Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Dia 1 ŠTEV. 112. *« LJUBU \N-|. petek. 21. maja 1926. . LETO L fchsja vsak dan opoldne, teviemSi nedelj In praznikov. yaiofmn naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 15. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. a. Rokopisi s* no vračajo. — Oglasi po tari h*. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor. Kačiin pri pc-štnem ček. uradu štev. 13.G33. Akcija opozicije. Koncem tega meseca priredi združe-“f °P:,zicija v Ljubljani veliko manifestacijo prot. korupciji. na a 'eta^a manifestacija nujno potreb-’ ie 'ec *i0 jasno, zlasti pa ]):) sobot-„ ® a^cvai*ju v skupščini. Obžalovati je °’ ,a..n’ opozicija že preje pričela narod'0 *p f1J'° .lu da šla že PreJe med sk -'v- lePi'ičani smo namreč, da bi i.,,,, !!13 *e vse drugače nastopila proti Pciji, gg bi] narod za boj proti ko-ljPciji ne sani o pridobljen, temveč tudi oiganiziran. Da je narod odločno proti korupciji* se itak razume samo ob sebi, zakaj nihče ne trpi od korupcije tako zelo, ko ravno narod. On je tista zadnja žrtev, ki postane plen korupcionistov. Oruga stvar pa je narod pripraviti za hoj proti korupciji. Po vsej državi se gode tako nečuvene stvari, da bi narod moral že obupati nad pravico. In le premnogo ljudi je tudi že nad pravico obupalo. Zato je treba narodu znova vliti vero v zmago pravice, zato ni zadosti, če se vodi hoj le na skupščinskih tleh, tem-Več je treba boj zanesti med narod. Pra-v° narodno gibanje je treba ustvariti, da se pred tem gibanjem zlomilo tudi naj-jn°cnejge cro2je korupcionistov. To je naga opozicije in zato pozdravljamo njeno ^novejšo akcijo. .Pred letom dni smo poudar-niflni 1 1 iti med narod in pri njem po,skati ponioči za boj u J zdiavim razmeram, ki vladajo v deželi Pa tedaj so prepametni politični modrijani trdili, da se s shodi nič ne doseže ležka zmota je bila ta trditev, zakaj shodi ustvarjajo ljudsko gibanje, ki je bilo tiran"1110 mofnejše tudi od najsilnejSih Samo treba je, da so shodi prav pripravljeni in da so dobro organizirani. Če ,}i se poskušalo iz protestnih shodov kovati le strankarski kapital, potem ti shodi k°do rodili ljudskega gibanja, navduševali? prav nobeneg» vzroka zato, da bi za bo^ Proti korupciji ta ali . ysled tega boja kvišku navduševaS* Ljudje se uvore.'° same, -zaradi »Jf b°.j ’® Zaradi stvari jata tak boj. Protesten^^T'106’- k’ tei" zato ne sme imeti stranki, \ Mubljani splošno narodni značaj. Na ljubran"]''6* shodu deklarirali naši esdeesarjf.^j^to slovenski narod proti korupciji, pa tlaj Pripada tej ali oni stranki. Kot prvi so se proti ljubljanskemu shodu deklarirali naši esdeseraji. Je to «8to v redu iin bila bi samo farsa, če inipUdi u Pričeli sedaj naenkrat dekla-ljudlp ° sv°ievn boju proti korupciji. Ti tiiah naT'l le 0kanejo pri svojih simpa-j.. i xa Pašičevd ožjo okolico. Enako m Drnr ua 'sll(Kl onih> ki mislijo, da je boj L '1 korupciji le vprašanje trenutne ,-ne politike. Konjunkturisti so v pre-ostaneitfZ' -s kon- Pač ;ki Pa s|i'i maoi^l0Pa prostor na ljubljan-strank in gi^*aci'ii za poštenjake vseli ljanskem sh0^ n,cra zadoneti po Jjub-Poštenjaki vseh ?° vseJ Sloveniji klic: rr i • i 1____Vfi | Zakaj nobena zdru^e se! zainteresirana na 1 L'r> .Qlrn:£>n i ifl ^ P1'C ia |''^jina ni tako zelo kc Slovenija. NajviSj^1 pi'oti korupciji veniia in zalo je ona tnH;Vlce Pla^uje Sld- men Priprave za volitve se nadaljujejo. Beograd, 21. maja. Bački veliki župan Petrovič je včeraj posetil notranjega ministra Božo Maksimoviča, nato pa še predsednika skupščine Marka 1 rifkovi-ča, ki je bil nosilec radikalske liste v Bački. Veliki župan je oba obvestil o položaju v svoji županiji. Opazilo se je v političnih krogih, da so zadnje dn.i prihajali v notranje ministrstvo veliki žu- pani iz skoro vse države. V zvezi s tem se jemljejo resneje vesti iz Pašičeve okolice, da so se v ministrstvu notranjih zadev začele s polno paro priprave za skupščinske volitve. Sarajevski veliki župan Milan Nikolič že več dni biva v Beogradu ter je bil včeraj sprejet v avdienci pri kralju. Pobolno politično mrtvilo. Beograd, 21. maja. V političnem življenju je nastalo veliko zatišje. Mislijo, da bo to dolgo časa trajalo. Nekaj več živahnosti je opaziti v predsedndštvu vlade, kamor dohajajo posamezni ministri, ki razpravljajo s predsednikom o svojih resortnih zadevah. V političnih krogih sedaj največ govore o Radičevem zborovanju v Stari P a zo vi in v Somboru in o velikem- Koroščevem zborovanju v Ljubljani. Dalje govore tudi o vprašanju korupcijske ankete in z napetostjo se pričakuje sestanek šefov parlamentarnih skupin, ki imajo sklepati o tem vprašnju. Vprašanje korupcije ne sme priti z dnevnega reda. Tudi radičevci ne bedo prekrižanih rok gledali na to stvar. Radikali bi prevzeli nase veliko odgovornost, ako bi dopusti-i li, da se ponove kritični momenti, ki so i se odigrali prošld teden. VLADA OBLJUBLJA NOVE ZAKONE, Beograd, 21. maja. Vlada intenzivno pripravlja zakonsko gradivo za parlament. Skcro vsi ministri imajo že gotove svoje načrte zakonov, ki se predlože skupščini. V nakrajšean času pride pred skupščino zakon o centralni upravi, o izenačenju davkov, o kazenskem postopku, o gozdil), o rudarstvu, o zavarovanju pred poplavami in mnogo drugih. NAŠE ZAHTEVE ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO. Beograd, 21. maja. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič -je včeraj pred svojim odhodom v Ženevo dolgo časa konferiral z italijanskim poslanikom Bodrerom. Nato se je razgevarjal še z našim poslanikom v Rimu Balugdžičem. Za tem je z dr. Janjičem, ki je eden od delegatov za sklenitev konkordata z Vatikanom, odšel na dvor. Obvestil je kralja o predlogih naše vlade v vprašanju razorožitve. Naša vlada bo zahtevala, da se razorožijo Bolgarija, Madjarska in Avstrija, da ne bi prišlo do nezaželjenih konfliktov. Mi sami smo že zagotovili, da ostanemo miroljubni in bomo zato imeli samo najpotrebnejši kontingent vojske. Naši predlogi so sprejemljivi, je zatrjeval dr. Ninčič kralju, in prepričani smo, da nam bodo v vseh naših zahtevah ustregli. Zahteva-«1C’i da tudi m' sodelujemo pri tem, ko žav ° 'Zve<**a razorožitev omenjenih dr- Pp tej konferenci je dr. Ninčič še en- at konferiral z Bodrerom. Govorila sta o not timskih konvencijah. Ob 3. popoldne je dr. N inču: z Balugdžičem in s šefom kabineta \ ukicevičem odpotoval iz Beo-gri liiiuncvieu, ki ga bo za njegove odsotnosti zastopal. Miša I lifuncvič bo po Ninčičevem povratku odšel na daljše potovanje v Grčijo, da tam prouči vprašanje naših grobov in se pozanima za postavitev spomenika našim junakom na Kajmakčalanu. venija in zalo je ona tu življenje, bil \ našem narodu na prominentnih položajih. Na ta položaj ga je postavila njegova globoka izobrazba, njegova visoka inteligenca, njegova sposobnost, katere lastnosti je tako harmonično družil s požrtvovalnim delom. Tudi Se bi hotel, narod ni mogel prezreti njegove potence. Da, smelo trdim, tej potenci primerno bi bila šla dr. Trillerja v naši javnosti vsa druga mesta, nego jih je bil zavzemal in dosegel bi jih bil tudi, ako bi mu bila lastna častihlepnost in ako bi brezbrižno tako ko drugi hotel rabiti svoje komolce. Poleg žarke ljubezni do naroda mu je bila gonilna sila čisti idealizem, ki je tako zelo lasten, zlasti starejši generaciji. To svojstvo si je vzlie vsem razočaranjem ohranil do poslednjega zdihljaja. Idealizem ga je dvignil visoko nad materijelne zahteve. Idealizem mu je dal delovati v naših kulturnih društvih, v Planinskem društvu, v Sokolu, kjer je bil naj-vnetejši zagovornik čiste in brezmadežne sokolske ideje, v Češko- slovaški -Jugoslovanski ligi. In ni smatral tega delovanja za nekako etapo za dosego drugih ciljev sebičnega značaja. Delo kulturno, ki ne samo, da ti ne ponuja inaterijalnih koristi, ampak nasprotno apelira na veliko tvojo požrtvovalnost. Delo kulturno, ki je je dr. Triller smatral za funda-meivt političnemu delu, oni patriotični politiki, ki ima pred očmi realizacijo neke višje misli, blagor celokupnega naroda. Prav zategadelj je bila njegova sodba v političnih stvareh tako trezna in objektivna, da dostikrat ni ugajala kakemu zagrizenemu strankarju, da je pa gotovo imponirala političnemu nasprotniku. Ta njegova sodba poleg odločnosti, stvarnosti in suverenosti, s katero jo je znal uveljavljati, poleg redke lastnosti debaterja najboljše parlamentarne šole, ga je predvsem usposobila za ona odlična mesta, ki ga je nanje ]>osadila narodna volja. Ž življenjem bivše Narodno-napredne stranke je ozko spojeno ime dr. Trillerjevo, poleg onega svojega vernega druga in prijatelja dr. Ivana Tavčarja. Protokoli državnega zbora in deželnega odbora Kranjskega, občinskega sveta ljubljanskega so jasen odtis njegove plastično oblikovane politične duše, so živa priča njegove delavnosti, njegove velike sposobnosti, suvereno obvladali vse predmete javnega življenja ter dokaz njegove elegantne elokvence. Presegalo bi namen teh vrstic, ako bi hotel podati točno biografijo njegovega bogatega in lepega življenja. To mora ostati pridržimo drugi priliki. Njegovo vsestransko odlično udejstvovanje zasluži, da ima sleherna stran svoje posebno poglavje. Pa naj si ogledamo v njem jMilitika, sijajnega zagovornika in spretnega žurnalista, ali kulturnega delavca, ali jurista ali odličnega člana našega barreauja. ali končno človeka in prijatelja, tedaj mislim, da ne storim nikomur nikake krivice, ako rečem, da mu sodi mesto v prvi vrsti. Kakor je bil po eni strani ljubezniv, duhovit in dotipen družabnik in iskren prijatelj, mu prav tako njegova odkritosrčnost, značaj n ost in resnicoljubnost niso dopuščale, da bi ne nastopil ’> vso odločnostjo proti krivici in zlorabi, pa če jo je imel bičati tudi na lastnem političnem pristašu. Ta lastnost je velik plus vse njegove osebnosti. Današnji časi pohotnega materializma, ki ubija ideale in vso duševnost, ki zapostavlja naj višje dobrine naroda in dlovečanstva, ki uvaja v politiko neko lažno moralo, ti časi so naravnost kričali po možeh Trillerje vega kova, z njihovimi sposobnostmi in bogatimi izkušnjami. Zal mu njegovo zrahljano zdravje ni dopuščalo, da bi sprejel in vzdržal borbo, vsiljeno njegovemu narodu s strani vseh subverzivnih sil, ki kakor da so se zaklele zoper njegovo zdravje in zoper njegovo eksistenco. Značilno je njegovo pismo, ki 'je ž njim podal demisijo kot načelnik po razkolu v JDS zopet oživljene Narodno-napredne stranke. V tem pismu z dne 25. januarja 1924, ki ž njim jemlje slovo od politike, pravi: Dragi prijatelj! Kakor sem že v svojem članku v Narodnem Dnevniku« naglašal, sklenil sem zatrdno, da se umaknem iz aktivnega stran-karsko-političnega življenja, v katerem sem vztrajal zadnje leto le še zaradi likvidacije vprašanja ljubljanskega mandata. — Ne glede na to, da se mi je sedanji način strankarskega boja pristmUl do dna duše. mi narekujejo ta sklep tudi obziri do mojega zdravja in ne v zadnji vrsti tudi interesi Ljubljanske kreditne banke, ki bi brezdvomno trpeli, če jej ostane na čelu aktiven politik. — Prisiljen sem vsled tega, da Ti sporočim svojo nepreklicno demisijo na častno mesto načelstva Narodno napredne stranke in na članstva v načelstvu ter Te prosim, da sporočiš lo demisijo odboru zaupnih mož z mojo toplo zahvalo na 'izkazanem mi zaupanju. — Ob sebi umevno je, da ostanem stranki zvest somišljenik ter jej želim naj realnejših uspehov. Z iskrenim prijateljskim pozdravom Dr. K. Triller. — S!;lep. da se umakne iz političnega življenja, je prelomil dr. Triller samo še enkrat, ko je na zbora zaupnih mož NNS s prepričevalnimi besedami zagovarjal fuzijo NNS z Narodno radikalno stranko. Ob prevratu mu je bilo zaupano mesto poverjenika za trgovino in industrijo. Nekoliko časa je bil v družbi s tovarišem dr. Tavčarjem tudi član Narodnega predstavništva. Po odstopu dr. Tavčarja kot ljubljanski župan je bil dr. Triller designirani njegov naslednik. Ob županovi volitvj v občinskem svetu septembra 1921 je prišel v ožjo volitev z dr. Peričem, za katerega poslednjega izvolitev je odločila SLS. Poslednji krat sva izmenjala misli, ko sva se v torek vračala domov od Palackega večera. Na tem večeru je bil izredno dobno razpoložen. Ko je zbor učiteljiščnikov pel narobne pesmi, mu je dr. Triller polglasno sekundiral. Na potu domov sva razniotrivala politično stanje v Beogradu. Pri tem je zelo obžaloval, da se poslednja kriza ni pravilno in logično rešila, namreč v smeri iskrenega narodnega sporazuma. Besede, ki jih podčrtavam kot njegovo politično oporoko. Iz naših vrst je odšel mož, ki ga upravičeno štejemo med soustanovitelje kulturne rasti, gospodarske osamosvojitve, med so-graditelje politične samostojnosti in končne svobode naroda slovenskega. On je izmed redkih mož, ki je o njih reci: blagor narodu, ki jih ima. Naj položim ta skromni spomtiski listič na njegovo svežo gomilo. Niti naj-manje ne dvomim, da se naš narod sam oddolži njegovemu spominu, zakaj ta narod, ki ga je prijatelj dr. Triller tolikanj ljubil, mu mora vedeti samo čast in spoštovanje, hvaležnost in priznanje. Ur. Ravnihar. Varšavsko rismp. Varšava se je. oddahnila. Utihnili so -vreli, zaaipujejo jarke in podirajo barikade na ulicah. Varšavski prebivalci hite trumoma na ulice, da si ogledajo mesto, kjer se je še pred nekolikimi urami prelivala bratska kri. Živio Pilsudski. živela njegova zmagoslavna vojska! Padec. Belvedera smatra narod za simbol demokracije. Utrujeni od navdušenja, toda pomirjen’, se vračajo Varšavljani domov, da se mirno ■prespijo po stRišilih nočeh. Pet dni nas deli od izvolitve nove vlade in že je morala nova vlada odstopiti. Dogodki „-o «e vrstili z mrzlično ‘hitrostjo. Izvolitev desničarske stranke z Vitosom na čelu je povzročila v levičarskem 'taboru velikansko ogorčenje. Temu ogorčenju se je pridružilo tudi poljsko vojaštvo, ker so desničarji svoj čas močno razžalili vrhovnega poveljnika poljske armade in prvega maršalka Pihmd-skejra, ne da bi mu dali zadoščenje. Skonfi-scirali so članek Pilsudskega, v katerem izraža svoje mnenje glede vladne krize. Aacele so se tudi širiti vesti, da hočejo Pilsudskega Varšava, od 11. do lo. maja 1920. vsled lega članka pozvali pred kazensko sodišče. Tako obnašanje desničarjev je vedno bolj razburjalo Pilsudskijeve privržence. Končni povod pa je bil dosedaj še nepojasnjen napad na Pilsudskijevo vilo v Sulejevki v noči od 10. na 11. maja. 11. maja so že Pilsudskijeve čete korakale na varšavske mostove. Od ure na uro so se zmagoslavno pomikale naprej, od ure do ure so zavzemale državna in mestna poslopja, od ure na uro so prihajali z vseh strani Poljske telegrami vojaških polkov, da vstopajo pod zasiavo Pilsudskega. Takoj prvega dne se srečala Pilsudski in Vojčehovski na mostu Kierbedzia. Pilsudski poziva Vojeehovskega. da naj odstopi Viioševa vlada. Ker Vojčehovski noče •ugoditi Pilsudskijevi zahtevi, traja dalje bratomorna vojna. Tretjega dne^ šele pade poslednja vladna postojanka v Varšavi. I. j-Belveder. Še .isti večer odstopijo vlada in Vojčehovski. Število vseh žrtev še ni znano. Prvega dne je padlo okrog 50 ljudi, ranjenih je bilo okrog 300. V četrtek je bila okrog «0 mrtvih in 550 ranjenih. Petkove žrtve še niso objavljene. V petek je izbruhnil ludi generalni štrajk kot izraz manifestacije za Pilsudskega in njegovo delavsko-kmetsko državo. Danes, t. j. 15. maja, se vrača Varšava k staremu redu. Ulice so že očiščene, trgovine odprte, vlaki vozijo. Zaenkrat ni še mogoče premeriti vseli posledic Pilsudski je vega preobrata, preš veža so še preživetja, preveč je še javnost osupnjena! Triumf Pilsudskega je i ki polen. Tudi njegovi nasprotniki pričakujejo, da bo država v silnih rokah bolje procvvtala. Da bi se le to upanje izpolnilo! Dr. Božena Kokalj. bu. Za sejo radikalnega kluba, ki bo dne 25. t. m. vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Časopisi trde, da bodo na seji pri-slaši Jovanovičevega kluba nastopili v obrambo Jovanoviča in protestirali proii izključitvi najnovejših disidentov. Ker je pa skoraj gotovo, da bo ostal njihov protest brez učinka, se govori, da bodo nato izstopili iz radikalnega kluba še ostali Jovanovičevi pristaši. Računa se, da bi potem Jovanovičev klub štel preko 20 poslancev. = Izjava nove nemške vlade. (Na seji Keichstaga je podal dr. Manc deklaracijo nove vlade. Vlada bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko nemške viade. Vlada upa, da se bodo konference v Ženevi vršile v duhu Locarna. Nemčija bo kot stalna članica Sveta Zveze narodov vztrajno branila politiko miru. Napačna je misel, da bi bila nemško-ruska pogodba protivna politiki miru. Nasprotno bo ta pogodba samo utrdila mdr v Evropi. Vprašanje zastav se bo uredilo v parlamentu. Proti monarhistčnim tendencam bo vlada vedno odločno nastopila. Izjava dr. Marksa je napravila dober utis in od parlamenta je bila odobrena z vsemi glasovi, razen komunističnimi in skrajno nacionalističnimi. : Nemški socialisti o nemško - ruski po- godbi. V berlinski ; Sozialistische Politik und VVirlschafts piše njen izdajatelj Paul Levi o nemško-ruski pogodbi. V glavnem pravi: Nemško-ruska pogodba je bila v nemškem parlamentu sprejeta s tako soglasnostjo, ka-koršno smo doživeli samo 1. 1914. Toda nihče ne ve, kdaj se vojna prične. Kdor ni slep, mora videti smernice Stresemannove politike. Ko je rešeno vprašanje zapadne meje, se otvaria vprašanje vzhodne meje. Temu sledi sistematično hujskanje proti Poljski in ne-odienljivo stališče nemške vlade v gospodarskih pogajanjah s Poljsko. Končno se Nemčija še upira sprejemu Poljske v Svet Zveze narodov. Konec take politike je ravno tako jasen, ko konec nemškega oboroževanja na morju. Če se vse to upošteva, potem dobi nemško-rusko pogodba čisto poseben pomen. Zlasti še, ko povdarja Litvinov, da pomeni pogodba z Nemčijo konec rusko-poljskih pogajanj. Nemčija si je pridržala svobodo akcije. To se pravi, da bo šla Nemčija z onim, ki ji bo več nudil. Zato ne more biti drugače: ali je nemško-ruska pogodba poskus k medsebojni zaščiti, ali pa naravnost vojna zveza. Že rusko-nemški dogovor v Rapallu je določil smer nemške zunanje politike, berlinski dogovor je to smer samo utrdil. Nato pravi avtor mnogoznačilnega članica, da je socialna demokracija, ki je glasovala za nemško-rusko pogodbo v isti nevarnosti, ko 1. 1914, ko je glasovala za nemške vojne kredite. — Je mogoče, da je dr. Levi prevelik pesimist, toda še več verjetnosti je, da je ta pesimizem upravičen, vsaj je več ko gotovo, da je misel nemške revanše nad vse živa. Slučaj dr. Luthera to nad vse jasno izpričuje. — Poljska desnica nima več večino v sejmu. Glavni adut desničarjev na Poljskem je bil. da so leve stranke v parlamentu v manjšini. Ta adut je sedaj izgubil vso veljavo, ker je narodno delavska stranka prešla k levici in so njenemu primeru sledili tudi narodni demokrati. Tako je Pilsudskemu zagotovljena večina tudi v parlamentu. — Senzacionalna aretacija v Budapešti. V zvezi s falzifikatorsko afero je bila v Buda-!>ešti izvršena senzacionalna aretacija. Odvetnik dr. Rudolf Bulissa, brat zagovornika znanega falzifikatorja prof. Meszarosa, je bil aretiran v hipu, ko se je hotel v aeroplanu odpeljati v Carigrad ‘k prof. Meszarosu. Pri i lijem so našli zelo mnogo važnih dokumentov : o fakmfikatorski aferi. Iz teh dokumeniov je | razvidno, da je pripravljen prof. Meszaros j podati obširna odkritja, na .kar ga je nago- t varjal tudi princ Windischgratz. Iz vsega teija ; se vidi. da se harmonija med falzifikatorj | ruši, ker manjka menda protektorjem falzi- ! fikatorjev denarja,* da bi vsem njihovim že- j ljain ustregli. — Nova senzacionalna razkritja v lalzi-fikatorski aferi. Čim bolj se ta afera bliža svojemu koncu, tem več senzacionalnosti prinaša. Zlasti izpovedba poslanca Hira «o bile za grofa Bethlena porazne. Posl. Hir je namreč izpovedal, da ni grof Bethlen za fal-zvtikatorsko akcijo samo vedel, ampak jo je ( tudi odobraval. Še več! Izstavil je W indisch-grUtzu in .tovarišem posebno pooblasiilno pisni.) za falzifikatorje. Posl. Ilir je tudi povedal, zakaj je bilo tako pismo potrebno. Madjarski falzifikatorji so namreč delovali po naročilu nemških veleindustrijaleev. Ti so hoteli spraviti ponarejene bankovce v promet v Poruhrju. ki je bilo tedaj še zasedeno po Francozih. Ker pa so med tem Francozi izpraznili Poruhrje, je padla tudi namera nemških industrijalcev v vodo in zalo ni preostalo Madjarom nič drugega, ko da sami poskusijo, kako spravijo falzifikate v promet. Iti zato so bili poslani Jankovics in tovariši v Italijo in na Holandsko, kjer jih je zadela usoda. Holapdski bankirji so pač lažje spoznali ponarejene bankovce, ko pa črni ko-lonijalni vojaki v Poruhrju. Značilno je tudi to, da Windischgratz ni zanikal izpovedbe Hira. Ta je namreč povedal, da je bilo dotič-no pismo Bethlena pri VVindischgralzu. Kakor rečeno, Windischgriitz te trditve ni zanikal, temveč samo dejal, da se je vse to godilo 1. 1923, ko še on ni bil soudeležen pri ponarejanju. = Zaslišanje Bethlena. Po posl. Him J® bil zaslišan grof Belhlen, ki je seveda vs eno vsaj toliko prodrla, da je sokrivda vlade dokazana. Malo verjetno pa je, da bo tudi prodrla pravica, saj se proces ne vrši zamfin — na Madjarskem. — Belgijska vladna kriza še vedno ni rešena. Vsled odpora liberalcev se socialistu Brunetu ni posrečila sestava vlade. Nato je dobil mandai za sestavo vlade Jaspar, ki hoče vlado setaviti iz vseh treh strank. In sicer naj bi bili v novi vladi 4 socialisti, '4 katoliki in dva liberalca. Finančni minister pa naj bi poslal bankir Francani, ki je politično nevtralen. Jasparu pa se še ni posrečila sestava vlade, ker liberalci nekatere socialiste kot ministre odklanjajo. Pričakovati pa je, da bo vsled padca franka prišlo do sporazuma med strankami. Kratke vesti. Francoska ofenziva proti Abdelkrimu napreduje na vsej črti. Manj srečni pa so Španci, ki so imeli v boju z Rifanci zelo težke izgube. Generalna stavka je veljala angleško industrijo 30 milijonov funtov (okoli 8250 milijonov dinarjev). iPo mnenju angleških gospodarskih strokovnjakov, bo ta škoda popravljena šele po 6 mesecih. Albanske gozdove na Vrmošu je dala albanska vlada v zakup Italijanom. Prodiranje Italije na Balkan napreduje na vsej črti. V Brindisiju je bila svečano otvorjena nova italijanska zračna črta Brindisi—Aiene —Carigrad. Sporazum ua Poljskem. Med poznanjsko in varšavsko skupino je prišlo do sporazuma. Vsa spornja vprašanja se bodo rešila v sejmu. Witosz je podal izjavo, da se umakne iz političnega življenja. Politične vesti. — Ljuba Jovanovič o občinskih volitvah v Dalmaciji. V »Narodnem glasu< je objavljeno mnenje Ljube Jovanoviča o občinskih volitvah v Dalmaciji. Predvsem naglaša Jovanovič, da je on že dve leti stalno zahteval, da se volitve vrše. Toda pašičevci so vedno odklanjali njegovo zahtevo, ker so mislili, da varneje vladajo s |>oinočjo imenovanih komisarjev, ko pa od ljudstva izvoljenih zastopnikov. Sedaj so se vršile volitve v casu. ki je bil za radikale najbolj neugoden. Na eni strani razkol v radikalni stranki, na drugi strani pa sramotne afere Radeta Bašiča. Sicer pa je Ljuba Jovanovič z rezultatom volitev zadovoljen in pravi, da so občinske volitve dokazale, da se njemu ni niti najmanj bati prihodnjih volitev v Dalmaciji. Zakaj na teh volitvah se bo izkazalo, da bodo morali pašičevci v politični arhiv, ne pa on in njegovi tovariši, kakor bi radi prepihali svet paši-čevci. = Pred novim razcepom v radikalnem klu- ALIJE TO MOGOČE? S proračunskim zakonom so ukinjeni prosvetni oddelki posameznih oblusH, to se pravi, proračun nima kreditov za osobje teh uradov; mesto tega so ustavljena krediti za 6 prosvetnih inšpektoratov v celi državi. Za Slovenijo je določen prosvetni inapekitorait v Ljubljani. Seveda je to danes še vse samo na papirju, ker vlada ddoob proračunov v tem oziru še ni izvršila. Prosvetna oddelka v Ljubljaini in v Mariboru (in tudi po drugih oblastih) delujeta kakor prej in o prosvetnem inšpektoratu v Ljubljani še ni nobeno odredbe. Tembolj čudno pa je, ne samo čudno, ampak neverjetno. da so ustavljeni službeni prejemki s 1. majem t. 1. vsem v.slaležu prosvetnih oddelkov v m Maribo- ru nameščenih uradnikov, ne izvzemši šefov in najmlajših zvauičnikov. V Ljubljani in v Mariboru se govori, da ti uradniki zaradi tega ne dobijo svojih plač za mesec maj, ker ljubljanska krajevna podružnica glavne kontrole ne dovoli iaplačila po stanju pred 1. aprilom, ker prosvetnih oddelkov baje ni več, prosvetni inšpektorat pa se ni ustanovljen. Da uradniki prejšnjih in faktično tudi še sedanjih prosvetnih oddelkov ■ravno tako uradujejo, kakor meseca marca ali aprila ter imajo ravno tako pravico do službenih prejemkov kakor prej, tega ozkosrčni kontrolni organi nočejo priznati iu tako je cela vrsta uradnikov in njih družin žrtev naše božanstvene centralne uprave, ki pač skrbi za to, da -e zakoni iu naredi)e izdajajo, za njih izvedbo se pa nihče ne briga. »ZENSKI SVET«. Pravkar je dospela 5. številka, ki prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše XXXIV. — Marica Nadliškova - Bartelova, (Minka Gove-karjeva). — Pomladna pesem (Ksaver Meško) - Bi plakata, pesem (Dora Grudnova). — Povest mlade Dore. nadaljevanje (France Revii — Iz spominov Sofije Androjevne, nadaljevanje (t. Vovk). - Krivice: Anka (Poldi Leskovčeva). — Prešernova zivljenska tragedija (Karlo Kocjančič). — Polmadua pesem (Tea B. Abl). — Slovanske umetni-c©: Avgusta Danilova (Fr. Lipah). izprašuje (Fr. LoČniškar). ženi (M. K(> kal jeva). - Moda (I. Breščakov«). - \ na. pesem (Dora Grudnova). -Naše delo, Po Zenskem svetu, llJlSe Higijena, Gospodinjstvo, Kui>'°J-• skrinje. Književna iloga za polet- Osobito bogata je mod»“ obleke, koslume, je. Poleg lepih model« je M;| /adnji bluze, predpasnik® fegar do-edaj ni bilo, strani krojjie predlog za vezenje: »**"' mnogo pr« yll kuhinje, risbe za proge ku- P°1U' in omare> otroške blazinice, Kordur<- * križnim vbodom in Štirioglati >iuj' tivi, katere slednje je narisala znana sotrud-nica »Ženskega sveta«, ga. Mila Šentjurčeva \7. SloveniorrnHfM zanikal. Dejal je, da je bil vedno pr^1. iz Slovenjgradca. ... .... „------ - - - j lUu. Zenski svete izhaja enkrat na mesec in da bi se bankovci ponarejali. !,'al .‘‘ nonare- | stane letno Din 64.—, polletno Din 32.—. Nadossvju striktno “navodilo. «a obgjrn0 Naročnino ie olačati vsaj en del naprej. Na- voril Nadossyju striktno 'navodilo. obširno Naročnino je plačati vsaj jevanje prepreči. Nadalje je 4n govoril o svojem sestanku s afeH Kfm. da bi z njim kdaj g«' bj ; laj pooblastilno čtio ie ?e bMa ako debela, da je pismo. Ta trditev je »".< . i padel Wind^cgn»z nrič^konlano. Kakor je bil spretno aranžiran ves proces, vendar se ni dala skriti sokrivda Bethlena in madjarske vlade pri fal-zilikaciji fracoskih frankov. Resnica je vse- SiJSii« v toge in se glasno za-• » Z Rethlenom je bilo zasliševanje ‘"»ei«1- T..... ie bil suretno »Ji. __________________________________ iaprej. roča se pri upravi »Ženskega sveta« v Ljubljani, Karlovška cesta 20. Onim naročnicam, ki niso še poravnale lanske naročnine je uprava primorana od maja naprej is j**” viti, dokler ne bo poravnana zaostala naročnina. Naj to upoštevajo in čimpreje poiav-uaio svoj dolg. V ta namen razpošilja uprav ponovno svoj.' položnice. od- plačevanje naročnine omogočujt nek in napredek. Dnevne vesti- NAPREDNO M ESC AN STV0. V svojem članku o angleški generalni stavki označuje Lloyd George kot .najbolj značilen dogodek za mišljenje londonskega meščanstva sledeče: Kio se je v znani londonski gostilni, v katero zahajo. samo premožni meščani, izvedelo, da je že izbruhnila generalna stavka, so spontano vstali vsi gostje in zapeli narodno himno >God save the King;. Nato pa so za-Klicali trikratni krepak lium — rudarjem. Zmagala je v njih državljanska zavest, a obenem zavest socialne dolžnosti. Od stavne »e sme trpeti država, a ravno tako se boj »e sme kon&ati na škodo socialno slabejših 'Hidarjev. Tako je mišljenje modernega naprednega meščana. In kako bi bilo pri nas. Na to si naj vsakdo odgovori sam! Menda »e bo nihče zaradi odgovora v zadregi. — »Uradni list« št. 40 z dne 18. maja t. 1. priobčuje: Navodila m poslovanje kmetijskih relerentov; razpis glede ekspedicij blaga, ki se transportira po železnici iz naše drifve lu)e ozemlje v inozemstvo; stati- ° priredbi kontingenti rane obče pri- dobnine za dvotetje 1924-25. »lavmi'»»vanje Šolskih otrok ob pričetku ® počnnic. po naredbi velikega župa- «1«. po. vsetl osnovnih šolah ijubljan- Iap i .I vlnsovanje šolskih otrok 30. junija .... -j'i", v. WM|a 1926 da se že med počutni-“,tevil° razredov in učiteljstva. ni4tJK*fP1f«no sodniško mesto. Odda se sod- * h L.?il° Pri okrajnem sodišču v Kondah, kakor tudi vsa ^rugo sodniška mesta, r,! . rse ^orkoli izpraznila zaradi razpisa ‘ , !Bkom razpisa. Prošnje naj se vloze do 10- junija 19‘)y Dri predsedništvu okrožnega -odifc, v Celju • ,.Y AIesto bibliotekarja je razpisano oia ju-1 ‘dični fakulteti ljubljanske univerze. Zahteva se gimnazijska matura al pa nižja gimnazija m .poleg tega primerni strokovni izpit, v obeh primerih večletna bibliotečna služba, i rosnje je poslati do 31. maja rektorju univerze. 7~ Katoliška cerkev in redio. Budapeštan-i *1knezoškofijski vikar dr. Meszaros je izdal ie dni »pastirsko pismo«, v katerem opominja svoje vernike, da poslušanje maše potom radia ne zadostuje za izpolnitev dolžnosti prisostvovanji! maši od nedeljah in praznikih. Cerkev polaga važnost na osebno prisotnost. Obenem opozarja Meszaros svoje verske, da cerkev v interesu čistosti vere svo-iun vernikom prepoveduje, da bi se udeleževali drugih božjih služb. P ra v ta ko je prepovedan katoliškim vernikom poslušsinje ‘ .Sih božjih služb, pridig, molitev itd. po-l(>m radia. ~K poročilu o izrednem občnem zboru tr-«v £a društva »Merkur« dodajemo, da je tH e u častnega člana izvoljen tu- °Stalo ’ kar ie včeraj pomotoma izr — Veliko nazadovanje potrebe čitanja v -Nemčiji. Na zborovanju udruženja nemških bibliotekarjev ljudskih knjižnic je imel med pandau. Izvajal je da je prišla knjiga vsled današnjih gospodarskih razmer v veliko krizo. Knjiga je postala bolj blago, kot je bila sploh ^edaj, Sele v drugi vrsti pride v poštev njen 'fcgojevalni namen. Velika konkurenca knjige sta postala radio in film. K temu pride še ‘sprememba človeške duševnosti. Število od mestne knjižnice izposojenih knjig je padlo [ansko leto od 270.000 na 170.000. Bibliote-gjfft so prišli do zaključka, da je treba Vpo-'erVnn današnje sociologižne smeri in okus iiost. l«>dlagi revidirati ljudsko književ- die ki^ Pitala rada moralna. Lju- vah sevS f ob!a&ii° v Zedinjenih drža-svet v držn A meri ke bi radi izpremenili alkohol, sedai n»e^V-,N^pre^ 80 prepovedali dali boj nem^ralaTiekt^1' 86J‘uje' liapove-v katerli se pdše svobWn’ Migam, .■{ter prosvete je dal sestaviti ,fUlu' ki jih bi bilo po njegovem treb™’ povedati, zapleniti in uničiti, v tooiifoofje Milano, sta prišli na indeks med drugim knjigi »Tisoč in ena noč< in Bocacijev Dekame-‘oti. V carinarnicah bodo nastavljeni posebni kontrolorji, ki bodo imeli nalogo, da bodo Preprečili, da bd se iniportirale v državo nemoralne knjige. y 20. stoletju proklot. Prekletstva so bila v srednjem veku na dnevnem redu, toda danes pišemo 1926. Vendar pa se je zgodil kuriozuni, in sicer redek kuriozium. Dočim čitamo v srednjeveški zgodovini precej pogosto o cerkvenih prekletstvih, ne čitamo 0 prekletstvu, izrečenem od Žida nad Židom tudi v srednjeveški zgodovini skoraj nikjer, /.ato je tembolj kuriozno, da se je pripetil tak slučaj te dni v Bratislavi na Slovaškem. Kot v vseh pobožnih židovskih verskih občinah, eksistira tudi v Bratislavi institucija .židovskega sodišča«, imenovanega bes-din. Pobožni Židje namreč v svojih medsebojnih sporih ne iščejo pomoči pred rednimi sodišči. iPred to sodišče sta torej prišli dve klepetulji ter zatožili pobožnega Miillerja, da je kritikoval razmere v verski občini. Mttller sicer teji, kljub temu pa ga je citiralo omenjeno >sodišče« predse. Obtoženec je zahteval, da se mu dovoli spričo njegove razburjenosti, da si najame zagovornika. Ker je pa po židovskih sodnih določbah dovoljen zagovornik samo v zadevah, pri katerih gre za denar, ne pa če gre za čast. je rabin Vesely Miillerjevo zahtevo v ostrih izrazih zavrnil. Ni dosti manjkalo, da ni prišlo do dejanskih spopadov. Končno je rabinee obtoženca brez vsake obravnave slovesno preklel ter razobesil besedilo v sinagogi. S tem je pobožni Mttller iz cerkvene občine izključen, ljudje ‘.e ga na cesti izogibajo, da jim ga m treba »ozdraviti, celo njegove otroke bojkotirajo njihovi sošolci, tudi oni ne štejejo več za žide.MUHer pa se je odločil, da si poišče drugačno zadoščenje: Naperil je zoper rabinea tožbo radi žaljenja časti in obrekovanja, sodišče pa je odstopilo zadevo državnemu pravd-ništvu, ker smatra, da involvira »prekletstvo« še neki drugi javnopravni delikt in tako bo prišel rabinec-sodnik na zatožno klop. — Udeležite se ljubljanskega velesejma! Bodočnost naroda in bodočnost države ni samo v idejno zaokroženih dobrinah, bodočnost naroda in države je pravzaprav v dobro in solidno urejenem gospodarstvu, ki edino garantira za trajno bitnost poj edinca, naroda in države. Le koder je urejeno gospodarstvo, koder je za trajno zgrajena industrija in smo-Ireno ustvarjena obrt in trgovina, je upanje in je vera, da narod ne bo propadel, temveč, da bo zmožen neizprosni konkurenci današnjega veka uspešno kljubovati in celo tekmovati. Iz teh vidikov se je rodila misel velesejmov in v tem pravcu ima velesejem usmerjeno svojo organizacijo. Razpresti živahnejšo medsebojno trgovino, ustvariti zdravo tekmovanje pojedin ih produktov iz vseh dežel in zbližati nacijonalne in mednarodne trgovske odnosa je, ld naj omogočijo solidno trgovanje in razpečavanje domačih in tujih izdelkov. Ljubljanski velesejem je s tem v mnogoČem pripomogel k povzdigi nacijonalne državne moči in k ugledu iste in tudi v bodoče je njegova naloga in namen, dvigniti gospodarsko življenje do one višine, ki bi morala biti ideal vsakega državljana, posebno državljana obrtnika, trgovca in industrija!ca. Zato naj nikdo ki mu je na srcu narod in država ne pozablja na eminentno važnost velesejma in naj v zadnjih dneh, ko si je mogoče dobiti še ugodne razstavne prostore, prijavi in naj razstavi svoje izdelke, da s tem pokaže svetu svoj napredek in napredek naroda. Ne zamujajte takih prilik in ne bojte se v svet: v vašo korist bo in bo v korist splošnega gospodarstva. Torej čas je še in dosti vas je še, razstavite in pokažite svojo neustrašenost. Prijave, ki naj vsebujejo, koliko kv. ni razstavnega prostora bi potrebovali in kje približno bi si želeli, poš- 1 ljite nemudoma uradu Ljubljanskega vele-| sejma. — Binkoštni šahovski turnir v Rogaški Slatini. Jugoslov. šahovski savez priredi o Bin-koštih v veliki dvorani zdraviliškega doma velike šahovske produkcije, na katerih sodelujejo jugoslovenski šahovski mojstri Vidmar (Ljubljana), Vukovič (Zagreb) in Gross (Kar-lovac). Razpored produkcije: V soboto, nedeljo in pondeljek zvečer mojstrske simultan-partije in brzopotezni turnirji. V nedeljo ob 9. in 15. uri prvenstvene tekme šahovskih klubov Ljubljana:Zagreb in Maribor:Varaž-din. Sodnik g. Zupanc. V ponedeljek ob 9. in 15. uri prijateljska medpokrajinska tekma Hrvatska:Slovenija. Na tej tekmi se sreča velemojster Vidmar z mojstrom Vukovičem, ^odmk: problemski mojster Izidor Gross-in ?dravilišča je rezervirala za posetnike "ifXa^e vdneh preko 500 sob. Za čas a« tudi organiziran poročevalski bi- ro za šahovske klube in novinarje v čakalnici kopališčnega zdravnika dr. Grossa (Hotel pošta). Vstopnina k prireditvam za gledalce prosta, pobirajo se le prostovoljni prispevki za osnutek velikega turnirskega fonda Rogaška Stotina. ni— Maturanti mariborske gimnazije 1901! Pripravljalni odbor se je dogovoril na svojih sestankih, da proslavi 25 letnico mature dne 22. in 23. junija 1926 takole: Torek dne 22. junija ob 7. in pol zvečer prijateljski sestanek in skupna večerja v Mariboru v gostilni pri »Črnem orlu« (Grajski trg); sredo dne 23. jun. ob 9. in tri četrt dopoldne odhod z vlakom v Slov. Bistrico k tovarišu Vošnjaku. Pripravljalni odbor se nadeja*, da se tega slavja udeleže vsi prizadeti. — Brzovlak Velika Kikinda-Szegcdin. Na prošnjo trgovske zveze v Veliki Kikindi je uvedla tamkajšnja direkcija na progi Velika Kikuida — Szegedin brzovlak. — Oblak se je utrgal te dni v M ost aru. Silni naliv je uničil več kmetskih hiš v okolici ter poškodoval več cest in potov tako, da so nerabni za promet. Škoda je velika. — Mati in otrok padla v vodnjak. Te dni se je Priglavici sv. Ivana v Bački nenavadna nesreča. Posestnica Ana Elb se je sklonila z otrokom v naročju nad vodnjakom hoteč zajeti s čebrom vode. Pri tem je izgubila ravnotežje ter padla z otrokom vred v vodnjak. Na njene klice so prihiteli sosedje ter jo potegnili nezavestno iz vodnjaka. Otrok je bil že mrtev. — Grozna smrt Te dni je obrezaval v nekem pariškem predmestju neki vrtnar drevo, izgubil nenadoma ravnotežje ter padef iz višine 8 metrov tako nesrečno na železno ograjo, da se je nataknil na eno od osti. Ker se je pripetila nesreča zvečer, so ga našli šele naslednje jutro mrtvega. — V medvedjem jarku. V bližini Berna se j nahaja jarek, v katerem drže medvede. Te dni sta padla v jarek istočasno neki 17-letni kolesar in neki 10-letni deček. Dočim so pustili medvedi prvoimenovanega pri miru, so dečki, ki je krvavel iz velike rane, napadli. Predno ga je rešil strežnik, so mu odtrgali medvedi eno ramo ter mu razparali trebuh, da so mu izstopila čreva. Njegovo stanje je brezupno. — Novinar obsojen na 100.000 dinarjev. V torek se je zagovarjal pred zagrebškim okr. sodščem 'M. K. Ivanič, poročevalec »Jutarnje-ga lista«, rad pregreška po tiskovnem zakonu. Ivanič je namreč poročal v Zagreb, da je beograjska tvrdka Vuletič-Gavrilovič fa-lirala, kar pa ni bilo res. Dasi je izjavil obtoženec pismeno in polom svojega zastopnika, da ni imel namena firmo oškodovati, ga je obsodilo sodišče na 8 dni zapora, plačilo 2000 Din pravdnih stroškov ter 100.000 Din denarne globe. V razlogih je poudarjal sodnik, da je škodoval toženec ugledu solidne, že 80 let obstoječe tvrdke. — Originalna goljutija. Te dni je bil aretiran v Beogradu neki Aleksander Vidak, ki je prodal v imenu tamkajšnje koncertne družbe »Balkan« v Zagrebu za Saljapinov koncert za 70.000 Din vstopnic. Zaslišan, je Vidak izjavil, da je 30.000 Din ljudem vrnil, 40.000 pa naložil v banki. Pridržali so ga v zaporu. — 300 ljudi justificiraJ. V svojem rojstnem kraju v Sadu, je umrl te dni 75-letni madjar-ski rabelj Bali. Možakar je bil 30 let v državni službi ter je spravil nad 300 oseb na drugi svet. Rekord je napravil pred par leti, ko je usmrtil 14 komunistov tekom enega dopoldneva. — Aretacija 82-letnega bandita. V San Mauru na Siciliji so aretirali te dni karabinjerji glasovitega razbojnika, 82-letnega Can-dina, ki je strahoval otok 60 let, ne da bi ga bilo mogoče doslej aretirati. Candino se je znal preoblačiti ,in skrivati. — Otvoritev planinskih koč. Slovensko planinsko društvo nam sporoča: Za binkoštne praznike un pozneje so otvorjene koče: Kamniška .Bistrica, Kamniško sedlo, Cojzova koča na Koikrskem sedlu, Dom na Krvavcu, Aljažev dom v Vratih, Velika planina, Kredarica (samo za bink. praznike), Orožnova koča (samo za bink. praznike), obe koči na Golici, Hotel Zlatorog in Hotel Sv. Janez. — Izgon škofa v Mehiki. Mehikanske oblasti so te dni izgnale papeževega zastopnika škofa Camano, ker se je prijavil pod napačnim imenom ter navedel napačen vzrok svojega potovanja, škof taji očitana mu dejanja, izjavlja pa, da bo šel prostovoljno v Zedinjene države. — Otroke je v*el seboj k vojakom. Mlad mož iz Versadlles-a je bil vpoklican te dni k vojakom. Ker je oče dveh otrok ter ga je žena pred kratkim zapustila, je vzel 6voja dva otroka s seboj. Nastanili so jih provizorično v posebni sobi 'ter storili korake, da jih sprejme za čas, dokler bo oče pri vojakih, v oskrbo zavod za zaščito dece. — Umberto Fournct proglašen blaženim. Te dni je celebriral papež v cerkvi 6V. Petra v Rimu redko ceremoujo. Povišal je Umberta Fourneta za blaženega. Drastično prevaro doživijo često oni, ki zberejo po svojem okusu blago, ne polagajo pa važnosti na izvršitev obleke. Nobene prevare ne doživijo oni, ki si nabavijo blago iz krasne zaloge pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Ljubljana. — Belkraujski dan v Ljubljani. Zanimanje za matinejo, ki jo priredijo belokranjski šolarji'iz Metlike je precejšnje in zato prosimo občinstvo, da si blagovoli preskrbeti vstopnice pravočasno. Marsikdo je bil deležen znanega belokranjskega gostoljubja in na najlepši način se sedaj lahko oddolži s posetom otroške prireditve, ki ima plemenit namen. Matineja se vrši v nedeljo ob pol enajsti uri dopoldne v dramskem gledališču. 1— Beograjski športniki v Ljubljani. Predvčerajšnjim se je ustavilo v Ljubljani moštvo državnega prvaka .»Jugoslavije«; iz Beograda, vračajoč se z uspele nogometne turneje po Franciju Včeraj so bili športniki sprejeti na magistratu, opoldne pa jim je priredil gospodinjski tečaj »Mladike«: obed. 1— »Dom«, stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j., v Ljubljani, vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedel jo, dne 30. maja 1926 ob 9.30 dopoldne v dvorani gostilne pri »Ložarju«: na trgu Sv. Jakoba z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 8. Ab-solutorij. 4. Dopolnitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Po § 36 zadružnih pravil sklepa občni zbor veljavno, če je navzoča najmanj desetina zadružnikov. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načelstvo. 1— Denarni zavodi na binkoštno soboto ne bodo poslovali. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. Sokolstvo. Bratje! Včeraj dopoldne je nenadoma preminul, zadet od srčne kapi, naš bivši društveni starosta an brivši starosta Ljubljanske Sokolske Zupe, brat dr. Karel Triller. Dolžnost vsakega člana je, da spremi zaslužnega sokolskega delavca, ki je bil nad 40 let včlanjen v naši organizaciji, na poslednji poti. Zbirališče Članstva v kroju 'jutri 22. maj-nika ob 1.15 uri v Narodnem domu. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. Ljubljana, dne 21. majnika 1926, Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje lOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova č. 3. ZNAMENIT USPEH MLADEGA SLOVENSKEGA KOMPONISTA V PRAGI. Pred kratkim je praški državni konservatorij priredil koncert v katerem so se izvajala dela treh absolventov mojstrske kompozitor-ske šole konservatorija. Med temi se je izvajal tudi godalni kvartet, si mu je avtor mlad slovenski skladatelj Mihovil Logar. On je doma iz Reke, njegov oče pa iz Postojne. O tem koncertu ponoča »Prager Presse: z dne 14. maja 1926. (Kritik I. B. Bartoš.) Najprej o A. Jelineku Foersterjevem učencu, da ima njegova sonata za gosli povsodi intere- Turgenjev: EGOIST. , J‘e vse zmožnosti, ki so potrebne, Jtdo postane bič svoje družine. reodil se je zdrav, rodil se je bogat, —. j** v teku vsega svojega življenja je ostal ^ 7x1 rav 'n n* zagrešil »iti ui zapadel niti pni lia- Bil je °madeževal niti enkrat. no zavestjo^.e6no pošten!... In z ošab- Jomače, prijateiif?°ft1euosti je n,oril vse: Poštenost je bii.jUJauuice- on je pobiral od njenrifgov kaI>ital • • ■ in Poštenost mu je 4^,uSke ohrestL . neusmiljen in da ne delaP‘'avicSabačka bo prosil, vi boste pobi- rala dolarje, jaz bom pa igral na balalajko in bogati bomo postali.« Gospodična je prikimala, pa ni šla v Ameriko in tudi bogata ni postala. Gospodična je poslala pismo mlademu kavalirju po služkinji, katero je spremljal dostojanstveno Sabačka. Pozvonila sta in oddala kuharici pismo. Ker je bil Sabačka kuharici zelo simpatičen, mu je podarila cmok. Nastropje više, v isti hiši, je stanoval sloveči Rus in oboževatelj Sabačke. Tudi tja je nesla nekoč služkinja pisemce v spremstvu Sabačke. Ko sta zavila v znano vežo, je Sabačka od navdušenja zalajal. Tekel je kar naprej in se vstavil pred vratini, kjer je bil dobil cmok. Služkinja je šla više. Začuden Jo je pogledal. Poklicala ga je. On se ni zmenil. Vabila ga je. On je ostal in čakal. Služkinja se je vrnila. »Pridi, Sabačka!« ga je poklicala zopet Malo je poduhal vrata in potem zbežal nizdol. Razočaran je šel domov. V svojem pasjem dostojanstvu ni več prestopil te hiše... santno tematiko, mimogrede omenja učenca Vitezslava Novaka, K. Janeceka', da je videti iz njegovih štirih klavirskih piješ, da polaga važnost na harmonsko stran in konečno pa piše o našem Logarju dobesedno sledeče: »Mlhovil Logar, učenec Sukov se mi je zdel v svojem godalnem kvartetu mvencijonalno najbolj svež. Sicer ni bilo logično vse popolnoma izenačeno, toda viharna kri je pulzirala v žilah in nek divji zagon, ki se ničesar ne boji in ki rajši predaleč strelja kot da ne bi zadel. Ta godalni kvartet ima momente, ki vsled svoje pristnosti človeku trajho ostanejo v duši.« Ta kritika na praških tleh, ki so za glasbene vrednote jako občutljiva in stroga, pome-nja naravnost izreden uspeh, katerega se odkritosrčno veselimo. Omenjamo, da je Glasbena Matica preteklo jesen je nakupila manuskripte klavirskih piješ Mihovita Logarja, ki je po svojem izrednem talentu očitno poklican igrati znamenito vlogo v našem glasbenem življenju. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČ'A V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob ‘20. uri zvečer. ‘21./maja, petek: zaprto. 22. maja, sobota: John Gabriel Borkman. — Red C. 23. maja, nedelja: Pegica mojega srca, ljudska predstava po znižanih cenah. Zadnjič v sezoni. Izven. Opora. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 21. maja, petek: zaprto. 22: maja, sobota: Večni mornar. Red A. 28, maja, nedelja: ob 15. uri pop. Gorenjski ■slavček. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. 24. maja, ponedeljek: ob pol 20. uri zvečer Grofica Marica. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. 25. maja, torek: zapilo. Sprememba opernega repertoarja. Vsled obolelosti g. Čalela ostane danes zvečer opera zaprta. Abonenti reda E dobe operno predstavo začetkom prihodnjega tedna. »Gorenjski slavček« 88 tič na našem odru. Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo, ko se poje Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. To je 38 vprizoritev te izredno priljubljene izvirne opere. Pripomnimo, da je izmed vseh nastopajočih g. Zupan edini, ki je pri vseh vprizoritvah pel .svojo uiogo. Vse druge uloge so imele spremenjeno zasedbo. Predstava je namenjena v prvi vrsti mladini za binkoštno nedeljo. Cene znižane. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. »■mm« -»-vi —umi icjbm—«——>uimni»ii—1t Primorje. Žalostne sodne razmere v Julijski Krajini. Sodišče v Ilirski-Bistrici je skoro popolnoma ustavilo svoje delovanje. Poslanec IVilfan jo ob priliki svojega zadnjega bivanja v Rimu predočil justičnemu ministru nevzdržno stanje naših podeželski pretur in ga zlasti prosil za nujno odpomoč glede bistriške in ajdovske preture. Minister Rocco je vzel poslančeva priporočila na znanje in obljubil primerne ukrepe. V lej zvezi omenjamo, da je poslanec \Vilfan tudi sredi preteklega meseca posredoval pri generalnem prokuratorju v Trstu radi bistriške preture, ki je radi pomanjkanja osobja skoraj popolnoma ustavila svoje delovanje. Istega dne je brzojavno naslovil oster protest na justičnega ministra in žigosal neumevanje, ki ga kažejo njegovi svetovalci za nujne potrebe pravosodstva v naši deželi. Novi pcdeštati v tržaški pokrajini. Brove-dani VirgiJio za Nabrežino, Hempolaj, Slivno, Mavhinje, Devin. Cav. Dreossi Giuseppe za Vreme, Gornje Vreme in Famlje. Zusig Giu seppe za Doberdob. Cav. Giliberti Francesc-o za Hrenivice in Bukovje. Dal Soglio Mario za Dutovlje, Skopo, Koprivo. Cav. dr. Cosolo Iginio za Fogliano. Lescovich Lodovico za Naklo, Lokev in Rodik. Marini Marino za Postojno. Radovani Paolo za Dolino. Premru Maks za Šmihel in Košano. Ronchi Luigi za Sv. Peter. Cav. Piovani Celsio za Sežano, Povir in Štorje. Cav. Mahorčič Ludvik za Zgonik in Veliki Repenj. Meden Jožef za Senožeče, Laze, Sinadole, Dolnjo vas. Gerbec Jožef za Tomaj, Štjak, Avber. Maffei Ludovico za Slavino. Podeštati so bili že zapriseženi po tržaškem prefektu in morajo takoj nastopiti svojo službo. DOPIS. Kranj. Spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja bo kmalu postavljen. Kamnoseška dela se bližajo svojemu koncu. Kakor je znano je za slovesno odkritje tega spomenika ki je prvi v Sloveniji določen dan 1. avgusta. V pripravljalnem odboru delujejo složno zastopniki vseh organizacij ne glede na politično pripadnost. Zelja vseh je* ta,^ naj dan odkritja pokaže domoljubno razpoloženje vsega prebivalstva Slovenije in zlasti naše gorenjske pokrajine. To je tembolj potrebno, ker se bodo odkritja udeležili številni zunanji gosti in je ob tej priliki pričakovati visokih obiskov. Pripravljalni odbor za to narodno slavlje bo v kratkem razposlal vsem važnim korporacijam v Sloveniji, zlasti v ljubljanski oblasti, vabila na udeležbo. Društva pa prosi, naj pri svojih prireditvah že sedaj upoštevajo dan odkritja in naj slcrbe za to, da se bodo slavnosti mogla dostojno udeležiti. Šport. Jugoslavija : Primorje 5:1 (2:1). Jugoslavija je nastopila z moštvom: Nikolič — Ivkovič, Todorovič — Popovič, Petrovič, Markovič — Ranojevič, Jovanovič, Luborič, Petkovič in Sekovič. Primorje nastopi v običajni postavi, toda brez Ermana in Zemljaka. Publike ca 1000, sodnik Planinšek. V prvem polčasu znatna premoč Jugoslavije, Primorje se šele proti koncu prvega polčasa znajde. V 15. minuti napravi Primorje lastni goal po krivdi branilca. 2 minuti nato drugi goal za Jugoslavijo po Popoviču. Proti koncu prvega polčasa si Primorje opomore in zabije častni goal. V drugem polčasu je Primorje nekoliko boljše, toda premoč Jugoslavije je oeividua. Jugoslavija zabije še 3 goale, enajstmetrovko pa ubrani Erman, ki je bil v zelo dobri formi. — Sodnik Planinšek je bil objektiven, toda premalo pazi na off-side, spregledal je tudi več rok. Vicnna Crieket F. C. : Iliiija, 23. in 24. maja. Viena Crieket F. C., ki absolvira o Binkoštih dve nogometni tekmi z našim prvakom Ilirijo, je najstarejši klub Dunaja. Osnovali so ga leta 1892 na Dunaju bivajoči Angleži. Do razkola v klubu leta 1911, iz katerega je nastal današnji Amateursportverein, je bil V. C. F. C. merodajni klub na Dunaju, pa tudi potem se je vzdržal na visoki stopnji. Ob ločitvi amaterjev od profesijonalov se je izjavil m čisto amaterstvo ter velja danes za najboljše amatersko moštvo Avstrije. Okoliščina, da amaterski klubi niso obvezani igrati prvenstvenih tekem, daje Cricketerjem možnost do živahnih tekmovalnih vezi z inozemstvom, kjer dosezajo vseskozi izvrstne rezultate. Nedavno je n. pr. zbudila veliko pozornost njihova zmaga nad praškim DFC, ki velja za konti nentahio »klaso«. Izravnane rezultate beležijo tudi proti prvim profesionalnim klubom na Dunaju (n. pr. Slovan 1:1, WAC 4:2, Ainateure 1:2, Rapid 2:2). Dirka okoli Italije. Z etapo Milan—Turin (275 km) je pričela v soboto tradicijonalna dirka »okolu Italije«, ki traja do 0. junija. Prva etapa je nudila mladim dirkačem priliko, da so pokazali svoje visoke zmožnosti, saj so takoj zavzeli prva tri mesta, Mojstrski vozač Girardengo je bil poražen kar za celih 14 minut. Favorit Binda je precej trpel vsled padca in je izgubil več kakor pol ure. Klasifikacija je: 1. Piemontesi v 10:58:50. poprečnimi na uro 25.144 km; 2. Picchiottino v 10:59:27.2, 3. Bresciani v 10:04:08 ; 4. Girardengo v 11:12:37; 5. Brunero v 11:12:37; G. Negrini; 7. Bestetti; 8. Dinale; 9. Gilli; 10. Valazza. Zanimiva dirka se je vršila v JViesbadeuii okolu Neroberga. Določeno je bilo, da morajo to 12 in pol km dolgo okroglo progo s 86 težkimi kurvami prevoziti vozači na motornih kolesih dvakrat (25 km), vozači na športnih in turskih vozeli trikrat (37 m pol kilometrov) in dirkači z dirkalnimi vozim petkrat (62 in pol km). Prvotno so nameravali vozila iste kategorije spustiti v grupah; ker se je pri treningu pokazalo, da je cesta za tako dirko preozka, so zapustili vozači start v presledkih po eno minuto. V kategoriji športnih in turnih voz je bil Willv Walb na Benzu na progi 37 in pol km v 33:09 najhitrejši, v kategoriji dirkalnih voz pa je prevozil Švicar Merz na Bugaftiju 62 in pol km dolgo progo v 47:55 in bil torej prvi. V kategoriji motornih koles pa je zmagal Theo Schwarz na Sarolei v 21:318/m na 25 km dolgi progi. Nezgoda se ni pripetila nobena. Gospodarstvo. ŽIVINOREJA V NAJBLIŽJI OKOLICI LJUBLJANE. (Piše živinorejski inštruktor Krištof.) V mestu, kakor v okolici imamo precej posestnikov, ki redijo tudi živino .predvsem krave in prašiče. Pričakovati bi bilo, da se iu redi lepa, krasna in hasnovita živina, zato, ker tudi reja več stane in smiselnost reje same bi morala bili v središču Slovenije na višku. Kdor pa je imel priliko kdaj ogledati si živino po ljubljanskih hlevih in v mestnem okolišu, ta ne more verjeti, da je mogoča taka disofientacija glede živinoreje, kakor ravno tukaj. Vzrok leži predvsem v prepogostem prekupčevanju. Največ teh rejcev kupi svoje krave na ljubljanskem sejmu, kjer se le redkokdaj pokaže boljša krava. V hlevu najdete vsakovrstne mešanice pa-:,em na vse načine prekrižane in tudi vse mogoče oblike se najdejo. Plemenske vrednosti nima nobena teh živali. Najde se nekaj hlevov, ki delajo slučajno izjeme. Krivico bi delal živinorejcem, če bi omalovaževal tukajšnje živinorejce vsled njih slabe reje, kakršne so navajeni, tako pa držijo. Zato bi bilo za povzdigo mestne živinoreje vstvariti posebno organizacijo, bodisi živinorejsko zadrugo ali pa živinorejski odsek, ki naj bi obstojal predvsem iz članov živinorejcev, zastopnikov mestne občine ljubljanske ter kmetijske družbe, da se skupno zamisli moderen načrt pospeševanja živinoreje za mesto Ljubljana. Seveda se ta zadruga, odnosno odsek ne bi pečal samo z organizacijo govedoreje, pač pa tudi z rejo prašičev, ovac, koz ter analih živali. Z organizacijo bi bilo mogoče pridobiti novih rejcev, ld imajo priliko, pa si ne znajo sami prav pomagati. Prva skrb nove organizacije bi bila, da poskrbi za potrebne dobre plemenjake. Zlasti primanjkuje dobrih bikov. Teh je zadostno število, pa niso sposobni. Reja nesposobnih plemenjakov ni dobičkanosna. Plemenjaki so potrebni v gotovem številu, a ti morajo biti tudi dobrega mlečnega potomstva. Vsakemu rejcu molznih 'krarv mora biti največ ležeče na tem, da si pribori kravo najboljšega mlečnega potomsiva. Mlečna lastnost se prenaša po živalih moškega in ženskega potomstva na zarod in to je pravzaprav največja pridobitev za živinorejo. To podedovanje dobrih mlečnih lastnosti je mogoče doseči že v čisti pasmi, ki^ bi se redila v mestnem okolišu. Pri prekriževanju In mešanju raznih pasem med seboj pa ni mogoče doseči gotovega uspeha. Tako tipanje po uspehih danes tri več na mestu in moramo pač z večjo gotovostjo računati na uspehe. Gotovo se uspehi ne dosežejo tako hitro, vendar pa j:e treba enkrat začeti. Letošnja razstava živine na velesejmu nam je nudila kaj jasno sliko, koliko zaleže organizacijsko delovanje med živinorejci. Gorenjsko in dolenjsko živinorejsko okrožje je postavilo flvojo emotno pase-Tn»kx> živino na razstavo, bližnja okolica pa po Vettnl samo me-sanlčo in manj vredno živino. Ljubljanske velese j-rnske razstave ibodo mudile vsakoletno priliko pregledati uspehe Živinoreje in prav prijetno’ bi bilo, alfo 'bi se tudi meščanski živinorejci odzvali v večjem številu In se že letošnjo zimo pripravili z organizacijskim delovanjem za bodočo razstavo. Da se poprej pride do uspeha, bi bilo nasvetovati prodajo vseh mešanopasemskiii telet mesarjem, mesto teh pa nakupiti potom živinorejskih zadrug najboljših tele*. 1“ se izrede in tako najhitreje prk1 ne >i n v tisoč letih razumel; samo prosi Boga, a nam a obilo vetra.« , . . . , , , . »Ej, da, bom pa vseeno povedal,«< je dejal takoj nato. »Pokazati hočem naipreč temu svojemu bratu, ka- ko prijetno je, če se dela tako, kot on meni. Na kratko povedano, moj namen je, da to pot jaz njemu onemogočim lov in to ne samo za en dan, ampak za vso ostalo lovsko sezijo — če nam bo sreča mila.c »Ako pa nam ne bo?« sejn vprašal. »To ne pride v poštev,« se je zasmejal. »Mora nam biti mila, sicer je po nas.« T“ fl *f n kjer^sta S'2‘mnienb M*»» in M“8rld*e-. N«s»n i« M ■ , nlie kajti noga se mu je izborno celila, r m ie bil obupno otožen, tako da sem imel ve-LLn^nčutie do nesrečneža. Čudno je bilo, da je se >edno živel in se oklepal življenja. Kruta leta so nn-redila njegovo suhljato telo bedno in borno in vendar je ogenj življenja gorel v njem svitlo kot vedno. »S pomočjo umetne noge — dandanes že izdelujejo izvrstne — boš še do zadnjega diha štorkljal po ladijskih kuhinjah,« sem ga tolažil. Njegov odgovor pa je bil resnoben, da, celo slovesen. »Ne vem, kaj hočete s tem reči, gospod Van Wey-den, zavedam pa se, da ne bom miren in srečen, dokler ne bom videl tega peklenskega psa mrtvega. Nemogoče je, da bi živel tako dolgo kot jaz. Nima piavi-ee do življenja; božja beseda pravi: »Umrl bo nesrečno, in iaz samo rečem: Amen in vrag ga vzemi.« J (Dalje prah.) v LJUBLJANI, due 20. mti.juiku 1» aHi!KiiHiHiai!iHM!HliiaaHU!M!!!H!!jl!!iH!U!!!i!liili:iii ttioltova 1 'II. - Telef. 50, V LJUBLJANI, d te 20. maja 1926, MESTNA OBČINA LJUBLJANA naznanja, da je preminul gospod dr. Karel Triller, ki je dolga leta kot občinski svetovalec in podžupan posvečal svoje izredne zmožnosti blagru naše občine, zlasti pa stal ji v najtežjih gasili ob strani kot odličen pravnik, in finančnik. Klanjamo se manom prezaslužnega svojega podžupana in vabimo vse sonieščanstvo, da mu izkaže poslednjo čast! i?žHiššž;i;iH:ii?niTs:tv;TrT:iUžSžižžžaia£U£aHš£i£aIž£I£ ittmtttttnit t ttirtttftt-t tttntnnti »SLAVIJA" jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani naznanja žalostno vest, da ji je dne 20. maja 1926 nenadoma umrl njen prvi predsednik, gospod dr. KAREL TRILLER. Pokojnega se bo s spoštovanjem spominjala uprava zavoda in uradništvo. Ljubljana, dne 20. maja 1926. 3 bi ure, zlatnino, in srebrnino kupite po ugodnih cenah pri tvrdRi VAH PAKIŽ. LHii •Stari trg št. 20. Za v Prago pripor«?« podpisana tvrdk« >s« telovadne oblačilne potrebščine za člane, naraščaj in deco. — Solidno in lepo izdelam kroji po najniiji cen:. Zahtevajte cenike! BRATA CAPUDER LJUBLJANA Wolfovaulical/II. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—. Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote javlja tužno vest o smrti svojega velezasluženega člana gospoda dr. Karla Trillerja ki je preminul dne 20. maja 1926. Ljubljanska borza, za katero si je pridobil blagopokojni nešteto zaslug mu ohrani trajen, hvaležen spomin. Trgovina Odon Koutny špecijalna zaloga orodja in tehničnih potrebščin v Ljubljani je vsled sklepa konkurznega sodišča v Ljubljani od 7. V. 19‘26 S 18/25,108 zopet otvorje-na ter se v konkurz.no maso spadajoča blagovna zaloga zopet po dnevnih cenah prodaja. Ljubljana, 17. maja 1926. Uprava konkurzne mase. Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredic (topih), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopališč itd. priporočalTan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12. Gospodična katera je celi dan odsotna, išče sobo s separatnim vhodom v sredini mesta. Naslov pove uprava lista. zmožno vseh hišnih del, kakor tudi kuhanja in šivanja ter dela po vrtu išče službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov pove uprava lista. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Naročajte ,Na?od. Dnevnik*. Štsv. 112. Odvetniška zbornica za Slovenijo naznanja pretresljivo vest, da je njen odličen član gospod REDKA, UGODNA PRILIKA! RAZPRODA)! pri manufakturni trgovini TRPIN, Maribor, Glavni trg 17. Pri takojšnjem plačilu se prt moškem, ženskem in otroškem blagu dovoli se 10% popust. dr. Karel Triller, dolgo dobo njen odbornik in svetnik disciplinskega sodišča odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke i. t. d. v četrtek dne 20. i. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega .pokojnika se bo vršil v soboto dne 22. maja 1926 cb pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti Nunska ulica šiev. 21 do mestne meje, odkoder se prepelje z mrtvaškim avio-vozom na pokopališče v Škofjo Loko, kjer se truplo blagopokojnika položi ob 4. uri popoldne v rodbinsko grobnico. V Ljubljani, dne 20. maja 1926. (Namesto posebnega obvestila.) nenadoma danes opoludne izdihnil svojo blago dušo. Truplo blotiopokojiiika, ki mu ohrsni cela zbornica radi i>i -govih vrlin in ;aslug ter radi lovariške zveslobe najčaslnejši spomin, prepelje se v sobolo, 22. t. m. ob pol 2 popoldne izpred hiše žaiosli v Ljubljani, Nunska ulica v Škofjo Loko, kjer bode ob 4. uri istega popoldne izročeno na tamošnjem pokopališču materi zemlji. NARODNI DNEVNIK, 21. maja 1926 Stran 6, Javljamo lužno vest, da je danes nenadoma preminul naš predsednik in dolgoletni upravni svetnik, gospod D- KAREL TRILLER odvetnik, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, predsednik Jugoslovanske zavarovalne banke Slavija d, d. v Ljubljani, podpredsednik Hrvatsko * slavonske zemaljske hipotekarne banke v Zagrebu, član upravnega odbora Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, član predsedništva Zveze industrijcev v Ljubljani itd., itd. Nepozabnemu, velezaslužnemu predsedniku, ki je procvitu in razmahu našega zavoda posvetil neumorno in požrtvovalno svoje sile in si pridobil zanj trajnih, nevenljivih zaslug, ohrani naš zavod vedno časten in neizbrisen spomin. V Ljubljani, dne 20. maja 1926 Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE. GORIČANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo pretresljivo vest. da je predsednik njihovega upravnega sveta gospod odvetnik, predsednik Ljubljanske kr^*tn® ^aJlke< £1®n Zveze odbora Narodne Banke Kraljevine SHS, član Predsedništva Zveze Industrijcev Itd., Itd. ~ danes nenadoma preminul. Naša tvrdka je izgubila v mnogo prerano preininolem svojega ustanovitelja, ki je ustvaril temelj njenemu obstoju in ki mu je bila stalna srčna skrb njeno prospevanje. Nepozabnega blagopokojnika bomo pogrešali vselej in vedno. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1920 Za tUbarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.