—    51    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Zagreba. 2. februarja je imelo društvo ,5za povestnicu ju gosi a vensku" drugi velki zbor, h kteremu se je mnogo prijatlov zgodovine snidilo; med druzimi tudi ban Jelačic, ki je zbor s krepkim govorom pozdravil in društvu vso pomoč obljubil. Potem je gospod predsednik Ivan Kukuljevic govoril in naznanil, kaj da je društvu dosihmal doveršilo. Mirko Bogo-vič je predlog storil, da bi se razun druzih udov, ki po 2 gold. na letu plačujejo, tudi vtemelitelji društva vpeljali, ki bi 50 gold. enkrat za vselej plačali; ti predlog je bil poterjen. Potem so se nekteri udje, med druzimi tudi g. H. Costa na Krajnskem in g. Puff na Stajarskem za častne ude izvolili. — 6. list jjNe-venaa prinese življenjopis izverstnega Krajnskega slikarja (malarjaj gospoda Langus-a, v kterem so tudi vse njegove bolj imenitne slike po g. Ivanu Kukuljevic u po točnim izvedenji popisane *);
Iz Koroškega. Po poslednjem popisu živi na Koroškem 319.224 duš v 11 mestih, 20 predmestjih, 35 tergih, 2747 vaseh in 47.785 hišah.
Iz Celja 10. febr. Ana A—r, znana po gla-soviti porotni pravdi v Celji, se je te dni tukaj omo-žila; nekiga točarja je vzela. Ob poroki je bil velik nespodoben hrup celo v cerkvi. — Sliši se, da pride deželna sodnija iz Celja proč.
Iz Mokriškiga. Ljube Novice! Vsaki kraj naše drage domovine se je že večkrat opomnil in s Slovenci krog in krog soznanil; hočemo se tudi mi iz zadnjiga kotiča krajnske dežele enkrat oglasiti. Neznani smo vam še; torej je potreba, de vam nar poprej svoje ime
*) Slavni predsednik društva za povestnico jugoslavensko g. Kukuljevic nam je poslal nekoliko iztisov imenovanega življenjopisa našega Langus-a, iz kterega tudi zvemo, da med vsimi njegovimi učenci so nar izverstniši tri gospe: Jozipa Štrus, bivši opatica reda sv. Uršule v Ljubljani, A m al i a Oblak, sadaj žena žl. g. Hermanns-thala na Dunaji in Terezia Lipič, sadaj žena g. dr. Kostel-na v Gradcu. Hvala lepa precastitemu g. Kuku-Ijevic-u, da se prijazno ozira tudi na slovenske krajne in njih zaslužene može!                                            Vred.
povemo. Cela Dolnjiška županija , ktere polovica se po prav prijetnih vinskih goricah razprostira, polovica pa v lepo ravnim polji med Savo in Breganco leži, se sploh od prijetniga s:rada „Mo k r ice" „Mokriškoa imenuje. To ime si naši beli Krajnci tako prilastujejo, de nočejo biti ne Krajnci ne Horvati, le Mokričani se hočejo zovati. Vse druge sosede tudi iz nar bližnjih krajev Krajnske dežele imenujejo večidel in nar raji „Go-rence". Uzrok tega pa je v legi kraja iskati. Samo cesarska cesta nas veže z Krajnsko zemljo; od vsih druzih strani smo od Stajarcov, Horvatov in Vlahov obdani.
Mokriško se raduje miliga talianskimu podobniga podnebja; ima čiste dobre vode v mnogih studencih in zdrav čist zrak.
De je kraj resnično prijeten in dober, priča nar bolj to, de od vsih vetrov ljudje so se tukej naselili, Stajarci, Madjari, Taliani in tudi zdaj bi se še marsikdo rad v našo županijo vrinil. Mokričan pa le redko svoj dom zapusti in takrat le iz važnih uzrokov.
Kmetijstvo pri nas je večidel še na niski stopnji, tudi s kupčijo in rokodelstvam se Mokričan ne peča, njegovo veselje je le vinska gorica; na njo zaupa, njo le pridno oskerbuje.
Novcov (^denara) ima naš svet prav malo; pa jih tudi nima od kod vzeti. Zernja mu tudi v dobrin letih primanjkuje in le vino mora dati štibro, obučo, orodje, iz vina se dobi penezov za prepise in vse druge potrebne reči. Zato je pa vselej, kadar terta dobro ne obrodi, pri nas velika revšiua, kakor lansko in letošnje leto. Zraven tega je pa še starinska vkoreninjena navada celo leto pri kakim bogatinu na vino posojevati, še poprej ko se terta obreze, in tako se vina le malokdaj naravnost tovornikam prodajajo, iz večiga se po niski ceni v klete opomnjenih bogatinov zvozijo: Nekaj se tudi zasluži pri vlaki ladij na Savi. Pa le redkim vlaka dobiček donaša. Z dobro vestjo zamorem reči, da lad-jovlaka sploh več škodje, ko hasne.    ^Dalje sledi.}
Iz Kočevskih hribov. J. Veseliga ne vem ,,No-vicam" iz naših Kočevskih zaplankanih hribov nič pisati. Večina ljudi je že v hudi stiski, in kaj še ne bo, preden novioa dojde! Ce pa letošnja letina fali, bodo ljudje glada merli. Grozno me je ganilo, ko sim uni dan zve-dil, de, ko je neka gospodinja svinjem v korito jedi natresla, se je neka grozno lačna ženska oseba tiho prikradla, vratica odperla in naglo po svinskim jedila hlastala in v se metala. Presušeno repno perje kuhana je s svinjami vred jedla! V nekterih hišah nič več dru-ziga ne primorejo, kakor še kaj maliga kisle repe ali pa kak koren. Ko to pojedo, bodo gabali. Nekteri so že od strada v glavi zabiitli. Koruna je bilo čisto malo, pa še to drobiž in je tudi pognjil. Ko spomlad pride, ne bodo ljudje semena več prihranili, ne od koruna ne žita. Dnarjev ni; zadolženi so ljudje, de je groza; upati noče nihče nič več. Dragoletniki, ki še kaj imajo, sebe gledajo; kaj nek bo, kadar spomlad pride?! Nedolžnost se mi nar bolj smili, ki lačna joka! Nekaj pomoči pričakujemo od Ljubljane. Skerbni gosp. poglavar nam obeta pomoči, pa se se prav ne ve', koliko in kaj, in komu bode. Slišal sim, da bodo le zemljaki zberšine deležni postali; pa nočem verjeti; kaj bo sicer iz tistih, ki nimajo pod milim Bogam druziga nič, ko nič in pot do groba!
Iz Ljubljane. Ravno zvemo, da na enako pritožbo tudi od druzih strani, kakor jo je g. P—k. vil* listu wNovica zoper mostnino in cestnino v Kurji Vasi razglasil, je neki poslal naš magistrat g. najemniku cestnine izpis tiste cesarske za vse dežele veljavne inostninske in cestninske postave od 17. majnika 1821 pod štev. 996,   razglašene   po  našim  deželnim  pogla-
—   52   —
varstvu 1. junia 1821, štev. 6567 #),  ktera  še dandanašnji velja, in pod čerko o) takole govori: „V krajih ,   kjer je cestna  pregraja  (šranga)  postavljena, je za prebivavce tistiga kraja cestnine prosta: 1}  živina,   ki   se na pašo,  za   ozdravljanje   ali   podkovanje žene, 2) vožnja za poljodelstvo, namreč: plugi, brane, gnoja, mavca (gipsa),   če  se   ta   berž   po senožeti ali njivi potrosi, in podorje in če je to določilo poterjeno z dokaznim listam gosposke;   3) cestnine  so  proste vse gospodarske vožnje (alle Wirthschaftsfuhren), ktere prebivavci tistiga kraja s svojo lastno ali v tistim kraji najeto živino   opravljajo,   ali  za   oskerbovanje   svojiga gospodarstva  ali  rokodelstva  tako  potrebno imajo,   da se prav  za prav ravno tisto blago   semterrje  vozi,   na priliko:   če se žito ali moka za  mlin  ali  za peko,   ali fabriški izdelki v bližnjo valjavnico  ali v apreturo,   ali pri kmetijstvu poljsko seme ali pridelk iz polja ali derva iz gojzda za svojo potrebo vozijo".    To  so besede  cesarske   postave,   v kterih   se   noben   razloček  voz med lojtrami in kripo ne dela , če le je vožnja (die Fuhr) za gospodarske potrebe; za to pravi postava: «?vse gospodarske  vožnje" (alle Wirthschaftsfuhren)  in ne razločuje voz LWirthschaftswagen).    Nadjamo se, da  po  tem   takim  g. najemnik  mostnine  in cestnine v Kurji   vasi   prihodnjič   od   nobene   gospodarske vožnje Ljubljančanov na mah ne bo mostnine ali cestnine terjal, naj pelje kdo seme , pridelke ali kakošno drugo za gospodarstvo potrebno reč na lojtrah ali na kri p i, — ker to bi ne bilo postavno.
Iz LJubljane. V poslednjih Novicah omenjeni stekljine sumljivi pes je v torek ponoči za s teki j in o poginil; raztelesenje je poterdilo, kar poslednji čas ni več dvomljivo bilo — gotovo stekljino. Skozi 6 tednov so predpisane postave zastran psov tedaj v veljavnost stopile. Naj bi vsak gospodar, ki le kolčikaj misli, da je njegov pes utegnil biti s steklim v kakošni dotiki, čeravno ne od njega popaden, taciga psa berž naznani mestni gosposki ali ga v živinozdravnišnico pošlje, ker nevarnost strašna mora tukaj vsako nagnjenje do psa zatreti. Ker se sliši, da je stekli pes se clo na Verhniko zašel, bo prav sedaj po celi poti na pse ostro paziti. — Posveti zavolj prihoda m i 1 o s t i n k (barm-herzige Schvvestern) so se iznoviga oživili; nar veči zadrega je le zavolj njih stanovanja; pa če ne bojo imele lastne bolnišnice, ne more ravno teško biti jih kam spraviti, brez da bi se redu t zato vpotreboval, ki je o mnogih druzih zadevah mestu sila potreben, ker sedaj v mestu nimamo ne eniga poslopja za kakošno posebno napravo , razstavo , slovesnost itd. Slišimo tudi, da nekteri svetjejo: naj bi se milostinke poprej na poskus njo vzele. Da je red milostnih sester v postrežbo bolnikam prav koristen, so že skušnje povsod dogo-tovile, o tem ni dvombe več — ali so pa za Ljubljano potrebne in iz česar bojo živele: to se mora pa poprej dobro prevdariti in ne vse le na prem eni j i ve milodare zidati. Stanovitna milošnja naj bo tem e 1 j te nove naprave, ker zmiraj le daj 1 daj! in povsod le daj! daj! bo na zadnje že vsacimu preveč. — Gosp. deželni poglavar je tudi poslednji po „Novicah" nabrani znesek z 22 fl. 36 kr. za nesrečnike Ložane , Metli-cane in Cernomljane z zahvalo sprejel in vredništvu naročil: najblagoserčnim dobrotnikamza dane milodare damo njegovo serčno zahvalo na znanje, kar s temi versticami radi spolnemo.
*) Ta postava je zapisana v 3. zvezku »Samralung der po-litischen Gesetze und Verordnungen fiir da« Herzogthum Krain und den Villacher Kreis Karntens im Konigreiche nivrien Jahr 1821.