POŠTNINA PLAČANA V GOT OVINI
Leto VI. — Štev. 34 CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj KateA — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško. Štev. 615-T-145	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik* Izhaja enkrat tedensko
K K S K O, DNE 20. junija 1953
OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE ISTRE
Na naši zemlji gospodarimo ml, tajen ne Bomo dovolili, da Bi naše narode podcenjeval
Na proslavi desete obletnice T osvoboditve Istre dne 14. junija je v Beramu pri Pazinu govoril predsednik republike, maršal Tito. Na slavnostnem prostoru, kjer je govoril maršal Tito, se je zbralo okrog 90.009 ljudi.
Med drugim je Tito dejali
Istrsko ljudstvo sc je borilo za svoj obstoj in za svoj jezik že leta in leta. Omenjeno ljudstvo so hoteli razni osvajalci uničiti, posebno v časa italijanskega fašističnega režima so ga hoteli izkoreniniti.
Leta 1945 je biia Istra osvobojena. Prisl j ste v svojo lastno družino, kjer se gradi nov socialistični red in srečnejša bodočnost za vse narode, pa naj bodo Hrvati, Srbi. Slovenci. Makedonci, Romuni. Italijani ali kdorkoli, tu so vsi bratje, tu mora biti enotnost, tu se goji medsebojna ljubezen, tu se neha vsaka nadaljnja borba za dominacijo ene ali druge narodnosti nad drugo.
Z vsemi sredstvi je hotel Mn-seiini doseči, da bi zatrl materinski jezik v Istri Toda tega
Zadnje vesti
TOKIO — Južnokorejski radio je sporočil, da so vse severnokorejske ujetnike, ki so zavrnili repatriacijo, izpustili iz ujet-niških taborišč. Po zadnjih objavljenih podatkih se je v umetniških taboriščih nahajalo preko 32 tisoč severnokorejskih vojakov, ki so zavrnili repatriacijo.
PANMUNDZOM — Štabni častniki delegacij za premirje na Koreji, ki so določali zadnje podrobnosti o mirovnem sporazumu, so zaključili svoje delo. Včeraj so imeli zadnji sestanek in vse dokumente izročili prevajalcem. Sporazum o razmejitveni črti so dosegli že pred dvema dnevoma. Kitajsko-sevemokorejsko poveljstvo je preko zvočnikov na frontni črti objavilo, da je vojna končana.
BERLIN — Nemški severozahodni radio je sporočil, da so se nemiri v Vzhodnem Berlinu razširili tudi na druga področja Vzhodne Nemčije. Tako- so se pričele stavke v Magdeburgu, Halleu, Erfurtu in Leipzigu. Sovjetska garnizija v Vzhodnem Berlinu je dobila nove okrepitve. Policijska prefektura v Vzhodnem Berlinu je sporočila, da so demonstracije v Vzhodnem Berlinu povzročili »zločinski provokatorji in plačanci Zahodnega Berlina«.
LORI AN — Delegacija Jugoslovanske vojne mornarice s viceadmiralom Mate Jerkovičem na čelu je prispela v francosko pristanišče Lorian. Člani jugoslovanske delegacije so obiskali v Lorianu oporišče mornariškega letalstva in pod-momiško oporišče Keroman. Nato so si ogledali veliko ladjedelnico in posebno pozornost posvetili eskontnim ladjam v gradnji. Jugoslovanska delegacija odpotuje danes v Brest.
MOSKVA — Ameriški veleposlanik v Moskvi Charles Boh-len je obiskal sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Poročajo, da sta se oba ob tej priložnosti razgovarjala o prošnjah za vize nekaterih sovjetskih državljank, ki so se poročile z Američani. Sovjetska vlada je nedavno dovolila trem sovjetskim državljankam, ki so poročile Američane, da so zapustile sovjetsko ozemlje. Sodijo, da je na tem sestanku bilo govora o vizih za še osem sovjetskih državljank.
PARIZ — Radikalni socialist Andre Martie je v francoskem parlamentu prečital deklaracijo ki vsebuje bistvo programa, ki ga bo njegova vlada izvajala, kolikor bo parlament glasoval za njegovo investituro. Poudaril je da podlaga francoske zunanje politike ostane še nadalje zveza z ZDA in Veliko Britanijo. Razen tega je pojasnil stališče do drugih perečih problemov s področja zunanje politike in gospodarstva.
n! dosegel. Obdržali ste častno neuklonljivo zastavo odpora za svoj obstoj. Sedaj zopet poželjivo gledajo po Istrj in tudi po Dalmaciji. Poudarjam, da to, da govorite V svojem jeziku, da vas 13 stoletij niso mogli raz-naroditi, je dokaz, da je jasno, da še danes stremijo za tem našim ozemijem in po naših mestih.
NAŠ PREDLOG
ZA REŠITEV TRŽAŠKEGA
VPRAŠANJA
S svojo propagando je Italija postopoma pridobil^ zahodne zaveznike, da so objavili tako imenovano tripartitno deklaracijo, po katerj naj bi vse svobod no ozemlje Trsta pripadlo Italiji, S tem je bila naši državi storjena krivica. Posebno, ker se ni vprašalo, ali pristanemo na to, ali ne.
Pozneje smo predlagali kon-dominium, t. j., da bi Svobodno tržaško ozemlje obstajalo v mejah, ki so bile določene v mirovni pogodbi, da bi bilo avtonomno, da bi imelo guvernerja, ki bi se menjal vsaka tri leta. tri leta bi bil italijanski, tri leta naš. Medtem, ko bi bil guver-
ner italijanski, bi bil naš viceguverner in obratno. Kondominij torej ne pomeni, da bi sedaj Italija ali Jugoslavija imeli pravico vsiliti Trstu neki sistem ali upravo, temveč pomeni pustiti pravico Tržačanom, da si vladajo, da imajo demokratični sistem. Italija pa hoče vse Tržaško ozemlje, kljub temu, da je okolica Trsta v celoti naše nacionalno ozemlje.
OD RUSOV SAMIH JE ODVISNO IZBOLJŠANJE ODNOSOV S SOVJETSKO ZVEZO O izmenjavi ambasadorjev ne pomeni izboljšanje, saj imajo nekatere najbolj sovražne države svoje predstavnike druga v drugi. To, kar so nam storili, bodo težko popravili. Razni incidenti na, mejah in agresivne akcije, so se po Stalinovi smrti še povečale. Vsemu svetu je jasno, da je laž, kar so o nas govorili, in da smo resnico govorili le mi.
OSTALI BOMO DOSLEDNI ČLANI BALKANSKE ZVEZE Omenil je tudi odnose med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo in poudaril, da s podpisom tako-imenovanega balkanskega pakta ne gre samo za Jugoslavijo, temveč za ves Balkan. Omenjeni pakt predstavlja močno trdnjavo miru v tem delu sveta. Mi bomo ostali dosledni člani balkanske zveze in vse naloge, ki jih bomo skupno sprejeli, bomo tudi vestno izvršili.
Atlantski pakt nam zaradi naših socialnih pogojev ni potreben, ker bi nam več škodil kot pa koristil, oni pa bi od nas ne imeli nobenih koristi. Nimamo ničesar proti njihovi oborožitvi, ker se oborožujejo za varovanje miru. Smo člen svetovne skupnosti, svoje predstavnike imamo v Združenih narodih, svoje obveznosti in dolžnosti bomo vestno izpolnjevali. Svoj govor je maršal Tito zaključil, da bomo istrskemu ljudstvu vsi pomagali.
Ljudska skupščina LRS se bo sestala prihodnji teden
Zadnje dni v mesecu juniju zasedala republiška ljudska skupščina. Izvršni svet je na svoji seji dne 12. junija sklenil predlagati skupščini v razpravo predlog zakona o odpravi viničarskih in njim podobnih odnosov, predlog zakona o ustanovitvi vodno gospodarskega sklada, ki bo določal način ustanovitve sklada, obveznike, M morajo vanj plačevati prispevke in namen, za katerega se zbrana sredstva lahko uporabljajo.
Skupščini bo predložen tudi predlog zakona o gozdovih. Določila tega predloga se ne dotikajo lastninske pravice, toda le omejujejo izkoriščanje gozdov. Za kršilce tega zakona so predvidene ostre sankcije, celo odvzem gozda, v zaščito za določeno dobo, kdor bi prekomerno izsekaval in uničeval gozd.
Nova mirovna ofenziva
Moskve
Novi sovjetski ukrepi v Vzhod-ni Nemčiji, odprava stalnega nadzorstva na svoji demarkacijski črti v Avstriji, imenovanje veleposlanika v Avstriji, ki bo zamenjal dosedanjega vojaškega predstavnika ter odpoved ozemeljskih zahtev do Turčije so sprožili v svetu vaJ komentarjev in ugibanj.
Po eni strani je ta najnovejša mirovna ofenziva Rusije v svetovni javnosti z zadovoljstvom sprejeta, ker menijo, da Moskva kaže dobro voljo, po drugi strani pa zaskrbljenost, da ne bo tudi ona sama žela uspeh v popuščanju napetosti v svetu. Prav to je že Moskvi uspelo.
London je vedno bolj prepričan, da ona hoče pridobiti na času, da bi novi sovjetski voditelji uredili stvari v lastni hiši. Neredi, ki so izbruhnili na Češkoslovaškem po denarni relorml
SZ prosila za izmoztfavo veleposlanikov
Zunanji minister Sovjetske zveze g. Molotov je predlagal izmenjavo veleposlanikov med Sovjetsko zvezo in FLR Jugoslavijo.
Državni podsekretar za zunanje zadeve Bogdan Crnobmja je 15. t. m. povabil odpravnika poslov sovjetske ambasade v Beogradu g. Gregorija Prokof-jeviča Snjukova in mu v imenu Izvršnega sveta FLRJ sporočil, da je Izvršni svet sprejel predlog vlade ŠZ za izmenjavo veleposlanikov in dal agreman za g. Vasilija Aleksejeviča Valjko-va kot veleposlanika SZ v Beogradu.
Od leta 1949 nimata Jugoslavija in SZ izmenjanih veleposlanikov.
Novi veleposlanik SZ v Beogradu g. Vasilij Aleksejevič Valkov je bil rojen 1904. leta. Kot inženir ekonomije je bil do leta 1939 profesor na višjih in srednjih šolah. Omenjenega leta je stopil v službo ministrstva za zunanje zadeve SZ. Med vojno je bil svetnik sovjetskega
0 spremembi našega volilnega sistema
Kaiididalare za republiške in mzm gos’ance zbera iro zva a cev bodo lahko poslavljale gosoodarske organizacije aii določeno šlevilo neposrednih proizvajalcev
.veleposlaništva v Londonu. Nato je bil veleposlanik v Holandiji do leta 1949. Od tam se je vrnil na ministrstvo za zunanje zadeve v Moskvo, od koder sedaj prihaja.
dokazujejo, da skušajo zasužnjeni narodi v sovjetskem bloku dvigniti glavo. To tembolj potrjujejo delavske demonstracije v Vzhodnem Berlinu, ki so Se pojavile takoj po ustavitvi boljševizaclje Vzhodne Nemčije. Demonstranti so zahtevali ukinitev uredbe o 10 odst. povečanju delovni norme in so pozivali delavstvo vzhodnega Berlina, da se pridruži splošni stavki. Na pritisk delavstva je bila primorana vzhodnonemška vlada umakniti to uredbo.
Ni izključeno, da so slični pojavi bodisi v sami SZ, bodisi v satelitskih državah prisilili Star linove naslednike, ki nimajo take avtoritete kot jo je imel njihov prednik, da vztrajajo pri svoji miroljubnosti, da bi pridobili čas za ureditev svojih postojank.
Kakorkoli že bilo, je sovjetski diplomaciji s svojo mirovno ofenziva neposredno po Stalinovi smrti uspelo pomiriti zbegano Evropo. Tak namen pa ima po vsej verjetnosti tudi drugi val mirovne ofenzive, da te upe še bolj utrdi. Toliko bolj zato, ker M Imela Moskva na bermutski konferenci mnogo ugodnejši položaj od zahodnih držav.
Koliko časa bo župnik MeFe
iz Studenca zlorabljal vero v politične namene?
Dne 10. junija je v Ljubljani govoril na tiskovni konferenci dr. Marjan Brecelj, podpredsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS o nekaterih principih novega volilnega sistema, ki se sedaj pripravlja.
On je dejal, da se skladno z razvojem proizvodnih odnosov delavskega upravljanja in razvojem demokracije postavlja zahteva po spremembi načina volitev zlasti pri zborih proizvajalcev okrajev in mest.
Lanskoletne volitve odbornikov v zbore proizvajalcev so bile potrebne, saj so jih v večjih podjetjih volili delavski sveti, a za manjša podjetja pa delegati, ki so bili v ta namen izvoljeni. Zaradi tega so bile volitve izvedene brez primernega političnega poudarka. V Zbore proizvajalcev so prišli pretežno nameščenci in ponekod celo upokojenci.
2e v dosedanji diskusiji — je dejal dr. Marjan Brecelj — so se odlikovala mišljenja, da naj bi bile volitve zborov proizvajalcev okrajev in mest nepo-sredne, tako da bi vsi proizva-jalci v industriji in kmetijstvu 'volili svoje predstavnike direktno, obrtniki pa bi volili zastopnike še nadalje po obrtnih zbornicah.
Ker se predvideva, da bodo republiške in zvezne poslance zbora proizvajalcev volili' okrajni oziroma mestni zbori proiz-
nih poslancev okrajni oziroma mestnj zbor proizvajalcev predstavljal neke vrste volilno telo, toda le za industrijsko in kmetijsko skupino, dočim bi obrtniška skupina volila v republiški obrtni zbornici. Kandidature za republiške zvezne poslance zbora proizvajalcev bodo lahko postavljale poedine gospodarske organizacije, ali pa določeno število neposrednih proizvajalcev.
V republiški zbor proizvajalcev bi se po dosedanjem predlogu volilo enega poslanca na 15.000, v zvezni pa na 72.000 proizvodnega prebivalstva,
Iz več strani prihajajo tudi predlogi, naj bi se razmerje med zborom proizvajalcev in okrajnim in mestnim zborom poboljšalo v prid zbora proizvajalcev. Dosedanji zbori proizvajalcev so odvisni od gospodarske razvitosti posameznih okrajev in mest šteli od ene po lovice do dve tretjine okrajnih oziroma mestnih zborov, V interni diskusiji je prevladovalo mišljenje, da naj bi štel od dve tretjine okrajnega oziroma mestnega zbora navzgor. Zaradi večje kontinuitete v delu okrajnih odborov je bil sprejet oredlog, da se vskladi mandatna doba zborov proizvajalcev za mandatno dobro splošnih zborov in republiških ter zveznih skupščin, t. j. na štiri leta. Nasprotno dosedanjim volilnim
jajo (državni, zadružni ali privatni) postavili v volilnem zakonu v enak položaj.
Pri volitvah poslancev v zvezno in republiško skupščino se tudi predvideva, da bi kandidature ne vlagale več le družbene, politične organizacije, temveč zbori volivcev, ker b( se le tako omogočili slehernemu državljanu (M ima volilno pravico) sodelovati pr$ izbiri kandidatov. Kandidat bo sprejet na kandidatno listo, če bo vsaj tričetrtina zbora volivcev v volilni enoti zanj glasovala. To načelo je veljalo že prj lanskoletnih volitvah v okrajne in občinske ljudske odbore. V veljavi tudi še nadalje ostane možnost, da najmanj 200 volivcev lahko predlaga enega kandidata.
Ni namen članka dokazovati, kako je ljudska oblast pripravljena na ureditev odnosov s katoliško cerkvijo, kajti to so dejstva, ki jih oblast praktično dnevno izvaja. Dejstvo je tudi, da je velika večina nižje duhovščine uvidela potrebo po ureditvi odnosov med državo in cerkvijo in da so z veseljem pozdravili zakon o pravnem položaja verske skupnosti. Se vedno pa se dobe v krškem okraju poedini duhovniki., ki si štejejo v častno dolžnost na vsakem koraku zavirati razvoj socialistične miselnosti in se v ta namen poslužujejo spovednice, prižnice in tudi posameznih obiskov. Prepričujejo njihove vernike, da je smrtni greh, če se otroci ndeležujejo mladinskih prireditev, aji če gredo v počitniške kolonije.
Med take zavestne sovražnike napredne miselnosti, po drugi strani pa vestne izvrševalce vatikanskega predstojnika Tordi-nija, spada tudi župni upravitelj Mehle Stanislav iz Studenca. Dne 24. maja je s prižnice vpil na starše, katerih otroci so se udeležili mladinske prireditve v Sevnici, naj jih bo sram, ker pošiljajo otroke drugam, ne pa k maši, da bodo trpele duše staršev, ker ne skrbe za otroke in da, če ne bodo pošiljali otrok v cerkev, bo zapustil Studenec Itd. Mar misli g. Mehle, da bo na Studenca vsesa konec, če ga on zapusti? Kupni npravitelj Mehle vrši pritisk tudi na otroke in jim grozi s peklom, kar se jasno
BERLIN — Poveljnik sovjetskih čet v Vzhodnem Berlinu je sporočil, da so sovjetske zasedbene oblasti ustrelile Willi Gott-linga, za katerega trdijo, da je bil zahodni agent in organizator berlinskega upora.
vidi iz izjav otrok, ki jih dajejo v šoli, da bi sicer radi prišli na prireditev, kar jim pa onemogočajo starši, ki se bojijo župnika. Kupni upravitelj Mehle pa se poslužuje še drugih metod, tako je 17. maja in 4. junija ob 3. uri zjutraj zvonil plat zvona, da so bili prebivalci prepričani, da kje gori. V resnici se je šlo g. Mehleta za to, da jih prebudi in debi k maši, ker je imel pozneje neka opravila. Pri vernikih bi se na vsak način rad prikazal mučenika in trpina tako tudi ni redek primer, ko vernikom s prižnice govori, da se jih bo spominjal tudi takrat, ko bo med štirimi stenami in da je pripravljen za njihove otroke še marsikaj potrpeti, ljudem govori, da je prepričan, da bo zaradi tega, ker ,uči resnico, zaprt, da jc pa tudi na to pripravljen. Zakaj pa ima g. Mehle slabo vest?
Gospoda Mehleta in njegove pomagače bi bilo dobro opozoriti, da so v veliki zmoti, če mislijo, da bodo s takimi metodami pridobili na ugledu pri vernikih, kajti spomnili bi ga samo na pregovor, ki nravi: »Ne po besedah, po njihovih delih jih boste spoznali«. Kako so pa delali, je pa narodom Jugoslavije dobro znano iz NOV, saj ni bil redek duhovnik hlapec okupatorja; dokumentov za to je dovolj v knjigi »Belogardizem«. Prav zaradi tega, ker so narodi Jugoslavije že toliko pretrpeli, ne bodo privolili, da bi jim kdo kratil v borbi pridobljene pravice In bo koristno tudi g. Mehletu. če preštudira naš kazenski zakonik.
izpostavo nam ie treba zagotovit piet glosovan em za prenos okraja v Brez ce
vajalcev, so neposredne volitve prcdpisom| M ^ 'določali, da
v okrajne in mestne zbore proizvajalcev osnova, na kateri bodo temeljile demokratične volitve tudi zveznega in republiških zborov proizvajalcev.
Po predlogu tega zakona bi za volitve republiških in zvez-
imajo državna posestva in kmetijske zadruge pravico na enega zastopnika v zbor proizvajalcev ne glede na število zaposlenih, se predvideva, da bi se kmetijski proizvajale,- ne glede na to, v katerem sektorju proizva-
V petek, dne 12. junija, zvečer so se v Sevnici zbrali na volilnem sestanku člani SZDL Udeležba je bila prav dobra, saj je bilo prisotnih nad 130 ljudi.
Po gospodarsko-političnem referatu se je razvila pestra diskusija in po njej so izvedli volitve za odbora osnovne organizacije. Izvoljenih je bilo tudi 23 delegatov za občinsko konferenco SZ.
Med drugim se je na sestanku govorilo tudi o vprašanju sedeža okraja. Tov. Sto,is je pojasnil, da se z eventualno preselitvijo okraja v Brežice za občine Sevnica, Boštanj, Krmelj, Tržišče, Zabukcvje. Blanco itd. predvideva ustanovitev izposta-
ve administracije OLO v Sevnici. Govorilo se Je o potrebi prenosa okraja v eno od mest, kjer danes deluje okrajno sodišče, zemljiška knjiga i® kamor bo te dni prenešena tudi katastrska uprava.
Člani SZ v Sevnici pozdravljajo to zamisel, ker menijo, da bo izpostava OLO za njihovo in bližnje občine velika olajšava, Prav tako tudi smatrajo, da se mora izpostava v Sevnici zasigurati preden se glasuje o prenosu sedeža okraja v Brežice, da ne bo potem ostalo le pri besedah.
Sporočilo uredništva
Na seji uredniškega odbora. ki se je vršila 8. junija 1953, je bil med drugim sprejet tudi sklep, da bomo priredili za naše naročnike nagradno žrebanje, s čimer bi pridobili številne nove naročnike in pospešili plačevanje zaostale naročnine.
Za prvo nagrado imamo pripravljen KMETIJSKI STROJ v vrednosti 40.000 dinarjev.
Poleg tega smo sklenili, da bomo imeli v večjih centrih v okraju sestanke z našimi naročniki in dopisniki.
Prvi tak sestanek se bo vršil v Krškem dne 24. junija 1953 v kotičku OLO ob 8. uri zvečer, kamor vabimo naše naročnike, dopisnike in vse, ki bi hoteli sodelovati z našim časopisom. da se bomo pogovorili o izboljšanju -agširitvi in problemih lista.
Pomembno podjetje v Brežicah
Pričeti nameravalo s plansko Izdelavo kmetijskih strojev
Lepega popoldneva smo se odpeljali z avtomobilom na izlet. Komaj. smo prispeli do Velike Doline in glej smolo, na sredi ceste nam je odletelo spred, nje levo kolo. Kaj sedaj? Sami si nismo mogli pomagati, v bližini pa ni prav nobene mehanične delavnice, ki bi nam lahko nudila pomoč. Po dolgem ugibanju se je eden izmed naših spomnil na Agroservis v Brežicah. Na jeseniški pošti smo telefonirali, čez pol ure pa smo že ugledali zelen avtomobil z napisom: »Agroservis Brežice«.
Šofer in mehanik, ki je z omenjenim avtomobilom prispel, je odprl stranska vrata avtomobila, vzel vse, kar je za popravilo potreboval in čez 15 minut smo bili zopet sposobni nadaljevati pot. Kar nismo se mogli dovolj načuditi tej opremljeni »pokret-ni delavnici«. V avtomobilu, ali bolje v modemi delavnici je vse vrste orodja in pripomočkov za popravljanje avtomobilov in drugih motorjev kakor tudi raznorazni rezervni deli, ki pridejo pri takih popravilih v poštev. Torej, pot smo lahko nadaljevali in tudi vrnili smo se brez defekta. Ni rrd pa šla iz glave potujoča delavnica in odločil sem se ter sem tisto podjetje obiskal.
Leta 1946 je bila v Brežicah ustanovljena traktorska postaja, ki se je čez leta večkrat pre-jmenovala tako v USTROJ, GUSTROJ. Delavnico kmetijskih postaj in mehanično delavnico, iz katere je bilo lansko leto ustanovljeno podjetje Agroservis, Brežice. Omenjeno pod-
jetje je v zadnjem času izvršilo vsa adaptacijska dela. Delavnica je zelo proštoma in opremljena z modernim orodjem, kar predstavlja večmilijonsko vrednost. Delavnica je razdeljena na štiri oddelke: kovaški, mehanični, električni in strojni. V delo sprejmejo vse kmetijske stroje kot traktorje, Unimoge, traktorske priključke, poleg tega opravljajo tudi vsa ostala mehanična, ključavničarska, kovaška in električna dela (polnjenje akumulatorjev in slično). Vršjo tudi servisno službo na terenu z že prej omenjeno moderno opremljeno premično delavnico, ki so le štiri v Sloveniji in to v Ljubljani, Mariboru, Celju in v Brežicah. Za to delo je bil poslan terenski mehanik (ki sedaj to službo opravlja) na specializacijo v Avstrijo v tovarno Steyer in v Nemčijo v tovarno »Unimog«.
Podjetje posluje popolnoma samostojno. Uprava Agroservis Ljubljana, od katere so neodvisni, nabavlja za podjetje v Brežicah vse uvožene rezervne dele kmetijskih strojev in vse strojne pripomočke ter daje na razpolago investicije.
Poleg velike delavnice so zgrajene lepe garaže, kamor spravljajo kmetijske stroje, ki čakajo na popravilo. Pred delavnico pa je moderen kraj za pranje avtomobilov in nakladalnica.
Spomladi so na travniku pred delavnico zasadil) 25 sadik raznega sadja.
Podjetje zaposluje 20 delavcev in uslužbencev, M tvorijo tudi delavski svet. Imajo seveda tudi svojo sindikalno podružnico.
V bodoče nameravajo pričeti s plansko izdelavo kmetijskih strojev. Delo bi jim šlo dosti hitreje od rok, če bi imeli dovolj strokovnega kadra. Pomanjkanje tega jim dela velike preglavice. Toda sčasoma bodo tudi to uredili.
Na temelje, ki so že postavljeni v neposredni bližini delavnice, bodo zgradili stanovanjsko poslopje za delavce, ki se sedaj vozijo na delo.
Tako približno izgleda to pomembno podjetje v Brežicah. Zato ne pozabite: v primeru ne-prilik prt motornih vozilih se obrnite na Agroservis Brežice, telefon številka 74.
Posnemanja vredno dejanje
Kolektiv gradbenega podjetja Pionir na Vidmu je na svojem sestanku v preteklem tednu zbral preko 7.000 din prostovoljnih prispevkov in jih poklonil mestni ZB Krško, ki zbira denarna sredstva za spomenik padlim borcem v Krškem.
Če upoštevamo, da je zaslužek gradbincev relativno nižji od nekaterih drugih panog dejavnosti, vidimo, da se kolektiv pri Pionirju Videm zaveda svoje dolžnosti, katero imamo mi vsi do padlih borcev, ki so dali življenje za svobodo, niso pa dočakali, da bi uživali sadove štiriletne narodnoosvobodilne borbe.
Kolektivu Pionir na Vidmu se najtopleje zahvaljujemo za podarjeni znesek.
Mestna ZB Krško
S one sete okrajnega edbera ZB i Krškem
Preteklo nedeljo je imel novoizvoljeni okrajni odbor ZB Krško svojo prvo sejo, kjer se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen tov. Martin Bajc iz Brežic, stari borec in nosilec spomenice iz leta 1941.
Med drugim je odbor razpravljal tudi o vprašanju zaposlitve brezposelnih borcev, ki jih je nekaj v nečem okraju, Odbor je prišel do zaključka, da nekatera naša podjetja vse premalo upoštevajo zasluge naših borcev v času NOB, kar dokazuje več primerov brezposelnih tovarišev. Tem borcem bi se morala v prvi vrsti nuditi zaposlitev, čeravno bi njihova zaposlitev v podjetju nekoliko vplivala na plačili fond.
Enak primer je z otroki padlih borcev, katerih se najraje izogibajo ravno tisti, ki bi jim lahko danes, ko so otroci dorasli za idr, pomagali s tem, da bi jih sprejeli kot vajence in pripomogli do kvalifikacije in sc na ta način vsaj delno oddolžili njihovim očetom, M so dali življenje za svobodo, katero danes mi vsi uživamo.
To naj premislijo vsi tisti delodajalci, tako v podjetju kot privatni mojstri, ki bodo letos sprejemali vajence v uk, in naj že sami zahtevajo na okrajni obrtni zbornici, da se jim dodeli take otroke, čeravno nekateri od njih nimajo zadostne šolske izobrazbe.
Za pravilno vključevanje vajencev v uk se pa morajo zanimati tudi vse občinske ZB, saj one najbolj poznajo razmere teh partizanskih otrok kakor tudi mojstre na svojem terenu. Kjer pa ni nikake možnosti za vključevanje v uk na njihovem območju, naj javijo imena s potrebnimi podatki ter partizanskih otrok OOZB Krško. Ta navodila so organizacije ZB sicer že prejele, vendar do danes še niso poslale tega seznama, čeravno je rok že zdavnaj potekel. Take so organizacije ZB na primer v Leskovcu, Sevnici,
Krmelju, Artičah, Bučki in še nekatere. Neke od teh so sicer poslale podatke, vendar tako pomanjkljive, da jim je OOZB moral material vrniti v dopolnitev. Videti pa je, da smo to zopet pozabili. Tak odnos ZB do partizanskih otrok prav gotovo ne ustvarja avtoritete zvezi. V takih zvezah tudi ni čutiti nikakega delovanja po drugih vprašanjih, ki jih imajo zveze obilo, kot na primer delo pred-vojaške vzgoje, rezervnih oficirjev, izpolnjevanja življenjepisov padlih borcev, izpopolnitev kartoteke članstva, organizacijska ureditev same zveze, zgodovinskega materiala iz NOB itd., itd.
Občinske ZB naj bi postale agilne j š^, iščejo naj poti za izboljšanje svojega dela. Prav tako naj stavljajo predloge OO ZB, ker bo na ta način tudi njihovo delo lažje in učinkovitejše.	R. A.
Pripravila se velike okra?na gospodarska razstava
ki bo od 15. do 24. avgusta letos v Krškem
Gospodarski svet OLO je na eni svojih sej sklenil, da se v času, ki bi bil zato najbolj primeren, tekom letošnjega leta organizira okrajna gospodarska razstava. Imenovan je bil odbor, da to nalogo tudi izvede.
Namen gospodarske razstave je, da pokaže prebivalstvu stopnjo industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje; uspehe komunalne, kulturne jn društvene dejavnosti v našem okraju; da novih spodbud v nadaljnjem delu in vzgojno deluje na razvoj gospodarskih organizacij in neposrednih proizvajalcev.
Razstavljale! vseh gospodarskih vej in poklicev bodo s svojimi izdelki, slikami in grafikoni najbolj živo prikazali svoje mesto v naši socialistični družbi, svoje uspehe in novosti, na drugi strani pa posledice lastne zaostalosti, ki ji moramo napovedati neizprosen boj.
Od vseh razstavljenih predmetov: rud, celuloznih in lesnih izdelkov, strojev, pletenin do živine, žita, vina, sadja in povrtnine ter najrazličnejših obrtnih ;zdelkov itd., naj bi letošnja okrajna gospodarska razstava posebno mesto posvetila onim predmetom, ki zaradi njih visoke kvalitete in nizkih proizvodnih stroškov zaslužijo posebno priznanje. Tak ih primerov v okraju- Krško ni malo.
Da bi najboljši razstavljale! vseh branž dobil} potrebno znanje, da se omogoči čim širšemu krogu proizvajalcev svoje izdelke razstaviti v dobro urejenih razstavnih prostorih in da bi okrajna gospodarska razstava dosegla svoj namen, je gospodarski svet OLO na zadnji seji sklenil, da se iz okrajnih sredstev dodeli v namene razstave pol milijona din ar jev. Upravičeno se pričakuje, da bo temu sledila tudi okrajna zveza KZ, saj bo imela razstava še posebej za kmetijstvo izredeno važen pomen.
Povsod, kjerkoli so o razstavi ljudje že obveščeni, vlada izredno veliko zanimanje. Industrijska podjetja, obrtniki, KZ in drugi proizvajalci sc skrbno pripravljajo na to, da bodo s svojimi izdelki obiskovalce čim bolj presenetili.
Tudi ostalo prebivalstvo v okraja se za razstavo zelo zanima. Pričakuje se najmanj od 7 do 10.000 obiskovalcev. Spodnje Posavje je že dolgo let poznano širom Slovenije in dalje po Hrvatski po svoji pestri proizvodni dejavnosti. Zato bo gospodarska razstava zanimala tudi prebivalstvo naših sosednjih okrajev. Prav gotovo je, da ne bo nihče od nas Posavčanov zadovoljen, če bi zaradi organizacijskih slabosti ali nezanimanja proizvajalcev okrajna gospodarska razstava slabo izpadla.
Vsi, ki imate namen razstaviti svoje izdelke: kmetijske pridelke in živino, razne fotografije, makete itd. sporočajte svoja imena in potrebo po razstavnem prostoru na Odbor za gospodarsko razstavo MLO Viclem-Krško.
Pisanje naj bo stvarno
GOSPODARSKE
zanimivosti
ZDA odobrile Jugoslaviji 15 milijonov dolarjev
Ameriška vlada je odobrila Jugoslaviji posebno gospodarsko pomoč v višini 15 milijonov dolarjev.
Iz teh sredstev bodo po skupnem dogovoru med drugim nabavili naslednje predmete: 70.000 ton pšenice, 45.000 ton premoga za koksiranje, 4,5 tisoč ton bombaža, 2000 ton usnja, 3000 ton loja in 2000 tm masti.
Skupno s to najnovejšo pomočjo v višini 15 milijonov dolarjev je od ZDA dobila Jugoslavija od prvega julija 1952 do danes skupno 121,750.000 dolarjev gospodarske pomoči.
V našem listu »Posavski tednik« je bil dne 6. t. m. pod naslovom »O podjetništvu Vino-Sadje« v Brežicah in o vinarskih zadrugah objavljen članek, kateri obravnava današnje vinske cene ter obenem s tem pisec članka vali celotno krivdo na vinska podjetja našega okraja.
Jaz osebno se s piscem »J« povsem strinjam, kazalo bi takšno početje podjetij še bolj obsoditi, če bi bilo dejansko tako, kot to stoji v članku. Z isto sapo pa poudarim, da bo verjetno delavski svet podjetja »Vino«, ki bo te dni zasedal, sprejel sklep, da se pisca* J« pokliče na odgovor zaradi neresničnih in nestvarnih trditev. Mnenja sem, da se pisec malo ali nič ne zaveda, da s tako nekonstruktivno kritiko ustvarja nepotrebno zmešnjavo in anarhijo pri vinogradnikih, kateri dnevno zahtevajo od podjetja doplačilo za v jeseni prodani mošt ali vino, čeprav je bilo že takrat fiksno kupljeno, in ne-akontirano. Poleg tega pa jemlje podjetju socialistično avtoriteto, kar je vsekakor kvarno za naš pravilni-razvoj. Poudarjam, da pišem in odgovarjam izključno samo v imenu podjetja »Vino« Brežice in se moj odgovor. ne nanaša na vinarske zadruge.
Zadnji čas je že bilo ob gotovi priliki izneseno (na neki konferenci gostincev) o neki domnevni špekulaciji z navijanjem cen pri vinskih podjetjih, hočem in bom skušal na kratko koliko bo to mogoče prikazati dejansko stvarno stanje, tako da smo o tem pravilno informirani, predvsem pa, da si bo povsem na jasnem pisec »J«.
Znano je, da v jeseni, to jev glavni odkupni sezoni mošta m vina iz določenih gospodarskih razlogov ni bilo na razpolago potrebne gotovine za nakup mošta in vina. Ali so bili ti razlogi
upravičeni in pravilni o tem danes ne bomo razpravljali. Naše podjetje, kakor tudi ostala v našem okraju, torej odkupa niso mogla vršiti oziroma je bil malenkosten. Pri tem pa se ne smemo ozirati na dejstva, da je v lanskoletni odkupni sezoni prvič po letu 1945 prišla v celoti do izraza prosta vinska trgovina, to je vinogradnik odnosno proizvajalec je prodal svoj pridelek kamorkoli, vinska trgovina je nabavljala vino kjerkoli, ravno tako gostinski obrati socialističnega in privatnega sektorja. Premalo gotovine pri našem podjetju, prosta prodaja in prosti odkup, sta bila rezultat, da se je samo iz Bizeljskega odpeljalo dnevno po 10 težkih kamionov vina na vse strani naše republike (vzeto povprečje sedem dni), podjetje pa je bilo primorano držati križem roke. To omenim predvsem zaradi tega, da smo si na jasnem o zajetju tržnih vinskih viškov, ki so v precejšnji meri bili zajeti izven tukajšnjega podjetja.
Na podlagi obrazloženega dejstva je podjetje »Vino« Brežice imelo od oktobra 1952 pa do februarja 1953 najmanjše zaloge od svoje ustanovitve pa do danes. Toliko v lažje razumevanje.
Mislim, da bi bilo odveč večini bralcem »Posavskega tednika« razlagati naš sedanji gospodarski sistem ter s tem sistem državnih podjetij. Da to dopolnim naj povem, da je z ozirom na sistem gospodarjenja z podjetji naše podjetje imelo od konca leta 1952 dobaviti 15 vagonov vina letnika 1952 več kot ga je dejansko odkupilo do konca leta (odštevši vina za vstekleničenje in za izvoz). Pogodbe je namreč podjetje sklenilo na podlagi obljubljene gotovine, ki je na konec leta ni bilo v tisti višini, kot je bila obljubljena. Iz tega sledi, da ti-
stega vina, ki je bilo odkupljeno povprečno po 55 din (ne pa 35 do 45 din) že davno ni več, ker ga je podjetje bilo primorano prodati že v lanskem letu in to ne po ceni 110 do 130 dinarjev, temveč po 60 do 70 dinarjev (dokaz fakture, pogodbe in korespondenca).
Cene vinu v februarju, marcu in aprilu so bile pa že povsem drugačne saj je Drž. posestvo na Bizeljskem, KZ Pišece itd. z intervencijo podjetja OZKZ v Krškem prodalo v začetku januarja ali celo konec decembra svoje zaloge po ca 110 din brez davka v Ljubljano. Naše podjetje je bilo primorano plačati dnevne cene, čeprav je vedno težilo za tem, da se cene obdržijo in da ne rastejo rapidno navzog. To se je tukajšnjim podjetjem več ali manj posrečilo, . saj so cene, ki obstajajo sedaj na našem terenu, že okrog novega leta veljale v okolici Maribora, Ljutomera itd. Posavski vinorodni bazen je bil vsled tega na eni konferenci v Ljubljani prikazan kot najboljši v pogledu stabilizacije vinskih cen. Kot dokaz za to navajam, da je podjetje šlo do skrajnih možnosti in dajalo takrat, ko so bila vina že zunaj pri proizvajalcih ca 85 do 95 din po ceni ca 70 din brez davka domačim gostilničarjem ter s tem je v precejšnji meri pripomoglo, da se takrat cene niso dvignile, temveč je bil viden celo malenkosten padec. Tudi sedaj je podjetje manjšo količino sprostilo od izvoza, tako da domači gostinski obrat kupi pri nas ceneje s plačano trošarino, kot pa zunaj brez trošarine, poudarim v primerjavi s kvaliteto. Sicer se na domači gostinski obrati večinoma oskrbujejo direktno od proizvajalca in vprašam potem pisca, kaj ima podjetje »Vino« s tem zveze. Ravno tn!.-«. nam naj bo iasno da je že (Nadaljevanje na 4. strani)
Gradimo elektr. : m sod, popravljamo ceste...
Končno smo vendar premostili vse predvidene in nepredvidene ovire, tako da lahko pričnemo v najkrajšem času z napeljavo daljnovoda v smeri Tel-če. Po planu je določeno, da bo zasvetila prva žarnica 18. julija. Na vsej dolžini trase vršimo zadnja dela: kopljemo jame, dovažamo drogove, sekamo drevje, čistimo ves teren, da bo napeljava daljnovoda potekala nemoteno in čim hitreje. Pripravljen imamo že ves material, manjka nam samo še nekaj konzol in izolatorjev. Vsi reflektanti elektrifikacije z zadovoljstvom in veseljem pomagajo, kolikor le morejo, kajti zavedajo se velikega gospodarskega pomena, ko bo končno le zasvetila električna luč. Res j c visok proračun, toda drugega izhoda ni, kakor da smo razbili nekako na grobo, kolikor predvidevamo, da bo obremenjen vsak poedinec. Skoraj vsi so z razumevanjem uvideli, da ni drugega izhoda ter so radevolje podpisali dvig dolgoročnega posojila, kolikor pač potrebujejo. So pa tudi taki, ki so in še mislijo, da brez njih ne bo nikoli zasvetila luč na Telčah, če oni stoje ob strani ter si fiksirajo gotov znesek kot prispevek in nočejo ničesar podpisati niti plačati v denarju, kolikor jim pripada. Takim nazadnjakom in konjunkturistom mimo povemo, da mi njih absoltuno ne pogrešamo ter da bodo pač pozneje, ko bodo spregeledali, I plačali dvakratni, če ne trikratni prispevek. Poleg elektrike v letošnjem letu imamo v programu postaviti zadružni mlin na dva kamna, kar bo našim ljudem v veliko razbremenitev in splošno korist našega delovnega ljudstva.
V zadnjem času smo se vrgli tudi na naše ceste in to v vse smeri. Bile so v tako slabem stanju, da ponekod sploh ni bilo mogoče več cest uporabljati. Naša KZ nam je dala ob priliki bilance lep prispevek, katerega smo nekako sorazmerno
razdelili na sektorje, kjer je bilo popravilo najnujnejše. Kako so denar najbolje izkoristili, je zaviselo od organizacije dela in pristopa k delu samemu. Odlično so uredili cesto preko »Laškar-ja« nad Gor. Dulami do Telč, kjer sta se posebno izkazala tov. Rupar in pa požrtvovalni Janez Novak, ki sta pokazala, koliko se da napraviti z malo denarja in z dobro voljo ter s pravilnim razumevanjem. Naj nam bo to delo za zgled in ne mislimo, da je denar za to, da se porabi in malo napravi. So pač ljudje, ki vidijo samo sebe in svoje osebne interese, za cesto jim pa ni mar, četudi gazijo blato do kolen, uničujejo vozove in mučijo živino. V Tevški gori v Peklu je cesta v tako slabem stanju, da se lahko zgodi nesreča, če ne bodo pristopili k popravilu v najkrajšem času. Baje zavira delo neki Fric iz Škocjana. Cesta pelje pod njegovim vinogradom, on pa noče dati določenega prispevka, češ da bo dal, ko bo delo opravljeno. Dobil je več posnemalcev, tako da še niso prispevali skupno din 3900.
Nekaj posebnega je most pri Dol. Dulah. 2e od jeseni je most podprt samo na treh koncih, četrti vogal, kakor pravijo po domače, podpira osat. Voda je namreč škarpo porušila, sedaj pa ni nikogar, ki bi se pobrigal, da se most usposobi za promet. Gotovo čakajo, da se bo vse skupaj podrlo, ker bo najbrž ceneje postaviti nov most. Tudi cesta proti Škocjanu je v slabem stanju, odvodne cevi preko ceste so skoro že vse pobite, ker se nihče ne zmeni, da bi preko njih napravil ustrezen nasip. Ali ni v Škocjanu nikogar, ki je odgovoren, da se taki nedostatki odpravijo? Mogoče bi pa lahko z združenimi močmi našli kakega zidarja, da bo škarpo popravil in druge ne-dostatke uredil, da se ne bo delala škoda zaradi malomarnosti za to odgovornih in sposobnih.
Muc Ciril
Slovensko hrvatski iestivo1
V	dneh 13. in 14. junija bi se moral vršiti v Brežicah tradicionalni slovensko-hrvaški festival v počastitev 380-letnice smrti Matije Gubca. Zaradi stalnega deževja in ker so bili prireditveni prostori zelo razmočeni in vsled tega neprimerni za prireditev, smo bili prisiljeni, da preložimo festival in proslavo
na 4. in 5. julij
z istim programom, kot je bil predviden sedaj, to je, da bo v soboto 4. julija ob 20. uri na grajskem dvorišču v Brežicah uprizoritev drame »Matija Gubec«, v nedeljo 5. julija ob 18. uri pa na istem prostoru uprizoritev drame »Vražje dekle«.
V	nedeljo, dne 5. julija, bo ob 9 uri revija telovadnih društev »Partizan«, nato pa okrajni nastop na stadionu v Brežicah.
Dopoldne bo tudi otvoritev razstave slikarjev-amaterjev in pa šahovski dvoboj med Slovenci in Hrvati.
Popoldne ob 14. uri bo veliko kmečko zborovanje, nakar bo sledil kultumoprosvetni del z bogatim sporedom in pri katerem bodo nastopila kultumo-umetniška društva krškega okraja in pa okrajev Zagreb mesto, Zagreb-okolica, Samobor, Klanjec iz vseh panog ljudske prosvete.
Po tej prireditvi bo ljudsko rajanje. Sicer je ta program že znan posameznim društvom in na čitateljem našega lista, vendar smatramo za potrebno, da opozorimo vsa društva, da nadaljujejo s pripravami na festival, da bo tudi kvalitetno na dostojni višini.
Kolikor še niso, naj posamezna društva čim prej sporo-
MladSna Se zelina uka
Vedno več je mladine, ki prihaja v pisarno Obrtne zbornice v Krškem in izraža svoje želje glede uka. Ta naval mladine je povsem razumljiv in kaže na potrebo ustanavljanja vajenskih posvetovalnic. Le-te bi veliko pripomogle k izboljšanju našega obrtniškega kadra, ki je danes neenako razdeljen po strokah, ker je v eni stroki preveč obrtnikov, v drugi pa premalo. Pravilna usmeritev učeče se mladine v stroke, ki zares potrebujejo ^vajenski naraščaj bi v mnogočem popravila trenutno stanje.
Prav bi bilo, če bi tudi mojstri sporočili svoje potrebe po vajencih. Dokler ni vajenskih posvetovalnic (v Krškem jih vsaj ni), naj Obrt. zbornica v Krškem zbira prijave vajencev in potrebe mojstrov po vajencih. To delo bo zelo koristno in bodo zanj vajenci in tudi mojstri zelo hvaležni.	-nc
čijo programe in točke, s katerimi nameravajo sodelovati na festivalu, da lahko sestavimo skupni program za celotno prireditev.
Naj društev in pa ljudstva krškega okraja ne moti poroči-_ lo v Slovenskem poročevalcu od ponedeljka 15. t. m., kakor da se je festival že vršil in ki je bil priobčen ob neodgovornega elementa naše družbe.
Torej 4. in 5. julija nasvidenje v Brežicah! OOLP Krško
Vprašanja
in odgovori
Vprašanje: Posedujem 60 a 42 kvm. orne zemlje, 97 a 15 m2 travnika in 8 ha 50 a 40 m’ gozda. Gozd je še mlad, tako da ne morem sekati drv niti za lastno uporabo. Davka sem pa dobil za leto 1952 22.218 din.
Odgovor: Obrnite se na občinsko davčno komisijo ali z dokumentirano pritožbo naslovljeno na OLO Krško, davčni komisiji dokažite, da za določeni znesek 22.218 din niste imeli dejanskega dohodka v letu 1952.
Imam okoli dvajset orehovih 'enoletnih sadik. Ali jih naj oku-liram sedaj v zelenju, ali pozimi v suhem?
V široki praksi se cepljenje orehov ni obneslo, ker je uspeh cepljenja dosegel v najboljšem primeru le 30 do 40 odstotkov. Slabo izvežbani cepitelj pa ne doseže niti tega odstotka. Zato se orehi še vedno v glavnem razmnožujejo s semenom.
Institut za sadjarstvo v Mariboru je cepil orehe na dva načina:
1.	V zelenem stanju sredi julija ali avgusta s tako imenovano Geizeinheimsko okulacijo. S pomočjo posebnega^ noža z dvema reziloma se izreže lub na podlagi 2 do 3 cm širine. Z Hira nožem se izreže oko na cepicu, pri čemer se pazi, da se oko ne izlušči. Treba je paziti, da izrezani prstan iz cepiča točno n->-
;—„--»n lub na podlagi. Po izvršenem c-mljenju se cepiloo mesto poveže z rafvio isto kot pri navadni okulaciji.
2.	Bočno cepljenje spomladi v začetku vegetacije. Podlaga se z ostrim nožem zareže r®* strani, pri čemer se podlaga malo usloči. Cepič sc prireže v obliki zagozde in se zarine v zarezo na podlagi, pri čemer sc pazi, tla pride kambij na kan-bij. Nato se cepilno mesto poveže z rafijo in zamaže s cepilno smolo.
Točen opis cepljenja orehov je bil objavljen v strokovnem listu Sadjarstvu. Vinarstvu, Vrtnarstvu leta 1952.
KMETIJSKI RAZGLEDI
Krompirjeva plesen
NalbolISa zašfila krompirfevih nasadov te pravočasno Skropl’en'e
Marsikdo je že željan krompirja, ki ga pripravljamo za jed na vse mogoče načine, saj ga ponekod že ves mesec ni na mizi. Prav ob pomanjkanju krompirja vidimo, kakšna blagodat je ta poljski pridelek v naši prehrani. Vsega se naveličaš, vselej se pa razveseliš krompirja. Ko razmišljamo o dobroti krompirja, pa vedno pozabljamo, da le premalo skrbimo zanj.
Posebno letos, ko je obilo dežja in tudi za razvoj raznih glivičnih bolezni dovolj toplote, kaj malo mislimo na zatiralne akcije. Predvsem opažamo, da je letos krompir močno napaden po krompirjevi plesni ali tkzv. fitoftori (Phytophtora infestans de By).
Pa poglejmo, kakšna bolezen je krompirjeva plesen? Tudi ona, kot mnoge druge s koloradskim hroščem vred izvira iz domovine krompirja — Amerike.
Nastopa, ko so krompirjevi grmi dovolj razviti, navadno v času cvetenja ali takoj po tem, letos pa celo prej. Napada pa vse dele krompirja. Kot prvi znaki se pojavljajo na vrhovih in robovih listov v obliki majhnih rumenorjavih peg, ki se širijo čez listno površino. Ob vlažnem vremenu najlažje opazimo na spodnji strani obolelih listov belo prevleko, t. j. plesen.
Pri starejših okužbah pa le ob robovih peg. Ce nastopi bolezen močneje, lahko propade vse krompirjevo listje, celo cima, ki porjavi, ovene in se posuši. Zaradi tega zaostanejo gomolji v rasti in dobimo tako zelo pičel pridelek. Tudi gomolji so okuženi in so modrikastorj ave barve, obolela mesta pa so nekoliko vdrta. Če tak gomolj prerežemo, vidimo, da je pod kožo rjav in izsušen. Taki gomolji so podvrženi tudi raznim drugim glivičnim boleznim (gnilobi).
Prav letos opažamo, da se je krompirjeva plesen že močno razširila. Zal deževno vreme ni dopuščalo pravočasnega škropljenja.
Bolezen povzroča glivica krompirjeve plesni, ki jo ob vlažnem vremenu opazimo na spodnji strani obolelih listov. Ta prevleka — plesen — so drobni beli trosonosci. organi za razmnoževanje glivice. Trosonosci zrastejo skozi listne reže. Na svojih vršičkih imajo mnogo brezbarvnih trosov, ki v kapljici vode in ob povoljni toploti vzkalijo'in povzročajo okužbe listov. Med listnim Staničev jem se glivica naglo razraste in tvori drobne nitke, ki razjedajo listno Stanič j e in tako povzročajo rjavenje, sušenje ter propadanje listja in cime.
Glivica prezimi v gomoljih, cimi ali v zemlji.
Kako zatiramo krompirjevo plesen?
Prvo, kar bi moral kmetovalec storiti, je odbira krompirja, t. j. označiti že na njivi tiste grme, ki so proti bolezni odporni in ga spraviti posebej za seme.
Najboljša zaščita krompirjevih nasadov pa je pravočasno škropljenje. Takšno škropivo je bordoška brozga v 1% raztopini, kakor se pripravlja za škropljenje vinske trte. V tem primeru se vzame 1 kg galice, ki se razstopi v nekaj litrih vode, nato pa se vliva med nepresta- nija" 1953
nim mešanjem v apneno mleko, napravljeno iz 1.5 kg gašenega apna, razredčenega v 100 litrih vode.
Tudi bakreno apno v 1—1.5% koncentraciji je odlično zatiral-no sredstvo krompirjeve plesni. Bakreno apno pa med neprestanim mešanjem zalijemo s 100 litri vode.
Ker imamo po naših krompirjevih nasadih tudi obilo koloradskega hrošča, primešamo gornjim pripravkom še 60—70 dkg svinčenega ali apnenega ar-zenata, da na ta način opravimo tudi zatiranje koloradskega hrošča.
Krompir škropimo prvič že pred cvetjem, drugič pa 14 dni pozneje. V deževnih letih, kakor je letos, pa škropimo tudi trikrat.
Na hektar krompirjevega nasada porabimo 800—1000 litrov tekočine.
Zanimivo je, pravki nimajo nega vpliva na
da bakreni pri-samo uničeval-glivico plesni,
ampak ugodno Vplivajo tudi na tvorbo listnega zelenila v listju, ki postane po škropljenju bujno in temnozelene barve. Tako se pospeši zopet tvorba gomoljev.
Krompirjeva plesen nam prinaša ogromno škode. V deževnih letih vzame običajno 20 do 30 odstotkov pridelka. Izračunajmo škodo, Iti v našem okraju s tem nastaja. Od približno 2500 ha krompirjevih nasadov izgubimo letno okoli 500 vagonov krompirja. Ali ni to ogromna številka? Sami izračunajte škodo, ki jo povzroča ta glivična bolezen narodnemu gospodarstvu. Kakor nas je pero-nospora na vinski trti prisilila h rednemu škropljenju vinogradov, tako bomo morali vršiti redno škropljenje tudi v krompiriščih.
naših
c.
„Teden matere in otroka" na Senovem
Pionirji osnovne šole in gimnazije na Senovem so v maju naštudirali vzgojno zabavno Golijevo pravljično Igro: Prin ceska in pastirček, ki so jo v Tednu matere in otroka igrali štirikrat. Skrbno in temeljito pripravljeni igralci so svoje vloge prepričljivo odigrali, za kar so jim udeleženci predstav
dali resnično priznanje. Prav lepo sta bili obiskani mladinski predstavi, pri katerih je bilo navzočih nad 700 pionirjev in cicibanov iz Senovega in okoliških vasi. Mnogi od teh mladih gledalcev so bili nad vsebino tako navdušeni, da bi želeli igro gledati še drugič iri tretjič.
Novice in dopisi iz našiti krajev
Iz Brežic
Razstava vajenskih izdelkov
Roditeljski sestanek na Senovem
V nedeljo, dne 7. junija se je vršil v šolski dvorani na Senovem roditeljski sestanek. Najprej so navzoče s kratkim programom pozdravili naši najmlajši, nato pa je krajevni zdravnik dr. Murgelj predaval o temi:	Socialno	pravna za-
ščita matere v novi Jugoslaviji.
Na sestanku so tudi razpravljali o poklicni usmeritvi naše mladine. Društvo prijateljev mladine jim je dalo zagotovilo, da jim bo v tem pogledu nudilo svojo pomoč. Pri vprašanju kam s kmečko mladino, ki po šoloobvezni dobi ostaja doma, so izrazili željo, da se v okrajnem merilu ustanovi gospodinjsko kmetijska gospodarska šola, kjer bi se strokovno Izobraževali tisti, ki so se temu poklicu namenili.
Popravek
Pri objavi nagradne križanke okrajnega sindikalnega sveta Krško z dne 6. VI. 1953 se je vrinila neljuba tiskarska pomota, ki jo sedaj popravljamo, in sicer:
Vodoravno:
Štev. 13 se pravilno glasi: Lansko leto je bila slaba.
Štev. 26 se pravilno glasi: Slepi ljudi
Štev. 31 mora biti srednje okence zaprto, kar pomeni, da vodoravno pri štev. 31 nj mišljena nobena beseda.
Navpično:
Štev. 19 se pravilno glasi: Konica brez kon.
Vsled tega popravka podaljšujemo rok za rešitve do 27. ju-
Za socialno šibke in zdravstveno ogrožene pionirje, ki jih je DMP Senovo predlagalo v počitniške kolonije, so prispevali: Društvo prijateljev mladine 6000 din, Delavski sindikat 6000 din. AFŽ 3000 din ter Z1' in KSS po 1000 din.	Na
Dobriča Čosič:
Triletno vajensko šolo v Brežicah obiskuje okoli 80 učencev. Polovica jih je iz lesne stroke. Učenci iz lesne in oblačilne stroke imajo strovni pouk, oni iz kovinske in prehrambene pa imajo splošni pouk. Ob sklepu šolskega leta je priredila vajenska šola preteklo soboto in nedeljo v gimnazijskem poslopju javno razstavo vajenskih izdelkov. Tako po udeležbi razstavi j alcev, kakor tudi obisku občinstva je razstava zelo dobro uspela. Denarno jo je podprla predvsem Pletilni ca Dobova, z manjšim zneskom tudi »Vino« Brežice. Izdelki za razstavo so pripravili skoro vsi učenci. Človek ne bi verjel, da so že vaj ene j sposobni takšnih izdelkov, kakršne smo videli. Napredek od zadnje razstave pred nekaj leti je očividen. Tako za-snutek kakor tudi izdelek posameznih predmetov sta po veliki večini docela izvirna. Naj navedemo le nekaj uspelih primerov:
Učenci iz prvega razreda: Lado Lavrinšek in Franc Dobnik pri mojstru Ignacu Špilerju v Pirošici — cvetlični stojalci; Franc Piltaver pri mojstru Gorišek Ivanu v Krški vasi, kolarstvo, kolesce za majhen voz; Ivan Stefanič pri mojstru peku Francu Peganu v Cerkljah, pogača pleteno srce. Drugi razred: Franc Rostohar, tovarna pohištva Brežice, postelja; Martin Gramc, kovaški učenec, originalna spona za konja na paši. Ta dečko je tudi v šoli odličen učenec. Ivan Lupšina pri ključavničarju Alojzu Solnerju v Brežicah, velika ključavnica z velikim ključem za hram. Tretji razred: Andrej Komolčar, tovarna pohištva v Brežicah, furnirana okrogla miza; Ivim Kajs, tovarna pohištva Brežice, kase-
0 trgovcu — komunistu, ki v resnici ni to!
Človek bi pričakoval poštenje vsaj od trgovca — komunista. To je človek, ki bi se moral v vrstah svojih stanovskih tovarišev boriti proti nezdravim pojavom. Z zdravo kritiko, z-dobronamernim prepričevanjem in če treba tudi prijavljanjem, bi moral pomagati onim trgovcem, ki še vedno ne pojmujejo socialistične trgovine. Pogosti manjki v trgovinah, krivomer-jenje in goljufije mu nalagajo to veliko odgovorno nalogo.
Poznam pa komunista, ki po-
zablja, da je to. Zaradi tega, ker je nekatere artikle prodajal dražje, kot pa je bil zanje obremenjen, je bil že enkrat kaznovan, kar ga pa ni spametovalo. Nekaj mesecev pozneje je bil zopet zasačen pri podobnih dejanjih, ki mu niso v čast. Namesto, da bi se boril proti pojavom, ki dajejo trgovcem slabo ime, je bil sam tisti, ki je nenošteno posloval.
Ta trgovec, ki na zame ni komunist, je poslovodja iz Rešta-nja.	-nc.
ta z intarzijami; Anton Planinc, tovarna pohištva v Brežicah, okroglo cvetlično stojalo; Anton Habine pri kolarju Les Ivanu v Brežicah, veliko vozno kolo. Mnogo je bilo raztavljenili risb in teoretskih izdelkov vajencev razen navedenih strok tudi še iz kleparstva, sodarstva itd.
Proslava Tedna matere in otroka v Pišecah
Ob zaključku Tedna matere in otroka se je v Pišecah vršila v ta namen proslava. V glavnem je za program poskrbela osnovna šola v Pišecah. Pozdravni govor je imel tov. Pšeničnik. Po proslavi so bili otroci in matere pogoščene.
Na proslavi so bile zastopane vse množične organizacije.
Odbor.
Veliki Trn
Konferenca le pokazala krajevno problematiko
Desetina Industrijskega pro stovoljnega gasilskega društva Elektrarne Brestcmica, ki je na repub. tekmovanju 14. junija 1953 v Krškem zasedla prvo mesto.
V nedeljo se je vršila v šoli občinska konferenca SZDL. Od 26 izvoljenih kandidatov se je iste udeležilo 23. Konferenca sama je pokazala krajevno problematiko, ki je prišla posebno do izraza po politično gospodarskem predavanju, ki ga je imel, tovariš iz Krškega. Prisotni so iznašali svoje želje. Treba bo vsekakor razčistiti vprašanje, katero je bilo že večkrat načeto, a še vedno nerešeno, globa-la, davčne odmere za področje občinskega ljudskega odbora Veliki Trn. Človek, ki pride na Veliki Trn, ki leži malodane med samimi vinogradi, bi mislil, da je tu blagostanje doma in da global davčne odmere nikakor ni previsok. Toda dejansko stanje je drugačno. Zavedati se moramo, da je polovica vinogradov last ljudi, Iti imajo svoje stalno bivališče in kmetije izven občine Veliki Tm. Razumljivo je, da tem posestnikom odmerjajo davke domače
• Iz Sevnice
Moški pevski zbor PGD v Sevnici je v nedeljo, dne 7. junija, priredil v novi dvorani samostojen koncert. Tov. Smodej je številnim udeležencem razložil pomen lepe pesmi v kulturnem življenju, posebej pa je še poudaril, koliko truda je bilo vloženega za to prireditev.
Zbor, ki šteje 26 pevcev, je pod vodstvom tov. Viktorja Krenčiča zapel 19 pesmi. Na sporedu so bile izbrane pesmi, od katerih lahko rečemo, da so bile najboljše »Plovi, plovi«, »Na oknu glej« in »Bolen mi leži«.
Pevce je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, pevovodji pa so izročili šopek rdečih nagelj ev.	M. P-k
davčne komisije. Nastane vprašanje, ali so merodajni krogi to upoštevali pri določitvi globala za občino Veliki Tm? Vsekakor je umestno, da se to vprašanje končno veljavno reši in tamkajšnjemu prebivalstvu to na masovnem sestanku SZ tudi raztolmači.
Novi odbor, ki je bil izvoljen, kaže, da se bo resno oprijel dela in da bo skupno z ostalimi vaščani reševal na sestankih SZ politično-gospodarska vprašanja svojega področja.
Iz Vidma
V	četrtek, dne 1. junija se je zbrala videmska mladina na svojem ustanovnem sestanku. Dve leti je namreč preteklo, odkar videmska mladina ni imela svoje mladinske organizacije. Na pobudo ZK iz Vidma sta tov. Nunčičeva in tov. Bergant sklicala vaško mladino, mladino Celuloze in Pionirja.
Pred pričetkom sestanka so mladince pozdravili pionirji videmske šole. Želeli so jim mnogo uspeha v njihovi novi organizaciji in jih prosili za pomoč pri nalogah v prihodnjem šolskem letu
Na sestanku so orisali v lepih potezah delo mladinske organizacije. Sprejeli so mnogo nalog s sklepom, da postane videmska mladina zopet med prvimi v okraju.
V	mladinsko vodstvo so izvolili sledeče tovariše: Nunčič Dragico, Molan Franca in Erman Zdenko.
Zelja vseh mladincev je bila, da jim vodstvo pripravlja živahne sestanke, jim širi obzorje, jih kulturno vzgaja in jim nudi vse ono, kar mladina potrebuje.
Za mladinsko vodstvo: Nunčič Dragica
Smo še teden dni imate cas
za prijavo Vaše udeležbe na svečanosti, ki bo 13. septembra letos ob priliki odkritja spomenika žrtvam fašizma na Rabu
za prijavo Vaše udeležbe na svečanosti, ki bo 13. septembra letos ob priliki odkritja spomenika žrtvam fašizma na Rabu
Cas za prijavo udeležbe na svečanosti ob priliki odkritja spomenika žrtvam fašizma na Rabu smo podaljšali do 28. junija.
Zaradi malega števila brodov, ki bodo tiste dni na razpolago obiskovalcem Raba. je udeležba izven prijav izključena — zato pohitite!
■ Prijave zbira in daje vse potrebne informacije Okrajni odbor ZB v Krškem, pri vpisu sc plača prevoz po morju v obe smeri za vsako osebo 350 din. Na železnici bo najmanj 50% popusta. (O pripravah za proslavo in potovanje na. Rab čitajte članek v naslednji številki »Posavskega tednika«.)
Lojze Avsenjak
DREMAVEC
Prišli so v odkop. Nande je mežikal z očmi, leno pogledal črn, blesteč sloj, se ozrl na podpor je in naposled obstal, naslonjen na stojko. Osat in Rekar sta se začudila, da fant, ki prvič pride v jamo, nima niti enega samega vprašanja. Vprašala pa ga o tem nista.
»Ti, Nande, boš vozil iz odkopa do jaška,« je odredil Režek. »Razumeš?«
Nande je zazdehal in pokimal. »Kaj razumeš?« se je vznevoljil Rekar. »Ali veš, kaj je jašek?«
Nande ni nič vedel in Rekar je ukazal pomočniku, naj mu pokaže progo, po kateri bo vozil premog do jaška.
»Tako, zdaj veš, kar ti je zaenkrat treba,« mu je rekel kopač, ko sta se vrniia z Osatom. »Zdaj pa začnimo!« Pokazal mu je lopato, kup premoga, ki je ostal od nočne tretjinke. in prazen voziček.
Zdaj je Povh razumel. Zadrl je lopato v kup črne tvarine, da je zahreščalo.
Zdaj je Povh razumel. Zadrl je lopato v kup črne tvarine, da je zahreščalo in v prazen voziček je padel velik metljaj premoga. Drugi —, tretji —. Povrhu je bila lopata, kakor bi zajemal z žlico.
»Ghm!« je grknil Rekar in ko
je ujel Osatov pogled, mu je pomežiknil in pohvalno mignil na novinca, češ: .Tale pa bo, tale.1
Toda preden je bil voziček napolnjen do polovice, je pričel tempo Povhovih gibov naglo upadati, dokler mu ni lopata, ki jo je j?očasi in brez življenja potiskal v premog, naposled obtičala.
Tovariša sta ga pogledala kakor čudo.
»Nooo —?« je zavil Rekar in pogledal vozača, ki se je že zvil nad topor lopate.
Osat pa se mu je sklonil prav pod obraz, nato pa poskočil, kakor bi našel cekin.
»O Madona! Veš, da je zaspal!«
Gledala sta ga kakor prikazen. Takega pa še ne, odkar delata pod zemljo. Da bi zaspal rudar z lopato v rokah! Režala sta se mu, ga obletavala od vseh strani, pa se mu s.pet smejala, smejala.
»No, to si pa moraš zapomniti!« je naposled zavpil Osat skočil na kup premoga in neusmiljeno zamahnil z lopato po sijajno napetem ozadju.
»Ha!« je jeknil Povh in se zarinil z nosom v premog, se prevalil in odprl oči.
»Vse kar je prav!« je zarežal
tisbcE'e V. koli obvesn!c IL lfudskegn Doselila
Amortizirane so obveznice na slednjih številk v vseh serijah:
nanj kopač. »Pri meni ne boš spal pa čeprav bi imel tudi krstno ime takšno, kakršnega imaš rodbinskega. Vstani! Lopato! Hajdi!«
Nande se je zdramil popolnoma, se dvignil in zagrabil za lopato. Zopet je hreščal premog in naglo padal v voziček. Zdaj se je Nande krčevito branil spanca, branil, dokler ni bil poln voziček.
»Vozil« je kriknil Rehar ir. Povh se je uprl v voziček kakor medved. »Ha, dober bo!« je pokimal Osatu, ko sta ostala sama. »Le kaj mu je prišlo tisto prejle?«
Zavrtala sta v sloj. minilo je že dokaj časa, a vozač se še ni vrnil.
»Priti bi že moral«, je omeni! Osat.
»Poglej za njim, novinec je« je ukazal Rekar.
Osat je odšel ves nejevoljen češ, ali naj išče vozača po jami. Čez nekaj trenutkov pa se je vrnil, režeč se do solz:
»Brž, brž, za menoj...!«
Stekla sta v progo in ga našla. Držeč se za voziček je trdno spal. Svetilka mu je svetila naravnost v obraz, zalit in okrogel, ki je žarel od miru in zadovoljstva.
»Hoho!« je kriknil Rekar bušnil v smeh. a se je brž zresnil in močno stresel vozača.
(Nadaljevanje sledi)
156 239 229 778 248 656 876 289 497 519 223 682 420 486 837 204 20 70 277 655 797 920 557 467 767 566 540 411 112 569 274 747 320 131 321 286 577 628 684 806 69 279 184 413 574 471 944 327 671 718.
Dobitke po 2000 din so dobile ;se serije s sledečimi številkami ■ 189 411 778 467 223
Dobitke 5000 din so dobile obveznice s številko 69 v vseh neparnih serijah.
Obveznico 10.000 din je dobila številka 2791 v naslednjih serijah:
1962 1307 6269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 14 1777.
Obveznice 10 000 din je dobila štev. 2791 v naslednjih serijah: 3962 1307 6269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 34 1777 4817 4352 2716 3273 246 1817 569 126 5817 2164 61 3422 3688 4644 6402 6151 2714 1742 3710 395 3890 6372 5841 1945 5101 3604 3562 4581 IM5 5029 5689 1590 1104 1S40 1004 518 2518 3774 3151 6257 3283 3036 3955 2957 1739 3633 3215 4457 6178 1252 5621 3975 5465 3165 2052 827 5871 4026 5557 3354 2119 5395 5464 3729 4413 10 3334 1780 4040 3214 1714 275 1407 2431 3772 1573 4379 4153 6358 2948 2341 4535 4514 780 724 3363 646 3128 283
3043 2110 3252 4988 4691 5584 1239 485 1021 1418 276 4776 1465 424 3087 4020 1736 4137 1207 2859 2686 2707 5680 3598 4843 4669 6249 3757 2081 3638 466 5741 5727 2849 1559 4116 4886 3836 1391 3137 1178 5733 5683 4323 1479 1866 3084 605 141 548 3641 1366 5069 2997 6333 2789 5564 6566 2395 598 6266 1976 5138 5161 2627 2295 1172 4096 3079 5615 6304 2605 5549 1232 6343 4236 3813 913 6424 127 5977 218 2430 419 5807 5163 4363 2137 4380 2286 2016 4434 1575 2170 884 5916 573 76 3501 5652 3726 1081 5862 4304 4703 1497 4136 3112 6263 3941 3180 4852 1420 1586 3597 4392 845 2816 1487 3512 2485 1008 4766 4571 4210 101 3362 6390 4515 2545 6173 3607 6526 2414 6345 2311 6457 4749 3698 2690 743 852 4775 6227 571 4826 4949 5183 303? 1994 5832 3385 5058 6472 1243 3209 3991 123 1371 967 3297 5958 3855 3834 3202 2935 4428 5937 236 277 1641 1522 4203 398 2358 1392 322 2528 1725 2018 3448 5677 578 1383 247 103 6378 2642 2979 5174 5953 4059 5451 5024 2781 2666 2668 5375 410 ?066 1572 4014 2961 1469 2364 2994 1198 4536 1627 316 365 1771 2117 4407 3121 5552 3790 5603 5119 3096 4846 3171 5580 5492 4760 6540 6660 851 1907 4942 2236 4726 1297 6219 5795 3126 3628 379 3479 2231 2505 4650 5934 2727 6250 5319 5690 6461 406 6462 3911 6131 4939 2357 6435 4936 2433 21135300 1113 6231 4475 963 2453 3113 3779 4001 2038 811 1053 5579 1710 2503
6392 1030 3708 2232 943 296 412 2619 1092 6233 6558 805 2014 6281 4321 3849 411 5189 2641 5693 2896 5672 2461 2684 5487 1186 6296 2519 1729 1146 1796 328 2513 4162 2040 2647 3274 3668 1086 1813 3780 5199 4009 3230 3482 3960 175 6187 4444 5087 5578 2863 2660 2393 1936 3704 2162 434 1619 6186 121 1719 4363 3203 6325 265 4035 5356 5945 3773 1461 1221 5776 1373 6443 117 380 7 2737 4104 4010 3094 3653 2130 4870 5312 3670 1638 4592 1088 2681 1403 5979 893 1225 3776 942 3125 496 1835 4438 5463 3416 3370 6336 2428 4339 2936 2636 3339 Dobitke po 50.000.— je dobila rtevilka 327 iz serij: 2859. 6276 Dobitek 100.000.— je dobila thvezniea 682 iz serije 3027
KUD »OTON ŽUPANČIČ« V
ARTIČAH
ponovi po več uspelih gostovanjih v nedeljo, dne 21. junija, ob 14.30 popoldne v zadružnem domu v Artičah Gubčevo opereto
»PLANINSKA ROŽA«
Ker bo to zadnja predstava KUD Artiče v tej sezoni in tudi »Planinske rože«, vabimo vse ljubitelje lepe pesmi in pa razvedrila. da obiščejo to predstavo.
Zveze z vlaki so na vse strani ugodne
Odbor KUD Artiče
Stran *
No Senovem se je vršilo občinsko
V	nedeljo, dne 7. junija, je bila v novi kinodvorani na Senovem občinska konferenca SZDL. Poročila so pokazala, da so marsikatere vaške organizacije delale prav dobro, drugod pa se zopet niso znašle, v glavnem zaradi tega, ker niso znale prilagoditi svojega dela dejanskim - potrebam vasi.
Tud- o davkih so razpravljali na konferenci, zlasti o davkih na kmečka posestva. Vendar so Ugotovili, da ogromno prispevajo'tudi delovni kolektivi. Tudi rudniški kolektiv na Senovem je prispeval za komunalne potrebe občine izdaten znesek.
V	osredju zanimanja vaških odborov je nedvomno napeljava električne razsvetljave, saj je še dosti krajev, ki jih električna luč še ni dosegla. Za to vprašanje kažejo kmetje neverjetno zanimanje in prav je, da bi jim v tem pogledu šli na roko, kar se največ da. Pripravljeni so prispevati drogove, de-
Pisanje naj bo stvarno
(Nadaljevanje z druge strani) približno pet mesecev vino v izrazitih vinorodnih področjih, kot je to Maribor, Ptuj, Ljutomer itd. po ca 200 din in da ta-mošnjt vinogradniki, kot že prej povedano, so takrat prodajali vino po 100 do 120 din, kakor da je tisto vino povsem nekaj drugega kot pa vino iz naših vinskih predelov. Jaz pa trdim, če je že takšna situacija, ima naš vinogradnik pravico zahtevati iste cene, kajti naša vina po kvaliteti ne zaostajajo za vini ostalih predelov Slovenije (mislim kvalitetna vina). Sedaj ponovno vprašam, kaj Ima torej pri tem naše podjetje in pa tukajšnje Vinarske zadruge, če je vino bilo že drugje pred več meseci po cenah, kot so sedaj pri nas.
Konkretno za naš vinorodni okoliš je povsem naravno in se ta. pojav pojavlja odkar so naši predniki v našem Posavju nasadili vinsko trto in sicer:
Malo vina. veliko povpraševanje. vmes pa katastrofalna elementarna nezgoda (pozeba). Torej temu se ni prav nič za čuditi,
Takšno je torej stanje in mislim. da je iz obrazloženega dovolj lasno razvidno, da oodietje ni bilo v stanju izvršiti odkup v leseni, napolniti kleti in to sedaj prodajati, temveč je bilo primorano prodajo vršiti sproti in je imelo težkoče v tem, ker mu je manjkalo blaga za dobavo. kakor tudi to, da je podjetje pri vsem tem imelo zelo minimalen zaslužek. Podčrtam, da so vse moje navedbe in trditve nodprte z uradnimi dokumenti.
Ob zaključku sl dovoljujem poudariti, da bi si moral biti pisec predhodno vsekakor na jasnem, da ni vseeno, ali prikaže eno ali drugo socialistično podjetje državljanom v potvorjeni in zaviti obliki, ali pa pri tem iznese povsem konstruktivno kritiko, ki je vedno na mestu in dobrodošla. Takšno pisanje po mojem mnenju vsekakor negathmo vpliva na našo socialistično stvarnost — podjetju samemu kot takemu pa se brez potrebe v dani situaciji napravi škoda. Naše pisanje naj bo že tore j enkrat stvarno in pa takšno kot ga že dalje časa prikazujejo naši voditelji in učitelji ~ kritika naj bo takšna, da bo vedno dosegla svoj cilj, ne pa nasnrotno. Nobenemu ni dano pooblastilo, da piše nestvarno. ne glede na to, ali gre za pisen s to ali ono funkcijo.
Po pooblastilu upravnega odbora — Stanko Iljaž
konferenca SZDL
lo In sploh vložiti v ta namen vse svoje šale. Drag pa je električni material in malokateri kraj zmore stroške. Zlasti jih sedaj vzbodbujajo Lošce v Bohorju. Ta vas se je namreč zavzela, da bo elektrika posvetila, pri njih že za Dan vstaje. Blizu, silno blizu je to.
Na konferenci so se ukvarjali tud; z vprašanjem koloradskega hrošča. Ta škodljivec se je to leto pokazal na mnogih mestih in treba bo ukreniti vse, da se ga omeji Enaka nadloga je tudi kapar. Ta utegne pogubit, vse sadovnjake, če ne bo pravi čas ukrepov, ki bi ga Zavrli. Škropljenje in zopet škropljenje. Drugače uspeha ne more biti. In ne samo posamezniki, vsi sc mu moramo zoperstaviti!
Važno vprašanje bo tudi knjižnice v kmečkih naseljih, zlasti v večjih. Posebno se za knjižnico prizadeva Koprivnica, k, vidi v njej dejansko in sko-ro edino pot k napredku vasi. Mnogo si prizadevajo, da bi prišli v tem pogledu korak naprej. Naj bodo drugim krajem za vzgled.
Po živem razpravljanju so bili sprejeti nekateri važni sklepi, med katerimi je tudi ta, da naj se vaške organizacije posebno pridno ukvarjajo s takimi vprašanji, ki njihove ljudi najbolj zanimajo, in si prizadevajo, da bi jih povoljno rešile. Dalje je konferenca tudi sklenila, da bo storjeno vse, da bi se v organizacijo vključilo vse, kar še ni organizirano, a ima za to pogoje. Tudi s potrebo po' kulturnem napredku, se je konferenca bavila. Apelirali so na vse vaške organizacije, naj bi se, zlasti kmečka mladina vključila v ku i t u m o-prosvetno delo »Svobod«, kjer ima možnost delovanja v najrazličnejših odsekih. Ta pot bi nedvomno vedla k uspehom, saj je znano, da je samo kulturno razgledan človek zmožen tudi uspešnega političnega in gospodarskega napredka.
Izvoljen je bij. nov odbor, ki šteje 9 članov' ter tričlanski nadzorni odbor. Pričakovati je, da bo nastopila za. organizacijo nova, uspehov polna doba.
Zbor foto-klu ba v Krškem
V ponedeljek, dne 15. jun. se je v Krškem vršil redni letni občni zbor Foto-kluba Krško.
Omenjeni Foto-klub je bil ustanovljen že leta 1949, Id je marljivo delal. Uredil si je temnico, nabavil material itd. V lanskem letu jim je bila odvzeta Soba od strani občinskega ljudskega odbora, lastnik pove-čevalnika pa je tega prodal in ostali so brez sredstev za nadaljnje delo.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo s pomočjo ostalih or-
ganizacij pričeli zopet, delati in predvideli so kar lep načrt za leto 1953.
Ustanoviti nameravajo laboratorij višjega tipa, to pa seveda le, če jim bo dodeljena primerna soba. Nadalje bodo razstavljali na okrajni gospodarski razstavi svoja dela, uvedli bodo foto-amaterski A tečaj z najmanj 10 tečajniki ter tesno sedeiovail z okrajnim časopisom in ostalimi množičnimi organizacijami.
Razglas
Z občnega zbora sindikalne podruž, žaga Leskovec
Kolektiv Žage Leskovec je imel 12. junija svoj letni občni zbor. Občni zbor je bil sicer zakasnel, to pa zaradi reorganizacije LIP. Žaga ni obratovala vse od novembra 1952 pa do aprila letos. Vsled prenehanja
OONIKA NESREČ
Vse spodaj navedene osebe so pripeljali v brežiško bolnico.
Cestarju Janezul Stefariiču iz Orehovca pri Kostanjevici je divji lovec v gozdu prestrelil roko, ki so mu jo morali amputirati.
40-letna gospodinja — žena upokojenca, Vlasta Blagovič iz Senovega je v živčnem razburjenju zaužila preveliko količino nekih zdravil in se mora zdraviti v bolnici.
25-letnega kopača Blaža Grmska iz Senovega je pri delu zasulo in si je nevarno poškodoval desno nogo.
2-letno Danico Gostej iz Sevnice je pregazil voz in ji hudo poškodoval život,
2-Ietni sin delavke Milan Zvar iz Senovega je padel na cesti in sc hudo poškodoval.
84-Ietno prevžitkarico Marijo Jurišič iz Jablance je povozil neki kolesar in jo hudo poškodoval.
55-letna gospodinja Hermina Omerso iz Krškega sc je znašla nezavestna na tleh in je pri padcu dobila več poškodb.
58-letno Marijo Kolar iz Kra-ljevca je podrl na cesti motociklist, pri čemer je dobila na raznih delih života znatne poškodbe.
40-ietncga Jožeta Savnika iz Starega grada so vaški fantje pretepli in mu prizadejali na glavi znatne poškodbe.
obratovanja so bil; delavci čez zimo brez službe, zato je bilo tudi poročilo predsednika bolj skromno.
Razveseljivo pa je dejstvo, da se v omenjenem kolektivu člani sindikata med seboj zelo razumejo, pomagajo drug drugemu ter so si v vsem edini. Presenetljiv je bil primer v mesecu aprilu: delavci so pričeli zopet z delom, blagajnik pa je pričel s pobiranjem članarine. Ker ni bil poučen o lestvici za letošnje leto, je pobiral članarino v večjem znesku. Ko se je na občnem zboru pojasnilo, da so plačali preveč, so vsi izjavi-? vili, da denarja ne bodo jemali nazaj, saj gre itak v njihovo sindikalno blagajno. To je prav gotovo edinstven primer v našem okraju in naj bi služil za zgled vsem tstim, ki pravijo, da je članarina previsoka.
Med drugim so na zbora razpravljali o nepopolnem izkoriščanju parne lokomobtle na žagi ter da bi bilo dobro, če bi se poleg žage zgradil še valjčni mlin, katerih v našem okraju primanjkuje. Govorili so tudi o možnosti preureditve lokomo-bile v tem smslu, da bi jo kurili tudi s premogom, kadar bi ne imel: dovoli žganja na razpolago. Oba predloga sta zelo pozitivna in sem mnenja, da bi ju kazalo podpreti.	R A.
Dne 27. junija 1953, ob 9. uri se bo v sejni sobi občinskega ljudskega odbora Videm-Krško vršila javna dražba stanovanjskih hiš, last splošnega ljudskega premoženja.
1.	Stanovanjska hiša Trška gora 31 (prej Lazarini) za 250.090 din.
2.	Stanovanjska hiša Kardeljeva cesta 23 (prej Cukac) za
150.000	din.
3.	Stanovanjska hiša Pot na Libno 4 (prej Brestai lesena) za
400.000	din.
4.	Gospodarsko poslopje Pot na Libno 3 (prej Brestai zidana) za 600.000 din.
5.	Gospodarsko poslopje lopa Pot na Libno (prej Brestai lopa) za 200.009 din.
6.	Stanovanjska hiša Libna 4 (prej Kostrenčič vila) za 1 milijon 200.000 din.
7.	Stanovanjska hiša Polšca 23 (prej Kisovec vila) za 2 milijona din.
8.	Gospodarsko poslopje Polšca 23 (prej Kisovec hlev) za
150.000	din.
9.	Gospodarsko poslopje Polšca 23 (prej Kisovec kozolec) za
60.000	din.
10.	Viničarija Loptna Bučer. ca 8 (prej Attems, zidana) za
200.000	din.
11.	Viničarija Loptna Bučer-ca 8 (prej Attems, lesena) za
80.000	din.
Pismene ponudbe se sprejemajo na občini, kjer sc tudi polaga 10*/« cenilne vrednosti kot varščina, ki se bo pozneje obračunala pri ceni alt pa stranki vrnila. Podrobni pogoji dražbe so razpisani na občinski deski na sedeža občine, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila.
Ali ste že
poravnali naročnino ?
Izjava
Naravno gibanje prebivalstva za mesec maj 1953
Rodili so se:
71 otrok moškega in 66 ženskega spola. Skupaj 137. Poročili so se: Število porok 43.
Smrti:
Število umrlih 64.
Podpisani dr. Rehar Anton, zdravnik v Krškem lojalno izjavljam, da govorice, ki sem jih reproduciral na sestanku predstavnikov OLO Krško v aprilu 1953 o tov. dr. Miroslavu Krištofiču, zdravniku v Krškem, Romanu Kržanu, sodniku za prekrške v Krškem, Nadi Jure-tič, uslužbenki NB v Krškem in Blaženki Dobnik, uslužbenki DOZ v Krškem, nimajo nobene osnove in jim tudi sam ne verjamem.	dr. A. Rehar
Seimi
V krškem okraju
bo vršil sejem v vršil sejem na vršil sejem v
22.	junija se Sevnici,
23.	junija se bo Bučki,
24.	junija se bo Podsredi in v Drnovem.
v okraju Trbovlje
21.	junija se bo vršil sejem Zagorju,
27. junija se bo vršil sejem Radečah.
v okraju Klanjec
22.	junija se bo vršil sejem Luki.
pripoveduje...
Ta preklicani dež noče in noče prenehati. Cepeti moram doma, medtem, ko se v sosednji hrvaški dogajajo tako čudovite stvari. Peš nikakor ne bi mogel doseči pozorišča teh razburljivih dogodkov, zato sem naprosil znanega specialista za kolesa in motorje Žižeka. naj mi posodi kolo, ker ga sam trenutno ne rab; — nahaja se na brezplačnem dopustu, da se odpeljem na »kraj čudeža«. Že na potu do Bistrice sem imel priliko slišati o čudežnih stvareh, ki se dogajajo v nekem gozdu pri Pregradi v hrvaškem Zagorju. V Bistrici sta se mi pridružila še neki Šparovec, kmet iz sosednje Hrvaške ter Batič in skuono smo odšli proti Pregradi. Preden smo prišli v Pregrado bi se skoraj v gozdu zgubiti. Po dolgem tavanju smo končno našli častitljivo staro bukev, ki je imela sredi drevesne krone razne grčaste izrastke, slične oblikam ženskega trupla, a na teli izrastkih staro gobo, ki v noči fluorešcira. po domače se to reče da sveti. Šparovec jn Batič sta z neko pobožnostjo pristopila k drevesu, nakar nagovori Šparovec Batiča:
»Batiču, ajde bogme, popni se na drvo j pogledaj di je skrita majka božja!« Batič se je res začel vzpenjati po drevesu, a ko je. prišel do grčastih izrastkov, mu spodaj stoječi Šparovec zakliče: »Pazi, vrag te dal, da ne buš majku božju uhvat.il za lase 1 ji ih izčupal!« Batič se je tega opomina tako prestrašil, da je skoraj padel na tla. A ker ni našel ničesar, kar bi le stičilo kakemu čudežu, se je končno vrnil z drevesa. Med tem časom so se zbrale okrog debla še nekatere ženske, ki so živahno komentirale čudežno prikazen. Pa se oglasi Bara in pravi: »Joj me, susjedova Kata je pod bukvom našla malo dje-te, a kad ga je donesla doma, ji je dete kazalo neka ga od-mah odnese natrag u šumu, jer inače ne bu dobro.« Stara Džur-dža, ki je znana obiskovalka vseh okoliških cerkva, otroci jo poznajo posebno po veliki bradavici. ki ji je zrasla na koničastem nosu. pa skrivnostno pravi: »Bogme, ljudi, ne bu dobro, kažem vam, majka božja je kazala, da če biti ove godine u mlakama sve puno vode, a druge godine bu u mlakama
Kino Brežice
20.,	21., 22. junija: ameriški film »Na otoku s teboj«. Esther Wi-liams — Richard Montalban in Xavier Cugat s svojim orkestrom.
23.,	24.. 35 junija: sloviti nemški barvni film »Imensee« s Kristino Soderbaum.
26.,	27., 28. junija:	premiera
ameriškega filma »Tramvaj poželenja«. Vivien Leigh — Marlon Brando. Mladini izpod 16 let zabranjeno!
Kino Sevnica
27. in 28. jnnija: »Ljubimca iz Verone«. Francoski film.
krvi« Prisotne ženske so začele pobožno delati križe in mrmrale: »Jest, jest tako. Majka božja na bukvi zna što če se dogodit.« Kmalu nato se oglasi Ana, ki je vsem navzočim dokazovala, kako so nekateri brezbožni moški hoteti bukev požagati, vendar se žaga drevesa Sploh ni prijela, nato da so prišli miličniki in so v drevo streljali, 8 krogle so se od drevesa odbijale, kakor od najtrše jeklene plošče. Med njimi je bila tudi neka ženska, ki se je vsemu temu posmehovala, zato jo vprašam, ati je mogoče tudi ona bila v gozdu, ko se je prikazala mati božja in kaj je videla. Odgovorila mi je: »Pa znate, da sam bila radoznala, zato sam išla to čudo gledati, a videla sam vraga, ne pa majku božju.« Ko sem vprašal Šparovca zakaj je on hodil gledat mater božjo na bukev, mi odgovori: »E, pa znate, pa ja se ipak plašim. ako bi bila tetina, onda ne bi bilo dobro!« Iti tako so se razgdvarjati navzoči o vseh možnih in nemožnih stvareh in rečeh. Z Batičem sva se pa lepo obrnila proti domu. Domov grede so nas ljudje zasmehljivo spraševali, ako smo šli gledat bukove grče v pregradsfci gozd in še dragi očitki so padali tako, da naju je bilo sram, ker so se delali norca iz naiu. zato sva io zavila po bližnjicah in neobljudenih krajih ter prišla v Bistrico ob Sotli, a ko sva šla mimo cerkve sva ravno slišala župnika, ki je na leči govoril: »Ljudje, bodite pametni, ne nasedajte takim budalastim govoricam. saj mati božja ni veverica, da bi po bukvah plezala!« No vendar nekaj pametnega, sem si mislil; se od Beliča poslovil in jo mahnil v Brežice. Kunigundjco sem hotel razveseliti ;ter ji kupiti za rojstni dan kako primerno darilo. Najrajši bi ji kupil kak stekleni podstavek za cvetlice ali sadje. Zato sem si ogledal izložbena okna Ljudske potrošnje poslovalnice 5, kjer je v enem oknu izležena razna steklenina. Izležen je bil tudi lep stekleni podstavek, a v podstavku sta se samozavestno sprehajala dva ščurka. Tzgleda, da sta bila to_on in ona in gotovo sta se ločila od ostalih ščurkov ter s; izbrala stekleni podstavek za preživljanje medenih tednov. Čim sem zagledal ščurka, me je. minilo veselje do podstavka in darila ter Kunigundice. Poslovalnici pa svetujem, naj odda omenjena ščurka brežiški gimnaziji za njihovo zbirko žuželk, kjer bosta več koristila kot pa v izložbenem oknu.
V Brežicah sem onima tovarišema čestital, ki sta v Mostecu v sladko vinjenem stanju pre-iskušala svoje telesne moči nad tamkajšnjo brvjo ter jo popolnoma razdejala. Obljubil sem jima tudi, da dobita pismeno pohvalo v obliki računa za popravljeno brv.
Pozdravlja Vas
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
Klali so sosede, k j so bili z njimi v prepiru ati tožbi, žene, ki jim niso hotele biti na razpolago, potnike iz mesta, ki so prihajali le sorodnikom na vas po živila; ubijali so za uro, nalivno pero, čevlje, zimski plašč, torbo; klali So vse, kar jim je prišlo pod nož; pri kockanju in pijančevanju so se klali tudi med seboj ... Kmet je dolgo in potrpežljivo pripovedoval, našteval njihove žrtve, med katerimi SO bili tudi ljudje, ki jih je Pavle poznal. Pavle se je mrščil ob groznih slikovitih pripovedih, ob pokolih, ki jih je kmet pripovedoval po kmečko brez vsakega občutka za strašno in grozovito. Pavleta je imelo, da bi ga vprašal za svojo družino, pa se je vzdržal, ker ni želel, da bi kmet vedel, kdo je in od kod je.
• Ta dan je bil zelo dolg.
Bilo je jutro, ko so javili, da sta v vas eri šla dva kamiona Nereeev. Nihče ni vedel, čemu so 'prišli Gospodar in njegovi otroci so prebledeti in begali
sem in tja. Vuk je prebudil partizane in ukazal, naj bodo pripravljeni. Mitraljezci so naglo očistili in namazali orožje; vsi so bili napeto pripravljeni in molčeči. Pavle je sklenil poslati gospodarja, naj pogleda, kaj je z Nemci, ter ga opomnil, naj se naglo vrne. Ko je gospodar odšel, se je v vas pripeljalo nekaj kamionov, ki so rožljali z verigami in ropotati z motorjem. Vuk se je zbal blokade in je predlagal, da bi šli iz vasi. Partizan se ničesar bolj ne boji kakor poslopja in zaprtega prostora. pa čeprav bi bila betonska trdnjava; Vuk je hotel, da bi sprejeti borbo samo na polju, na prostem. Pavle ni dovolil. Večina partizanov je soglašala z Vukom. Niso sc hoteli bojevati iz hiš; bolj trdne so se čutili na polju, negledc na to, da je bila ravnina. Pavle je odločno nrekinil razpravljanje o tern. V tem trenutku je bil hladnokrvnejši In prisebnejši kakor sicer; tak je bil vselej, kadar je nekaj prevzemal nase. Začel se je celo šaliti in se nor-
čevati iz tistih, ki so najbolj trdovratno predlagali, da bi se umaknili iz hiše.
»Glejte jih! Gredo!« je vzkliknil razvodnik, ki je gledal skozi okno.
Partizani so se vznemirili in skočili pokonci z orožjem, pripravljenim rta strel.
»M1r! Počakajte! Brez povelja ne sme nihče ven!« je ukazal Pavle, stopil k oknu in pogledal na ulico:
Nekaj Nemcev je šlo lagodno naravnost k njihovemu dvorišču. Po tem brezskrbnem vedenju, je Pavle sklepal, da Nemci ne vedo. da so tu partizani. Bal se je samo, da stražarji ne bi izgubili prisotnosti in da bi streljali. Nemci so ošabno vstopili na dvorišče in za seboj pustili odprta ograjni vrata. Med njimi se ie vrtel droben človeček v mestni obleki. Kot pes vohljač jih je obletava! in nekaj počasi govoril v nemščini.
Pavletu ie bilo jasno, da je to tolmač. Misel, da bi nenadno in po naključju propadlo vse. kar so si zamislili, da bi zaradi
malenkosti in naključja propadla četa, ga je razjezila in ogorčila.	»
»Samo, da stražar ne bi streljal! Uh! Ce bodo prišli v hišo, bomo morali streljati. A?« je Pavle odsotno šepnil Vuku, kakor bi ga vprašal za svet.
Vuk je grizel spodnjo ustnico in molčal. Partizani so se presenečeni prestrašeno spogledali in se, z očmi spraševali.
Gospodarjevi otroci so se vsi stisnili v kot sobe, se držali za roke, prestrašeno gledali partizane in pričakovali, da bo potilo.
»Hitro stopita ven! Poglejta, kaj hočejo!« je strogo dejal Pavle, skočil k obnemogli ženi in fantu petnajstih let in ju potisnil ven.
Nemci so se bližati.
»Naj jih položim?« je vprašal Vuk.
»Ne, ne iščejo nas! Prišli so, da jim bodo kaj vzeli,« je odgovoril Pavle.
»Kje je vendar gospodar? Prav gotovo je pobegnil!« je nekdo od partizanov ogorčeno zašepetal.
»Tišina. S s s s t!« jih je opomnil Pavle, zraven pa med cvetličnimi lonci na oknu napeto opazoval Nemce.
Zena in fant sta stekla pred Nemce in onemelo obstala.
»Kje je gospodar?« je strogo vprašal tolmač.
Žena in fant sta molčala in se spogledovala, kaj naj rečeta. Nemci so se ustaviti in se razgledovati po dvorišču.
»Kaj sta mutasta? Sprašujemo, kje je gospodar?« je vzkliknil tolmač z drobnim ptičjim obrazom. Nosil je usnjeno čepico, izpod zimskega plašča pa so mu kukali izloščeni svetlorjavi škornji.
»Ze grem! Tu sem, gospod! Do občine sem stopil... nisem vedel, da boste zaviti k meni...« je vzkliknil gospodar, ki je v tem hipu zadihano pritekel na dvorišče. »Kaj želite? Tu sem!«
»Svinje! Toda samo debele,« je odgovoril tolmač.
»Debele? Imam, Imam. Stopite z menoi pa poglejte. Žena, natoči močnega, pa prinesi ven in postrezi. Kaj bi raje: vino ali močnega? Stara žga-njica, odlična!«
»Močnega! Šnaps!« so vsi hkrati' vzklikniti Nemci.
»Daj, Dušanka, hitro prinesi. — Mi pa poglejmo svinje.« je nestrpno in zadihano govoril kmet. Nemci so stopili za njim k svinjaku.
»Oh, za božjo voljo, krače bodo šle...« je zajavkala žena,
ko je stopila v hišo, da bi vzela. bokal in čašice.
»Zdaj javkaš za kračo, malo prej bi pa hišo dala, samo da ne bi streljali! Vesela bodi, da hočejo samo to,« ii je odvrnil Sima.
»Vsak tarna nad tem, kar ga boli. Pečenega groša je vredna ta sreča, ko nimamo drugih za vzrejo,« se je opravičevala gospodinja, ko je odhajala skozi vrata.
Kljub vsej napetosti in nejasnosti so se partizani smejali, vsi razen Djurdija, ki je od Gvozdenove smrti dalje zmeraj nekaj molčal.
»Bes jo otentai možje, ste slišali to! Samo kmetje lahko tako...» se je začudil Sima.
»Dal. ne pretvarjaj se,« se je jezil Vuk.
Nemci so se vračali od svinia-ka, kmet pa jih je vodil čedfdte bliže k ograjnim vratom. Prišla je tudi žena z žganjem. Gosno-dar jim je postregel in jim zraven obljubljal, da. jim ho svinje takoj prignal do kamiona. ;/
»Zena, pojdi, natoči še e«'o steklenico isto vrste, da bodo imeli za pot! Prinesi tudi kakšno jabolko! Tiste lepe z okna vzemi.« je dkdal že bolj veselo in neutesnjeno.