PROSVETA Komentoiji Lb reakcij* ovira znanstveni ^ napredek toD0,t je silno napredovala ;Jnjih sto letih, posebno v E^hniki, fiziki, kemiji in ¡Di To 80 v glavnem apli-, praktične vede, ki 1-^ industrijsko in komercial-prednost in so predmet do-Ljg privatnih dobičkov, to-jnigo ovirane. go pa druge vede, ki se v danih razmerah ne dajo toli-¡viovčiti kolikor so koristne .p^obitev splošnega znanja »iivilnega razumevanja naj-¿jših vprašanj. Sem spada-^ne in naravoslovne ve-^Med zadnjimi so važne zlasti fcki se bavijo z razvojem člo-¿,:n katere skušajo zajeti do ¡človeško naturo ter jo ana-jt\i ali razčleniti z namenom, Ikodo ljudje enkrat temeljito ^ili sami sebe in kontroliranj razvoj ter svoje življe-t t najboljšem smislu in popi človeške sreče, lunstveniki, ki se bavijo s a vedami, pa še danes nima-i Hite svobode in kooperacije ¡jnni oblasti, kakršno imajo iditavniki apliciranih znano-[Tudi v Ameriki, kjer je tra-aji, da lahko vsakdo svobod-I izpoveduje svoje teorije, je praksi baš narobe. Razume se, I največ očitnih predsodkov direktnega ali indirektnega Iprotovanja ter oviranja je itani reakcije, tiste politične »trske reakcije, katera živi od mike zabitosti in primitivno- i i. •/:'.] Kaliforniji živi dr. Robert inish, ki že dve leti eksperi-Btira z oživljanjem mrtvih. Kje uspešno sredstvo in v ta namaA* svoje po-inje ali eksperimente pa do-|j vrši edino na psih. Pse zali plinom in potem jih oživ-L Nekateri se niso dali ožive-toda pri okrog dvajsetih je pri, kar mu je dokaz, da je iktičnost njegovega sredstva lotovljena. Dr. Cornish pravi, da je vsa-letoogromno število ljudi, ki ■do nepotrebno v grob. To so tki »e zaduše po nesreči s lom, utope ali drugače zapa-I« nagli smrti, ne da bi bili sli kakAno organično bolezen, ljudje bi se dali oživeti in i bi priložnost za novo živ-»j<; ne morda vsi, toda vsaj k »tevilo. Toda dr. Cornish »ore poskušati na ljudeh, da-rad. Zakoni, ki so v tem Strogi, mu ne dopuščajo. kratkim se je dr. Cornish to. na governerje Arizone, M* in Colorada s prošnjo, j mu dovole, da bo eksperi-Niral na zločincih, ki jih o-»J«" države usmrte s pii-Nobene škode ne bi bilo, dovolili; toda governer fnu je že odgovoril, da m ne bo nič. "Zločinci, ki jih usmrti, morajo ostati ' • je bil odgovor. Največ mt ima v \evadi, vendar še «Votovila. •«protovanje eksperimen-l dr Cornisha je naravnost ¡"«•'«no. Li^ti ga v sploš-■ «tiatrajo za mazača, kadar Poročajo o njem, nare-'.¡®v "»ničlji vem* tonu, češ, da >r*vo -mrt" ne more biti o-Nerazumljivo je, kaj -Wmi*lijti s "pravo smrt- • vend »da ir iir J« jasno, da vse to 'vanj. izvira iz nazira-ltft>r' in mora ostati t^ror, pred kate-l^i ljudje trepetati v* ne «me biti reši- « kttf'r, w »fa iaziranja—ki slone bodo nikdar oživljeni človek laj mrtev. M no-1 i* bilo, ko je bil ampak po sodbi prevara, če-l!ni znaki pričajo na svetu, dokler Javno besedo in *čili znanost na 6500 ARETIRA HIH V BELGRAOU OB POGREBU Policija je zaprla vae sumljive moške in ženske, da zavaruje tuje monarhe in prince. Pol milijona Srbov navalilo v Bel grad ob pogrebu Aleksandra Turin, Italija, 18. okt—-Dr. Ante Pavelič in Egon Kvaternik sta bila dane» aretirana v tem mestu na zahtevo Francije. I)r. Pavelič je glavni vodja hrvaške teroristične organizacije Vstaši, Kvaternik je pa bil vodja šesto rice teroristov, ki so ob koncu septembra prišli v Francijo. Jetnika bosta izročena francoski policiji. Belgrad, 18. okt.—V zadnjih treh dneh je bilo v Belgradu a retiranih 0500 oseb. Vse moške in ženske, ki so količkaj na sumu, je policija zmetala v zapo re z namenom, da zavaruje tuje monarhe, prince, visoke državnike in militariste, ki so napolnili glavno mesto Jugoslavije za pogrebne svečanosti. Ogromna armada vojaštva, žandarjev in tajne policije je zajela mesto. Prihod rumunskega in bolgarskega kralja, predsednika Francije in nekaterih drugih je bil tajen in vsak teh gostov se nahaja pod silno stražo. Navadni ljudje so popolnoma izključeni iz ulic, ki so namenjene le za tuje goste. Belgrad ima okrog 300,000 prebivalcev, toda danes je bilo v njem skoro milijon ljudi. Poleg vojaštva, ki se je zgrnilo iz vseh krajev v prestolico, je prišlo do pol milijona civilistov, največ Srbov, ki so se pripeljali il vlakih, domačih voaovih-in de* loma prišli peš iz vseh krajev Srbije, Bosne in Hercegovine. Za vse te ljudi ni bilo prostora v mestu in prespali so v šotorih zunaj mesta. Vreme je deževno vse te dni, kar je pomnožilo ogromne težave za vse te množice. Pogrebne ceremonije so bile v kraljevski palači, kjer je Aleksander ležal na javnem odru dva dni in zaključile so se v stolni pravoslavni katedrali, nakar je bila dve milji dolga procesija do železniške postaje, odkoder je vlkk odpeljal mrtvega kralja v Topolo, 53 milj južno od Belgrada, kjer je grobnica dinastije Karadžordievičev. Dveh članov kraljeve rodbine ni bilo med pogrebci. Manjkalo je Aleksandrovega brata Džor-dža, ki se nahaja v zaporu za slaboumne in še danes ne ve o smrti svojega brata, in njegove sestre Helene, ki se je sprla Aleksandrom pred mnogimi leti in od takrat stalno živi v inozemstvu. __ Holandci se ne udeleže olimpija de v Nemčiji Amsterdam. — Holandska li ga športnikov in gimnastikov je zaključila, da se ne udeleži svetovne olimpijade v Berlinu leta 1936 kot protest proti sedanjemu režimu. Člani lige urgirajo tudi športnike drugih deJel, raj bojkotirajo hitlerjevske srednjeveške bigote in to svetovno o-limpijado. _____ Turčija plača $1,300.000 odškod-nine Ameriki Istanbul, 18. okt. - Turčija, bo plačala Združenim državam $ 1,300,OCO odškodnine za zaseženo lastnino ameriških držav-Ijanov med svetovno vojno. Za-| deva je bila pravkar sklenjena med ameriškimi in turškimi de-j legati v Istanbulu. 250 aocialiatov aretiranih na Dunaju Dunaj, 18. okt.—Sinoči je policija navalila na predmestji Florisdorf in Stadlau in aretirala 250 socialistov pod pretvezo, da se pripravljajo na oboro-Žen puč. tem polju nazadnjaki, ki žive zgolj od ljudske nevednosti in primitivnosti. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORtä Chicago, III., petek, 19« oktobra (October 19), 1934. i£ftiiinf g» po-ta»« proTfcUd i or ta -ctioa llOt, Al of Oct. 1. 1917, Mthorlmod »a Jans U, 191t. l'mtntlki ia upravnilkl prostori; MAT S. Lawn.lal« A v«. Oftic« of Publication Jtt67 South lawndal« A v« T.Uphon«, Roolrw.ll 490« Volilna pravica brezposelnih delavcev v nevarnosti 1 Rooaevelt obsoja poskuse, da e^ ljudem na relifu odvzame vo* lilna pravica pod pretvezo, ds so "berači" Waahington, D. C.—V najmanj dvanajstih državah poskušajo odvzeti volilno pravico brezposelnim delavcem, ki so na relifu. V nekaterih državah, zlasti na jugu, imajo še vedno stare zakone, na podlagi katerih so "pavperji" ali beruči izklju-čeni od volilne pravice. Te zakone hočejo zdaj izrabiti preti brezposelnim, češ, da ljudje, ki prejemajo javno podporo, so "pavperji". Predsednik Roosevelt je v sredo na sestanku s časnikarji o-stro obsodil ta poskus, da se brezposelni delavci, ki so na relifu, oropajo volilne pravice. Rekel je, da ljudje, ki bi radi delali, a ne morejo dobiti dela, se nikakor ne morejo nazivati berači. Vsako početje te vrste je neameriško. ZMAGA PRISTANIŠKIH DELAVCEV NAZAPADU Arbitražni odbor jim je priznal skrajšanje delovnika. zvišanje plač in «kupno kontrolo posredovalnic San Francisco. — (FP)—Pristaniški delavci na zapadni obali, ki ho bili zadnje poletje na sploŠ-ni stavki, v San Franciscu pa vsi delavci Štiri dni, so po arbitražni komisiji dobili skrajšanje delovnika na 30 ur v tednu—pet dni po šest ur—zvišanje plače od 85c do do 96c na uro in plačo in pol za Čezurno delo ali $1.40 na uro. Zahtevali so dolar in poldrugi dolar na uro. Glede kontrole pristaniških posredovalnic je komisija odredila skupno upravo po posebnem odboru, v katerem bodo imeli delavci tri zastopnike in delodajalci tri. V slučaju nesoglasja naj ta odbor imenuje razsodnika ali ga bo postavil pa delavski department. Stavkarji so zahtevali kompletno unijsko Hiller je dobro MBttEXSimm, ne organizacije pristaniških delavcev W. L. Lewis vprašan, kaj misli o razsodbi arbitražne komisije, je rekel, da je "prav zadovoljen". Harry Bridges, mi-litantni vodja stavke, je pa rekel, da ga odlok glede posredovalnic ne zadovoljuje. Komisija je prepovedala vsako diskriminacijo proti organiziranim delavcem. Unija je dobila tudi večjo pravico pri pošiljanju delavcev na delo. Da je izid arbitraže tako ugoden za delavce, je iskati vzro- mladino za nos Njegova nova "reforma" je dobila sovražen odmev med mladimi delavci ni za Hitlerja, so kar ostrmeli. Hitlerjevo časopisje sicer skuša tolažiti milijone fantov in deklet, ne more pa zakriti panike. Odredba delavskega ministra je res podvržena različnim tolmačenjem radi nejasnosti, toda nacijska delavska sodišča so dobila posebna navodila, naj ne u-poštevajo prizivov proti takim odstavitvam Tako Hitler plačuje tiste, ki ao mu največ pomagali do poraza delavskega gibanja in mu sigurno pomagali do zmage. In to je nova generacija, ki je zrasla po vojni. Frankfurt ob Meni.—(TIS) — Nova Hitlerjeva "reforma", s katero je ukazal odsloviti vse delavce in delavke pod 25. letom, na njih mestih pa uposliti starejše delavce, v prvi vrsti mn cijske, je napravila pravo senza-i cijo med prizadetimi. Mladi delavci, Mk eo bHi najbolj navdu*H^v v velikem boju prlstanlAklh in mornarskih delavcev, ki na zapadu ne bo tako kmalu pozabljen. _ Visok davek na aamce in samice v Nemčiji Berlin, 18. okt.—Vlada je včeraj naznanila, da bo dohodninski davek družinskih očetov precej znižan. Cim več otrok v družini tem manj bo davka, toda kolikor manj bodo plačevale velike družine toliko več davka pride na samce, samice in zakonske dvojice brez otrok. Družine, ki imajo šest ali več otrok, so proste dohodninskega davka. Avstrijski delavstvo spet strmilo svoje vrste Španski klarofaiM zahtevajo smrt roMtv Nobles, vodja klerofašltftov, hoče, da ao val voditelji revolucionarne atavke poatavtyenl ob zid in ustreljeni - Madrid, 18. okt. — Španska vlada še vedno poroča o "padanju" delavskih postojank v rudarskem okolišu province Astu-rije na severu Španije. Na primer rudarsko mesto Mier, ki je že dv^ tedna v rokah revolucionarnih rudarjev, pade vsak dan dvakrat—zjutraj in zvečer. Kljub temu je jasno, da se rudarji ne bodo mogli dolgo upirati, kajti vsa vojaška sila Španije je zdaj koncentrirana proti njim, vojaškim četam pa pomagajo tudi fašistični prostovoljci pod vodstvom Roblesa. Jo-se Maria Gil Robles je mobiliziral 5000 kleroifašistov za rasbi-janje stavke na železnicah in za direktne boje z delavci. Vlada je zdaj v konfliktu sama s seboj glede vprašanja, kaj Dunajski aoeialbtl oanovall novo organlaacijo. Nova atran-ka v povoju. Soclallatl za združenje a komunisti Curlh, Švica.—Na razvalinah nekdaj mogočnega in bojevitega gibanja si avstrijsko revolucionarno delavstvo zopet gradi svojo organizacijo za strmoglavlje-nje klerofašističnega režima in zgraditve socializma s pomočjo svoje vlade. Kako poroča Arbeiter Zeitung v Brnu na Češkem, kjer je sedet pobeglih svstrijsklh socialistov, se je prve dni v septembru vršila konferenca dunajskih socialistov, ki je združila vse njihove revolucionarne skupine v "Dunajski socialistični organizaciji," katero z ostalimi provinčnimi organizacijami vred spojijo v predlsgano Združeno avstrijsko socialistično stranko. Te konference dunajskih revolucionarnih socislistov se je udeležilo 70 zastopnikov, ki so izdelali načrt za reorganiziranje avstrijskega delavstva v novem revolucionarnem gibanju, sestavili program in pozvali pripadni- naj stori z ujetimi in aretira , nimi levičarji, socialisti, komu- razbita socialne demokratske nisti in sindikalisti. Okrog 2000 stranke, unij, »ucbunda ln dru-teh rebelev je v zaporih. Robles Ifih organizacij, uključivši ko-zahteva sumarično kazen; vse muniste, v to gibanjs. je treba postaviti ob ild ln po-1 Po zatrtju avstrijskega dslav-strelitl, posebno pa vse vodite- skegs gibanja po februarski re-Ije, lokalne in glavne. Nekateri voluciji so se pogumnejši socia ministri so proti temu ln fdaj se kavsajo s klerofašisti. Predsednik republike Alcala Zamora je včeraj svaril ministre, naj v postopanju s Jetniki rabijo raxum namesto malčeval-nih strasti. Admiralaka uniforma Jt krivo Aleksandrove amrtl Belgrad, 18. okt.—Kralj Ale-ksander bi si bil lahko rešil živ-1 jen je, če ne bi bil sklenil, ds mora ob prihodu v Francijo nositi admiralsko uniformo. Kralj je imel dva oklepa proti kroglam in tak oklep je večkrat nosil, tudi med obiskom Bolgarije ga je imel na sebi. Toda admiralska suknja bi se bila slsbo prilegla, če bi bil oklep pod njo, zato je šel na suho v Marselju brez oklepa In v svojo—smrt. Kako bo Hooaevelt rešil to vprašanje? (NsrUal Jerier^ Usti, kolikor jih ni bilo vrženih v Ječo In koncentracijske tabore, pričeli organizirati v podsem-skih skupinah. Na največje ovire so naleteli dunajski revolucionarji, ki so Šele s to konferenco strnili svojs vrste. V ostalih mestih ln na deželi ni gibanje toliko trpelo ko na Dunaju in jt bil proces tajnega reorganisira-nja hitrejši. "Pri reorganiziran ju tegs gibanja Je bilo treba premostiti tisoč zaprek in doprinesti tetks žrtve po na*ih najboljših aodru-glh," pravi apel te konference na avstrijsko delavstvo za pri-druženje novemu gibanju. "Ilegalno delo za stranko ima avoje mučenike, svoje brezimne Junake. "Ampak (aiskusi so us|»ell. Kljub fašističnemu terorju se nam je posrečilo zgraditi v Avstriji takšno delavsko gibanje kakršno ni obstojalo še v nobeni deželi, ki je pod režimom reakcionarnega nasilja. IV) gibanje J« naš najboljši porok za našo bodočo zmago." "Naša (nova) stranka je edini dedič ln naslednik avstrijskega socialdemokratskega gibanja; tvori novo, prerojeno revolucionarno gibanje. Je nova socialistična organizacija, ki združuje vse skupine in odprto stremi za kompletno enotnost avstrijskega delavstva." "ftodrugit Napravimo konec vsem očitkom ln pomislekom! Htrnimo naše vrste proti rabelj-nki vladi 1 Naprej, dokler ne trušimo diktatorstva! , . . Kdorkoli Je bil In Je še socialist, kdor-koli je pripravljen korakati z na-ml v duhu Viktorja Adlerja ln pod praporom Wallischa ln Wela-sela -njegovo m«*to Je v naših vrstah. "Pridružite »e Združeni socialistični stranki! Mi smo pokarali vsemu svetu, da Je nI sile ln u* terorja, ki bi mogel zdrobiti duh avstrijskega delavstva. In zdaj mu bomo pa pokazali, da Ja avstrijsko delavstvo sposobno združiti svoje sile in. skupno korakati k zmagi " Nova deklaracija avstrijskih revolucionarnih socialistov In program, na katerem naj bo zgrajena novs stranka, naglaša-ta, da za av«trijnko delavstvo, ki Je oro|»sno v»eh demokratskih «redutev in pravic, "! dru ge poti kakor na»i!ria zrušitev klerofašističnega režima, katerega naj nasledi delavska dikta- (halj« m t. «trsnl ) K1ÛIX1XZ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •LA« ILO IM LAM-ns •r Mi •OmmI B—Wit MUr _ M UraUM drtava (tava« Ol- mm* la Km«4» HM aa M-. » P* late. U M a* tout Uta ; »a ChUmm la Claarè flJt mnIiIm, ».Il a* M **mt «a la®, mut«« U.M. ■al».Hm- rM-a. f-r tW Ual*4 Stak» (UMU CkiMfo) Caaada M* pm tlfnf- and CUara HM P* W • •MlUi« M M »«r jraar. AJtrtLala* «III a MMW» M raUa «a a* tea ÉMSk-* M raturaa*. at» a> «M. kar la« PROSVETA MfT-M «a. Lavaiala A»a» C*Ma®a. MEM tf Of TW rgpsaatl» ruil Dat Ai » ak Upala, aa prt««» (Sa*. M, ItM), po*«« raiaaa Im-na m aaator» P«-¡¡«I. ITTa« )a a W*. datumom poUkU aMadalua- Nato ia praratoM*. da aa Domač drobiž Obleki Chicago. — Svetovno razsta-vo in urad snpj »o obiskali: Frank Klun ml., Chiiholm, Minn.; Frank Per, Girard, Kan«. Nov grob v starem kraju Cleveland.—Frank Cepirlo j« prejel vest, da je v Kalu pri St. Petru na Kraiiu umrl njegov o-če MIha Cepirlo, star 84 let. Pokopan je bil v Kodani. v Ameriki zapušča štiri sinove in več drugih sorodnikov. Dva nova grobova Cleveland.—Umrla je Katarina Klanec, stara 26 let, ki je pred tremi tedni porodila le petega otroka. Zapušča moža, starše, tri brate in osem sester.— Umrl je Charlie Keieš, star 42 let in doma od nekod na Hrvatskem. V Ameriki je bil 21 let. Akelja zaradi Cankarjeve sobe , Cleveland.—Odbor za društva okrožne Prosvetne matice js2 je te dni sprejel resolucijo, ki bo pofelana občinski upravi v Ljubljani a željo, naj ljubljanska občina, ki je poklonila Cankarjevo soho za takozvanl "kulturni vrt" v Clevelandu, pooblasti omenjeni odbor, da lobi do-tični kip v svoje roke. Odbor namerava postaviti kip v Slovenskem narodnem domu. Za odborom stoji dolga vrata naprednih podpornih, kulturnih in drugih organizacij v Clevelandu, lifrril mtl preiskavo o naeiiih ¥ Niw Yorku Clanl nemške naeljake organizacije ao vpili "Hell Hitler New York. — Zaslišavanje a-merlških Nemcev pred kongresnim pododaekom, ki preiskuje hitlerjevsko propagando v Združenih državah, ae je 17. t. m. iz-clmilo v Izgrede. Malo je manjkalo, da se niso nemški nacljl in Udje, ki so pričali proti njim, spopadli ■ pestmi. Kongresnik M cC or mack, ki ja vodil zaslišavanje, je naglo zaključil sejo in s tem odvrnil večjo rabuko. Ker Je preiskava Javna, se Je nabrala polna soba poslušalcev, med temi največ hltlerjevsklh Nemcev is New Yorka, ki so potem naredili kraval in motili prl-če s klici "Hell Hitler". Zaslišanih je bilo več Nemcev, bivših članov nemške hitler. Jevske organizacije "Prijatelji nove Nemčije1*, ki je razprešena I »o vsej Ameriki. Priče so izpovedale, da vodje te organizacije nastopajo teroristično in silijo nemške naaeljence in celo njihove. tu rojene otroke v organizacijo. Kdor se jim postavi po robu, ga naznanijo v Berlinu in nacljl v Nemčiji ae potem maščujejo nad njihovimi sorodniki. Mnogo sorodnikov ameriških Nemcev Je danes v koncentracij, skih taboriščih aamo zato, ker njihovi aorodniki v Ameriki ne odobravajo Hitlerjeve diktature, NIČ novega Mtfwaalwa» Wl*—Kadar iz n* še naielbine pravičen in resnicoljubi človek napiše dopia v Proste to ali Proletarca, nastane mOd našimi rodoljubi, ki ljubijo sanfeft sebe, jok in ftolr in škriplje z zobmi. Ko pa urednik napolni Obzorove kolone z nereaaico svojih dopisnikarjev, je pa «vse v skladu. To dejstvo je med nekaterimi našimi prijatelji zelo priljubljeno in se ga zelo tfrdno drle, neglede rti to, če je i>rav ali ne. za to trditev mi nudi dokaz Obzwpva št. 299 z dne 27. septembra, da nekateri ObSorovi dopisniki zavijajo in pišejo neresnico. Antonia Kovačič, ki se v svojem dopisi! sklicuje na nekdanjo članico jpzs, med drugim piše tudi sledeče: "Zato je najbrŠ tudi l. Ambrozkh pozabil na tisto Mary, nekdanjo članico jpb8, o kateri je takrat rekel; "fajn sem jo namazal, sedaj me pa mislijo pri Slogi fik-aat," pa Jih gleda. Jaz bom raje odstopil, pa mi nič ne morejo.* Obzorovega urednika prosim, da v bodoče take izraze nekoliko 0-mili ia jim da boljšo podlago, ker ne spadajo v list, ampak med pastirje. ka? se tiče "mazanja", moram priznati, da je resnica, daj je bila ta zadeva zaneiena celo med sodnijske akte. To vendar ni nič novega in izrednega na tem grešnem svetu, zlasti pa, če ima človek opraviti z ljudmi, ki zjutraj v cerkev lete, čez dan pijejo (n neresnico govore, zvečer pa Bpga in majko božjo prosijo, da Jih čez noč hudič ne vzame. Da a. k. osvežim spomin, je potrebno, da izve nekoliko več resqiQe o tej zadevi, ki se je pripetila dne 26. novembra 1*926. Na municipalnem sodišču je aod-nik i.opral ubogega Lojzeta, za perilo in sodne stroške je pa plačala Mary, prav tako kakor enkrat pozneje na civilnem sodišču, ko me Je mislilo z božjo pomočjo krivično "namazati' — "sami" za deset tisoč dolarjev. Dalje naj izve, da takrat še nisem bil član jpzs, ampak sem postal šele meseca februarja 1926. Tako stoji v zapisniku društva št. ? jp2b. (Prosim, odprite knjigo, da ie prepričate o moji trditvi; & je nimate, je vsem na razpolago moja vplačilna knjižica, ki jo še idaj hranim, ker sem prepričan, da vsaka stvar enkrat prav pride.) Moji podatki so pravični in tako trdni, da jih vse naše nHrodne neresnice ne ovriejo. Cemu te daj strah in beg pred društvom št. 7 jpzs? v (North Milwaukeeju imajo nekateri rojaki slabo «panje. To potrjuje Obzor in njihov pečat. Skrbi jih, kdo bo plačal stroške, ki so nastali vsled poskusnega združenja društva Vijolica z jpzs. Po njih mnenju bi bilo najbolje, da polovico teh stroškov plača društvo Vijolica, drugo polovico pa jpzs, da bi bilo tako kakor takrat, ko je prišlo do zdrušitve društva Ivana Nepo-muka v Sheboyganu in jpzs Do m šlo prvič Î aam pri sebi, da morda čistijo narodne noše, ali pft da pleska jo sobo s črnožolto barvo, zdaj priznam, da sem se motil, rednik v Obzoru sam pojasnjuje, da brakajo po star Vesttiikih in briško rdeči pra ki ga je Stautu prodal prejšnji urednik Frank Novak. Stvar je zanimiva in vredna občudovanja težkega in napornega dola» Toda, grom in strela» de bodo prebrskali do komunističnega lista Delavska Slovenija do sheboyganske in milauuške ^paprike", takrat bo A. £ menda tudi obstrmela. L. Ajnbrozich, 234. poMne v N. domll nk St. Clal člani in drugi ho vabljenL to pišem, se nahaja tukaj i! državni organizator brezposelnih v Ohiu in govori o ttačrtfh orgnniiinmj&fvdhi . poselnlh v državi Ohio, kakor' tudi po vsej deželi. Dejstvo je, da so se tudi Američanom začele odpirati oči, zato tudi ml rojaki brezposelni ne pozabimo naše dolžnost!: organizira jmo se in^ zahtevaj mo naše pravice. Vsi na sejo 30. okt". t ž Večer istega dne se bt> vršil soc. shod v 8. N. domu na St. Clair ave. Pričetek ob 8. zvečer. Govorniki bodo Sidney Ye-len, soc. kandidat za zvezni kongres, Louis Zorko, aoc. kandidat za državno zbornico in drugi. Na svidenje! i Anton Kukovac. Melropoteki drobiš Cleveland, O.—Na metropol-ski fronti Je vse mirno, aamo Lojze pri A. D. na Šerttklairju; pfej« anonimno pismo, ki je od-pretaka krokodilove solze. Ali Šalo na stran, dragi rojaki. V Sošolec" mi piše . . . Gary, tttd.—Pred kratkim sem mey na moj dopis v Prosveti Št. 190 j.dne 28. sept, in v katerem potvarjanju ga nI rtojstra nad njim. Kateri ste čltall Adamičevo izjavo o Žalostnem dogodku Marsfejlsu, ste lahko prepričani, da je Lojze mojster v zavijanju, potvarjanju in pridodaja-nju besed. Koliko je razlike med "nekoliko pustolovskim" in lopovom," kakor je L. P. to besedo prekrstil? Odkod je pa tista, "seveda se bo vrnil v Anglijo," namreč princ Peter. Se več drugih klobas se vidi v Lojzetov! Žlobudri. Malo doslednosti, Lojze, ne bo škodovalo tvo-jemu teku. Ali pustimo Lojzeta, naj sam meša svojo gno/nl-co in duha njen smrad. Na zahvalni dan, 29. nov., priredita soc. pevska zbora "Zarja" in "Vojan" Smetanovo komično tridejansko opero "Prodana nevesta" v S. N. domu na St. Clair ave. Oba zbora se skrbno pripravljata, da bosta v stanju podhtl čim več užitka navzoči avdijenci. Pev. zbor Zarja je že v preteklosti pokazal, da je kos svoji nalogi, ali to pot vam bo nudtl nekaj izrednega, nekaj kai1 vam bo v užitek in v trajen spomin. Boste slišali kako premeteni Jenik ukani razunj-' nega mešetarja, kako Mareni ka, vsa obupana vsled Jenikov* navidezne nestanovitnosti, ker jo je namreč prodal za 300 gol« dinarjev, noče nič slišati njego1 vih ugovorov, češ: "saj ni takd kakor si ti to predstavljaš,^ aH ona le naprej Žene svoje in ošte^ va ga prav po domače in v obupu zagrozi, da bo vzela mentalno omejenega Vaška. Slišali boste, kako vaščani (zbor) ob« soja jo Jenikovo dejanje, češ: prodal si svojo milo, prodal za 300 in mu mečejo v obraz: "Oj sramota, res sramota, prodati ljubljeno svojo." Potem, ko izvedo, kar je ukanil mešetarja, hvalijo zmago ljubezni. Več < tem bo pozneje objavljeno. Vsi, ki ljubite lepo petje, bliž nji in oddaljeni, ne pozabite 29. nov. in si rezervirajte vstopnice, ki jih dobite pri vseh Zarjanih in mrs. Kušlan v S. N. D. predprodaji. Seja kluba brezposelnih se bo mi neki neznani prijatelj iz Denarja želi vse najboljše ter me obklada z božjimi blagoslovi. ¿udi se, da ne govorim za vero in dušne pastirje, saj sem vendar bil dober fant v stari kohtri", imam vzorno ženo, sina ilAep dom, pa sem postal tak 'gunevat', da ne verjamem v prividi in prodajalce mračnjaštva. Anonimni pisec dostavlja, da jetbil v stari 'kontri' rhoj sošolec To ne spremeni stvari, saj so bili mnogi "moji sošolci". Dostavim naj, da je večina SlamnoVčanov naprednega duha. On menda ni Slamnovčan ne Metiičart ne SvrzaČan. Upam pa, da menda ni tako naiven, da bi človek, če ga kdo udari na desno lice, nastavil še levo. Tega men da tudi on ne bi storil. Dovolj dolgo Je že v novi domovini, da se bi kaj naučil in spoznal resnično in pravo stran življenja. Priporočam mu, naj se naroči na dnevnik Prosveto in naj ga pazno čita vsak dan, pa bo prišel do spoznanja, da se mora delavstvo samo boriti za svoje pravice, ako jih hoče doseči, kaj ti nihče mu jih ne bo na krožniku- prinesel. Anton Zugel. tik Ameriška milijonarka Gioria Morgan VanderbUt mora zdaj poslušati pred sodiščem "mast ne atorije" avojih služkinj, kako je zapravljala svoje milijone po Evropi. Služkinje omenjajo po-nočne sestanke s princi, šam panjake partije itd. ^K« » OKTOBEJ Kot že rečeno, se je n^ l Premo, končno za 8n0 * cetku smo imeli nesreč \ ^je doletela nekeKa Hrvat Je d«al v rovu št. 1. Prip„ w je d« gre iveier dom» irt - «anj ^ menje s premopom. Zlomil je eno nogo nad kolenom go pa v boku. Par dni je' okalni bolnišnici, potem , pa poslali v Salt Uke c tamkajšnjo bolnišnico. v rovu št. 1 vedno poka ®e kot bi bila vojna s Tul Vsled tega je zelo Prav za prav bl morali taki nike zapreti, ker a0 prava za rudarje. Pa kdo jih h ^apreti? Sedanji sistem i dokler mu prinašajo profi se brigajo za življenje dela Sedanji sistem ne gleda r lavske žrtve. Glavno je do pa če vse vrag vzame. V nekem bližnjem rovu slabše, kajti skoro ni dne\ ne bl koga poškodovalo vsak mesec je kdo ubit.-ko časa bo premogovni strlja ostala na sedanjem -tu, nihče ne ve. Skoro g tako dolgo, dokler se nap skladišča, potem pa spet k lihija za brezposelne rudai Vsej Mormoniji.-—Frank r* ^ - "i — ničjatreljati.' Ra tiska stropa, je '' Vesti iz Mormonlje Springs Canyon, Utah.—Potrebno je,!da se od časa do časa poroča kaj tudi iz tako zvane Morritohije. v zadnjih par te-dnih se je tukaj precej spremenilo; namreč v prid .delavcem. Se pred par tedni tako rekoč dreniajoča premogovna industrija, se je končno prebudila iz doigta spanja kralja Matjaža. To $0fneni, da se je zadnje čase v Mormoniji pričelo z obratom na -vsej črti. Dela se od tri do pet dni v tednu. Tudi tukajšnji rov je obnovil obrat, ki je počival čez vroče poletje. s tem je dobilo okrog sedemdeset rudarjev delo. To je rov št. 1. Družba, Id lastuje ta rov, ima še dva druga rova, enega tu, drugega pa v deset milj oddaljenem kraju, v Rollappu. Zasluži se od 26 do 36 dol. na za po Kpinkopalna duhovA/ma rodno kontrolo Atlantic City, N J__Na tu- kajšnjem zboru proteatantovske eplftkopalne cerkve Je bila v sredo sprejeta resolucija za odobritev porodne kontrol«» Reaolucijo Je predloAII škof Arthur Huston is < )ly m pi Je, Wash &kof Paul Matthewa iz Trentona Je bil e-dlnl, ki Je nasprotoval resoluciji, toda bil je poražen. našega adrušenia ni pri-vič vsled prevelike opozicije naših nasprotnikov, ker soi se igggoče bali, da bi jim na prt-j hodili konvencij! "štfeno sme-šaP'Jtakor jo je n* zadnji kon-vefltfffi neki hrvatski- delegat, drugič pa, ker glavni odbojni upošteval naaveta in priporočila državnega zavarovalniškega komisarja, ki je priporočal, naj gre zadeva pred člaflstvo na splošno glasovanje. Po mojem mnenju bl bilo bolj pravično, da bi^f&lovico dotičnih stroškov plač4a vaa ona drvštva. ki so proteitirala proti z#uftltvi in ki so bila zastopana pri zasliševanju v Madisonu. Wis., drugo polovico pa naj bi plačali zastopniki sami, saj so imeli dovolj zabave Sičer pa, kaf ae tiče stroškov od strani drofttva Vijolica, bomo rešili zadeve na prihodnji seji in mislim» da be r^ena tako. da bodo prizadeti rojaki lahko spet mirno spali. Imam iskuAnje, čltam razne tABOPV" in vidim» d* se delav-stvo ft* šesto leto bori proti depresiji. Zaman Išče Kruha ia delo sa obstanek. Obtomv u-rednik Ima pa dosti dala. Zadnje ta*e a*m bil večkrat pozno v noč na juftni at rani meat m In vedno srm videl razsvetljeno pi-aamiško sobo. Komentiral sem vršila v torek 30. okt. ob 2. po- ur pet dni dela v tednu in po sedem dan. Seveda, nekateri kar je aamrtil fe Japonskem. I SOS oneb in Prizor a ulice v naredil več ato ra4—alad Ptotwaa mest« Oaakl. VI- milijonov dolarjev naredijo manj, drugi pa tudi par copakov več. Danes pa se ne da več toliko zaBlu&iti kot se je pred leti. Plačajo od tone strojem nakopanega in z rokami naloženega premoga. Od tone plačajo 48c. Pri tem ni nobenih nadaljnih stroškov, kot so obi čajno za smodnik ali dinamit To vse družba preskrbi, oziroma odstreli premog. Rudar le naklada in koplje, dokler je kaj izstreljenega premoga v prostoru Za delo a krampom (pick work) plačajo 66c od ene tone naloženega premoga. pti tem pa si mora rudar sam preskrbeti dinamit, ako je premog trd. In kljub temu se da na ta način več zaslužiti kot nakladanje za strojem. Večina rudarjev ima dobre prostore, tako da ni treba Radi močnega pri premog razlah-ljan, tako da delavec lahko krampom pripravi premog in ga laklada v vozičke, prihrani si pa par copakov na smodniku. Očividno se je kralj Premog prebudil iz dolgega spanja. m*r-sikdo je že mislil, da je po njem Nenadoma pa se je prebudil. Za koliko časa, se pa nič ne ve. 2e skoro mesec dni uposluje delav ce rudarje, tako da je v tem času dobilo tu delo od tri do štir sto rudarjev. Pri tem pa je tre ba vedeti, da še niso vsi rudarj na delu. Kajti na relifni listi jih je bilo preko 700. s tem se da le razumeti, da so uposlili le neka; čez polovico brezposelnih rudarjev. Kaj pa bodo počeli brezposelni rudarji? Nihče ne ve. Gotovo si bodo morali še bolj atis niti pasove in še nadalje ostati na nezaželjenem relifu. Reano opozarjam rojake, da se ne bi kdo odloČil sem za delom, kajti dela ni. Tu je še ved no dovolj brezposelnih, ki bi radi delali. Torej bi bilo brezupno in neumestno sem hoditi za delom v teh časih! Poleg tega pa je novincu sploh zelo težko dobiti delo, kajti vselej pridejo prvi na vrsto stari rudarji, k; čakajo že dolgo na delo. Domači delavci ao prvi. To si zapomni te in si prihranite stroške, ki b jih nameravali izdati za po{ sem. Saj pa vam je znano, da je sedaj do deset milijonov delavcev brez dela v deželi. Dokler bodo vladale take razmere je nesmiselno hoditi kam dru gam za delom, ker ga nihče ne bo dobil. Vsak naj ostane na mestu, kjer je. Če drugega ni, bo vsaj deležen relifa. Delavatvo na splošnem še vedno upa in čaka. da mu neki nevidni mesija prinese boljših Časov. Toda tudi to je brez pomena. namreč to čakanje. Delavci si morajo sami izpoalovat! boljše čase in boljše razmere. Organizirati se morajo industrijsko in politično ter gospodarsko, da bodo močni na vseh črtah. Le tedaj bodo lahko združeni kaj dosegli. de bo treba organizatorjev, pred no pride do tega. kajti večina delavcev je brezbrižna In nezavedna. Puati ae zavajati namazanim polltikantom in pre-varuHom, ki ae redijo na račun nevedne delavsko avstrijsko delavs sprt strnilo svoj ' ' vrste (Nadaljevanje s 1. striol tura. Revolucionarna vlad ra toliko časa vladati z dil ro, dokler ne izvede popoJi cializaclje, razdeli velepoi bajtarjem in kmetskemu i stvu in popolnoma zatre bi zijo, oziroma ji vzame priti buržVažrie eksistence. s« bo to doseženo, bo zavladal va demokracija. Glede komunistov avsl revolucionarni socialisti p gajo popolno prenehanje medsebojnih bojev in eve no združenje obeh skupil okriljem nove stranke. I ne pride do tega, naj se obi pini zavežeta in tak spoi izvajata do pike, da ne akušali oslabiti druga dr^ "kradenjem" članov ali ni drug način. Dokler ne pri ^organskega združenja, na; ¡za prevrat sedanjega režin di skupni odbor obeh sku; Dasi ostanejo avstrijski alisti v drugi internac "kamor spada velika vecii ropskega delavstva," poud potrebo likvidiranja boja komunisti in socialisti ii pust ene internacionale, ma združenje obeh. Sele pomenilo resnično enotno f In kot praktični revoluc ji, izrekajo popolno «olidi s strokovno organizirani« lavstvom in poudarjajo p graditi unije in se v njih za izboljšanje delavskega žaja. Njih prva zahteva vlada vrne avstrijskemu atvu pravico do strokovne nisacije. Organski del nove Zdi socialistične stranke naj b Schutzbund, ki je v febr revoluciji nosil glavno delavske obrambe, h našajoča se na šucbundUi razvidno, da je med avstrl delavstvom tudi podrem» banje za ustanovitev ''*•< lerske stranke." Dunajafc ferenca poudarja potrebo « organizacije in H vrten) bundlerjev strankini <«• in vodstvu, ns drugi »tri pa dolžnost vsakega da aktivno sodeluje v tej ski obrambni organizaciji, re naloga je «trmoglav klerofaši*tične diktature. Inozemski center_ avjjr socialistov v Brnu. k^ beiter Zeitung »n kat j. je Oto Bsuer, glaša. vsaj p* ^ ^reorganizirana narnega delavstva Dokler st avat uetanovitve Združene aocialiatične jtf^J OČividl roti revi v Av do fai Ur Zeitung mmm iklh "Ä etwa« ***** rsrel atranke. I* Inozemski center « * avoje kne. ^ strankina konferenc ustanovi nova bo "edini ded* »o jevite avstrtH» ^ kracijc. ne i (d organ»** Kil OKTOBRA. PIO 8 X B T A 1 najslabših del pa ao vsi pošteni »n kriminalne oblasti «e nikdar niso imele opraska s njimi. Pred dvema letoma so se morali nekateri barakarji. zaradi regulacije Ljubljaniee preseliti na nasprotne kose zapuščenega zemljišča, kamor so s vellkith trudom prenesli svoje kolibe. Letos aprila pa so bili val obveščeni od dobrunjske občine, dk morajo biti barake odstranjeni* v nekaj dneh, ker bodo v nasprotnem primeru občinski o*-Kani sami podrl! kolibe na stroške njenih prebivalcev. V vd-liki stiski so tedaj barakaHi obiskali vsa oblaatva ter prosili, naj se jim kje drugje nakatb kako zemljišče, kjer bi si lahkb sami uredili svoja borna zavetišča. Primerno semljišče jim je bilo obljubljeno in občina je pb raznih intervencijah prekllcalfc svoj sklep o takojšnji odpraVi kolib. Ves ta čas od aprila p* se za barakarje ni našlo kakb drugo zemljišče, pač pa so 2$. t. m. dobili vsi od občine takb obvestilo, kakor aprila. Tudi se-daj so se reve« zglasili pri baltski upravi in še na drugih mestih ter dobili zagotovilo, da jim bo odkazano nekje zemljišče za naselitev. ♦ Vesti iz Jugoslavije i Kajenje pomnešuje sladkor v krti Ali ste te slišali kadilca, ki ae je razburjal nad cigaretami s malo nikotina? "Iztafeno zelišče", je dejal in saftrjetal* da mu tttkien tobak ne proti običajnega» ušitka, da g*' ne peti vi in mu ■m utešl gladu. t Znanost mu daje prav. Dolgo «aea je bHa v dvomih, katere sestavine tobačnega dima povtro* fctfo prav aa prav znane fttiolo* Mm učinke. Tako so smatrali, da So monoksidne ogljikove spoji-ne v dimu krive škodljivih posledic kajenja; V reanici pa vsrkava* nekadilec na velikomeatni utfci več ogljikovega monoksida ia avtomobilskih izpušnih plinov nego hud kadilec, dele pred kratkim so ameriški fisiologi u* gotovili, da je v resnici nikotin vir užitka pri kajenju; Nikotin, ki noai avoje ime po Jeanu Niootu (ta je uvedel kajenje na dvoru Marije MediosJ-Hke), je» kakor snano, hud atrup. Ce pride v neposredno dotiko ■ ilvčnimi ganglijami, jih uniči. A to ae pri kajenju ne dogaja» Normalni učinek kajenja je neko prehodno preoejšnje pom nošenje sladkorja v telesu in po tem splošno stopnjevanje sladkornega sešiga. Malenkostne količine nikotina pri kajenju vplivajo na stranske obisti. Posledica je ta, da se poveča pridelava adrenalina. Sproščeni adrenalin izzove svoje značilne "gli-kolitne" reakcija, to se pravi: v mišicah in jetrih nabrani gliko-gen (nekako rastlinskemu škrobu podobna snov) se spremeni v sladkor in (koncentracija sladkorja v krvi se dvigne. Odkritje te "hiperglikamlje" je uspelo ameriškim raaiskoval-oem slučajno. Raziskovali so vprašanje najugodnejših predmetov med obedi» torej vprašanje, kolikokrat na dan naj ae hranijo dojenčki, otroci, študenti, delavci itd. IameriH so v rednih presledkih dihalni kvocient (razmerje med porabljenim kisikom in količino kisika v vdiha vanem zraku) in končentra- 3(jo krvnega sladkorja pri mno-ih stotinah poskusnih oseb. Ne-katere dni so se morale te osebe postiti. Tedaj sta se sniftala dihalni kvocient in konoentracija krvnega sladkorja na določene minimalne vrednosti. Po jedi sta se takoj dvignila, po dveh do Štirih urah po jedi pa sta dosegla isto stanje kakor po postu. To stanje je vztrajalo potem dalj časa, ne da bi se dosti spremenilo. A pri nsklh poskusnih osebah ao se pokazali glede sladkorne L^eg.očets je Priznal umor uMito. 29- septembra. .umora svojega očeta 1 posestnika Franca vasi Seč pri Crmoš-fcL lastni 26-letni ain TS mogel dokazati ali-loh ni maral navesti, L ^nahajal usodne noči L m 11. uro zvečer. Ld go mladega osumljen-Ev Ribniku pri njegovi Cjo ga nato prepeljali na L, postajo v Crmošnjice, C, dolgo zasliševali. Ker Kar spravili iz njega, so ¡¡peljali na njegov rodni C je ležal umorjeni oče Larjeno glavo. Ob po-jllocetovo truplo je fant h vtdrgetal, se naslonil na Lih vrat in pričel z osta-Crami krčevito jokati. L j« večkrat nevprašan k- "Nisem ustrelil očeta! £ nedolžen!" L go ga prepeljali na C» postajo v Crmošnjice, rso prišli sorodniki in pro-mofe orožnike, da dovoli-icu udeležiti se pogreba. I je seveda bila odklon j e- Lušniški postaji so popol-^lilevanje fanta nadalje-Ed večeru je pa Frarice, |di od neprestanega zasli-fc omagal in slednjič pri-Cihovit zločin. Dejal je: k je, jaz sem ustrelil oče- je ogenj uničil tudi gospodarsko orodje, stroje in nad 13.000 kg aena, ki je bilo deloma že prodano. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen in je povzročil okrog 100.000 Din škode, dočim je bila posestnica zavarovana komaj za 10.000 Din. Pokojni Lojze Pirnat je bil sin uglednega dolgoletnega kr-tinskega župana Ivana Pirnata. Bil je vzor naprednega fanta, katerega ao imeli brez ozira na politično prepričanje vsi zelo radi. Smrt pod kolesi vlaka Maribor, 27. septembra. —V nedeljo zjutraj ob 3. se je vrgel pod brzovlak št. 602, ki vozi med Ponikvo in Poljčanami, 22-letni tovarniški delavec Jože Mejav-šek. Našel ga je okrog pol 4. zjutraj progovni obhodnik Kvas, ki je potem obvestil železniško postajo v Poljčaneh. Isto jutro je odšla komisija, v kateri so bili orožniki iz Loč in banovlnski zdravnik dr. Lautner, ki so ugotovili, da je nesrečnik sam napravil tako strašen konec. Me-javšek je imel odrezano glavo, truplo pa je ležalo pravokotno na tiru. Očividno je samomorilec položil glavo na tračnico in so mu jo kolesa brzovlaka odrezala. Zagonetno je nekoliko ozadje tega žalostnega dejanja. V soboto zvečer so kožuhali turščico, med lifckarji se je pa seveda zaradi preobilo zavžite pijače vnel prepir. Mejavšek je grozil bratu in drugim, da jih bo zaklal. Čez čas je odšel, češ, da bo z bratom že obračunal. Ko so ga na-Štf mrtvega ob progi, je imel za Škornjem dolg nož. Orožniki so izvedeli, da so fantje dražili Me-javška zaradi nekega dekleta, s katerim je bil imel razmerje. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali na pokopališče v Lo-čah in ga včeraj pokopali. Barakarji na Kodeljevem ae morajo »eliti Ljubljana, 27. septembra.—Te dni je prišla v^st, da že spet izganjajo barakarje s Kodeljeve-ga. Prav za prav ne izganjajo barakarjev, marveč dobrunjska občina hoče odpraviti s svojega zemljišča nekaj revnih kolib. Odstranitev teh kolib bi bila razumljiva in celo hvalevredna, če bi se kdo poprej pobrigal za ljudi, ki v njih stanujejo. To se pa ni zgodilo. V kolibah na Kodeljevem stanuje 7 družin, ki štejejo okrog 40 članov, med njimi je okrog 20 malih otrok, saj životarijo tam družinski očetje, ki imajo po 5 do 8 otrok. Ti barakarji so pristojni sicer v razne občine, prebivajo pa na Kodeljevem že dolga leta ter se preživljajo vsi z revnim zaslužkom, ki ga najdejo v Ljubljani in najožji njeni okolici. Eni pomagajo od časa do Časa pri raznih stavbah, drugi izvršujejo najrazličnejša druga priložnostna dela, nekateri pobirajo kosti in cunje, vsi pa tudi v najboljši svoji "sezoni" ne zaslužijo toliko, da bi si lahko kje najeli in plačali stanovanje. Ce zaslužijo na dan po 10 Din, smatrajo to že za ugoden zaslužek. Pri toliki revščini in pri opravljanju Nemški ladjf m koli rail glade Avstriia Nacljaka propaganda y Avstriji ae obnovi po volitvah t P» saarju Mfcltt» Mmhi fl Ifci anN al li|itvMli ^ w • . ^ * (karte* sssiplilali šppiali fce i® Jefc® OeaOa^k koncentracije nenadni stoki. Rusija pospravila leUno Podrobna preiskava je pokazala, Moakva. — Do 27. aeptembra da ae pojavljajo ti akoki pri je Rusija poapravlta, raaen le-šenakah »slo redko, pri otrtcih padne Sibirije, vso letino, ki pa nikoli. In tedaj so rastako- «naša 06% od predvidevane kovale! zaaumili, da je to morda Učine. Do tega dne je posijala posledica kajenjai Kontrolni po- tudi 7ft% oaimlne ali M,000,000 skusi so potem dejamko doka- a k rov več ko ob istem času lah-zali, da nima kajenje pri vlso- «kega Ista. kem dihalnem kvooientu InHkbč- , ■ ■ ni sladkorni konoentraeiji vtobe- Nev tctaiKn! IptMa nega vpliva, če je pa oboje niako, — Zakaj te ni bilo včeraj v posebno po postu, pa lzsov*;ke- šolo7 jsnje močno porast obojegtf: — Niasm mogel, Dobili smo Ta dsjstva dajejo pojasnll6 za punčko I trditev neštetih kadilcev: da jim — Kaj ? Tvoj očs ju vendar «e kaja teši glad. Občutek glaflree dve leti v Ameriki! pojavi, kaKor je že dalj Časa — Ampak ml Imamo doma ra-znano, vedno po določenem ča- dio . . . su, ko je sladkorna konoentraci- • ja dosegla minimalno vrednost. Nspotrsbno Tudi ostale posledice kajtenja, _ Prijatelj! Kakšen pa si kakor pospešitev utrips, porast vendar! Glava ti je vsa krvava, krvnsga pritiska Itd., so brtko- na očeh imaš vze polno krotovic ne v sveži s pomnotenim irtoče- , , . Ali hočeš, da t» spremim vanjem adrenalina. domov? Da povzroči injekcija nikoti- —NI treba! ftaj prihajam od na pri šivalih začasno m noti no doma. krvnega sladkorja, je bik) še -....................... prej mano. Da pa Ima kaja isti , Ali sle naročeni na dnevnik učinek, je neksj novega. 'Pregrete1? Padplrajte »vej list! Munlch, Nemčija. — (TIS) — Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da so imeli poglavarji nemških ih avstrijskih nacijei o priliki zadnje konvencije Hitlerjeve stranke v Nurembergu važno tajno konferenco, na kateri so se posvetovali o nacijakl taktiki lv Avstriji'in napram Avstriji, Te tajhe konference se Je u-deležilo 200 voditeljev avstrijskih nacijev, ki so dobili posebna povabila. Med zastopniki nemškega in avstrijskega hitld-rizma je prišlo do sledečega Sporazuma: Hitlerjeve! v Avstriji prenehajo z nasilji in napadi na sedanjo klerofašistično vlado, dokler ni končan plebiscit v Po-saarju 18. januarja prihodnjega leta. Razlog sa to očivldnb je, ker si Hitler želi obdržati na svoji strani čim več katolič*? nov v Posaarju, ker jih potrebuje za svojo zmago pri referendumu o usodi tega osemljg. Od sedsnje avstrijske vlade naj zahtevajo "svotadnte volitve v skladu z demokratskimi ideali" in grme proti nji vsled "tirsnstva". Hitlerjevi lopovi so pripravljeni izrabit! tudi "demokracijo" za svojo deklo, i Avstrijskim nacljem je bilo tudi sporočeno, da v prlčetku novembra dobe novega "voditelja" za 10. distrikt, kar v nacij-skem jeziku pomeni Avstrijo. Odgovoren bo direktno glavnemu Hitlerjevemu pobočniku Hessu. ¡¡vod je mladi zločinec na-Hvidržne domače razmejili je bil baje kriv edi-i Stari Zabkar je bil po izpovedi velik nasilnež, ki jo jezo vselej stresal nad Sni z grobjansko silo. K je po priznanju tudi ia opisal, kako je izvršil ki. ko je vsa rodbina leg-«itku, se je priplazil do Ka hleva, nato pa do h,^-, p prišel po tej poti na podit kjer je imel njegov pojete spravljeno v izbi lovne in svojo obleko. Snel kce lovsko puško s 16 mm ¡ani za streljanje lisic (ši-Iobeh ceveh. S podstreš-Ije tako oborožen vprav ti-^ko splazil po stopnicah v [Tu je pričel oklevati in ae fceraval vrniti. Zli duh pa tgal dobro voljo in tako e hitro sklenil, da bo krte izvršil grozni naklep, lili nikoli! Da ga ne bi * Presenetili s puško, je f «krbno prekril z oče-pko, ki jo je našel na Nju. !)«tako dospel do očetove podprl vrata in napel pe-*> Nenadni Aum je zbudil Ikijezaklical: "Kdo je?!" i»'tem hipu je že počila pu-Mjegov lastni oče se je »zadet v glavo zgrudil $124 JO lahlri pogoji '10 takoj Za odslovljenega delavca je Justice počasna Washington. — Nad leto dni je preteklo, odkar je Virgil Re-neau v Hesldtonu, Okla., izgubil delo pri Harry Abels Mschinc kompaniji radi unijskih aktiv-noati. Delodajalec je na zaslišanju priznal to, še dvakrat Je pa ignoriral odlok pokrajinskega delavskega odbora, ki mu je ukazal sprejeti na dslo odslovljenega Reneauva. S*daj Je narodni delavski odbor zaključil, da ga mora družba u postiti v deaetih dneh ali natančno 13 mesecev po odslo-vitvi. Velika zahteva za prevšitkamk« farme Austin, Tex. — Od 12,000 do 15,000 delavcev je vložilo prošnjo ra rak up 350 prevlitkarzklh farmic, katere gradi v obliki kolonij zvezna vlada v tej drtavl, pravi H. F. Keuhne, glavni arhitekt. Notranji department sme tre te farmic* in hišic« za model previitkarske ekonomije. V Houstonu je že izgotovlje-nih 80 "homosteadov" po psr skrov zemlje In admlnlstreeijs xdsj zbira aplikante. I >rttgf pm-jektl v Wichita Fallsu. Aritnf-! tonu.. Three Riversu In Beau-montu bodo «končani do I. decembre. ortulfi «t« mnjhnt ms-a««*»« oh role* M#tto « miku pla 6il *m mi elektrik,,. po novi nizki ceni! Trn vrMhl «'Master -4 7 kubt/nlk frrlje*—IMS PMSIM nlcko e*äm «r prIS Umilk, ki šakmr rafrl«»- r»i»r In pm—k. OgUJu S f trs** «tnali (KUrlrlc Mh^i), • Cmtm, po ksterl )• vim nudett t« K#lv|r»«» »r, J» tnatne nilj« kol p« J» bila k« Ura koti 4rura t» modela «iiea* vallkoati In kvalliat«. Prnmim no»t >• udortM ta poir»b» pevproCn« Sruiir.«. ProBlornoat u hrano 4.7 kubMfnlh #«vl>av. Poli«« DVfr kva4ratn»r« AevljS« garnill)»«. dovolj v»M»/»n# sa I*mo. Trlja prodali sa »mt tovan)« vodo V mi ko pot fantov lod«. Pore«- lana*!« notranjoat Val ogli tsokrolmi lakko Jih Jo ¿irtitl, Kolo lakirana annarijnat • ro»i-»\eneo prolf podani In odrgnjonhi. Ima mnoco pokobtiih itboljAav, ki ao napravil» »to*»« Kol-vinatnrju.* i Na prodaj «daj v KI or t rte fthop». VpraAaJto ta fhodol A4. ranjen na no-fltudeniškega a Ogenj je 'Hlje in se raz-Ui kozolec. Iz •rni-m delu re-'' kravi in ene-n,ra trpi ob-n»hg gfHipo- 11 »n kozolca ji COMMONWEALTH EDISON Electric ^^^ Shops /Jo»w#o*»—72 W Ad«JM k-112 lo. DnHmk« Bc Telfpk-H HASäölfh t>am-~ 1**1 /51' P B D I K A L COUPON» O I V I M FHOSyETÍ severa. V arktičnih tundrah živijo milijoni severnih jelenov v glavnem od lišajev, ki vsebujejo ikrobno snov, iz katere se da pripraviti celo klej in v času potrebe tudi kruh in kaša za človeka. Najbolj negostoljubne kraje zasedajo lišaji. Sončna pripeka jih lahko tako posuši, da ae zmelje j o v prah in vendar bo že prva kapljica roae delce obudila k novemu življenju in rasti. Gliva neprestano stiče za mokroto in solmi, neprestano kuha algna kroglica z zelenilom in svetlobo redilno juho za oba dela. Kjer se zasidra lišaj s svojimi koreninam podobnimi pritrjevalnimi vlakni, tam se mora sčasoma zdrobiti tudi najtrša skala. Ce-stokrat sežejo po več centimetrov globoko v kamen in ko razpadejo, se stvori prva neznatna plast živice pod njihovo varovalno streho in daje drugim, manj skromnim rastlinicam priliko, da se naselijo. Lišajem sledijo mahi, tem pa trave, zeli in končno grmi ter drevesa, ki dokončujejo s svojimi v globino segajočimi koreninami delo liša-jev in ustvarjajo pogoje za živalsko in človeško življenje. Prerez skozi naselbino lišajev navzdol nam pokaže drobnonit-kasto omrežje glive kot podlago vse tvorbe. Od tu gredo tenki odrastki nitk do okroglih, zelenih staničnih kroglic alg in včasih vdirajo celo v njihovo notranjost. Morda gre tu za ostanek prastarega zajedalskega življenja glive, morda pa gre za izkoriščanje ostanka življenja nezmožnih ali odmrlih algnih stenic. Največ zelenih kroglic je tam, kjer se jim proži največ sonca, gliva pa je stvorila spodaj in zgoraj zaščitno kožico za skupno tvorbo. Gliva prodira obenem vsepovsod v iskanju vo- de in redilnih sol\, alga pa skrbi za njih asimilacijo, za njih kemično predelavo. Na kožni plasti liŠaja stoje končno proste glivne nitke, med katerimi se stvorijo mešički, ki so napolnjeni s trosi. V vsem se nam proži slika smotrne delitve dela, ki je v korist tovariški celoti in s tem tudi njenim posameznim članom. (Po razpravi dr. O. Richterja—kk) Pri zdravniku —'Ne pomaga nič, draga gospodična, operacija slepega črevesa bo potrebna. — Moj Bog, ali je to nevarna operacija? — Kakor je pač. Sicer sem pa jaz specialist za takšno operacije. Gospe, ki ste j,o srečali na vratih, sem izrezal že dvestoto črevo. — Gospod doktor, nisem vedela, da ima človek toliko slepih čreves.,. Nova moč za oslabele organe NUGA-TONE ojaiuj« <*Ub«W or*mn*. J« UvratM Moden* toni k a. iabaJjU >p«tit in Pon>MW prebavi. Pum««» točnaj« delovanj« trav in talodaa. Crava delujaj« unernejie. prosto. UpUva na are« ima NUGA-TONE a Um. da daje val energije ia delovanje. Ob «mu adravljenja daljiih boleani je to lav rs t na tonlka. ojaievalee, Vsemite NUGA-TONE ie danea. Prepričajte ae o nj«Ka novi muii ia jadanju. Dovolj aa aneaae dni adravljenja. m m dolar. Uapeh aacotovljen ali pa denar naiaj. Na prodaj v vaeh lekarnah. Proti saprtniei vaemite—UGA-SOL—Idealni odvajaiec. tU in Me. (Adv.) Pri briv — Pazite no r vas^ Brizgate mi k, v <>¿1 in usta! — Prava reč! Si PU prav poceni i,a GERMINAL siti se na korenine jerebikovca, se brex strahu spustiti v jamo in doseči še trdno lestev. Pa tudi druge zapreke so ga ščitile, zatohla vročina is jaška, sto dvajset metrov nevarnega sestopa in ie naporno plazenje po trebuhu kake četrt milje daleč med stisnjenimi stenami rova, preden je mogel človek odkriti ta razbojniški brlog poln plena. Tu je živel v izobilju, našel je brinovec, ostanek posušene polenovke, vsakovrstna živila. Prostorno seneno ležišče je bilo odlično, nikak prepih se ni čutil v tej enakomerni, kakor kopel mlačni toploti. Samo z lučjo je bila težava. Jeanlin, ki je bil zdaj njegov dobavitelj, je bil preudaren in molčeč kakor divjak, ves blažen, da ima orožnike za norca, ter mu je prinašal celo pomado, nikakor pa mu ni prišel omot s svečami v roke. Že peti dan si je Štefan svetil le pri jedi. Ni mogel požirati v temi. Ta brezkončna, popolna noč, zmerom enako črna, je bila njegova huda muka. Kaj, Če je mogel spati v miru, če je bil založen s kruhom in mu je bilo gorko, toda nobena noč mu še ni tako težko pritiskala na glavo. Zdelo se mu je, da mu tare celo misli. Tak zdaj živi od tatvine! Kljub njegovim komunističnim teorijam so se oglašali v njem stari privzgojeni predsodki, glodal je suh kruh in se zadovoljeval s skromnimi obroki. Kaj pa naj stori? 2iveti mora, njegova naloga še ni bila izvršena. Še nečesa drugega se je sramoval: kesal se je tiste divje pijanosti, ko se je na tešče zaradi mraza napil brinovca in se potem, oborožen z nožem, zagnal na Chavala. To je vzbujalo v njem nekakšno neznano grozo, podedovano zlo, staro dedščino pijanstva, ko ni prenesel niti kapljice alkohola več, ne da bi ga bila napadla morilska obsedenost. Bo mar naposled končal še kot ubijalec? Ko se je znašel v tem pribežališču, v globoki tiAini pod zemljo, sit že vsega nasilja, je prespal dva dni kakor žival, ki se je bila tako preobžrla, da je obleži»Se zmerom se mu je vse gnusilo, pobit je bil, v ustih je imel grenak okus, glava ga je bolela, kakor da je strahovito prekrokal nekaj noči. Minilo je teden dni; Maheujevi, ki so bili obveščeni, mu niso mogli poslati sveče: moral se je odpovedati luči celo takrat, kadar je jedel. Zdaj je Štefan prebil ure in ure zleknjen na senu. Obhajale so ga čudne misli, ki se jih ni niti oddaleč nadejal. Čutil se je nekako vzvišenega nad tovariši, precenjeval je samega sebe, češ, kako je izobražen. Nikdar ni toliko premišljal, spraševal je samega sebe, odkod Jo neugodje zaradi včerajšnjega zbesnelega dira križem rudnikov. Ni se upal odgovoriti, branjli so mu spomini, nizka lakomnost, sirovost instinktov, vonj po vsej tej siroščini, ki se je bila raztrosila v vetru. Četudi ga je trpinčila ta tema, se je vendal bal ure, ko se bo vrnil v kolonijo. Kako so se mu gnusill ti na kup zgneteni siromaki, živeči pri skupnem koritu! Ne enega ni med njimi, da bi ž njim resno govoril o politiki, živijo kakor govedo, zmerom v istem po čebuli zasmrajenem zraku, da bi se človek zadušil! Hotel jim je razširiti obzorje, jih dvigniti do blagostanja in meščanskih manir ter jih narediti za gospodarje. Toda kako daleč je ie vse to! In ni imel več poguma, da bi v tej ječi lakote pričakal zmago. Polagoma ga je minevala ničemurna želja, da bi jim bil voditelj, da bi mislil namestu njih, in mu vdihovala dušo tistih meščanov, ki jih je mrzil. __(Dalj« prihodnjič.) še družba ni hotela s svoje strani priznati škod«, ki jo je bila utrpela, kakor tudi Gregoirejevi niso hoteli spraviti hčere ob dober glas in izzvati škandala s pravdo, kjer bi morala pričati. Pač pa so nekaj ljudi pozaprli, nekaj neumnih in zbeganih itatistov — kakor zmerom — ki niso ničesar vedeli. Pomotoma so gnali Pierrona uklenjega tja do Marchien-nesa na velik posmeh tovariiev. Tudi Rasse-neurja bi bila skoro odvedla dva orožnika. Ravnateljstvo se je zadovoljilo s tem, da je sestavilo imenike odpuičenih delavcev in jim na debelo vraealo delavske knjižice: Maheuju so jo vrnili, prav tako Levaque-u in ie štiri in tridesetim njunim tovariiem v sami koloniji Dve sto štirideset. Vsa krivda pa je pqdla na Štefana, ki je izza onega burnega večera izginil in ki so ga iskali, ne da bi našli za njim kako sled. Chaval ga je iz mržnje ovadil, ni pa hotel izdati še drugih, ker ga je na žive in mrtve prosila Katarina, ki je hotela rešiti svoje starše. Dnevi so minevali, vsi so slutili, da še ni vsega konec, in so z nejevoljo v prsih Čakali kraja. V Montsouju so se odtlej meščanje zbujali sleherno noč, vsakikrat so planili kvišku, po ušesih jim je brnela namišljena plat zvona, a v nosnicah jih je dražil «mrad po smodniku. Najbolj pa jim je mešala glave neka pridiga novega župnika, abbeja Ranvierja, tega suhljatega duhovnika z očmi kakor živa žerjavica, ki je bil naslednik abbeja Joire-a. Kako je bil ta ves drugačen od onega, ki mu je bila kot blagemu debelušču edina skrb, živeti z vsem svetom v miru! Toda ali se ni drznil ta abbe Kanvier zagovarjati ostudnih razbojnikov, ki so vsemu kraju v sramoto? Našel je opravičila za zločine stavkarjev, silovito je napadal meščanstvo, valeč nanje vso odgovornost. Prav meščanstvo, ki je odvzelo Cerkvi stare pravice, da jih je samo zlorabljalo, je spremenilo ta svet v preklet kraj krivice in trpljenja; meščanstvo se noče sporazumeti, pač pa goni ljudi v strahovito nesrečo s svojim brezver-stvom, s svojo trmoglavostjo, da se noče vrniti k veri in k bratstvu prvih kristjanov. Drznil se je pretiti celo bogatašem; opozarjal jih je, če bodo trdovratni in ne bodo hoteli poslušati božjega glasu, da se bo Bog gotovo postavil na stran siromakov: vzel bo spet bogastvo brez-verskim uživačem ter ga v razdelil ponižnim in ubogim tega sveta, da bo njegova slava bleščala vekomaj. Verniki so zaradi tega trepetali, notar je dejal, da je to najhujši socializem, vsi pa so videli na čelu neke tolpe župnika, vihtečega križ in rušečega z močnimi zamahi družbo iz sedemnajst sto devet in osemdesetega leta. Ko je gospod Hennebeau to izvedel, je le zmignil z rameni in dejal: — Ce nam bo preveč presedal, se ga bomo že s škofovo pomočjo otresli. Medtem pa, ko je preplah valovil od enega kraja ravnine do drugega, je prebival Štefan pod zemljo, na dnu Kequillarta v Jeanlinovi jazbini. Tu se je bil skril in nihče ni niti slutil, da je bil tako blizu. Misel, da bi se zatekel v sam rudnik, v ta opuščeni rov nekdanjega šahta, je bila tako drzna, da so bila vsa poizvedovanja brez uspeha. Zgoraj sta trnjolica in glog tako prerasla porušene tramove nekdanjega odra, da sta zapirala jamo; nihče se ni drznil sem, znati se je moralo ravnati: obe- MILK FOUNDATION, A non-profit organii endowed to jive out m fic facts on general h 205 W. Wacker Drive, a i our Milk—From Cow to Doorstep SPREJEMA VSA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrt slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ii VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU 8.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Every Day—Rain or Shine—the Milkman h on the Job. NO CITV in the world, perhaps, Is mo fortunate as Chicago In tHe high quality of the fresh pasteurised milk which la available to Chlcagoland realdenta. The high standards set by l>oth producers and dlatrlbutora of thin area are constantly upheld by testing and Inspecting dairy farm», rattle, barus, tank cars, utensils, pasteurization plants, bottles, delivery vehicles, nnd the people employed In the milk Industry. Everything possible to safeguard the health of the consumer is done. The following account is a bird's eye view of the processes by which fresh pasteurised milk is brought from the cow to your doorstep Reliable dealers get their milk only from farmers whose milk has been proven of high qunllty nnd whoso farms are kept according to the standards aet. The rows are tested for their health; the farmer must keep his stables clean, well lighted, and- well ventilated; he mast us« sterilized utensils; he must hare a milk house In which the milk is cooled. From the farm the milk Is sent to the pnatcurlKa-tion plant in glass lined tanks on trucks or In well Iced refrigerator cars. As soon as the milk Is tvcelved at the paateurlxatlon plant It Is subjected to a series of tests to determine the flavor, the butter fat content. etc. Following the fU the mtlk la pumped to glass lined tanks at the top nf the plant, from wlienr*. It begins to flow downward, flrst through a Alter, and then to the pasteuriser. PasteurlKatlon fa the process whereby milk Is heated to a tempersture or approximately Ml degrees T. and held there for at>out thirty minutes to keep the milk pare. The milk Is then within flf. teen minutes cooled to below nn de- Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijako delo prve vrit« Pilite po informacije na naslov: ninskih raztopin v hrano je bila mladim naseljencem nemogoča: manjkalo jim je za to orodje rastlinskega zelenila. Prej ali slej bi morali klijoči trosi propasti, kar se je neštetim tudi zgodilo. Tbda veter je privel tudi klice alg, ki so v vlagi prav tako vzklile in se množile. Te male, oble stanice imajo namreč delce zelenila, ki lahko predelujejo rudninsko hranlvo v sončni svetlobi v škrob, sladkor in beljakovino. Gliva je s svojimi nitkami obkolila mlade alge, ki so ji obetale hrano, a tudi alge so ae čutile varne pod plaščem vedno vlažne kolonije gliv, kojih nitke predstavljajo prave nabiralnike vode. Poleg tega je ta voda vsebovala tudi raztopljena rudninska hraniva, ki jih je alga lahko kemično predelovala. Od predelkov ao se glive n|>et lahko tako hranile, da jim ni bilo treba uničevati živih slanic alg. Njih trupla pa ao aeveJa lahko prebavljale. Tako sta delovali obe rastlini vzajemno in obe sta imeli od tega svojo korist, dokler se ni to tovarištvo razvilo tako daleč, da je sodelovalo celo pri razmnožitvl. Klice alg so ustavljale ovite t nitkami gliv materno rastlino, čeprav ae je dogajala tudi ie prvotna razni noši te v s ločenimi troai obeh druiabnic. A pri prvi obliki raz-množitve ni odvisno v«{ «».I »«lučaja. da-li ae gliva In alga najdeta spet k akupnemu življenju. Ptalno tovarištvo obeh raatlin-i akih vrat v najrazličnejših ras-• vojnih stopnjah ae imenuje li- Čeprav so gradbena sredstva, ki jih imajo lišaji na razpolago, zelo skromna in sestoje v bistvu le iz nitk in kroglic, so vendar razvili bogato število oblik. Na drevesih in kamnih opazimo tu kakor pike majhne pegice, tam spet kakor skrivnostna znamenja ; na tleh ležijo tu kakor ai-vozeleni kosi usnja, ki so posuti z rumenimi, nežnimi skledlca-mi; na stepi ae širi tam širna preproga majhnih grmov, ki v suhem poletnem času pod tvojim korakom pokajo, a so v deževnem vremenu mehkejši od žameta; od vej in debel dreves visijo dolge, srebrno svetlikajoče se brade, včasi tenkolase, potem spet dlakaste in zmršene; ob vznožju štorov je polno čaš in lijakov, ki imajo okrog roba na tenkih stebelcih kakor biserne glavice; tenke mreže rase jo v nadstropja druga nad drugo: skratka, toliko oblik se proži tvojemu očesu poleg vseh mogočih barv, sive, bele, zelenkaste, rjavkaste, črne, rumene, rdeče, oranžne da obstaneš presenečen pred temi čudežnimi zgradbami malega sveta. Danes skoraj ni kraja, kjer bi I ne bilo lišajev. Tu se ti vidi, I kakor da je skala pokrita s sivim prahom. Udariš a kladi-j vom po njem in zagledaš zeleno I liso zmečkanih algnih stanlc v | teleau lišaja. Celo tam. kjer je dežela zaradi stalnega mraza ne-iroatoljubna. zadostuje najtanjša plast zemlje, da zrase jo lišaji: n. pr. ob robu lednikov In tnežlšč v visokem gorovju ali v I večno zaledenelih tleh daljnega 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell CHICAGO, I LI* m m doba na ielio tudi vaa uatmenk pojasnil« Prvi Nodalen poakua v rastlin ftkem nvetu Prve rastline, ki so prodrle na kopno, no morale biti zelo skromne v svojih zahtevah. Voda jih je prej nosila in podpirala, svojo izgradnjo so lahko naravnale samo na trdnost glede 1 vlačnosti, voda je vsebovala okrog njihovih stanic red line snovi in treba jim je bilo samo z vso površino vsrkavati, kar je prihajalo v raztopini do njih. Kna izmed rastlinakih skupin ae je navadila živeti od oatan-kov odmrlih tovarišic. Rastlin-skega zelenila niso več pridelovale, kajti druge rastline so ga imele toliko, da ao ae lahko mirno hranile o«r hoi fie nf fresh pasteurised milk, ready for the many and varied ways In wtitrh this t*H»t nearly perfect food may he