič. Z njim bi bili domači gostom gotovo še enakovrednejši. Najmočnejše orožje gosdtov sta vsekakor bili novi okrepitvi vratar Perič z izvrstnimi obrambami in Stefanovič, ki je bil z desetimi zadetki tudi najboljši strelec tega derbija, ki je v vsakem primeru potrdil ta sloves. Gostje so že na začetku 3.minute vodili z 2:0, vendar so se domači takoj zbrali in v 6.minuti imeli zadetek prednosti (3:2). To je bilo tudi njihovo edino vodstvo na tekmi, saj so si Celjani v naslednjih šestih minutah šestih zadetkov (7:3). Sredi drugega polčasa so domači znova zaigrali brez napak in po vodstvu gostov s 16:12 v 37.minuti je bil izid v 44.minuti le še 17:16. Velenjčani so imeli nato kar dvakrat priložnost za izenačitev, vendar so v teh pomembnih trenutkih zaigrali nezbrano, "prodali" nekaj žog in Celjani so jim znova ušli in vodstvo ohranili do konca. GORENJE: Anžič, Čater, Krejan 3, Ocvirk 1, German, Oj-steršek, Plaskan 1, Khimtchenko 4, Meolic 2, Semerdjiev 4, Cvetko 3, Lapajne. ■ vos Smučarski skoki V soboto državno prvenstvo Velenjski skakalci se vneto pripravljajo na bližnjo zimsko sezono, reprezentanti največ v okviru svojih denarnih možnosti, saj je reprezentančna blagajna prazna. Vseeno so skakalec Jure Jerman na pripravah v Nemčiji, kombinator-ca Rolando Kaligaro in Peter Čeh pa v Italiji. Na zahtevni tekmi v nordijski kombinaciji v Nemčiji so se odlično odrezali Kaligaro s sedmim, Jelen z dvanajstim in Čeh s petnajstim mestom. Zanimivo bo v soboto, 30.septembra, ko bo na največji napravi ob velenjskem gradu državno prvenstvo za člane in starejše mladince. Prvenstvo bodo pričeli ob ll.uri, vstopnine ne bo, pokrovitelj prvenstva pa bo župan občine Šoštanj. Obenem bo SSK Velenje v soboto ob izteku skakalnic izvedel športne igre dečkov rojenih 1984 in mlajših, pričeli pa jih bodo ob 9. uri in 30 minut. Prav tako vabijo dečke, rojene leta 1984 in mlajše, da se vključijo v klub. Opremo dobijo v klubu, vse ostale informacije pa ob skakalnicah na vsakodnevnih treningih. Ujo KK Elektra Prva zmaga Kočevje:Vegrad 20:27 (12:14) V prvem krogu proste, v drugem zmagale Rokometašice Vegrada so sredi prejšnjega tedna v prvem krogu novega državnega prvenstva v Ribnici premagale Kočevje, v drugem krogu v soboto pa so bile proste, ker so Kranjčanke izstopile iz lige. V tretjem krogu so se že sinoči (sreda) v velenjski Rdeči dvorani srečale z Mlinotestom iz Ajdovščine. VEGRAD: Lakič, Brelih, Semerdjieva 9, Draganovič, Byžuene 9, Rodič 2, Raukovič, Kranjec 1, Stevanovič 3, Ibra-lič, Vujovič 3. Usnjar: TIM Laško 5:0 (3:0) Gladko s tekmecem Košarkarji Elektre so si v 3.krogu prvenstva v prvi B ligi priigrali prvo zmago. V telovadnici Osnovne šole Šalek so v soboto premagali moštvo Ekipa iz Ljubljane s 83:77 (49:40). Domači košarkarji so tudi v tem srečanju na trenutke še igrali zelo neodgovorno, saj so gostje v 10. minuti vodili že s 27:18, v nadaljevanju pa so Šoštanjčani zaigrali kot preroejni in dokazali, da so sposobni pokazati še več. V naslednjem krogu bodo v soboto gostovali v Ilirski Bistrici. ELEKTRA: Brinovšek 4, Bogataj 19, Mrzel 16, Lipnik 10, Pečovnik 10, Nikolič, Rupreht, Maličevič 9, Selimovič, Brešar 7, Divjak, Nežmah. ■ vos Kegljanje Tesen poraz za uvod S tekmami prvega kroga so pričeli prvenstvo tudi v kegljaških ligah. V medregijski ligi nastopajo tudi Šoštanjčani, ki so uvodno tekmo z Dravogradom na Prevaljah tesno izgubili, saj seje Hasičiču v odločilnih trenutkih preveč zatresla roka in presenečenje je splavalo po vodi. Rezultat je bil 5:3 in 5102:5026 za domačine, v drugem krogu pa bodo Šoštanjčani spet gostovali, tokrat v Slovenskih Konjicah. ŠOŠTANJ: S.Fidej 828 (1), Križovnik 810 (0), L.Fidej 859 (1), Kramer 849 (0), Glavič 882 (1) in Hasičič 798 (0). ■LF. Na prvenstveni tekmi 3.kro-ga so šoštanjski nogometaši visoko premagali moštvo iz Laškega, ki je njihov neposreden tekmec za napredovanje v višji rang. Domači so pričeli zelo napadalno, lepih prilik pa niso izkoristili vse do 35.minute, ko je lepo zadel Šoštar. Tri minute za njim je bil uspešen Kovačič, tik pred odmorom pa še Kraljevič. Na začetku drugega polčasa so Šoštanjačni pričeli še bolj odločno, gostom razbili igro, s hitrimi nasprotnimi napadi pa ogrožali vrata Laščanov. V 554. minuti je na 4:0 povišal Pavič, ki je v zadnji minuti srečanja s svo- jim drugim zadetkom le še potrdil visoko zmago razigranih Šoštan-jčanov. V naslednjem krogu bodo nogometaši Usnjarja gostovali na vročem terenu v Brežicah. USNJAR: Čanič, Lah (Pre-sečnik), Uršnik, Šoštar, Kraljevič, Osterc (Pižorn), Gabrič, fenko, Kovačič (Kovačevič), Pavič in Daničič. ■Luka Kostreš Velenje Šmartno ob Paki RBM Commerce nedosegljiv V Šmartnem ob Paki so odigrali 17.krog letne lige malega nogometa. Rezultati: Beni:Jastrebi 3:1, Adsalute:Podgora 1:5, Andraž:Letuš 5:3, Abstinenti:Lajše 1:3, Adriatic:Roje 4:0, RBM Commerce:Little River 5:2. Ekipa RBM Commerce je z zmago v tem krogu svojo prednost pred Little Riverjem povečala na nedosegljivih sedem točk, tretja je ekipa Beni. UL.P. NAPOVED REZULTATA Primorje: Rudar Ime in priimek: Naslov: Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Stavna mesta: ARKADA, OAZA, bife GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaberke a a •tlEHJi* NAPOVED REZULTATA Primorje: Rudar Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točka. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. Odslej bomo v vsakem kolu podelili nagrado najbolj učinkovitemu napovedovalcu izidov, torej tistemu, ki bo imel najboljše razmerje med številom vplačanih stavnih listkov in številom doseženim točk. Nagrada: sezonska vstopnica za tekme NK Rudar za sezono 1996/97. Minimalno število vplačanih stavnih listkov 5. "Skale 95" Vodilna neodločeno Z remijem v medsebojnem dvoboju sta ekipi Saloon Pascal in Fori Škale v prvi ligi povečala prednost pred tretjim Bambin-om, ki za njima sedaj zaostaja za tri oziroma dve točki. Rezultati 14.kroga: RŠD Slovenski Sokoli:Vigo Vinska Gora 1:2, Mister X-Cik Cak:RBM Commerce 7:1, Zlatorog Ška-le:Bambino 3:0 (b.b.), Saloon Pascal :KMN Fori Škale 1.1, Madl Tris:Mušketirji 5:2; v 2.ligi je bila ekipa Plešivec Ribiška koča prosta, vseeno pa je zadržala prednost petih točk pred Mušketirji veterani, ki jih je v tem krogu premagal Kalimero, ki je tretji na lestvici. Rezultati 18. kroga: Kremen-čkovi:Tempo Florjan 2:0, Krokodilčki :ŠK Cirkovce 2:2, Te-xas:Club Duo 0:2, Topolšica:01d Raiders 2:1 Mušketirji vetera-ni.Kalimero 1:3, Plešivec Ribiška koča prost. ■ Po mastodontovih stopinjah Za ljubitelje pohodov v naravo bo gotovo zanimivo v nedeljo. 'To mastodontovih stopinjah do znanja in zdravja" so organizatorji naslovili pohod, ki ga bodo pred vilo Bianko v Starem Velenju pričeli ob 8. uri. Ne le zdravju, tudi spoznavanju mesta Velenje in njegove okolice, so ga namenili, pa sprostitvi in razvedrilu tudi. Vsak udeleženec bo prejel knjižico z opisom poti ter amajico, pot pa bo "terjala" tri do štiri ure hoje. Šahovske novice V soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, je bilo v Mariboru državno prvenstvo za fante in dekleta. V kategoriji fantje do 12 let je nastopilo 38 tekmovalcev. Prvenstva sta se udeležila tudi Sašo Brusnjak (OŠ KDK), ki je osvojil odlično 6. mesto in Uroš Mevc (OŠ Ravne pri Šoštanju), ki je zasedel 12. mesto. V skupini dekleta do 12 let je nastopila Gabrijela Tajnik (OŠ Ravne pri Šoštanju) in med 22 tekmovalkami osvojila 12. mesto. ■ Praznični turnir Ob desetletnici šahovske sekcije Šoštanj in ob občinskem prazniku bodo v Šoštanju v nedeljo, 8.oktobra, izvedli hitro-potezni turnir. Igrali bodo 13 krogov po švicarskem sistemu, prijavnina je 500 tolarjev, vsak igralec pa maora s seboj prinesti šahovsko uro. V prostorih gasilskega doma bodo turnir pričeli ob 9. uri. ■ Hudo poškodovana motorist in sopotnik V sredo, 20. septembra, se je ob 13.55 v križišču Konovske in Malgajeve ceste v Velenju pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo poškodovali, gmotno škodo, ki je v nesreči nastala, pa so ocenili na 400.000 tolarjev. Iz smeri Efenkove proti Šembriški cesti je vozil motorno kolo 19-letni Stevo Š. iz Velenja. Ko je pripeljal na vrh klanca v križišče, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 31-letni Franjo G. iz Zgornjega Doliča. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sta se voznik motornega kolesa in njegov sopotnik 19-letni Nenad M. iz Velenja hudo poškodovala. Kje je Vitara? V noči na 18. september je s parkirnega prostora na Kardeljevem trgu v Velenju izginilo terensko vozilo znamke Suzuki Vitara LJX, črne barve, registrskih številk CE S6-800. Lastnik Drago M. iz Velenja je oškodovan za 2.000.000 tolarjev. Za vlomilce zanimiva juga V sredo, 20. septembra, je med 7. in 16. uro neznanec vlomil v osebni avto zastava Jugo, ki je bil parkiran na Prešernovi cesti v Velenju. Iz vozila je ukradel usnjeno torbico z dokumenti, žigom in kartico Casio. Božidarja M. je vlomilec oškodoval za vsaj 50.000 tolaijev. V noči na 21. september pa je neznanec vlomil v juga, last Mirana P. iz Šoštanja, ki je imel vozilo parkirano na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Iz vozila je odnesel avtoradio in rjavo torbo s ključi ter dokumenti prejšnjega lastnika vozila. Vlomilec je lastnika oškodoval za 35.000 tolaijev. Drzna tatvina Sredi belega dne, ura je bila 15.55, je v četrtek, 21. septembra, neznanec v parku ob Vodnikovi cesti v Velenju dohitel 56-letnega Jožefa L. iz Laz. Iz žepa srajce mu je vzel 5.000 tolaijev in izginil v neznano. V disco po Marlboro in denar V soboto, 23. septembra, je v zgodnjih jutranjih urah, ko je bil disco Black Jack na Rudarski cesti v Velenju že zaprt, vanj na nedovoljen način vstopil neznanec. Ukradel je več zavojčkov cigaret Marlboro in 2.000 tolaijev gotovine. Janka M. je oškodoval za okoli 15.000 tolaijev. Sumljivi so bili pravi V četrtek, 21. septembra, so na policijski postaji zabeležili klic anonimnega Velenjčana, ki je govoril o tem, da se okoli občinske zgradbe v Velenju motovilijo sumljive osebe. Policisti so klic vzeli zares in odšli pogledat, kaj se pravzaprav tam dogaja. Tako so s pomočjo občana izsledili tri Slovenjegradčane, Andreja P., Petra C. in Albina G., ki j ih sumijo tatvin različnih delov osebnih avtomobilov. POLICIJSKA POSTAJA S kolesom z motorjem s ceste V nedeljo, 24. septembra, je ob 1.45 po regionalni cesti iz Rad-mirja proti Gornjemu Gradu vozil kolo z motorjem 29-letni Rudolf K. iz Gornjega Grada. Nasproti sta mu pripeljala dva osebna avtomobila in drugi je pričel prehitevati prvega. To je voznika kolesa z motoijem zmedlo, zapeljal je s ceste in padel. Pri padcu se je lažje poškodovala sopotnica na kolesu z motoijem 17-letna V. R. iz Gornjega Grada. Policisti so ugotovili, daje Rudolf K. vozil neregistrirano kolo z motorjem brez vozniškega izpita, zato bodo zoper njega predlagali postopek pri sodniku za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri z osebnim atomobilom pripeljala voznica 48-letna Kristina C. iz Latkove vasi. V trčenju seje voznik kolesa z motoijem hudo poškodoval. Kdo bo pojedel toliko rib? V ponedeljek, 18. septembra, med 5. in 7. uro, sije neznanec iz gojitvenega bazena Ribogojnice v Dobriši vasi temeljito postregel. Seveda način ni bil pošten. Ukradel je blizu 400 kilogramov postrvi in Hmezad Kmetijstvo Žalec oškodoval za vsaj 200.000 tolarjev. Vedno se vlom tudi ne posreči V četrtek, 21. septembra, ob 23.35 sta varnostnika podjetja Pon-tello Tirrena Sciavi GIS Ljubljana prijela 27-letnega Marka P. in 24-letnega Petra P., oba iz Zagoija ob Savi. Skupaj sta se pripeljala z osebnim avtomobilom na gradbišče avtoceste v bližino naselja Podlog in na gradbišču vlomila v kontejner. Iz kontejnerja sta znosila izolacijski material in dve plinski jeklenki. Ko sta se nameravala s plenom že odpeljati, sta ju ustavila varnostnika in oba zadržala do prihoda policijske patrulje. Izkazalo se je, da sta si osumeljenca nabrala za okoli 80.000 tolaijev blaga, a ga nista mogla odpeljati, ker so jima ga policisti in varnostnika prej zasegli. Kaj mu bo 7 plinskih jeklenk? Kaj bo neznancu 7 plinskih jeklenk, do katerih je prišel z vlomom v ograjeno skladišče plina na bencinskem servisu v Šentru-pertu, ve le vlomilec sam. S krajo je Petrol oškodoval za 50.000 tolaijev. \ Z motornim kolesom v avto V četrtek, 21. septembra, je ob 20.10 po lokalni cesti iz Žalca proti Ložnici vozil kolo z motorjem 18-letni Mitja Š. iz Galicije. Ko je pripeljal v levi ostri ovinek v Ložnici, je zapeljal na levo polovico Zavijanje gasilskih siren Gasilci GZ Velenje v minulem tednu niso vklapljali siren, saj so posredovali v dveh tihih intervencijah. Prvič so jih za pomoč zaprosili v torek, 19.9. ob 12.37. Poklical jih je T.Z. iz Polzele, ki je z vozilom zapeljal iz vozišča. Gasilci Velenja so mu ga potegnili iz grabna. Drugič so posredovali v soboto, 23. 9., ko jih je ob 19. uri poklical receptor iz hotela Paka. Povedal jim je, da po cestišču od steklene direkcije Premogovnika Velenje do LB banke teč voda. Ker bi lahko prišlo do prometne nesreče, so si gasilci kraj ogledali in ugotovili, da se je staknila cev na vodni črpalki na Gradisovem gradbišču. Gasilci so črpalko zaprli, napako pa so odpravili gradbeni delavci sami. IMI čestitamo za in želimo, občinski pr< ' '»i m /V : 4;-' V trgovinah ERA bomo veseli vašega obiska, obenem pa si želimo, da bi bili vedno naši zadovoljni kupci. R A Kako do lastnega Stanovanjski sklad Občine Velenje obvešča vse državljane Republike Slovenije, stanujoče na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, daje Stanovanjski sklad Republike Slovenije 19. septembra objavil razpis za DOLGOROČNA STANOVANJSKA POSOJILA STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAKUP STARIH STANOVANJ IN REKONSTRUKCIJE. I. Na razpisu lahko sodelujejo vsi polnoletni državljani, ki: - sedaj živijo pri sorodnikih ali so najemniki za določen čas, - prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom starega stanovanja, za katerega še niso dobili ugodnega posojila in ga ne kupujejo od ožjih sorodnikov, - svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ni kupljeno po določilih stanovanjskega zakona. II. Na razpisuje lahko sodelujejo tisti polnoletni državljani Slovenije, ki - svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju Republike Slovenije, - imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup ali rekonstrukcijo starega stanovanja, - sami ali ožji družinski člani niso lastniki stanovanja ali hiše, razen če stanovanjska površina ne presega 8 m2 na družinskega člana, - niso imeli sami ali ožji družinski člani, za katere se razrešuje stanovanjsko vprašanje, pravice nakupa stanovanja po določilih stanovanjskega zakona, - so sami skupaj z morebitnimi soplačniki kreditno sposobni. III. Višina posojila je lahko največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, ob upoštevanju, daje cena 1 m21.200 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. IV. Ob upoštevanju kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - mladi, - družine z več otroki, - invalidi ter družine z invalidnimi člani oziroma otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju ali trajno nesposobnim za delo, - delovna doba, kraj bivanja izven stalnega naslova bivališča, nakup od prodajalca, ki je v letu 1994 ali 1995 kupil drugo novozgrajeno stanovanje in podobno. Upoštevana bo tudi rekonstrukcija stanovanjske hiše, ki se nahaja na območju razglašenem za kulturni ali zgodovinski spomenik. V. Rok za oddajo vlog: od 16. oktobra do najkasneje 21. oktobra. .Način prijave: priporočena pošiljka. Naslov: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31,61104 Ljubljana. Nakup obrazcev za vloge bo od 25. septembra možen na PTT enotah. Navedbe v vlogi prosilca bo preveijala služba Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri pristojnih organih in z ogledi. Ta informacija obsega le okvirne, informativne pogoje razpisa, vse natančne pogoje vsebuje razpis objavljen v časopisu Delo 19. septembra. Dodatne informacije je možno dobiti osebno na sedežu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v Ljubljani na Poljanski cesti 31 ali na telefonskih številkah: (061) 17-10-500,17-10-516,17-10-517, 17-10-518,17-10-519,17-10-553 in 17-10-554. ■ Stanovanjski sklad Občine velenje Predsednik UO: Janko Lukner, dipl. soc. 22 MS CM OBVEŠČEVALEC 28. septembra 1 1 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. septembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. Kozorog Petek, 29. septembra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. O.Renko in dr. Kramer Soboto, 30. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Kočevar Nedeljo, 1. oktobra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Kočevar Ponedeljek, 2. oktobra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Kramer in dr. Rus Torek, 3. oktobra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Slavič Sreda, 4. oktobra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 1. oktobra - dr. Mojca Bujan v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 29. septembra do 6. oktobra -Franc Blatnik, dr.vet.med., Stane-tova 47, Velenje, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Od 2. oktobra do 8. oktobra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel. 0609/633-419. MALI OGLASI POLOVICO MLADEGA GOVEDA za zakol, 14 mesecev in bikce simen-talce 200 kgžt, prodam. Telefon 882-319. APN - 4 star 2 leti ter moško gorsko kolo zelo ugodno prodam. Telefon 852-553. HIŠO V TRETJI GRADBENI FAZI in večji poslovni objekt, prodamo. Telefon 856-899. ŽAREK d.o.o. zaposli enega delavca prodajalca avtomobilov in enega avtomehanika. Telefon 856-537 in 856-286. AVTO SIMCO HORIZONT LS, letnik 81, reg. do 96/8 prodam. Telefon 858-198. ZELO UGODNO PRODAJAMO PRAŠIČE za nadaljno rejo od 30 do 100 kg, po vaši želji vam ga tudi zakoljemo in očistimo. Telefon 754-315. V OKOLICI VELENJA ODDAM OPREMLJENO GARSONJERO V NAJEM. Mobitel 0609-625-512. IZDELUJEMO PLOSCICE ZA KMEČKE PEČI IN KAMINE. Dobava takoj. PEČARSTVO MATJAŽ, Mozirje, telefon 063-831-985. OPEL KADET 1.2, letnik 77, prodam. Telefon 851-506. JUGO 55, letnik 88, prodam. Telefon 893-608. NEMŠKE OVČARJE, mladiče staršev z odlično oceno in rodovnikom, prodam. Telefon 831-048. PŠENIČNI (160 kom) In RŽENI ŠKOP (20 kom) za slamnate strehe, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-795-063. NOVE DELE ZA JUGO 45 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 888-196. 126 P, letnik 90, reg. do marca 96, 48.000 km, prodam. Telefon 892-194 popoldan. KAVČ, NOV,RAZTEGLJIV PRODAM, 140 X 68, ležišče 198 X 132. Telefon 831-206. JUGO 45, letnik 87, reg. do 4/96 prodam za 2000 DEM in MITSUBISHI LANCER 1,6 GSR odlično ohranjen, letnik 80, reg. do 96/7 prodam za 4000 DEM. Telefon 893-014. OPREMLJENO STANOVANJE 50 m2 v stanovanjski hiši oddam. Telefon 855-631. DOPUSTI SO PRI KRAJU, začnimo delati! Za pridne dober zaslužek. Pogoj avto in prosti popoldnevi. Telefon 066-272-111 ali 066-74-163 ali 066-282-687. NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Najdite si kjerkoli in kakršno koli vozilo, ŽAREK Vam nudi SU-PER POSOJILO. Žarek d.o.o., J. Vrabiča 10 a, 63320 VELENJE, tel/fax:063-856-537 ali 856-286. NOV DALJINSKI TELEFON ABA-SONIC, domet 500 m, prodam. Telefon 850-552. JUGO 45 AX, letnik87, registriran 96/8, prodam. Telefon 850-703. DOBRO OHRANJENO FANTOVSKO GORSKO KOLO Rog, prodam za 15.000 sit. Telefon 855^28. 30 AROV KORUZNE SILAZE PRODAM. Telefon 885-652. ODDAM SOBO ženski srednjih let. Telefon 713-844. PODARIM SIAMSKEGA MUCKA, starega 2 meseca. Telefon 713-844. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 18. septembra do 24. septembra 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA 600 500 400 300 290 100 II isJ Ail SOS TOP V.V ZAV VEL O.G. 1 tE 3. D !S. 9. HM. 9. «51 9. BM t D33. S. »2*».) Mil II VI i« VI PRODAMO VIKEND 5 km iz Šoštanja. Telefon 882 275 zvečer. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943 ali 0609-612-634. GROZDJE IZABELO, stara sorta, prodamo. Telefon 853-189. ŠTEDILNIK 600 programski, bel, stekleni, nov, nedokončan, prodam za 100 dem. Telefon 850-517, popoldan. RAZSTAVLJENO, STARO, KMEČKO KAŠČO PRODAM. Tel. 885-196. SVEŽE ZELJE, po želji zribano, prodam. Novak, Orova vas 13, Polzela, telefon 721-552. V VELENJU IŠČEM SOBO. Telefon 0602-58-073, zvečer. KADET 1,3 S, letnik 85, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-070. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 854-537. GOVEJO KOŽO, črne barve, cca 5 m2 prodam za 300 dem. Telefon 850-924. KUPIM MERILNI INSTRUMENT ZA ELEKTRIČARJA, ponudbe pod šifro "ENERGETIK". KRAVO PO TELETU in telico prodam. Telefon 893-609. UPOKOJENKA, s trgovsko izobrazbo, s svojim prevozom in telefonom išče kakršnokoli honorarno zaposlitev, razen akviziterstva. Vaše cenjene ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre: "DEKLICA ZA VSE!" UREJENO "KINTO" PRODAM. Telefon 854-130. DELO NA DOMU! Pošljem po povzetju (1500 sit). Šifra "DOBER ZASLUŽEK." GIBANJE PREBIVALSTV pogrebna služba morana: tel.: 063 / 720 - 003,720 - 660 Občina Velenje Poroke: Franc Špegel, Paški Kozjak št. 39 in Zlatka Verbo-ten, Paški Kozjak št. 39; Marko Klavž, Javorje št. 11 in Jožefa Napotnik, Bele vode št. 32; Edvard Ciglar, Velenje, Bračičeva c.št.l in Snežana Jurič, Velenje, Šolnova ul.št. 12. Smrti: Franc Srebre, roj. 1907, Ložnica št. 1; Janez Dobre, roj. 1960, Javornik št. 54, Ravne na Koroškem; Jožef Jelen, roj. 1947, Velenje, Goriška c.št. 59; Ivan Mlakar, roj. 1927, Celje, Seliškarjeva 4. Občina Žalec at«ii*tt»K!Kii««it«!Klt»;ftwaar Poroke: Franc Bokal, Limovce in Blanka Cvrtnjak, Orla vas; Bojan Bukovec, Andraž nad Polzelo in Danica Ropaš, Andraž nad Polzelo; Janko Strojanšek, Dobrovlje in Marija Čerenjak, Podvrh; Zoran Tavčer, Polzela in Angela Ku-mer, Polzela; Robert Dobovičnik, Drešinja vas in Vesna Vuzem, Žalec; Anton Ograjenšek, Vel.Pirešica in Anita Reher, Vel. Pirešica; Martin Brez-nikar, Gotovlje in Alenka Pirš, Podlog v Sav. dolini. Smrti: Janez Marovt, star 90 let, preužit., Topovi je št. 20; Andrej Ivan Resnik, star 55 let, od-prav.stroj., Petrovče št. 121; Ta-nasko Tanaskovič, star 71 let, upok.zdravnik, Žalec, Partizanska ul. 16; Ana Sorčan, stara 98 let, upokojenka, Polzela št. 80. Občina Mozirje Poroka: Branko Zager, 1967, Metleče 20, Šoštanj in Jožefa Plesec, 1968, Savina 32. Smrti: Jakob Fale, 1919, Dol 21; Jožef Fale, 1924, Dol 52; Peter Pokoren, 1944, Varpolje 23; Marija Dolinar, 1929, Spodnja Rečica 27; Jožica Časi, 1973, Homec 38; Martin Stvarnik, 1929, Ljubija 21. K A IMO \ r i: i l i; k j lil ČETRTEK, 28.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; Press ambulanta; 16.30 Poročila;| 17.00 Četrta mreža; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30| Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; I 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu| sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, l.OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.001 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.301 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; I 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.301 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3.0KT0BRA; 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.301 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo| eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.301 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. IKINC KINO IKINC DOM KULTURE VELENJE Petek, 29. 9. ob 21. uri Sobota, 30.9. ob 22. uri Nedelja, 1.10. ob 18. uri PRVI VITEZ - avanturistični, kostumski spektakel Režija: Jerry Zucker Vloge: Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond Epska pripoved, ki se dogaja v zlatem mestu Camelot, je pripoved o ljubezenskem trikotniku med lady Keoneško, kraljem Arturjem in potepuhom ter mečevalcem Lancelo-tom.Romantična pripoved o ljubezni, časti, izdajstvu in strasti v legendarnem, čarobnem kraljestvu Camelot. Sobota, 30. 9. ob 19. uri Nedelja, 1.10. ob 20. uri Ponedeljek, 2.10. ob 20. uri NAJINI MOSTOVI - romantična drama Režija: Clint Eastvvood Vloge: Meryl Streep, Clint Eastvvood Potujoči fotograf se ob slikanju mostov zbliža z domačinko italijanskega porekla, sicer mati dveh odraslih otrok. Njuno znanstvo se sprevrže v strastno ljubezen, ki terja tudi odločitev ali iti z njim ali ostati doma in poželenje žrtvovati za vsakodnevno razdajanje svojim domačim... Nedelja, 1.10. ob 10. uri CASPER - družinska komedija Simpatični dobri duhec Casper ima velik problem. Nihče noče postati njegov prijatelj, ker se ga vsi bojijo. Ko pa v njegov grad prideta psiholog za duhce in njegova hčerka, se tudi njemu nasmehne sreča.. V rednem programu od 13. do 15. oktobra! KINO ŠOŠTANJ ismcisaiBistaillilli Petek, 29.9. ob 20. url NAJINI MOSTOVI - drama Nedelja, 1.10. ob 15.30 uri PRVI VITEZ - avanturistični KINO ŠMARTNO OB PAKI fisssiiiHatsf assuKiii Petek, 29.9. ob 18. uri PRVI VITEZ - avanturistični Nedelja, 1.10. ob 17. uri NAJINI MOSTOVI - drama Naslednji filmi: Congo, Umri pokončno 3, Škrlatna plima, Casper, Pogumno srce, Dolores Claibome, Willy2,... Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo._ Oh, kako boli, ko ljuba mami te večni Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod! Ponosna, trdna, kakorskala, vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat HVALA! Oh kako boli, ko tebe več med nami ZAHVALA Tiho, kakor je živela nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra, tašča in svakinja IVANKA ČAS 24.7.1926 -17.9.1995 iz Bračičeve 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Slaviču, bratu Franciju z družino, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma gospodoma Planincu in Skrlovniku za ganljive besede slovesa, KS Desni breg, družini Ladinek, gospe Danici Urbane in sodelavcem kolektiva RLV - Jamska mehanizacija. Žalujoči mož Stane, sin Janko z družino, sestra Štefka in Slavka z možem. Dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica BRANKA LAHOVNIKA 1.1.1931-15.9.1995 Onemel je tvoj vedri nasmeh, v naših srcih ostaja bolečina. Kruta in neizprosna je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelvcem in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo k njegovemu preranemu grobu. Zahvala velja tudi govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred ter Ribiškima družinama Velenje in Šempeter. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Jožetu Reberniku in kolektivu bolnišnice Topolšica za njihov trud in lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni. VSI NJEGOVI OBVESCEVALEC POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8,63320 Velenje, Tel.: 063 / 858-226, Mobit.: 0609 / 636 939 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV Od 15. 9. 95 pogrešajo 67-letno Marijo SREDENŠEK Iz Šoštanja. Predvidevajo, da se je utopila v potoku Pečovnica in da jo je deroča voda odnesla v Pako in naprej v Savinjo. Prosimo vse prebivalce ob teh dveh rekah za pomoč pri iskanju pogrešane osebe. Vse morebitne intormacije naj sporočijo na najbližjo policijsko postajo. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ter brata FRANCA SREBRETA iz Družmirja 31.12.1907 - 20.9.1995 Od leta 1976 živečega v Šentilju. Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim Družmirčanom za izrečeno sožalje, sveče, cvetje ter svete maše. Hvala vsem požrtvovalnim sosedom družinam Rotovnik, Pačnik ter Emi Potočnik za vsestransko pomoč. Prav tako se lepo zahvaljujemo gospodu prim. dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje ter lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Enaka zahvala velja gospodu župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za sodelovanje v pogrebni svečanosti. Hvala govornikoma Dragu Kolarju in Ivotu Dražniku, vsem gasilskim društvom ter praporščakom. Enaka zahvala velja pogrebni službi Usar ter Mariji Kuhar, ki je ves potek pogreba spremljala. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčerki Pepca ter Marjana z družinami, vnuki, pravnuki ter brata Tone in Jože. Sporočamo žalostno vest, daje v 48. letu starosti umrl naš dolgoletni sodelavec JOŽEF JELEN Pokopali smo ga v torek, 26. septembra 1995 na pokopališču v Podkraju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Gorenje Servisa iz Velenja Velenje, 25. september 1995 Mama, vezi med nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi, tvojo kri s seboj. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage nepozabne mame, babice in prababice STANISLAVE JUG 1910 -1995 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje ter osebju bolnišnice Topolšica. Zahvaljujemo se tudi govornici gospe Hudomal za ganljive besede slovesa, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred. VSI NJENI. » ZAHVALA ZAHVALA Mnogo prerano nas je zavedno zapustila naša draga hčerka, sestra, prijateljica in znanka Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta in dedija ANDREJA ANZELAK iz Raven pri Šoštanju 12.7.1972 -13.9.1995 ANTONA ODRA 7.5.1943 -17.9.1995 iz Prešernove 9 a Velenje Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, ter večni mir mi zaželite. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter nam izrekli sožalje in besede tolažbe. Še posebna zahvala velja kolektivu Tovarne Gorenje Hala 6, Dodelava 1 in njenim sodelavcem za pomoč, darovano cvetje in poslovilne besede, gospodu Konovšku, njeni teti Alenki in stricu Alojzu za vso pomoč, govornici Marjani Kotnik za ganljiv govor, pevcem pevskega zbora Ravne za zapete želostinke, praporščakom RK Ravne ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu grobu. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Friškovcu in dežurnemu osebju, gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru, kolektivu Vzdrževanje ZHT za nesebično pomoč, ŽRK Vegrad Velenje ter govorniku Mihi Valenciju za ganljiv govor ob zadnjem slovesu. Enako hvala tudi Eriki Robnik in družini Kline za pomoč ob težkih trenutkih ter stanovalcem Prešernove 9 a. Žalujoči: mama Marjeta, brat Matej in brat Janko z ženo Olgo. Žalujoči: žena Ana, hči Tanja z Albertom, sin Sandi z družino, vnuček Žiga in ostalo sorodstvo. ZAHVALA ZAHVALA ob smrti drage žene in mame Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče JOŽEFE KAJ B A 28.2.1918-17.9.1995 iz Aškerčeve 7 b, Šoštanj BRANKO ME ZA Koroška 5 Velenje 1921-1995 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Kralju za pomoč v bolezni, gospodoma za opravljen obred in lepe besede, sodelavcem in kolektivu TEŠ ter godbi Zarja za zaigrane žalostinke. Hvala tudi družini Sevčnikar in gospe Helgi za pomoč ob težkih trenutkih. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in našo drago ženo in mamo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Štefka, sin Branko z družino, Žalujoči: mož Anton in sin Anton z družino. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Nas Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tanftia številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarie, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130.00 tolaijev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. RaC. prelom in oblikovanje: IMi i 11 ( V 1J in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Od kod dolg, ki je nad Srečka Vetriha "priklical" izterjevalce "Do razsodbe nisem nič dolžen!" Zelja, da se spor med Srečkom Vetrihom in zasebnikom Stanetom K. iz Velenja reši hitreje, kot če čakaš na sodbo "v imenu ljudstva", torej na sodišču, je bila "kriva", da je 7. septembra, v zgodnjih jutranjih urah, pred Vetrihovo hišo razneslo bombi. Najeti izterjevalci so stvari vzeli v svoje roke, ukrepali so na lastno pest, saj naj bi jim bilo iz strani Stanetovega očeta Roberta K. naročeno le, da od Srečka izterjajo 24 tisoč DEM, za način naj se ne bi dogovarjali. Primer še ni zaključen, kljub temu, da je domnevni bombaš Boštjan v priporu. Direktorju podjetja Vinstor Srečku Vetrihu pa se ob tem postavlja vrsta vprašanj: 0 učinkovitosti sodišč, pooblastilih policistov in demokraciji v Sloveniji, ki po njegovem bolj meji na anarhijo v državi. Pravila pogodbe so bila dHHktv jasna Kako je prišlo do spora, zaradi katerega leži tožba na sodišču že več kot dve leti, nam je pojasnil Srečko Vetrih. "Stane K. je leta 1990, tako kot Instor, TIP in ostali zasebniki, najel poslovne prostore v Farminovem skladišču na Selu. Najel je 200 m2 poslovnih prostorov, med pogoji najema je bilo zapisano, da si vsak najemojemalec uredi prostor na lastne stroške, po poteku najema pa lahko vse odnese s sabo. 1. septembra leta 1992 je naša bivša firma Instor trgovina, ki se je s 1. februarjem letos preimenovala v Vinstor, od Farmina kupila celotno zgradbo na Selu in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Farmin je obvestil vse podnajemnike, tudi Staneta K., da smo novi lastnik, in da mora od tega dne naprej najemnino plačevati nam, skleniti novo najemno pogodbo in se dogovoriti za hišni red. Za nas je bila Farminova pogod- ba obvezujoča, ker smo od njih prevzeli vse pravice in obveznosti. Stane K. ni hotel nove pogodbe niti podpisati, vendar smo mu normalno vsak mesec fakturirali najemnino." To so v skladu z občinskim povprečjem tudi povišali. "Stanetu K. smo pošiljali račune, ki jih ni plačeval, res pa je, da okoli 8 mesecev niti delal ni v teh prostorih, saj so mu stroje odpeljali upniki. Po približno 13 mesecih smo komisijsko (s kamermanom) stopili v skladišče in stvari zložili na 30 m2. Pred tem smo ga obvestili, da ima 8 dni časa, da pride po stvari, a ni prišel. Najemnino smo mu potem zaračunavali za 30 m2, ostale prostore pa smo normalno uporabljali za potrebe naše dejavnosti. Tožil nas je, da smo mu vlomili v poslovni prostor in ga vrli ven, kar ga ne bi, če bi plačeval najemnino. Mi smo ugovarjali, on tudi. Trdno sem prepričan, da je ocenil, da bo na sodišču izgubil, ker je on kršil pogodbo, Srečko Vetrih ne mi, in je zato poskušal z nasilno izterjavo. Do razsodbe ne ve, ali sem jaz dolžan njemu, ali on meni. Izterjatev nastopi šele, ko sodišče izda sodbo. Če bi sodišče odločilo v njegov prid, bi Vinstor to tudi plačal, sicer pa on Vin-storju." 5 tisoč DEM naj bi bilo premalo Zanimivo je, daje poskušal vmes spor zgladiti na miren način. "V življenju nisem imel sovražnikov, čeprav zavistneži so. Naša firma je poštena, kar se vidi tudi iz bonitete. Zato sem problem poskušal rešiti drugače. Ker se včasih dva ne moreta dogovoriti, se je No, mi je videti, da imam že 50. let? "vmešal" poslovni partner ing. Ferdo Jovan in organiziral sestanek z Stanetom, ki je bil nosilec pogodbe in očetom Robertom K.. Potekal je v gostilni Kavčič. Ponudil sem mu, da mu odpišem vse terjatve za najemnino, da on pusti, kar je že vložil v prostor in da mu dam, samo da imam mir, 3 tisoč mark. Vsoto je Robert K. povišal na 5 tisoč, dali smo si roke in nazdravili. Naslednji dan bi moral priti Robert K. k meni po denar. Prišel paje šele čez dva dni. Takrat je izjavil, daje bil pod vplivom alkohola in da pristane, če mu dam 10 tisoč mark. "Po marš" sem ga nagnal iz pisarne, kar sem storil prvič v življenju." V soboto, 19. avgusta, je nezanec ob ob 18.35 prvič zagrozil po telefonu. "Tega nisem bil vajen. Tisti večer nisem mogel narediti nič, tudi drugi dan ne. Grožnjo sem vzel zelo resno. V ponedeljek sem na dveh straneh napisal dopis in v njem pojasnil vse, kar sem vedel." Poslal ga je na PP Velenje, javnemu tožilcu, sodišču in Zavarovalnici Triglav, kjer je zavarovan. "Isti dan sem opravil razgovor z pomočnikom komandirja in moram reči, da mi je povedal, da policija v takih primerih nima kompetenc. Kot državljan sem bil razočaran, ne nad PP Velenje, nad spoznanjem, da ne morejo nič. V strahu sem živel naprej, zaradi preventive pa sem obvestil vso družino in sosede. Hudo in težko je bilo." Srečko seje posvetoval tudi s prijatelji in poslovnimi partnerji. Medtem, ko so ga vsi prepričevali, da se ne bo nič zgodilo, on ni bil prepričan v to. "Ko sem v četrtek zjutraj videl, kaj se je zgodilo, čeprav najprej nisem vedel, da sta razdejanje povzročili bombi, sem vedel, od kod prihaja. Zame je bil to šok. Potem so se stvari odvijale hitro, kriminalisti in policisti so odgovorno in hitro delali, dobil pa sem tudi ustrezno zaščito, ki je prej nftem bil deležen. Za res strokovno delo se jim zahvaljujem." Vetrih je obiskal tudi župana Srečka Meha in državnega svetnika dr. Jožeta Zupančiča, ki sta pomagala po svojih močeh. Zaščitili pa so tudi družino, osebno premoženje, premoženje podjetja in 17 delavcev v njem. Srečko Vetrih se je odločil poveda'-vse to tudi zaradi poslovnega interesa in zato, ker se mu ob njegovem primeru zastavlja vrsta vprašanj, pomembnih tudi za ostale državljane. "Podjetništvo je velika odgovornost. Tisti, ki se je ne zaveda, je bolje, da se v podjetništvo ne spusti. Lahko si upravičeno nakoplješ veliko sovražnikov, poslovnih in privatnih. Upam si trditi, da je morda 30 odstotkov podjetij, ki se odgovorno obnašajo, veliko pa je špekulantov. Vsako sovraštvo pa rodi novo sovraštvo in ogromno nasilja. Iz izkušnje lahko rečem, da je velik del krivde za to konkretno zadevo pripisati tudi sodišču; če bi sodišča hitreje reševala tovrstne spore in spore nasploh, bi bilo med ljudmi manj sovraštva. Dlje kot traja postopek, dlje traja sovraštvo. Takrat pa se v glavah poraja marsikaj. To je za našo družbo izredno slabo. Vlada in poslanci v državnem zboru bodo morali na tem področju nekaj narediti. Vprašati se je treba, v kakših pogojih delajo sodniki. Vem, da jih primanjkuje in da so slabo plačani. Vsi bežijo med odvetnike. Policistom in ostalim zaposlenim v organih pregona so dali ogromno obveznosti, vzeli pa so jim veliko kompetenc in zato so danes nemočni. To daje potuho lopovom in kriminalcem. Nekaj bo treba doreči in tudi policistom dati kak tolar več. Za pošteno delo tudi pošteno plačilo." m Bojana Špegel MAK club (TMMP i/international Heinekeit GUINNESS 6. Pikin festival se je končaj Pika šteje 50 let V soboto seje v Velenju iztekel eden najlepših, najživahnejših in najbolj veselih tednov, namenjenih otrokom: 6. Pikin festival. Naj v njihovem imenu rečemo: hvala zanj vsem, ki so ga pripravljali in pomagali izpeljati, še posebno pa glavnima: Kulturnemu centru Ivana Napotnika in Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje.Naslov Pikine am-basadorke so letos dodelili častni pokroviteljici prireditve, 89-letni pisateljici Astrid Lindgren. Letošnji festival je bil namreč posvečen 50. obletnici izida prve knjige Pika Nogavička. Vsega, kar se je v njem dogajalo, se v enem časopisnem članku tako ali tako ne jda našteti, kaj šele opisati. Festival je doživel vrh v soboto, ko seje proti Rdeči dvorani, kjer seje letos dogajalo skoraj vse, ves dan vila reka in preplavila Rdečo dvorano in prostor ob njej, kjer se je Pika v neštetih delavnicah preizkušala v vsem mogočem: Pika slika, Pika je keramik, Pika se lepotiči, Pika šiva gumbe, tam je stala Pikina banka, trgovina, vrtnarija, sadni vrt, bil je Pikin peskovnik, Pikina olimpiada, Pikin tabor, Pikina alpinistična mala šola ... Oprostite, ampak res se ne da našteti vsega, in vseh kotičkov, kjer so se otroci zabavali in dali prosto pot domišljiji, iznajdljivosti in smehu. Pa predstave, te so tudi bile! Ena lepša kot druga, vse pa najlepše in žiriji devetih devetletnih deklic iz devetih osnovnih šol se je bilo kar težko odločiti, katero naj izberejo za najbolj pikasto. Izbrale so Zvezdico zaspanko Pri- morskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Na zaključek je prišla prva Pikina ambasadorka Štefka Kučan, bil je Pikin sprevod, bil je celo Tone Partljič, pa Vika Potočnik ... Oprostite, ampak že, ko sem začela pisati sem vedela, da ga najbolj polomim, če začnem z naštevanjem. Ker se vsega in vseh ne da našteti. Tam so bili tisti, ki ste jih videli in tam se je počelo tisto, kar ste počeli. Tu bi Pika postavila piko. m Milena Krstič ■ Planine O S £ o C3 g co tJ O CM co . >0 O) 0» . CC co MlAPIJtfrtttKtfH Štefka Kučan, prva Pikina ambasadorka \ yt \ K: m * ;i®1 GENERALNI POKROVITELJ * e I e ji i e STUDIO ŠTUDENT TISKARNA MAŽGON, CVENK d.o.o., AHAC d.o.o., GRADBENIŠTVO IN TESARSTVO HUDOVERNIK Dolič, ŠRZ RDEČA DVORANA, ZABAVNI PARK LUCKY, STUDIO G3 d.o.o., NIKITA d.o.o., RGR d.o.o., KOMPAS H0LIDAYS LJUBLJANA, GORENJE TRGOVINA, REFLEX s.p., PEČ DRAVOGRAD