SOLSfcl PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po poŠti, 2 fl. brez pošte.
Čislo 12.	V torek 16. marca 1852. L tečaj.
Ljudska šola.
Od učne osnove in učnega postopka.
Učitelj je tudi, kakor smo rekli, zavezan tako učiti, da se bodo njegovi učenci kolikor je moč lehko učili. Kako se pa to zgodi? Kaj ima učitelj storiti, da bode svojim učencom šolski nauk po-lajšal ?
Ako hoče učitelj nauk učencom polajšati, je treba: «J) da nauk tako začne, kakor se stopnji duševnega razvitka svojih učencov prileže. Zakaj le to je za otroke lehko, kar se na to, česar so se oni že prej bili naučili in že znajo, lepo in zaporedoma naslanja in opera.
Za kar še tvoja duša godna in dosti razvita ni, za kar ti že pripravni nauk manjka: tega se nebodešnikolj lehko učil; — A) da se s tisto duševno močjo najbolj peča, ki je pri učencih že zbujena in že dela. Tu svojebravcenatozavernemo, kar smo goraj od stalnega reda duševnega razvitka rekli; — c~) da temeljito (griindlich) podučuje in da pri naučnih pervinab (Anfangsgrunde) in pri poglavitnih pojmih in pravilih tako dolgo obstoji, da jih učenci dobro in jasno zastopijo in za-popadejo, ter sijih globoko u glavo in pamet utisnejo. Vari se taj preveč hiteti, da ne bode tako reči otrokom sapo jemalo, — vari se kaj preskočiti, na kar se pozdejši nauk naslanja, —• vari se učencom preveč naložiti in jih prenaba-sati, da ne opešajo, — ravno tako se pa tudi vari s otroci preveč čenčariti in igračiti, ter vse jih le samo igraje učiti, — slednič vari se zlati čas s tira tratiti in vbijati, da
dalej časa, kakor je treba, pri kakem predmetu obvisiš ia obtečiš; —
dj da vse naučne predmete tesno med seboj zveže in s ednim tudi druge uči in ponavlja.
Postavim: pri branju ima učitelj priložnost svoje učence ne samo gladko brati učiti, temuč tudi keršanski nauk in slovnico ponoviti, jih zemljopis, dogodivščino in prirodopis učiti itd.
Tako bodo učenci pri nauku kratek čas in veselje imeli, eden naučni predmet bode drugega podperal in razjasnoval, — ves nauk bode živahen in jasen in otroci se bodo prav lehko učili in veselo napredovali.
Kalif Harum al Rasid in njegov vesir
Muzafer.
»Čemu napravljaš šole in druge ustanove, u kterih se mladi ljudi izobražujejo? in čemu se prizadevaš, svoje ljudstvo omikati in osvetiti?" je prašal vesir Muzafer kalifa Harum a< ftašida. „Alj ne veš, da te omikano in osvetljeno ljudstvo lehko pregleda?" »»Dobro vcm^odgovori kalif^omikano ljudstvo bode u stanu presoditi in ceniti, da so moje postave pravične, in da jaz š njim dobro in čisto mislim.""
»Alj bode pa tudi rajše davke plačevalo?" „„To se ve; zakaj omikano ljudstvo bode tudi u stanu,u vsih rečeh napredovati, srečno živeti in tudi obogateti; zraven tega bode tudi spoznalo, da jaz od njega večnetirjam, razunkarje neobhodno potrebno."" »Alj se bode za te serčnejše vojskovalo?" »»Gotovo; zakaj ono bode zapopadlo, da so posamezne rodbine le tedaj srečne in bogate, ako je cela dežela srečna in bogata, — modri in previdni vojvodfc bodo moje ljudsvo vodili, in ljudstvo se bode mož-
*) Kalif pride od arabske besede chalifa to je : nasledovati alj nasto-povati; kalif je taj »naslednik alj nastopnik. (Muhamedov).« Tako se imenujejo turški cesarji alj sultani.
**) Vesir od arabske besede vasara to je: nesti; potem taj je vesir toliko, kakor nosič, podpora, minister turškega cesarja, Ve I k o vesir je najvišji deržavni minister.
ko bojovalo za svojo domovino in svojega kalifa."" »Pa, alj ne bodo se tisti modriani u vladne reči mešali in pjetli? Alj ne bodo ti, ako vladija kam zablodi, to pred svetom odkrivali, raznašali in te topili?" „„Le naj da gledajo in pazijo, in ako kaj nepravega najdejo, le naj da to tudi meni naznanijo; jaz bodcm po tem previdnejši, modrejši in tudi boljši."" ,,Tako! bodeš taj tistim širokoustnim godernjačem in modrijanom dopustil, vse, kar se prigodi, očitno in voljno prerešetati?" i,,Ako bi tega ne dovoljil, kako bi zamogli nas u neznanih rečeh podučevati?"" »Alj pa eie more tudi najmodrejši človek sc motiti in lež in krivico za resnico in pravico imeti?" »»Res je,— zamore te alj uni se motiti in obresti, pa drugi bode spet to poznal in pregledal in potem reč spet sravnal, in tako ne bode pravična reč nikolj nič terpela.""
»Najsvitlejši gospod in kalifa! kar ti počenjaš, na serce ti kladam in te tudi opomnem, da bode tvoje ljudstvo, kakor hitro se bolj izobraži,"jelo obnašanje tvojih vernih in zvestih služabnikov černiti in topiti, in zaupanje, s kterim se li na nje zanašaš, podrivati; tako ljudstvo še mene ne bode pri pokoju pustilo." »»Zastopim, zastopim"" reče kalifa^se zaverti in gre pri durih.
Perva šoJa na Ceskem.
Ko je Kr o k modro in dobro čez češki narod gospodaril , mu je hvaležno ljudstvo grad sozidalo, ker bi imel stanovati leta 675 po Kristu. On je pa še dalje ostal med ljudstvom in je živel, kakor drugi, grad pa je predal jednomu vladiki. Vendar se je za to narodu hvaležnegaskazati hotel; je vsadajnjemrakonickemokrožju mesto sozidal s imenom Budec leta 678. U sredi mesta je sozidal grad za se, zraven pa še tudi jedno šolo, v kterej je stari in mnogo skušeni Če slav mlajše učil, na drevesno skorjo pisati, posebno celivne rastline poznavati in Boga častiti. U to šolo je tudi hodil slavni Premisl, potem Krokove hčere Libuša, Tetka m Kaša, tudi sveti Venceslav alj Vaclav je tu svoj pervi poduk sprejel. U jednem boju se je mesto Budec zažgalo in zrušilo, in kraj,kjer je perva češka Šola stala, zdaj trava pokriva.
- 92 ~ Japanska rodbina.
Bila je na Japanskem, deželi u Azii,neka vdova,ki je imela lri sinove. Ti tri njeni otroci niso toliko s rokami prislužili, kolikor je treba bilo, celo rodbino prcživiti. U velikem vbožtvu so taj živeli.
Ravno te čas pride postava na svitlo, ktera je lepo plačilo tistemu obljubila, ki kacega tata (šelma) zasledi in sodniskej oblasti u pest spravi. Sedaj tim trem bratom nekaj na misel pade, sebi in svojej materi pomagati. Brez da bi bili materi povedali, se vsi trije brati med seboj pogovore, da hočeta dva brata tretjega pri oblastnii zatožiti, kakor da bi bil kradil. Tako, so mislili, dobimo po postavi obljubleni denar in zamoremo revno staro mamico preživiti. Kdo pa ima se med njimi obnašati, kakor da bi bil u resnici kradil, to naj osoda odloči. Srečkajo (lozajo), — in srečka zadene naj mlajšega.
Brata ga taj primeta, zvežeta in pred sodnika ženeta. Pred sodnikom sirota po obljubi obstoji, daje kradil in to sila veliko. Za to ga veržejo u ječo, bratoma pa naštejejo odločeni denar. Preden se na dom verneta, pa še prosita, da bi se jima dopustilo, mladega jetnika u ječi obiskati. Sodniku se to scer čudno zdi, — jima pa vendar dovoli. U ječi svojega brata ljubeznivo objemeta, ga trikrat serčno poljubita, in jokaje od njega slovo vzemeta. Vse to je pa sodnik sam s svojimi očmi skoz skrivno luknico vidil. On ne more zapopasti, kako to, da se tat in tisti, ki so ga izdali in u ječo pripravili, tako po bratovsko objemajo in tako gorečo ljubijo. Zc*sgavoIjo nekaj časa odloži, mladega tata obsoditi in svojemu boriču ukaže, da naj po strani innatihemzbara, kje sta ta dva brata doma in kako in kaj je š njima. Berič je nju kmalo imel in za njima skrivše postopal. Sedaj gresta u neko nizko hišico — tudi berič se za njima noter zmuzne in na durih posluša, kaj daje. Tu začneta praviti, kaj da se je bilo zgodilo, kako da sta svojega brata kakor tata sodnii izročila in za njega lep denar potegnila: „tako, sta pristavila, jc vam ljuba mamca! in nama pomagano!" Stara mati slišati, da je njeni sin kakor tat u ječi zapert in da ima ojstro kaznovan biti, jeme sklepati in jokati,
ter reče, da hoče rajše od lakote umreti, kakor s tim kcrvavim dnarjem se preživiti.
„Pojta, je zakričala, ljubezen do mene je vaju omotila in oslepila, da sta grozno krivico dopernesla nad svojim bratom. Pojta in te kervavi dnar nazaj nesita in naravnost povejta, da sta svojega brata krivično obtožila. Pripeljita mi mojega sina nazaj, ako je še živ. Ako ga pa ni več, oh! tako ne glejta, kako me bodeta dalej živila, tcmuč kraj poiščita, kam me bodeta na brilofu pokopala; zakaj vem, da bode s menoj skoraj pri kraju!"
Kar seje tu godilo, je berič vse dobro slišal. Na celo sapo taj na dom leti in oznani sodniku, kar je slišal.
Sodnik mladega jetnika pred se pokliče in ga zaroti, da naj vse po resnici pove. Od začetka se jetnik prestraši in noče nič kej obstati. Sodnik mu pa naravnost pove, da je zastonj tajiti, in da mu je vse znano. Na to jetnik vse lepo pove od kraja do konca. Sodnik globoko u sercu ginjen to prigodbo cesarju na znanje da. Cesar viditi tako ljubezen do svoje stare matere vse tri brate očitno pohvali in naredi, da se ima jim vsako leto več sto tolarjev dajati, da bojo u stanu svojo mamico brez skerbi živiti.
Ti tri brati niso prav storili: nikolj ne sme človek sebi alj komu drugemu po krivičnem pomagati, — zakaj to je vselej greh. To pa nič ne brani, da se po pravici čudimo čez to veliko in gorečo ljubezen, ki sojo ti tri otroci ajdovske vere do svoje stare mamice imeli. Keršanski otroci! ljubite tudi vi svoje stariše, — če ravno ne na tako vižo, vendar iskreno in goreče!	J. Eržen,
Sols. pripravnik u Celovru.
v
Sole ogledalo.
1. Veselo je gledati vertne cvetlice, Če priden vertnar za nje lepo skerbi; Pod cvetjem šibijo se žlahne glavice, In vsa njih okoljca prijetno diši.
*) Že vsi slovenski časopisi so »Drobtinee" pohvalili in priporočili.
Tudi »šolski prijatel1 svojim bravcom oznani, da so vsi tečaji
2.	Tak vertec prijazen je šola mladosti, Podobni cvetlicam učenci smo mi. Nedolžni cvetimo na polju modrosti, Dokler so učiteli za nas skerbni.
3.	Vertnarji potrebijo slabe rastline, Da lepši cvetlice poganjajo cvet; Naj blažena zarja učencom ne zgine, Nam morjo učiteli serce oplet.
4.	Vertnarji poskrijejo nježne cvetlice, Kdar burja vihra ino sever hladi, Učiteli varjejo mlade dušice, Da jih zapeljivost sveta ne vi o vi.
5.	In kakor vertnarji cvetlice škropijo, Kdar zevajo revce po kapli dežja, Tak tud' učeniki iskreni pojijo
S studencom živlcnja učeneov duha.
6.	Kako bi, učiteli! trud vam plačali? Kaj hočemo dali za dobro vse to?
'Z hvaležnega serca vam bomo podali: ..Bog plati!" zahvala učeneov naj bo.
7.	In kaj bi Cesarju presvitliinu dali, Ki tol'ko skerbijo po šolah za nas? Otroško ljubezen Jim bomo dai vali, Prepevali: Zivio Cesar! na glas.
8.	Tu Vam, gosp. Fajmošter, damo cvetlico: Pokorsna otroška je njeno ime,
Veliko skerbijo za vsako dušico; In kdor jih ne sluša, mu bode gorje!
»Drobtinc* prav izverslna in zlata knjiga, — vendar so po misli več Slovencov Drobtince za leto 1852 svoje poprejšne žlahtne sestrice prekosile. Da bi vsaka hiša in vsaka šola saj eden iztis imela! — Alj hitro prijatli! Verjemite, če tako pojde po Drobtin-cah, kakor dosedaj, bodo knialo razprodane.	Vredn.
1 ob .r; •!!»•
iK| -it- i ..'VI
9. Vam, visi Ogleda, ponižno podamo V zahvalo spodobne poatlivosti cvet; Za dobro naj vzamejo, kar letaš znamo, Veselo naj pridejo k letu k nam spet.
Kralj Miroslav II. in njegov služabnik.
Prusovski kralj Miroslav II. je boleznoval. Eno noč, na postelji ležeč, ne more spati. Spusti se torej z služabnikom, ki je pri njemu bedel, u pogovor: Kralj. Koliko je ura? Služabnik. Polnoči.
Kralj. Oh, ne morem zaspati. Povej mi kaj! S luž. Kaj zainorem jez Vašimu Veličastvu povedati? Jez sim reven bedak, jez ničesar ne vem. Kralj. Kje si doma? Sluz. U eni vesi na Pomoranskini. Kralj. Imaš li še očeta in mater? Služ. ATimam, ko matere, kije že silno stara. Kralj. Od koga živi? Služ. Ona prede. Kralj. Koliko si zasluži na dan? Služ. Sedem krajcarjev. Kralj. Gotovo s tako malim ne živi lahko? Služ. U naši deželi je dober kup živeti. Kralj. Alj ji ti nič ne pošleš. Služ. Jez sim ji nekoliko tolarjev poslal. Kralj. Prav si storil. Ti si dober sin. Z menoj imaš ti veliko truda, pa imej poterplenje z bolnikom! —
Nekoliko dni potem reče kralj ravno tistimu služabniku: »Pojdi k unimu oknu; jez sim tje nekaj za te položil." •— Bilo je na oknu 100 zlatov.
Služabnik ne more verjeti, da je toliko denarja njemu bilo namenjeniga. Odvzame le 5 ali 6 zlatov, ter roko odpre, da bi jih kralju pokazal. „Alinaj toliko vzamem...? "pobara boječ kralj«.

Virk.
* .
»Ne, odgovori kralj prijazno, vzemi vse, so za-te. Tudi sim nekaj tvoji materi namenil." —
Dober fant ni imel miru ne pokoja; kakor utegne, hiti zve-dili, kaj nekje kralj materi poslal. Veselja skorej vmerje, ko je zvedel, da je kralj ji 100 tolarjev letne vžituine (Jahrgehalt) odločil bil.	J. Š.
Lenuha potepuha.
(Po Droblinoah leta 1848.)
Iz ene vesi sta dva fanta vkup v šolo hodila. N^ki dan sta rekla: Pokaj bi danes v šolo šla? Raji v goro greva, in se skriva. Letela sta v sosedov log in zverine, ptiče sta začela vabiti, ko sta kratek čas imela. Potepuha sta rekla: Počakajte ptičice, in skaklajte po ledini, da bova mogla z vami igrati. Ptičice so rekle: Vidva sta potepuha, mi nimamo časa igrati, ampak moramo gnezdice ravnati. Pri nogah imate mravlje, z njimi znata igrati. Alj pridne mravlje so semtertje letale in si živež za zimo nabirale. Fanta sta bučelce gledala, in z njimi igrati hotla, pa bu-čelce so rekle: Vidva lenuha, kaj delata tukej? Zdaj vidita miško skakati, ktera je za zimo brala, in tudi ona je k njima rekla: Potepuha, kaj išeta tukej? Vidita iz germa mladega zajčika skočiti, kateri je k potoku se vmivat šel. Ne utegnem, jima reče, počivati,— moram leteti si gobček oprati. Ona sta k potoku letela, in si mlin narediti hotla. Alj voda jima berž veli: Jez ne vtegnem se muditi, ampak moram po svetu iti. Zdaj sta enega škorjanca na polji žverglati zaslišala, in hitro za njim letela in ga vjeti hotla. Škorijančik pravi: Oj gerda potepuha, alj se vama ne mudi v šolo? Sramujta se. Ko se jez zjutraj zbudim, moram juterno pesem peti, potem grem po brazdah in si živež išem. Vidva pa tako dolgo ležita, in še v šolo ne gresta.
Taisti otroci, kteri ne molijo in v šolo ne grejo, ojstro šibo zaslužijo. Le taisti, kteri se radi učijo in pridno v šolo hodijo, dobijo vse potrebno.	Brežan.