Posamezna Številka Din 1*50. Št. 27. V Ljubljani, v petek 1. februarja 1924. * Poštnina v gotovini« Leto I. Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen Ust. □------------------------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Po prvem mesecu Strastni in brezobzirni napadi naših Številnih nasprotnikov nas upravičujejo, da izpregovorimo na tem mestu po svojem enomesečnem obstoju tudi v lastni zadevi. Ne sicer vsled tega* da bi se pohvalili s svojim, 'nikdar ne majhnim .delom temveč da pri tej priliki ponovnO pokličemo svojim bralcem v spomin vse klevete, ki so bile izrečene proti nam in da obenem opomnimo tudi na stvaren boj, ki smo ga že v prvem mesecu svojega obstoja uspešno dobojevali. Izpregovoriti pa moramo v lastni zade\1 tudi zategadelj, ker se dobro zavedamo, da se je naš boj šele pričel in da rabimo še izdatne podpore vse Poštenomisleče javnosti, če hočemo, da bo tudi naša politika oproščena partizanstva in vseh drugih slabosti, ki so krive, da ne pride naš narod do blagostanja. Pa da se spomnimo najprej klevet naših nasprotnikovi Ni še izšel »Narodni Dnevnik«, ni bil še poznan njegov program in vendar je bil naš list že dnevno predmet najljutejših napadov. Samo s sumničenji se je delalo proti nam in vsaka naša beseda se je potvarjala), da bi se škodovalo našemu listu. Vse zaman je bilo, če smo povda-rili, da smo nestrankarski in neodvisen list, vse zaman je bilo, da smo s svojo Pisavo dokazali, da branimo vedno le to, kar smo označili v svojem programu kot pravo, naši nasprotniki tega niso hoteli slišati, ker so se bali, da bi ljudstvo moglo spoznati pravilnost našega stališča in se obrniti od njih. Prestrastni pa so bili napadi naših nasprotnikov in mesto, da bi javnost PreplaSili, so jo opozorili na nas. Ta neprostovoljna reklama pa je bila in je se »Narodnemu Dnevniku« le v korist. Ker niso mogli naši nasprotniki škodovati listu, so skušali škodovati njegovim ustanoviteljem in bili so celo tako malenkostni, da so mislili, da sl z osebnimi napadi na urednike našega lista izboljšajo svojo pozicijo. Tudi v tem so doživeli popolen neuspeh. Odgoditev občnega zbora Kmetijske kSno dokazaila*, da ne po- „ konzorcij »Narodnega Dnevnika« VA» ."c*en,e2a Političnega bloka, tem-. rinit«* -i. e alct samoobrambe štirih Političnih strank, ki nočejo in ne morejo prenašati tega, da bi kapitalisti Potom kupljenega časopisjfL terorizirali lovensko javnost. In ker je vsa slo* venska napredna javnost na istem stavi Jf rastemo, zato je pozicija »Narodnega Dnevnika« vsak dan bolj uvaževana in utrjena. S Posebnim zadoščenjem pa lahko zremo na boje, ki smo jih dobojevali v svojem prvem mesecu. Naša zasluga je, da je javnost obsodila besedolom-stvo, naša zasluga j* da smo menda že rešeni strankarskega boja na gospodarskem polju in naša zasluga je da smo tudi komunalno politiko okrenili na pot, ki Je častna za napredno misel. Naša zasluga pa je končno tudi da smo Informirali slovensko javnost vedno točno ki tako bili prepotrebna kontrola le prepogosto napačnim vestem drugih listov. Ponašamo pa se tudi s tem, da smo zanesli v slovensko časopisje zopet dostojni ton ta da smo tudi vprašalne odgovornega urednika rešili edino ml na način, kakor odgovarja temeljnim zahtevam modeme žurnali-stike. V najtežjm pnrasflli smo taico ostali zvesti v vsakem pogledu svojemu programu, ki smo ga objavili v svoji prvi številki. Dobro se seveda zavedamo, aa je vse naše, dosedaj storjeno delo malenkostno v primeru z delom, ki nas še Čaka in ki ga moramo v interesu naroda zmagovito dobojevati. Niti naj-roanj ne dvomimo, da se bo to tudii 113171 Posrečilo, ker poštena javnost je v našem taboru. . Proč s partizanstvom, proč z terorizmom, da živi resnično delo za narod je naše geslo in v tem geslu apeliramo na vse Poštenomisleče patriote, da nas Pc .pirajo. Da to podporo tudi zaslužimo, pa naj kaže naša, ž; po prvem* mesecu itkUvr.a ollanca Sela narodne skupščine. Razprava o kuluku. — Burni nastopi opozicije. Beograd, 31. januar. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Na seji se je začela razprava o interpelaciji poslanca Pe-čiča in tovarišev ter Miloša Moskovlje-viča in tovarišev na ministra za zgradbe in na ministra za notranje zadeve glede sestave in izvajanja pravilnika o uporabi ljudske šale za popravo javnih potov. Prvi je dobil besedo interpelant Miloš Moskovljevič, ki se je obračal proti kuluku. Vprašanje poprave potov je res težko, in vlada bi bila morala dobro prej premisliti, predno je uvedla kuluk, s katerim je vzbudila v narodu nezadovoljnost. Kar se pravilnika o kuluku tiče, je ta tak, da se iz njega vidi, da sestavljalci niso poznali stvari in so zmešali dve načeli, to ja, načelo obveznega dela in načelo poprave potov in imovinskem stanju. Ti dve načeli sta v vsem pravilniku med seboj pomešani. Govornik navaja razne primere. Ni se oziralo na višino neposrednega davka pri onih, ki nočejo sami osebno delati in zato plačajo doklado za kuluk. Vsem brez razlike je odmerjeno 20 dinarjev za dnevno mezde* kar je za siromake velika vsota, za bogataše pa skoraj nič. Interpelantu je odgovoril minister za zgradbe Uzunoviča in rekel, da se v tem vprašanju ne sme ozirati na sentimentalnosti. Cestam se dosedaj nd moglo posvečati toliko pažnje, kolikor bi' bilo treba. Tudi nam ni bilo lahko, da smo se v ta namen morali oprijeti ku-luka, ker smo vedeli; da se bo to iz-. rabljalo. Nato je govoril minister za notranje zadeve*, ki se je strinjal z ministrom za zgradbe, da je treba pravilnik spremeniti in iz njega odstraniti om\ o čimer pokaže izkušnja, da ne velja. Za ministrom Vujičičem je še enkrat govoril Moskovljevič; nato pa Vo-ja Lazič, ki je naglašal, da je s pravilnikom o kuluku v glavnem obremenjen najbolj siromašni kmetski narod. Seja je bila ob 12. zaključena. Popoldne ob 4.30 se je seja nadaljevala. Nadaljevala se je debata o interpelaciji o kuluku. Prvi je govoril Pečič in v svojem govoru navajal velika protislovja med pravilnikom in zakonom o kuluku. Minister Uzunovič je pobijal izvajanja g. Pešiča in dokazoval, da je vlada morala upoštevati slabo stanje naših cest ter se je, da razbremeni državni proračun, zatekla k temu sredstvu. Pristaja na to, da se pravilnik o kuluku nekaj izpremeni. Klerikalec Vesenjak je kritiziral zakon in pravilnik ter naglašal, da težko miri narod v Sloveniji. Sreten Vukosav-ljevič se je v dolgem govoru pridružil kritiki ostalih opozicijonalnih govornikov. Radi njegovih izjav o južni Srbiji je došlo do ostre polemike med demokrati In radikali Pera Markovič je v daljšem govoru napadel vlado. Minister Uzunovič odgovarja Markoviču in Pravi, da Markoviču ni prav, ker je Seja ministrskega sveta B e o g r ad , 31. januarja.. (ML) Nocoj je imel ministrski svet dve seji, na katerih je razpravljal o invalidskem zakonu po želji kralja samega in vsled Pritožbe invalidov. Po poročilu ministra sa socijalno politiko dr. Peleša je ki .Predlog v načelu sprejet, v podrobnostih pa se bo razpravljalo o jem na eni prihodnjih sej ministrske-fa navzoč predsednik vla- de Pa^č- Vlada je razpravljala nadalje o predstavki radikalnih poslancev iz Južne Srbije o militariziranju kuluka m o varnosti v teh krajih. K radikalom iz južnih pokrajin so se pridružili tudi džemijetovci in nekateri demokrati. Vlada smatra položaj za resen in je zato razveljavila svojo naredbo glede vpoklica vojakov. Nocoj je brzojavno naročila poveljniku III. armije v Skop-lju, naj takoj umakne, naredbo glede vpoklica prvega in drugega razreda vojaških obvezancev k orožnim vajam. prošlost radikalne stranke izpolnjena z dobrimi deli. Nato je prišlo do osebnih pojasnil. Govoril je še klerikalec Ku govnik. Musliman Hasan Miljkovič je rekel, da obstoja v Bosni razen cestarine tudi kuluk. Nemec dr. Kraft je kritiziral finančno in gospodarsko stran kuluka, ki mnogo ovira naše gospodarstvo, ki je izredno slabo. Govor Nemca dr. Krafta je izzval veliko pozornost, ker je značilen za zadržanje Nemcev v narodni skupščini. Po svojem govoru je dr. Kraft s tovari ši zapustil zbornico. Zemljoradnik Čeda Kokanovič je ugotovil, da so kmetje najbolj udarjeni vsled kuluka. Zato stavlja, je končal govornik, vsa opozicija, t. j.- zemljoradniki, muslimani, klerikalci in .demokrati predlog za prehod na dnevni red, v katerem •ugotavljajo, da so že lani pri razpravi o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 ugovar jali proti uvedbi kuluka in kazali na njegovo slabo stran in kvarnost za vse naše gospodarstvo, ne glede na to, da je uvedba kuluka zastarela in preživeta ustanova, kar dokazujejo izkustva, da je pravilnik o kuluku nepravičen in da je vlada v teh petih mesecih, odkar je pravilnik v veljavi, pokazala, da nikakor ne umeva stvari in da končo opozicija obsoja vpoklic vojnih obvezancev v področju III. armije na enomesečno vajo, ker se uporabljajo za gradbo železnice. Opozicija nima zaupanja v sedanjo vlado in ni zadovoljna z odgovori ministrov za gradbe in za notranje zadeve. Zahteva, da se ukine pravilnik in uredba o kuluku in pozivlje narodno skupščino, da gre preko tega na dnevni red. Opozicija je taKoj po prečitanju tega predloga zahtevala od predsednika, naj ugotovi, ali ima parlament kvorum. V zbornici je nastal zaradi tega velik nemir in prerekanje med opozicijo in radikali. Potem je večina poslancev opozicije zapustila zbornico v znak protesta. Celih 20 minut so sledila pojasnila med vlado in opozicijo, llija Šumenko-vič je v imenu opozicije izjavil, da je opozicija zapustila sejo, ker je ugotovila, da je predsednik skupščine kršil poslovnik s tem, da je svojo predsedniško dolžnost izvrševal izven svojega mesta. Nato je opozicija prišla v skupščinsko dvorano in ostala pri seji. Ljuba Jovanovič je pojasnjeval, da je od trenutka, ko je začel opominjati poslance, prevzel predsedniško dolžnost* od podpredsednika Bakiča in zato kake kršitve poslovnika ni bilo. Dal je skupščini na glasovanje zaupnico predsedstvu. Zaupnica je bila z večino glasov sprejeta. Ob 11. uri je predsednik zaldjučil sejo. Naslednja seja je napovedana za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o proračunu za leto 1924-25. w NaroiaJte ..Narodni Dnevnik" l POSET NAŠIH PARLAMENTARCEV NA KRFU. Beograd, 31. jan. (Z) Predsedni-štvo skupščine je naznanilo, da bodo naši parlamentarci v kratkem posetili vojaške grobove naših vojakov na otoku Krfu in Vidu. Ta čin pijetete se bo izvršil ob času prihodnjih skupščinskih počitnic, ki se bodo začele brž, ko bo sprejet proračun in nekatere druge važne zakonske predloge. TELEFONSKI PROMET BEOGRADA Z BUDIMPEŠTO. Beograd, 31. /jan. (Z) Od 1. febr. dalje je otvorjen direkten telefonski promet med Beogradom in Budimpešto. Za enoto telefonskega govora se plačajo trije zlati franki. GRŠKA SE BLIŽA RUSIJI. * Berlin, 31. jan. (B) Grška vlada je naročila svojemu poslaniku v Berlinu, naj stopi v pogajanja z zastopniki sovjetov v Berlinu. Namen pogajanj je obnova trgovinskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Umik opozicije- Beograd, 31. jan. (ML) Opozicija ni zadovoljna z dosedanjim uspehom svojega dela, posebno muslimani in demokrati. Vsi vale krivdo na dr. Korošca, ki se je s svojo dvolično in celo trolično politiko povsod diskreditiral. Na eni strani se je pogajal z opozicijskim blokom, na drugi pa z radikali in končno tudi z Radičevci. Opozicija priznava, da se radikali pregovarjajo z Radičevci, mislijo pa, da ne bodo imeli uspeha. Na vsak način morata opozicija in federalistični blok poravnati svoje medsebojne račune. Danes je prišel dr. Korošec sicer v stike z demokrati zemljoradniki in muslimani, ampak so le neobvezno razpravljali in ni prišlo do nikakih zaključkov. Popoldne je Ljuba Davidovič pozval brzojavno dr. Spaha iz Sarajeva v Beograd, ker se pričakuje oficijelen sestanek načelnikov opozicijskih skupin za nedeljo ali ponde-ljek. Kakor se doznava, ne namerava več opozicija po želji demokratov nastopiti energično proti vladi, dokler s« ne spravi proračun pod streho in se ne sprejmejo nekateri važni zakoni v par* lamentu. Zemljoradniki in opo< zicilonaini blok. B e o g ra d , 31. januarja. (Z) »Tri buna« piše: Za naše zemljoTadnike se ne sme reči, da bi bili kakor vidra, sedaj v vodii, sedaj na suhem, toda mora se priznati, da nikdar jasno ne vidijo realnosti. Iz razgovorov z zemljorad-niškimi zastopniki smo izvedeli, da zemljoradniški klub nima namena spuščati se v razna pustolovstva in da niti najmanj ne želi svoj položaj v državi poslabšati. Pa tudi ne glede na to zem ljoradniki ne morejo v nobenem slučaju sodelovati z dr. Korošcem, ker vlada med zemljoradniki in samostojno kmetijsko stranko veliko prijateljstvo ter so medseboj najbrže tudi zvezani. Baš to pa zemljoradnike ovira, da bi se približali dr. Korošcu, ker se proti temu bore samostojni kmetje. Zemljo-radniška stranka, kakor vsaka druga stranka misli, da bi s svojimi idejami, ki so v glavnem iste, kakor ideje samostojne kmetske stranke^ morala priti navzkriž s klerikalci in zato ne more z nasprotnikom, ki ga hoče premagati, ustvariti nobenega bloka, ki bi bil samo v korist klerikalcev, a na škodo zem-ljoradnikom in samostojnim kmetom. Venizelos se umakne. Atene, 31. januarja. (Z) Listi javljajo, da so na včerajšnji seji parlamenta zaradi Venizelosove bolezni zdravniki nasvetovali, da se Venizelos za nekaj časa umakne. Ministri so imeli sejo v hiši Venizelosa in so sklenili, da mu poiščejo namestnika za mesto predsednika. Nadomestoval bi ga minister za zunanje zadeve Russos ali minister za pravosodje Kafandaris. V skupščini je poslanec iz Janjine Bodja-ris vložil interpelacijo o zločinu v Ka-kaviji in vprašal, če bo kaj kmalu končana preiskava glede afere, zaradi katere je bila Grčija toliko obrekovana. Skupščina je izglasovala nekatere spremembe o notranji ureditvi. Največ pa se je govorilo o ustavi. Z druge strani se doznava, da namerava podati Venizelos svojo ostavko na predsedstvo vlade. ROMUNIJA RATIFICIRALA LAU-SANNSKO POGODBO. Bukarešta, 31. jan. (B) Včeraj je ratificiral romunski parlament lau-sannsko pogodbo. Naglico, s katero je bila pogodba ratificirana, si razlagajo splošno z željo, da bi se čimprej povrnili normalni odnošaji med Romunijo in Tičijo. Romunija je pristala na imeno-varfc Zevad beja za turškega poslanika v lTukareštL i IZSELJENIŠKI KOMISARIJAT NA SUŠAKU. B e o g r a (L 31. jan. (B) Ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo ustanoviti tudi na Sušaku izseljeniški komisa-rijat, ker je pričakovati, da bo imel obilo posla z našimi izseljenci, ki bodo potovali v prekmorske države preko Sušaka. O tem je obveščen generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu. PREVOZ OSTANKOV RODZ1ANKA V BEOGRAD. Beograd, 31, jan. (Z) Vlada je sklenila, da pusti prepeljati smrtne ostane zadnjega predsednika ruske dume Rodzianka iz Vršca v Beograd. STAVKA INDIJSKIH PREDILNI- Carjev. B 0 m b a y, 31. januarja. (Reuter.) Število stavkajočih predilničarjev znaša sedaj 140.000, predilnic pa, v katerih se je moralo ustaviti delo, 75 Vprašanje našega kardinala. Zagreb, 31. januarja. (Z) Danes se je v nadškofijskem dvorcu začela konferenca škofov. Posvetujejo se ž« nekaj dni. Kakor se doznava, so v razpravi med drugim tudi nekatera prav delikatna vprašanja, V prvi vrsti gre za vprašanje kardinala za našo državo* drugo pa je vprašanje nadškofa v Zagrebu. V kolikor se je moglo izvedeti* je minister za vere dr. Vojislav Janjto predlagal, da postane kardinal zagrebški nadškof dr. Bauer, ker mu ta čast gre po njegovi osebnosti in po njegovem činu kot nadškof zagrebški. Toda dr. Antonu Korošcu je pri njegovih posredovanjih v Vatikanu uspelo spraviti v ospredje željo, da postane kardinal najbrže ljubljanski knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič; ki je h krat! tudi jezuitski kamdidat Zaradi te stvari so duhovi vznemirjeni ter bo razprava o tem gotovo jako živahna. Dr, Korošcu je tudi uspelo, da je spravil na mesto krškega škofa dr. Srebrniča, ki je nasprotnik glagolice; Krk je bil pa dozdaj menda najmočnejše zatočišče za glagolico. Vse to iZiZiva neraz-položenje pri enem delu eplskopata. Kot kandidat za bodočega zagrebškega nadškofa se omenja med drugimi škol dr. Šarlč Iz Sarajeva, ki je za svojo kandidaturo angažiral tudi papeževega nuncija Pellegrinettlja. 1 1 ’■*....- 1 r ZAKON O MUSLIMANIH. Beograd, 31. Januar. (Z) Kralj je podpisal ukaz, s katerim pooblašča » ministra za vere, da predloži skupščin' zakon o organizaciji in ustavi muslimanov v vseh krajih kraljevine in zakon o pravoslavni cerkvi. Minister za vere je ta zakonski predlog jposlaK narodni skupščini. APANAŽA BIVŠI CESARICI ZITl Praga, 31. jan. (B) Budimpeštan-ski »Pester Lloyd« je prinesel vest, da bodo nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije plačevale apanažo razčesarlci Žiti. »Venkov« pravi, da se ta vest, ki jo je prinesel »Pester Lloyd«, nikakor ne more nanašati na češkoslovaško republiko, ki bo še dolgo morala nositi žrtve, za katere so odgovorni Habsburžani. Zato ne more • nihče prisiliti Češkoslovaške k novim žrtvam v korist dinastiji, ki je bila vedno proti češkoslovaškemu narodu. AMERIŠKE LADJE ZAPUSTILE ME' HIKANSKE VODE Washington, 31. jan. (Reuter’, Vlada je preklicala povelje, naj se ameriške vojne ladje umaknejo Iz mehikan-skih voda, ker je treba računati z možnostjo spopada med vladnimi četami ifc vstaši v bližini Veracruza. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Llubljam: Drama: »lleneSkl trgovec«. Izv. Opera: »Gosposvetski sen«. Red E. Kino Matica: »Žena z milijoni« — L deli S>trel v pariški operi. Hill ^*n° *deaI: »Polenški strol« — Harrf Kino Ljubi], dvor: »Arena Življenja«, velika drama v 8. delanjih Iz ilvljenla bikoborcev v Španiij, V Mariboru: Narodno gledišče: »Pri treh mladenkah«. Red E. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim« skl cesti ln Leustek srt Zmalaktm i8t Oft Vladimir Ravnihar: Kdo bo zmagal? IV. Torej samo zaradi teza, ker nismo aarpitulirali, taka besna jeza in taka go-lja zlasti proti meni. Ali ni treznah ljudi v njihovi stranki, ki bi obsodili iz tako nečednih nagibov umetno uprizorjeno kampanjo? Zakaj smo odklonili fuzijo ‘obeh strank oziroma kakor so se žaljivo izražali: naš povratek v JDS? Bili so argumenti političnega* stvarnega in osebnega značaja. Demokratska stranka v državi je zaigrala svojo bodočnost. Kako žalostno ulogo igra v Beogradu. Od nekdaj najmočnejše stranke je padla globoko pod mero druge najmočnejše stranke. Da so danes volitve, bi sl morala čestitati, ako jih od svojih 46 mandatov reši 30. V stranki sami je latentna kriza. Nasprotstvo med Davi-dovičem in Pribičevičem je nepremostljivo, kar bo pokazala najbližja bodočnost. Pribičevič s svojo skupino se približuje tej preklicani — radikaliji. 2e jutri je lahko njihov, samo če bi oni drugi — hoteli. Per parentezin rečeno bi to seveda ne bilo nikako »uskoštvo« in dr. Žerjav bi bil »veleznačajen« mož, ako bi sledil svojemu pobratimu. Demokratska stranka je po prevratu in tudi še v koalčciji z radikali da onemogoči klerikalnih. » socljalnim demokratom »prejetje proračuna. Vprašanje je samo še biio, če se votlo opoziciji priključili tudi najnovejši opo-1 ~ komunisti. Kajti, če bi tudi i!? zapustila zbornico in se d ne bi bil im! komunisti in ostali v dvorani, bi ur« x Puvzlic temu pravilno odgiasovan »»« 3 : ^s*ed negotovosti stališča, ki ga vfmeio komunisti, se je opažalo pri k.e-ramicih največjo nervoziteto. Od časa do d ? Posamezni klerikalni obč. svetoval-aivij! u dp K- dr- Lemeža s prošmami in »viiubami, da ga osvoje zase. Pričetek seje. no ^upan dr. Perič je pred prehodom stL-xVTli re,d sporočil, da je na mesto od-Ptvšega obč. svetovalca g. dr. Rado Ku-a P^e. v °bč, svet. g. Stane Vid-r, ki ie tudi že pri današnji seli navzoč. gv.. rl Popolnitvi mest v odsekih, ie ohč. v«i«„V ona znanie. da vstopi obč. sveto-G- Stane Vidmar v šolski odsek In »ltr,‘o.Svetovaiec g. Ivan Tavčar v disoi-'m a n° k°mlsijo. Nato je bil soglasno spre-k-n I °8 obč. svetovalca g. C e I e S n 1 -kun,, . mestna občina protestira proti na-ženHo o.vsnjsklh hiš na Rimski cesti po - armerijskem poveljstvu. Država je dol-ne n/ ivoie urade graditi lastna poslopja, iporain k-* kupuie stanovanjske hiše. ki bi K,., *. mti na razpolago družinam, ki so v**4 strehe. kV dr tesed* 86 ie oglasil obč. svetovalec Prlsoštv 6 m e ž ’ ki *e lziavik da "e more računu,,7?** njegov klub razpravam o pro-•Prejm« ,° Casa> dokler občinski svet ne Uslužbence žbene Pragmatike za mestue 2upan pojasni g. dr. Lemežu, da je služ. bena »r Srora^f*1"3^013 a na dnevnem redu pred i. unom o mestnem zakladu. Zamolčal Pe m? at’ da se na današnji sed sploh »edelav ,navala’ ker še “* izdelana vsled o večine-k svet’ dr- Lemež se ne zadovolji iimj 70™ra K* župana in zapusti s svo-tovariši zbornico. Prora?„>!)dhodu komunistov se j* sprejelo *tvenpcro m®stne zastavljalnice, dohodar Plinarn« urada> vodovoda, elektrarne in itoovinf’ us*an°vnega zaklada, meščanske *a zaHoi*6 vojašnice in amortizačne- 2« „naTf*. m<-s;nega loterijskega posojila. tivetreHin.i!16 Proračunov ni potrebna *» Odhod n^,.n-aVZOČn°st obi- svetovalcev spreipti«^ ie ne mogel imeti vpliva sprejetje, aii nesprejetje. fetU m huZnPr3V0, 0 Proračunih mestnih pod-*^se i« .c* nobenega zanimanja, davnem umri*5"0 ia*ta,° obravnavani o lahko opozicHa nnU PestneK“ zaklada, kjer Sociialnn Snmi*aŽe *voio moi-°ačrtu novega^sinih683 odseka poročilo o bt.idelavke mestnn v.^3 reda za delavc* brez debate. obilne* « i« sprejelo *lužbenaaiprtg^a«LPzaImesiaZPra'r0 ■ . Župan g. dr. Perič ♦ x> us,užbenco. reda kratkomalo odstavil - S 0 dnevnega z ^motivacijo, da personalni „lne?neKa reda končal svojega dela. odsek še ni do- f*a* Pragmatiki. Dalje je nroteitirai J* službeni red za delavce in delavke ^ “ 1*' brez njegove navzočnosti Na todr/T Skrik "ali lo 2agna>* ^ DHok'or “m »tovS: te*, id vedel, da se razpravlja o službe redu. Klerikalci zopet vpijejo- »Saj ie _____ Štibler: Pismo Vuka Karadžifo knezu Milošu Obrenoviču. bil vaš prijatelj Osterc med nami, pa naj bi vas poklical, da bi bili navzoči!« Prepiranje med komunisti in klerikalci je postajalo vedno bolj živahno. Socljalni demokrati so pri zmerjanju komunistov pomagali klerikalcem; posebno g. Lab je bil glasaa Zaključek seje. Ostala opozicija (NSS, NNS in JDS) se ni udeleževala prepirov med klerikalci, soc. demokrati in komunisti Ostala je mirno na svojih prostorih, odločena, da zapusti tako] zbornico, kakor hitro se prlčna razpravljati o proračunu mestnega zaklada. Župan g. dr. Perič i* moral uvideti, da za obravnavo proračuna nima kvalificirane večine. Z Izjavo, da ni oženjen ne z županskim stolcem, ne z mestnim magistratom, je zaključil že ob pol osmih zvečer javno sejo In naznanil, da se bo obravnavaj dnevni red tajne seje. Se po zaključku javne seje se ie vršilo vsevprek splošno prerekanje med »večir.ar-ji«. Klerikalni obč. svetovalci so odkrito Izjavljali, da nimajo nobene vere več v dela zmožnost obč. sveta In da ni razpust daleč. Iz tajne seje. Tajne seje so se udeležili tudi komunisti. Potek seje je bil miren in so se na predlog personalnega odseka spreje.i ti-ie sklepi; Pisarniški ravnatelj Jernej Boltar se s 1. febr. 1924 stalno upokoji Prizua se mu stalna pokojnina ter se mu izreče za 43 in poiletno službovanje zahvalo obč. >veta. — Nadpaznik dohodarstvenega urada Ivan Lozej, Martin Kocjan In Anton Strnad se s 1. lebr. 1924 se stalno upokoje. — Začasna dohodarstvena prejemnika Ipavec Janko in Terček Janko ter preglednika Ignacij Krištof in Jakob Mesojednik se imenujejo s I. januarjem 1924 v isti lastnost! stalnim do-hodarstvenim uslužbencem. — Magister Hinko, cestni nadzornik, se s 1. iebr. 1924 radi bolezni upokoji — Magistratni komisar dr. Anton Kodre se s 1. febr. 1924 pomakne v VIII. čin. razred kat. A, v službeno dobo se mu vštejejo dvojno vojna leta, t. *. doba od 1. avg. 1914 do 1. okt. 1918. — I.auier Ivanu, mag. podravnatelju se prizna pokojnina za njega in njegovo rodbino v isti izmeri, kakor pristoja uslužbencem kat. A. V. čin. razieda z izrecnim opozorilom, da ostane izven staleža ter brez vsakega pre-judica za imenovanje na mesto mag. ravnatelja. — Koncipistu Herbertu Svetlu se dovoli v svrho praktičnega izpita 4 mesečni dopust. — Prof. Škerlj Stankotu na liceju se dovoli dopust za šolski semester 1923-24 ob prejemkih, če predloži reverz, da bo najmanj 5 let služil na liceju. — Začasni s'uga Furman Janko se s 1. iebr. 1924 stalno namesti v I. plač. stopnjo, kategorije siug. — Potokar Gabrijel se namesti stalno s l. januarjem 1924 v staiež slug, in sicer v I. plač. stopnjo. — Perdan Ivan se namesti stalno v staiež slug v III. plač. stupnjo. — Na podlagi sklepa taine sele občinskega sveta z dne 16. oktobra 1923 se ti-le ofici-janti in ofici.antinje uvrste v uradniške či-novne razrede: 1. oficijaniinje s srednješolsko Izobrazbo v kategorijo B: Jereb Amalija v Xfl čin. razred, Grošelj Franja v X/1 čin. razr., Dolenc Ana v XI 2 čin. razred, Babšck Franja v Xl/2 čin. razred, Ocepek Emibja v XI 2 čin. razred. Vsled dobre kvalifikacije tudi še v ka fegorijo B: Pirh Slava v Vlili cin razr., Baji Marija v IX. 2 čin. razr., Oaiiac Bebia v lX/2 čin. razred. 2. Oficijant! brez srednješolske tzobraz be v kategorijo C: Rakovec Fran v 1X 2 čin. razred, Ažman Ivan v IX/2 čin. razred, Vičič Mirko v 1X/1 čin. razred, Poljanec Fran v XI3 čin. razred, Kovačič Fran v X 2 čin. razred, Zirkclbach Ivan v XJ[ čin. razred. Medved Ivan v XI/1 čin. raVed, Vavpotič Alojzij v XI/1 čin. razr., Zupanc Ana v XI1 čin. razr., Mathian Jesipina v XI/2 čin. razr., Spinar Ana v XI2 čin. razr„ Konjar Pavla v XI/2 čin. razr. Izjemoma z ozirom na dobro kvalifikacijo v kategorijo C: Matjašič Josip v XI. 1 čin. razr., Pardubsky Alojzij v XI I čin. razr., Doberiet Rajmund y XI/1 čin razr., Čadež Matej v XI/1 čin. razr., Košli Frac v XI/1 čin. razr. Oflcijantom in oficijantinjam brez srednješolske Izobrazbe se naroča, da napravijo strokovni pisarniški Izpit tekom enega letu ker drugače ne morejo napredovali v višji čin. razred, oziroma plačilno stopnjo. Dnevne vesti. KAJ BO Z DRŽAVNIMI UPOKOJENCI? Časopisje prinaša poročila o prizadevanju organizacij javnih nameščencev za zboljšanje plač. Upravičeno prizadevanje! O tem ni dvoma! Noben javni nameščenec ne more danes izhaiatl s prejemki ki tih dobiva! Pogrešam pa, da bi g* kdo kaj prav posebno zavzemal tudi za upokojenca. Le tu in tam se jih mimogrede omenja. To ni pravično. Ako že aktivni državni nameščenec ne more Izhajati s svojo plačo, kako naj izhaja upokojenec, ki Ima še nižje preiemke. Pomisliti je tudi da upokojenec nima kakor aktivni nameščenec po stanovanjskem zakonu prvenstveno pravico do »tanovanja. Upokojenca lahko zadene nesreča, da se mu podraži stanovanje. Če pa ne more plačati, mu ne preostane drugega, da se izseli. Poleg tega nastanejo za upokojenca večji stroški tudi z nadlogami starosti, z boleznijo, ki star.e veliko denarja. Ugovor, da države to ne briga, ne drži Upokojenec ne prosi mogoče od države miloščine, če zahteva prejemke, ki naj omogočijo življensko možnost njemu In njegovi družini. Javnemu nameščencu »e je ob nastopu njegove službe zagotovilo, da bo za starost preskrbljen. Če je potem nameščenec vse življeme pošteno delal in trudil se, nikakor ni socijalno pravično, da se ga v starosti, ko so opešale njegove moči, pusti na cedilu. Mnogo nas je upokojencev, ki smo bili vso svojo službeno dobo dobri Slovenci in to navzlic nemškemu pritisku bivše AvstrFe. Kaj se je pa reklo, čutiti se Slovenca v bivši avstrijski javni upravi, pa vsakdo ve. Posebno tisti slovenski uradniki, ki so službovali na naši severni meli in branili slovenski jezik v uradih pred germanizacijo, so morali pretrpeti marsikatera zapostavljanja. Upokojenci gotovo nismo zaslužili, da se nas danes plačuje za naše svoječasno narodno delo s preziranjem in s slabimi pokojninami. Težko je najti upokojenca, ki bi ne imel poleg sebe skrbeti tudi za večje, ali manjše število otrok. Kako naj sedaj upokojenec prt svojih pičlih dohodkih skrbi za vzgojo otrok? Ali ni v interesu države, da tudi upokojencem da možnost, da vzgoje svoje otroke za koristne člane družbe! Ta ali oni upokojenec si je tekom let prištedil. ali boljše rečeno pristradal nekoliko denara, da si je kupil hišico ali malo posestvece. Taki upokojenci so prišli z uzakonjenjem nove službene pragmatike iz dežja pod kap. Za zvišanje plač javnim nameščencem so se zvišali davki, ki pa prav tako zadenejo upokojence, ki posedujejo nepremičnine. Kolikor so se upokojencem zvišale pokojnine, toliko imajo sedaj plačati več davkov. Slabo spričevalo za našo državo je, da so avstrijski javni nameščenci bolje plačani od naših. Tudi glede upokojencev se V Avstriji nič posebej ne pogaja in razpravlja. Velja načelo: Za kolikor odstotkov se zviša ali zniža plača aktivnim, za toliko odstotkov se zvišajo ali znižajo prejemki upokojencev. Edino pravično načelo 1 Upokojenci prosijo poslance, vlado in organizacije javnih nameščencev, da se zavzamejo za obupni položaj upokojencev. Posebno aktivni javni nameščenci naj spregovore svojo odločno besedo v korist upokojencev. Prav ti naj pomislijo, da bodo tudi sami enkrat upokojenci in da jim bo težko, če bodo morali na večeru svo ega življenja stradati in se razcapani potikati po svetu. Dr. K—1 Crmljenski. — Gledališki igralci pri prosvetnem ministru. Deputacija gledaliških gralcev je te dni posetila prosvetnega ministra in mu predložila prošnjo za čimprejšnjo rešitev zakona o gledališčih in gitdal ških igralcih. Obenem je deputacija prosila, naj se igralci klasificirajo po tem novem zakonu in ne po zakonu o meščanskih uradnikih.. — Zakonski načrt o srednjih šolah je bil te dni dovršen in bo v kratkem predložen zakonodajnemu odboru. — Odlikovani dobrovoljcl Pred nekaj dnevi smo poročali o češkosovaškem odlikovanju večjega števila jugoslovenskih do-brovoljcev. Kakor smo zvedeli, so bili od Slovencev odlikovani sledeči dobrdvoljci: £g. Janko Bukovec, Stane Vidmar, dr. Gašper Pekle. Blhž Lx>gar, Franjo P«ric, Ljudevit Pucelj. — Za pomočnika generalnega direktorja državnih železnic je bil imenovan g. Evgen Deročo. — »Novi Dobi« sporočamo, da smo kljub ponujani senzaciji obzirni in da spo- Ljubljac«, 30. januarja. ročlmo imena obeh generalov le ustmeno uredniku »Nove Dobe«, če se potrudi do nas. Kakšno pa bo naše stališče v bodoče, je pa seveda odvisno od obeh generalov In tudi od — »Nove Dobe«. — Poslovilni večer zaslužnemu nmžu. Dne 30. januarja »o prlreddi bivši južn^že-lezničarji »volemu prvemu ravnatelju g>sp. Viktorju Bračiču povodom njegove upokojitve prav lep ln prisrčen poslovilen večer v prostorih »Kazine«. Z veliko požrtv-va -nostjo sta sodelovala pevski zbor in orke-stei »Zveze iugosl. železničarjev«. Po o-,-zdravnem govoru inž. Sege sta se v lu.enu osobja poslovila od g. Bračiča višja nadzornika Sajovic ki Dobovišek ter v pte-srčnlh besedah omenjala zasluge g. Bia^iča tako v železniških, narodno-gospoda: ^kih kakor tudi v personalnih zadevah. Burne ovacije so bile dokaz, da se poslavlja mož, ki ni imel sovražnikov. Mariborske službene edlnice so poklonile s avljencu prekrasno darilo. Dočim je prometni kontrolor Frole v šaljivih, je Kragelj ml v resnih .globoko zamišljenih verzih spominjal se delovanja slavljenca. Slovenske železnice izgube v osebi ravnatelja V Bračiča nenadomestljivega strokovnjaka. — Upokojenja pri železnici. S 1. februarjem t. 1. stop/ta v pokoj Viktor Bračič, obratni ravnatelj, in Andrej Vrečko, ravnatelj bivšega obratnega ravnateljstva južne železnice. Ker pričakuje enake rešitve svoje prošnje še ravnatelj inž. Sega, bodo na čelo nove direkcije drž. žeL v Ljubljani prišli sami novi možje. — Vojaški oblasti v blagohotno upoštevanje! Piše se nam: Sedaj je precej akademikov, ki bodo to leto dovršili svoje študije in bodo morali avgusta meseca odriniti k vojakom. Ločiti moramo pa mea ta-kozvanimi borci in neborcl. f vi t. J. borci morejo po devetmesečnem službovanju doseči čin rezerv, podporočnika. Neborcl pa po vojaškem zakonu ne morejo postati rezerv, oficirji. Zato nastane vprašanje, ali bi ne bilo prav, da se tudi dijakom nebor-cern omogoči čin rezerv, oficirja. Kajti nikakor ni prav, da so ti dijaki, ki imajo to ali ono telesno napako, v napredovanju zapostavljeni. Zato mislim, da bi se dalo temu zlu odpomoči na ta način, da bi tudi te dijake odposlali v vojaškoupravno šolo, kjer bi se usposobili za vojaškoupravne posle in na ta način dosegli rezervni oficirski čin. Tudi v interesu vojaške uprave bi bilo, če bi zlasti v slučaju vojne imela dobre upravne oficirje. Dosedanja praksa, da se ti dijaki neborcl tlačijo po pisarnah 9 mesecev in se jih potem odslovi s činom kaplara, gotovo prikrajšuje dijake neborce. Zlasti pa to velja za dijake neborce letnika 1898, ki so že celih 29 do 33 mesecev sedeli po vojaških pisarnah. Za te slednje M se mogoče napravila izjema na ta način, da bi se jih postavilo v rezervo. — Eden v imenu prizadetih. — Polovična vožnja za udeležence cvetlične razstave v Mariboru. Na prošnjo kreditne ln stavbne zadruge »Mojmir« ie direkcija državnih železrric z odobrenjem ministrstva saobračaia dovolila za udeležence občnega zbora »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo« in vrtnarsko razstavo dne 2. in 3. februarja. Popust velja za potniške in brzovlake v času 1. in 3. februarja. Udeleženci kupijo pri vstopnih postajah cele enosmerne karte do Maribora, ki se jim žigosajo z mokrim dnevnim postajnim žigom. Te karte veljajo tudi za vožnjo nazaj, ako se udeleženci Izkažejo s potrdilom predsedstva, da so se udeležiti občnega zbora odnosno razstave. — Nameravan! obisk naših parlamentarcev oteka Krf. V beograjskih parlamentarnih krogih se ib začela akcija, da obiščejo parlament in vsi uglednejši politiki in narodnjaki na svečan način otok Krf in otok Vid, kjer je pokopanih okoli 30.000 umrlih srbskih vojakov. Po svečani manifestaciji na obeh otokih bi se cela ekspedicija vrnila preko Grčije, Carigrada in Sofije v Beograd. — Za zboljšanje Invalidskega vprašanja. Delegacija izvršnega odbora Udruže-nja vojnih invalidov Iz Ljubljane je odpotovala danes v Beograd na plenarno sejo. Z ozirom na današnji skrajno nepovoljni položaj vojnih žrtev misli Izvesti energično intervencijo pri ministru za socijalno politiko glede poboljšanja gmotnega stanja ter v slučaju nepovoljnegu uspeha zaprositi za avdljenco pri Nj. Vel. kralju, da mu razloži stanje bednih invalidov, vdov in sirot, v Sloveniji. Tudi misli nastopiti pri strankinih klubih, da se zavzamejo za zboljšanje stanja in jih zaprositi za pomoč v borbah, ki jih mor* udruženje vodit! proti v*** »tavljenlra nam zaprekam. Zahtevala b* energičnega nastopa proti krivicam. Izvršenim pri redukcilah, špecljalnl komisiji at pregled in razdiranju Invalidska uprava. O uspehih delegacije bo »poročeno. — Zdrav petnajstletni deček I* zatečenega ozern ja bi rad vstopil kot učenec t kako trgovino najraje v železninsko. Klor bi bil pripravljen »prejeti dečka, proslmd, da javi svoj naslov Pokrajnskemu odboiu Jugoslovenske Matica v Ljubljani Prad škofijo 21/1. — Železniške nesreča v pretečenem letu. Prometno ministrstvo ie zbralo podatka o železniških nesrečah v pretečenem leto, V pretečenem letu ja glasom podatkov trčilo okoli sto vlakov, večinoma v Srbiji JM Bosni. . . ■ — Nesreča na morju, T* dni sa Ja odpeljalo Iz Komiša v Viševo 6 ribičev. Blizc Viševa jih je zajel vihar, ki je prevrni čoln. Dva ribiča sta vtonila, ostala štiri p* ie rešila neka mimoidoča jadrnica. — lzmcnlava denarja. Komisija, ki H izmenjavala denar v tretji coni 1* ta dni končala s svojim delom. — Novomeška vesti Pri v o 111 v a I davčne ocenjevalne komisija J* zmagala napredna lista in sta Izvoljena gg Edmund Kastelic, pos. in trgovec v Kandljl ter Rudolf Fa'eschlnl, pos. in lesotržec V Straži. — Tukajšnji »Sokol« je letos uaš vse marljiv. 2e četrta njegova prireditev bo »Akademija« v petek 1. februarja v Narodnem domu. Spored je zslo zanimiv, 17 točk: telovadba, ples. rotundne vaje. deklamacije in orkestralne točke. Sodeluj* novomeški salonski orkester pod vodstvom g. J. Poule. — Naslednji dan uprlzor* ljubljanski akademiki Schbnthano-vo veseloigro v štirih dejanjih »Ugrabljen* Sablnke«. ki jo je posdvenll E. Gangl. Obakrat po predstavah ples. — Trgovska šola pripravlja »Lady VVlldermere«. — V dobi občnih zborov smo. Tako so Imeli dne 27. januarja invalidi svoj občni zbor, za dne 14. febr. pa ga sklicuje podružnica Koia Ji: go sl. Sester. V nedeljo 27. jan. Je imela tud! JDS v Narodnem domu javno politično zborovanje, na katerem je bil glavni govornik bivši minister dr A. K r a m e r. Udeležbe je bilo pričakovati večje. — Nevarnega jetnika imajo sedaj v tukajšnji jetnišnicl. Razupiti Kum* ie pravi angel proti njemu. Je to Jože Željko. nepoboljšljivec, ki je znan že vsem dolenjskim in belokranjskim zaporom. V Metliki je všel iz ječe. Ko so ga tu zaprli, se Je nekoč zabarikadiral v celici z razbito železno posteljo. Skurlral ga je paznik Iz kurilnice, ki mu je pomolil zelo razgret železen drog v celico. Upornik se je na njem ve* opekel ter od bolečin plesal po celici medtem so mu barikado razdrli ln ga spravili drugam. Nič ni bilo varno pred njim, vse je lomil in razbrial, kar se Je dalo. Zadnje dni je iztrgal službujočemu pazniku Franu Del Cortiju, starejšemu, resnemu In nadvse korektnemu možu, ki ga )e hotel odpeljati Iz temnice v navadni zapor, ključe, da bi pobegnil Paznik skoči za njim, jetnik pa navad nenadno nanj, potegne mu iz nožnice bajonet ter sune ubogega paznika v prsa. To se je zgodilo tako bliskovito, da Del Corti tega niti opazil ni. Mislil je, da ga J* sunil. jetnik le s pestjo. Zapazil pa le v lopovovi roki bajonet, začutil le tudi neko sabost in bolečino v prsih, ter se šele zdaj zavedel, da Je ranjen. Štirje pazniki so Imeli opravka, da so nasilnežu odvzeli orof-Je ter ga vtaknili v železni jopič. Nadeli so mu okeve In zdai mož misli temne misli v temni luknji. Paznik ie v bolnišnici; rana ni nevarna ln se mu stanje že boljša. — N a Trški gori po zidanicah zopet kradelo.. Pretečene noči so napravili spet mnogo škode. Fkisestniku Olobelniku iz Bršljina so razbili gorenji del zidanice, ker v klet niso mogli, in odnesli so slamnate žimnice, masi meso in nekaj obleke. Ker so morali od tam žejni, so s! v bližini privoščili božje kapljice. — Včeraj se le sklenil na naših šolah I. semester. Klasifikacija le vobče izpadla bolje kot se je pričakovalo. Prlhodnle poletje se prične v pondeljek 4. februarja. — Celjske vesti. — Olepševalno društvo v Celju priredi v nedeljo 10. februarja ob 14. url v sokolski telovadnici tombolo v korist društvene blagajne. Dobitki za tombolo so lepi. — »Zakleti princ«, mladinska predstava, katera 9e I* igrala že minulo nede'jo z dobrim uspehom, se ponavlja jutri v soboto dne 2. februarja ob 4. uri popoldne v mestnem gledališču. — Stanovanjska oblast Minister za socijalno politiko je Imenoval predsednikom stanovanjske oblasti v Celiu policijskega svetnikh dr. Ivana Senekoviča ter dr. Ernesta Kalana kot člana, in Drago Kralja kot namestnika, oba iz vrst hišnih posestnikov, Stefana Laha kot člana, ln Franca Jelena a« Kadar (Nadaljevanje.) Wret*ar nast°P‘i° taki dogodki, ne ^ narJ«6 zana^at* n‘ti na sultana, niti Mrs|ux ,n® akte in prisege, a še manje ijo;1* *ke ‘n na soldate in na gar-^Ner&. ’,v knanio v Evropi *aiija sv • na.rod odstavUa in pre-stvo n°*e kralje, kateri so kralie-[*’kaj x„.edili 0(1 t»sve kolikih dedov; S^nJiniaS * Srb,iii’ kier se vsl liud*e % so ni? xčasa> ko st« tudi vi bili to, * Vann še sedaj’ in tarejo trditi da Vb, lJ! Gospodarstvo in oblast in pra-'tnjj k ?b0 mislite, da imate nad njim Vvojn J1 ,s svojim trudom in imetjem, Vas oni 1-0 ln s sv°i° družino, in da ^ niso svojevoljno voliii, nego so flj e, ?e *■ 1826 i* MCoš začel nekoliko lju-pirati kot evropejske vojake, dasi-“ m imen niti lednake obleke, niti Pu k. A 1, 1829 Je slišal Iz poročil, ^i*kser SiMdh^-^1 .nJtl ^nake obTeke. “ nTtl se •<«0 1!USka 8arda blie * Turk1. Pa je L Hura P‘,SmeD° wvelle za se8‘avo svo- Uud, MV,«č‘rnlk0V ,n dru8lh znat-19 “3 300 Gardistov In ju postan* t a-’ bt>do Živeli Gosposko ln Toda v»* iiv*l° ka-W r38* soldatf in preklinjajo svojo srečo domu ,V'nomfr dogovarjajo, da pobegnejo njihovi brat? da ŽiV6, kakor ostaU vas samo po vaši volji prisiljeni potrjevali1* (jaz to Vaši Svetlosti samo kratko navajam, a vi bolje veste, nego jaz, kaj je narod in kako razume vsakdo pri takih dogodkih govoriti, samo če dobi možnost);** razun tega vi ni- “ Istina je, da ima Miloš neko'iko aktov, v katerih ga narod voli za svojega gospodarja in upravitelja; toda tam kjer človek mora voliti to, kar drugi hoče, tam ni volitve v pravem smislu. Vse najznatnejše skupščine v Srbiji za Miloševega vladanja so bile sestavljene samo v svrho, da se Miloš v svojem činu in gospodstvu potrdi. Pred vsako skupščino je Miloš najprej pripravil vse ono, kar le hotel, da se na skupščini potrdi. Nato je poslal enega svojih svetovalcev, ki je povedal, kaj gospodar želi, a skupščinarji to takoj napišejo in podpišejo. Ce bi on bil kedaj dejal, da se naj njegov konj Izvoli za srbskega metropolita, bi nihče ne smel reči. da je to sramota in greh; samo za svojega kneza n* bi smeli nikogar drugega izbirati razun njega, pa de bi jim tud! sam drugače svetoval, kajti vsi bi mislili da jih samo Izkuša. — Miloš je zvedel, da prihajajo poslanci na Francoskem in na Angleškem na skupščino s polnomočji, pa 1, 1830 Istotako zaukaže svoji pisarni napisati polnomočja in poslati narodnim poglavarlem, da se Legitimirajo, ko pridejo v skupščino. A da bi bilo čisto po angleški ali franooskl, j»šlje pisarje, da pred otvoritvijo pregledajo in odvzamejo polnomočja poslancev. 10 Miloš narod običajno imenuje živino brez repa- ki ne zna. kaj govori la brez kakor niste sami pravi gospodar do-žeie in naroda, nego imate nad seboj dva velika carja, ki ne moreta mirno glodati, da se narod proti vašemu vladanju pritožuje. Kar pa se tiče služabnikov, soldatov in garde, mislim jaz sledeče: Težko onemu vladarju, ki za to drži služabnike, soldate in gardei, da ga čuvajo proti lastnemu narodu! Največje varstvo mora biti vladarju v njegovi deželi narodova ljubezen, zadovoljnost z njegovim vladanjem in prepričanje, da mu (t. j. narodu) more biti po vladarjevi smrti samo hujše, a ni-kako bolje. Korist pravitelstva (vlade) je tako velika in važna, kakor narodne pravice. Poglejmo jo samo od treh strani: smisla spušča svoj glas v zrak; tudi ga imenuje nehvaležnega psa, kateremu ni vredno storiti nekaj dobrega. V istini je smešna In čudna stvar: Človek, ki se je rodil v največjem siromaštvu in odrastel kot pastir tujih koz, ovac, svinj ln goveda, a 1. 1815 ni imel niti 200 dukatov da se odkupi %d Turkov, je s pomočjo naroda prišel do silnega bogastva. Ne samo, da danes tisoče dukatov razmeče za sablje, nože ln obleko in za vse, kar mu 9rce poželi, za blizu 200 ok (oka Je kilogram In četrt) dukatov Je kupil vasi, po celi Srbiji st je postavil dvore In živi kakor pravi pozemeljskl bog. In vendar trdi, da narod ni hvaležen In da ga ni nagradili Radi te nehvaležnosti Je Miloš I, 1830 na skupščini v Kragujevcu ubogi narod, s katerim ravna, kakor s svojo živino. Javno karal in psoval 1. Danes v Srbiji pravitelstva v pravem smislu besede sploh ni, nego ste vi sami celo pravitelstvo: Kadar ste vi v Kragujevcu, je tudi pravitelstvo v Kragujevcu; kadar ste vi v Požarevcu, je tudi ono v Požarevcu; kadar ste VI v Topčideru, je ono istotako v Topčide-ru; kadar ste vi na potovanju, je tudi ono na potovanju; a ako bi vi jutri bog varuj, umrli (kar nekoč mora biti), bi umrlo tudi pravitelstvo in potem bi bil gospodar oni, ki je močnejši. Sedaj vam odkrito povem: Ko sem bil tam pri vas, sem vselej, kadar ste zboleli, živeJ v največjem strahu, da umretei, ker vem, kaj bi potem moglo biti z vašo familijo in z vašimi prijatelji in z vašimi privrženci. 2. Ako bi se v Srbiji postavilo pravitelstvo, bi dežela dobila zaupanje pri državah ih privatnih ljudeh,31 kar bi pravitelstvo najprvo premislilo, kaj hoče obečati ali napraviti a kadar bi nekaj obljubilo ali napravilo, tedaj bi se tega krepko držalo (po oni narodni pri-slovici: »Carska (namreč beseda) se ne preklicuje«, kar se ne reče samo za carje, nego za vse vladarje in tudi za pravitelstva); tedaj ne bi bilo potrebno obečati zdravnikom po 600 tolarjev ** Miloš J« tako lažniv, da se človek ne more nasloniti niti na njegovo besedo, niti njegovo prisego aii uredbo. Pa mu tudi nihče, ki ga pozna, ničesar ne veruje. Ce izda naredbo, takoj govore njegovi dvorjani med seboj, da ne t>o dolgo trajala na leto,33 (a tudi vkljub taki ponudbi nihče rad ne pride), nego bi po objavi pravitelstva prišlo v Srbijo zdravnikov za 300 tolarjev, kolikorkoli bi se jih potrebovalo in bili bi mnogo bolj za<> dovoljni, nego so oni današnji z obeča-nimi 600 tolarji. Istotako bi potem razun zdravnikov prišli v Srbijo brez poziva še drugi pošteni znatni in korist* 33 Miloševi zdravniki hnajo že od 1819. leta po 600 tolarjev t. j. po 1200 srebrnih goldinarjev na lfto. Tako plačo Imajo le št Miloševi bratje, a nijeden drugi činovnilc. A to se je zdravnikom samo obečavalo, toda malokomu tudi izplačalo. Spominjam se, da je odšel i. 1811 nek grški zdravnik, ker so mu začeli plačo zmanjševati vkljub pogodbi Toda tudi za najmanjšo plačo pri Milošu zdravnikova dolžnost ni le, da prid* dnevno enkrat ali dvakrat in vidi, če J* zdrav, pa da ga leči. ako je bolan; nego zdravnik mora vstati pred zoro in biti celi dan pri Milošu (največ na nogah). Mora pit! In jesti, kar se pred njega postavi. Včasih mora Miloša celo obuti Kadar Miloš noče, da se govori, mora doktor molčati, a kadar M loš hoče razgovor, zdravnik mora govoriti, pa če bi mu se tudi ne hote'o. Mora Pomagati zasmehovati koga In mu se rogati in Cesto dopustiti, da Miloš tudi z n|im zbija šale. Ako Mitoš ukaže, zdravnik niti s svojim najboljšim prijateljem ne sme govoriti. A pri vsem tem ga lahko vsak trenutek požene Iz službe, med tem ko zdravnik sam ne more ustiti službo, vsaj ne brez psovke alL^motenja od strani Miloševe kot namestnika, oba iz vrst stanovanjskih najemnikov. Stanovanjska oblast, katero le sestavil v svoji seji dne 18. januarja t. I. ceiiski občinski svet, Je z imenovanjem nove stanovanjske oblasti postala brezpredmetna. — Celjska drsališča so zadnje dni vsled ugodnega zimskega vremena odprta. Mladina se jih pridno poslužuje. — Mariborske vesti. Tukajšnji odvetnik g, dr. Lipoid se preseli s svojo pisarno v Šoštaričev« hišo v Cankarjev1 ulici 1. Nlegovo dosedanje pisarniške prostore prevzame odvetnik g. dr. Leopold Boštjančič. V dosedanjih prostorih k. dr. Boštjančiča otvori odvetniško pisarno upokojeni sodni »vetnk k. dr. Anton Mulel. — Zupan bratislavski dr. Okanik je poslal potom tajnika bratislavske Lige k. Hudečka mariborskemu županu K. firčarju pismo, v katerem v Izredno prisrčnih besedah poudarja svoja prijateljska čustva in simpatije do Maribora. Župan dr. Okanik pošilja svoje pozdrave ustanovitvi Ciškoslovaške-lug >s<> venske lige v Mariboru in izraža svoje obžalovanje. da se ne more osebno udeležiti ustanovnega občnega zbora, ki se vrši dne 31. januarja zvečer v Mariboru v Narodnem domu. — V pondcljek dne 4. februarja t. I. predava KČ Črnič iz Zagreba v kazinski dvorani o sedanjosti in bodočnosti našega pomorstva. — Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi dne 1. februarja svoj letošnii občni zbor v Mariboru. — Pne 2. in 3 februarja t. I. priredi Džamonjevo vrtnarsko podjetje »Vrt« veliko cvetlično ,-azstavo, čije čisti dobiček je namenjen gradhi doma za brezstanovanjce in doma za tuberkulozne reveže. — Ptujske vesti. Dramatično društvo v Ptuju priredi dne 3. februarja ob 3. uri popoldne in 4. februarja ob pol 8. uri zvečer v mestnem gledališču narodno igro v petih dejanjih »Rokovnjači«. — V nedeijo dne 27. jan. sta se vrača a z Brega dva mesarska pomočnika v Ptuj okoii pol 11. ure zvečer. Ko sta prišla do polovice dravske- ta mosta, sta bila napadena od vijakov, kerlec Karel, mesarski pomočnik pri tuk. mesarju Liki, je bil ranjen na glavi ter na levi rami z bodalom. Cela zadeva ie naznanjena na komando mesta. — Neznani storilec je dne 28. jan. med opoldanskim odmorom iz nezaklenjenega dvorišča trgovca K rak e rja v Krekovi ulici št. 7 pokiade 66 metrov belega Sifona. Pred 14 dnevi ob Isti uri je bilo pokradenih 4u komadov fi- nih ženskih naglavnih robcev. Policija stro-go zasleduje uzmoviče. — V Spodnji dravski ulici bo otvoril tuk. klepar Frank svojo delavnico in trgovino. — Neznan žepar je ukradel v čakalnici v Šiški pred odhodom kamniškega vlaka po. sestnku Ivanu Merkucu z Iga planeno amerikansko listnico, v kateri je Imel dva bankovca po 1000 Din In raznih bankovcev za 2500 Din. — Kdor rabi plin — štedl s časom In denarlem! Dokaz bo prlneScn pri poskusni kuhi s plinom dne 1. februarja ob 5. uri popoldne v telovadnici Mladike (vhod Subiie-va ulica). Opozarjamo vse cenjene irospo dinje, katere ne poznajo prednosti oliui proti drugim kurivom, da se udeleže zan’-mivega predavanja — Modna krojna šola za dame in gospode. V mesecu februarju se vrše dnevni in večerni tečaji za šivilje in krojače. Za dame, ki nivo šivilje se prirejalo posebno lahki tečaji. Pouk v šivanju! Vsaka dama lahko Izde uje svojo garderobo. Prikrojevanje vseh vtst moških in damskih oblek strankam, ki žele kroj po modelih, tudi po meri! Posebni preizkušeni, najelegantnejši kroji za gospode Pouk v krojenju obleke za častito duhovščino. Lastni slovenski zvezki za pouk v p>ikrojevanju (Tudi za nešivllie.) Razpošiljam modne žurnale vseh svetovnih akademij. Korespondenčni učni tečaji. Models les plus ricents de Pariš et de Londre. Ljubljana. Zidovska ulica 5. Kronika. k Neroden voznik. Na Ižanski cesti Je zadel voznik dvovprežnega voza Jarc iz Crne vasi z vozno tehtnico v voziček mlekarice Marije Prekove. Voziček se je prekucnil in se je razlilo okrog 40 litrov mleka. Prekov n Ima okrog 120 Din škode. k Zapuščena matL Predsnočnjem okrog 4. ure zjutraj je našel stražnik v nekem javnem stranišču brezposelno služkinjo O-go Tišina. Dekle je porodilo 6mesečno dete. Porod jo je prehitel na poti v bolnišnico. Stražnik je poklical takoj rešilni voz In «o prepeljali zapuščeno mater v porodnišnico. k Embrio. V bližini tovarne Vojnovič na Viču so našli v Oradaščici embrio moškega sptfa, 5 ali 6 mes. star, posledica tajnega splava. Primorske vesti. p »Edinost« o sobotnih razbijačih. Tržaška »Edinost« je priobčila poročilo o so* botnem protestnem shodu v Ljubljani. Moralno oporo, ki so jo dali razbijači našemu jugosiovenskemu živliu v Italiji, naj pokažejo sledeče besede tržaške »Edinosti«: Mi s svoje strani izjavljamo: Kdo ie povzročil ta — kar naravnost bodi povedano — škandal. za to se ne menimo. Ce se v Ljub jani celo na manifcstacijskih shodih v prilog lastnim bratom ne morejo vzdržati prepirov, potem je to znak, da je njihova ljubezen do nas veliko manjša, nego njihova strankarska strast. Ce se ne morejo brzdati niti ob takih prilikah in vršiti zborovanje na dostojen način, potem pa je že boljše, da ostanejo doma in da ne blamirajo sebe in nas pred vsem svetom. p Odpustitev slovenskih sodnikov. Razen več sodnikov po deželi, ie bilo odpuščenih z goriškega tribunala in goriške pretu-re 6 sodnih svetnikov. Razlogi so nepoznani, oziroma so pač isti kot pri vseli ukrepih proti našemu narodu — In sicer narodnost. Ta ie kriva, da so Jugosloveni v Italiji skorajda izključeni Iz vseli državnih služb. V državnih službah je e še nekaj izjem. Našo nteligenco hočejo Italijani nn vsak način izstradati ali jo prisiliti, da se izseli, da bodo la?je po mili volji gospodarili s preprostim liudstvom Zaenkrat hočemo naclas'ti samo mnterijeliv' škodo, ki jo trpi vsled teea naše ljudstvo. Kamor pride slovenski kmet, naide samo Itnlijane, ki jih ne razume. Ako nnče utrpeti večje škode in zadostiti svoji državlianskl do žnosti ali si poiskat' pri sodišču ali drugod svoje pravice. se mora obrniti na tolmača ali zakotnega pisarja. Ta pa ne dela zastonj in Izdatki so nrtddavki za na-ega človeka. P Postopanje napratn primor?I;im prosvetnim društvom ItaMiani začeli ljuto gonjo proti izobraževalnim društvom na Goriškem. Pek« ih ie da je društveno življenje tako bohotno uspevalo in s tem paraliziralo njihove asimilacijske namene. Že v pretečenem letu so Iroteli dati vsem društvenim prireditvam italijansko obležje s tem. da ie morala biti prva točka dnevnega reda italijanska. S tem pa niso dosegli svojega namena in podeželske prireditve so kljub vsem oviram pokazale, da žive tam trdni Slovenci. k: hočejo ostati zvesti svojemu narodu Goriški podprefekt pa ie krat-komalo prepoveda vsako dmštven) delovanje na Vipavskem. dokW ne bodo potrjena društvena pravila. V to s jamstvo, da bodo delovali v mejah društvenih pravil.« Spričo takih odgovorov je Skoda izgubljati vsako besedo Radovedni smo, da-li se bodo razmere s sklenitvijo sporazuma spremenile. a I pa bodo ostali Slovenci še nadalje brezpravna raja? Šport. — Glavna skupščina Ljublj. nogomet, podsaveza se vrši v soboto 2. febr. ob 14. uri v srednii sobi hotela »Štrukelj« (vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice). — SK Slovan sklicuje za nedelio 3. februarja v salonu restavracije »Pri roži« (I. nadstropje) članski sestanek v svrlio sestave kandidatne liste odbora za redn' občni zbor, ki se vrši dne 17. februarja ob 10. url dopoldne istotam. — Tajnik. KAM 9. FEBRUARJA? V NARODNI DOM! NA ŠP^PTNI KARNF.VAJ f Društvene vesti. — Elitni tehniški ples. ki ga orired akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov (A. D. J. T.) pod pokroviteljstvom Udruženia jugos ovenskih Inžrnerjcv in arhitektov. sekcija Ljubljana, in častnega damskega komiteja, se vrši v torek dne 5 februarja v vseli prostorih Narodnega dr-ma. Pričetek ob pol 9. uri zvečer: oficijoV.i sprejem od pol 9. do 9. ure. Čisti dobič.k je namenjen izpopolnitvi strokovne dru4i‘»»««MM»»M»l‘«*MM MMMMMM—«« četrtek 31. jan. petek 1., soboto 2. in v nedelio 3. februarja 1924 Peklenski stroj Velika detektivska senzadla v 6 ciejamlh v slavni vlogi HILL. — Izredni občni zbor Narodne galerije Je bil včeraj v srebrni dvorani »Untomi«. Izredno dobro obiskan občn! zbor Je otvoril predsednik Narodne galerije g. Ivan Zorman. V daljšem govoru je stvarno pojasnil namen današnjega občnega zbora, ki mora odločiti, če pride Narodna «aler,ja pod Izključen vpliv aktivnih upodabljajočih umetnikov ali pa jo vodijo kva ificirani laiiki. kakor Je to upeljano po vsem kulturnem svetu. Sedanje stanje v Narodni galeriji pa je nevzdržno, ker ovira stalno nasprotje med odborom In aktivnimi umetniki delo Narodne galerije. Da je bilo to delo plodonosno, kaže zgodovina Narodne galerije, ki ji je na tem. da si zgradi lasten dom. Kako neumestna je bila opozicija umetnikov. se v’di iz tega. da Je bil od njihove strani odklonjen nakup risb bratov šuni-cev. Da se za vedno končalo ti nepotrebni prepiri, predlaga odbor Izprememlio pravil in sicer se naj zviša čanarina rednih članov od 10 na 50 Din letno, uvede institucija podpornih članov, ki plačajo 10 Din mesečno, število odbornikov naj se zniža od 20 na 12, umetnostni sosvet pa se naj ukine. — Proti temu predlogu je nastopil Imenom udruženia upodabljajočih umetnikov g. lakopič, ki Je predlagal, da naj sestoji odbor iz 12 članov, od katerih pa na! bo ft imenovanih od udruženia umetnikov. — Temu predingu i* v daljšem stvarnem govnru ugovarjal dr Izidor Cankar, ki ie naglašal, da aktiven umetnik že vsb'l svoje natnrne subjektivnosti ni za objektivno vodstvo nrgnn'zlranega dela. k ga /.a liteva Narodna galerij* - Dr. G1 on ar ie npnmnil na Škodljiv" posledice, ki so jih doživeli pišoči umetniki pri »Slov. Matici«, ko so izvedli to, ka- poskušalo sodai upodabljajoči. — Ko sta eovorila še dr. Zarnik in dr. Rctral1y. ki sta oha s tehtn'mi arg.i-m<’iitl podkrepila 'tališče se ie prešlo h ghsovamu. pri katerem ie odborov predlog z veliko večino prodrl. — S tem ie bt tivno vodstvo organiziranega dela, ki ga zahvalil za udeležbo z žeiio, da bi bil vsak občni zbor tako dobro obiskan. — Oblastni Sn’'e* Dobrovoljcev za Slovenijo naznanja vsptn članom, da sc vrši V. redni občni zb^r v nedeljo, dne 3. iibru-aria v dvorani »Kazine- ob 9. uri dopodne. Soko’stvo. SokoSstvo in Reka. Vsem bratom in sestrami Usoda Reke je za enlcrat zapečatena. Javnost ocenja to zgodovinsko dejstvo odgovornih državnikov po zlili posledicah in po - zaslutčnega zbora in redno plačali Članarino. Taki člani tudi niso poklicani, da kritiziralo društveno delovanje. Za idealno sokolska delo je treba biti vedno In povsod na svoiem mestu. Ker se Je črtaj|o one člane, ki ne izpolnjujejo sokolskih obveznosti, Je število članstva nekoliko padlo, a naše vrste so se sčistile In v društvu osttnejo le TudM!z poročil tajnika In načelnika In ostalih društvenih funkcionarjev |e zvenel klic po ozdravljenlu društvenega življenja, (ilagajniško poročilo Je bdo precej ugodno, kakor tudi ono za zgradbo doma. Imamo stavbišče, deajmo, da bo kmalu stal na njem sokol* dom! - K besedi se e oglasil tud br. dr. Krejči, starosta sokolske župe I, ki je v temperamentnem srovom grajal nedelavnost in apatičnost Hudi, ki so se po prevratu venezdili v sokolska druStva zaradi uniforme In parad. Nikakor tudi ne smemo dopustiti, da prestopi politika Praš naših sokolskih svetišč. — I T} vo***vl? z" voljeni v odbor sledeči bratle in sestre: dr. M. Šubic, starosta, Milko Krapeš, I. namestnik staroste, Franc Bergant, II. nam. staroste. Martin Brišnik, predsed. prosvet. odseka. nafielniSbo mesto vakantno Marija Varog-ova, načelnica, Josip Jeras, načelnik mad. odseka, Terček Stanko, I. tajnik. Sl. Kobe, II. tajnik. Valjavec Aleksander, blagajnik, Tone Vidmar, nač. statističnega odseka in matrike, f^ogačnik Matija, gospodar, ter odborniki: Janko Lenarčič, Plešlco Jože, Puh Marija, Lampič Irma, Urbančič Ivanka. ~- So!tolsko društvo v Šiški Ima svoi redni občni zbor v nedeljo dne 3. t. m. ob 15. uri v društveni telovadnici. Zdravo! — Izpred sodišča. KOT NEPOŠTEN SLUGA se ie izkazal bivši trgovski pomočnik Enie-rik Potočnik iz Maribora. Ker ni mogel nikjer dobiti mesta, je vstopil kot sluga v službo barona Cgerja pri Sv. Kungoti. Tu se ie pa kmalu lotil tatinskega posla in napravil v 2 mesecih gospodarju nad 1000 Din škode. Okro/no sodišče v Mariboru ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. OSLE .IE KAZALA tam ob nekem plotu v Spodnjih Oor)ah na Gorenjskem, precej huda Katarina Repetova svoji sosedi Met: Zumrovi. Bilo je v času, ko je ajda dozorevala Pri tem jo je tudi prav pošteno oštela njo in celo rodbino in iim je očitala, da bi bili taki kot žganjarji, če bi ne dob'll zemljo šenkano, ali pa jo prigoljufali Ker so bil' ti očitki precej pereči. ie bi a huda Katarina obsojena na 14 dni zapora. Njen priziv Je bil zavrnjen. Java. Java, biser Indonezije, je bila znana že grškemu pisatelju Ptolomeju ki jo ie v svojih spisih imenoval Jabadin (v sanskritu: Java dvipal Med tem velikim in krasnim otokom ter indijsko cel'no so obstojale že v davnih starih časih stalne živahne zveze In re!ig:ja ter kultura Jave sta stali vedno pod vplivom re igije in kulturne Indije. Iz Indije so sprejeli Javani v davnih tisočletjih buddhistično vero in z njo buddliistično kulturo, o kateri pričajo še danes razvaline veličastnih svetišč v razu h krajih. Istotako pa je Java tudi iz Indije prejela svojo današnjo vero mohamedanstvo Tudi pridelavo riža in krasni sistem riževih polj so sprejeli Javanci od Indov. Prvi vladarji Jave so bili istotako Indi. Se v petnajstem stoletju sta se nahajali na tem velikem otoku dve mogočni državi, Modjapahit na vzliodu in Padiadiaran na zapadu. Po sprejemu Islama sta se obe državi zrušili in na Javi je nastalo več manjših sultanatov, med katerimi je bilo najmogočnejše cesarstvo Matarano. Leta 1755 so tudi to državo osvojili Holandci in razdelila se je na dva su tanata. na Snrakarto In Djokjakurto, ki pa sta danes samo dve upravni ozemlji holandske posesti. Holandci so po osvojitvi lave ustanovili tik oh morju v močvirnati severni nižini, ob izlivu neke male reke. mesto Bata-vja. ki ie še danes glavno mesto otoka, te mogočne, krasne in bogate kolonije. Izbrali pa so nesrečen prostor za svoje mesto, kajti v nižini ie doma strašna tropična malariia In 'tisoči in tisoči Evropeicev so tu našli smrt. Treba ie bi o obsežnega dela. mnogo napora In truda dokler se je končno posrečilo močvirnato nižino kolikor toliko osušiti in zatreti malarijo, tako, da le danes Batavija že precej zdravo mesto. Vendar pa Holandci in drugi Evropejci, ki delujejo v Batavljl. ne stanujejo v samem mestu, ampak v novem delu Wcltevreden, ki leži na bližnji višni. Tu je tekom desetletij nastalo veliko mesto v ti, ki se senčijo pod kronami varingovih dreves (ficus religiosa), kokosovih palm in drugega tropičnega drevja in rastlinstva. Vi'e so pritlične in zgrajene v posebnem stilu, ki odgovarja razmeram tropičnega podnebja. V teh vilah prebivajo Batavčani in njihove družine; v Batavijo hodijo samo preko dneva na posel. Tu se nahajajo tudi veliki moderni hoteli zabavišča, gledališča itd. Holandci so na Javi in v drugih svojih indijskih kolonijah prilagodili svoje življenjske običaje razmeram in žive na čisto svoj poseben način, ki se v marsičem razlikuje od življenja v Evropi Tudi oblačijo se navadno doma na poseben način: moški in ženske nosijo pisane batikirane halie in preko teh sralce brez ovratnikov, prevezane čez pas. Le kadar gredo v družbo ali sprejemalo obiske, se oblečejo v bela tropična oblačila ali v evropske obleke in salonske suknje V tem se zelo razlikujejo od Angležev in Francozov, ki so tudi v svojih kolonijah ohranili vse stare domače evropejske navade in običale Siccr pa so zelo ceremo-nijelni in se strogo drže trotove etikete in gotovega reda v družabnem občevanju, ki onega tujca k. ga ne pozna, lahko spravi v zadrego in mu nakoplje zamero. Tudi kuhinjo so prilagodi i svoji novi domovini. V splošnem pa imajo dober apetit in veliko jedo. Ker je služinčad poceni, ima vsak ko-ličkai bolje situiran evropejski Javanec celo tropo slug. Domače prebivalstvo na Javi, kakor v celi Indoneziji, je malajsko. Holandci so to prebivalstvo sprva sicer s siio podjarmili, toda s svojo spretno politiko so si ga znali v teku deset etll tako pridobiti, da danes prav nič ne mlsl! na kak odpor ali osamo-svoiitev, ampak je celo srečno, da ga vodijo spretni Holandci. II so pustili Malajcem vse religijozne, nacijonalne in druge podobne pravice in jih v socijalnem oziru celo znatno dvignili, ker so jih osvobodil! nasilnosti in despotizma prelšnlh knezov in sultanov. Lepo složnost Holandcev in domačinov dokazujejo tudi številni njihovi zakoni z Ma-lajkaml. Na Javi namreč primanjkuje Evropejk in tako so že od nekdaj bili mnogi holandski kolonisti prisiljeni, poiskati si družico med domačinkami. Otroci, ki sc rode iz takih zakonov, se po zakonu smatralo za Evropejce in tudi to Je lepa In pametna poteza. Ti mešanci so navadno bistrega duha In bolje usposoblieni za življenje v tropičnem podnebju, kakor pa čistokrvni Evropejci in ravno radi tega tudi zavzemajo večino odličnejših upravnih In drugih takih mest. Holandci zavzemajo na Javi največ mesta uradnikov, podjetnikov-, trgovcev, zdravnikov, inženerjev, učiteljev In sorjev Itd., so pa tudi odlični farmarji In obrtniki. Domače malajsko prebivalstvo se peča v prvi vrsti s poliedelstvom, ribolovom in delom v tovarnah, obratih, gospodinjstvu In gospodarstvu. Največ Evropejcev ie v treh velikih mestih, v Bataviji, Somarangu In Surabaji. Java je danes med vsemi jcolonijamt sveta nalbolj kultivirana. Ko 90 jo zasedli Holandci, so vladale na njej še precej primitivne in divje razmere. Po večjenj delu so Jo takrat pokrivali Še ogromni tropičnl prngozdovi, po katerih so prežal! na svoj plen tigri, leopardi in podobni divji mački. Opice so imele tu pravi raj in med drevjem, prepletenim z mogočnimi lijanaml, s« se spreletavali pisani papagaji in drugi ptiči. Prebivalstva takrat ni bilo veliko. Sev**, četku prošlega stoletja je štela Java kom« 4 milijone duš. Danes jih šteje že kroe 3JJ milijonov. Tropični pragozdovi so se morali umakniti velikim plantažam sladkornega trsa, kave, kinina, tobaka, kakava, čaja, raznih dišavnih zelišč in rastlin, palm in tro« pičnega sadnega drevja. Skoro največ PO* vršine pa zavzemajo riževa polja. Riž I« P®* leg banan glavna hrana ne samo domači* nov, ampak tudi Evropejcev. Bfianca javanske žetve se presoja vedno po pridelku ža. Najbolj kultiviran ie vzhodni, srednU južni in severni del. Posebno v vzhodnefflj srednjem in severnem delu skoro ni vM gozdov. Prava prvotna krasota tropičnll pragozdov je ohranjena le še v nekaterih goratih delih zapadne Jave. V teku let J* dobila Java tudi izborno in primeroma zciO gosto železniško omrežje, ki spoja vsa vaJ* nejša mesta medsebojno, pa tudi severna pristanišča z južnimi in vzhodna z zapadnl* mi. Tudi ceste so v dobrem stanju. Pristanišč Ima Java več, najpomembnejše pa J* seveda batavijsko. Java ima tudi znamenita zračna zdrt' villšča v Sukabuml, Bandungu ter v Bul-tenzorgu in Garutu. Vsa mesta leže ob enj in isti železniški progi, precej vi9oko nad morjem, med vrhovi ogromnih vulkanov, « segajo do 3000 metrov visoko pod nebo. V Buitenzorgu je sedež generalnega guvernerja Jave. Podnebje je v teh kraj:h mlM in za Evropejca mnogo bolj zdravo In primemo, kakor v nižje ležečih pokrajinah, kier kra ju je večna vlažna vročina. Java je eden glavnih virov Holandske gospodarske, pa tudi politične moči. Z Jave je lansko leto tudi naša država dobila tobak W tako pušimo tudi mi tobak, ki so ga pridelali holandski iarmarji in Malajcl, čeprat navadno tega ne vemo in mislimo, da je zelišče zrastlo res kje v naši Hercegovini ali Macedoniji. Ker nam pa Holandci niso prodali ravno najboljšega tobaka, bi Javancem storili krivico, če bi presojali vse njihove pridelke po tem često plesnjivem lišču, katero mnogokrat — preklinjamo. . + 150.000 lir za eno novelo. Uredniit^® »New York Timesa* je naprosilo znane** italijanskega humorističnega pisatelja Alol* zija Pirandella naj napiže za list novelo, ** katero mu ponuja 150.000 lir. Obenem 8* I* naprosilo, naj napiše kritiko najnovejšei* Shawova, dela Avana d’ du«. Borzna poročila. Beograd, 31. januaria. Devi**' Dunaj 0.1220—0.1222, Budimpešta 0.$^ 0.30. Bukarešta 43.25—43.50, Ženeva 1501'J’ 1502. London 371—371.20, Milan 378—378^J New York 87-87.20, Pariz 401—402, P ra«* 249.50—249.70, Solun 160—162, Sofija w —64. Zagreb, 31. januarja. Devize: Dunaj 0.12135—0.12335, Budimpešta 0-305--0.335, Bukarešta 42.50—45.50 Italija izP1*! 377.20—380.20, London Izplačilo 369.59 -372.50, ček 368.75—371.75. New York i*1 86.50—87.50, Pariz 397.75—402.75. Pr»#* 219—252, Sofija 0—67.50, Švica 1498—150*-Valute: Dolarji 85.375—86.375, avstrijsk* krone 0.12275—0, (unti 360—0, madžarsk« krone 0.21-0.24, napoltondori 330-0, 374.50—377^50. C u r 1 h, 31. januarja. N*w York 178,50. London 24.70, Pariz 26 75, Milan 25.10, Pj»' 51. I?75- Budimpešta 0.02H4, Bukarešta Beograd 6.6375, Sofija 4.15. Dunaj 0.00815, avstr, krone 0.00815. u Q nala' 31' ianuarja. Duna! 4.81, JBer> In 8.13, Rim 151.75, avstrijske krone 4.815, lne 151.625, Budimpešta 11825. Par!?* 161.375, London 148.675, New York 34.9°< Curih 600.50, Beograd 40.125. Dunaj, 31. januarja. Devize: B*0* grad 822—826. Berlin 15.70—16.30, Bu, dopoldne ob pol 11« ^ popoldne ob 3., 5., 7. I*9’ Gospodarstvo. Agrarna politika v naši državi. Agrarna politika je imela pri nas ie!o težavno nalogo. Razmere v posesti zemlje so bile skrajno nezadovoljive. Sicer so bila veleposestva, obdelovana Ba modeme načine in z modernimi sred-»tvi, zelo rentabilna in so v zadostni meri izkoriščala zemljo. Toda mase socijal-no popolnoma odvisnih malih kmetov nikakor niso bile zadovoljne, ker se niso mogle preživljati kljub majhnim potrebam. i Ob priliki odpravitve osebne nesvo-'bode so dali veleposestniki svojim prejšnjim podložnikom le toliko sveta, da «o bili slednji prisiljeni, znova vzeti nekaj zemlje v najem* če so hoteli živeti. Najemnina pa so bile dajatve v naravi: del pridelka. j V južni Srbiji, Bosni In Hercegovini Imeli zemljo v najemu takoizvani ‘kmeti«, kd so plačevali svojim gospodarjem najemnino z */« do V« surovega Pridelka, običajno do */». Slično je ,®ilo razmerje v primorskih krajih (Dal-;®ačlja) kjer se je to imenovalo kolonat. ! Ukinitev teh gospodarskih odvisnosti je postala sčasoma neizbežna in jo je že Avstrija deloma izvedla. V veliki meri pa je izvedla osamosvojitev gospodarsko odvisnih in izkoriščanih »kmetov« šele naša nova država. Danes žive »kmeti« v neprimerno boljših razmerah, kakor je bilo to poprej. Teh družin je približno 99.000. Dobile so ysaka del zemlje* ki je bila ekspropri-“■ana prejšnjemu veleposestniku, kateremu so pustili 50 do 300 ha polja. Raz-rastitev se je izvršila proti odškodnini. Veleposestnikom je priznala država 225 bilijonov dinarjev odškodnine, to je to-“ko, kolikor so bile vredne dajatve »kmetov« v enem letu. Višina odškodnine posameznim veleposestnikom še ni “oločena. V Dalmaciji se odprava kolonata še Ul Posrečila. Drugje pa je država razdela zemljo na ta način, da so jo dobili jonski upravičenci za štiri leta (od države) v najem. Najenmna znaša osem desetkratno kvoto katastralnega čistega donosa. Četrtino te najemnine °bdrži država, ostale tri četrtine pa bi korala oddati prejšnjim lastnikom te zemlje. Toda ti so dobili od države do edaj viž ek zakupnine šele do leta 1920. Agrarna reforma je bila izvedena (v J? °r J’e že) P° Priznanju mednarodni strokovnjakov pri nas najbolje iz-im VSe^ s^ovansi da Potrebujejo po- m^ i doh?« i° r°ni nikier ne ^o zair obitll< z uspešno propagando so za svojo industrijo v ino-ostali U 50 poveiali in usPelli niso iz- AVRV-ifiIežba. inozemskega kapitala v kupovanj izražala ponajveč v na-skih in r ^ * avstrijskih Industrij-^ , l)ih Polletij- Cele skladov- na w PflPirjev so romale dan na dan Drih^oi !£!k SVCta ~~ v držav0 Pa Jc ano-iJtl f (|0kra Valuta. Zlasti francoski, jntfjikL švicarski in italijanski, delo-tudi ameriški kapital sa i« zelo an- gažiral v avstrijskih industrijskih in denarnih podjetjih. Kasneje je pokazal prav živahno zanimanje tudi nemški kapital. Kapital išče udeležbe pač tam, kjer se mu obeta največji dobiček. Ta pa je najbolj gotov v gospodarsko še slabih državah, ki pa imajo vse predpogoje za gospodarski razvoj in napredek, a jim manjka samo obratnega kapitala,, sredstev. Seveda morajo biti podane poleg možnosti dobička tudi gotove varščine, sigurnost za udeleženi kapital. Na negotovo je zelo težko — danes celo nemogoče — dobiti denar. V Avstriji so obstojali vsi predpogoji, zato je bila udeležba tujega kapitala tako ogromna. Kako delo pa je storil ta tuji kapital, vidimo danes. Avstrijska industrija je močna in konkurira z najmočnejšimi evropskimi industrijami. Učvrstila si je svoj položaj ter si zagotovila lepo bodočnost. Z njo pa se je uselilo blagostanje tudi v državo kot takoi pojemanje nezaposelnosti, zviševanje kupno moči valute itd. V zadnjem času pa se je pričel tuji kapital zopet seliti iz Avstrije. Vsaj ona oblikai v kateri se je prvotno pojavljal tuji kapital, se sedaj občutno krči. Avstrijska industrija in financa ima sedaj možnost, da pokupi svoje delnice nazaj in da se iznebi tujega vpliva, oziroma da ga zmanjša. Ker je sprejelo avstrijsko gospodarstvo ta pojav popolnoma mirno in brez vsakega vznemirjenja, moremo smatrati, da sta avstrijska industrija in denarstvo že tako močna, da se vzdržujeta sama. Torej, da sta dosegla brezdvomen napredek. Ali bi ne bilo mogoče pritegniti tuji kapital tudi v naše gospodarstvo? Vsaj dotlej, dokler bi ne bilo tako močno, da se samo uspešno razvija. Korist bi blia brezdovma in gotovo večja kakor pa procenti, ki bi jih morala plačati zanjo naše gospodarstvo. m. Kolkovanje v zadavah pred upravnim sodiščem. (Nadalievanle.) Opombe k A. Taksa se plačuje tudi za protokolarne vloge in sicer enotno za celo vlogo brez ozira na Število in velikost pol; ovojne pole, na katerih se nahaja samo rubrika vose niso kot deli (pole vloge t. p 72 avstr prist. zak.). podvržena posebni taksi. Kolikor oseb podpiše vlogo, toliko taks le treba plačati. Samo v slučaju, da se Izkaže skupina oseb kot ena zainteresovana stranka, kakor n. pr. družabniki v enem podjetju, zadrugarji itd. se plača ?na taksa. Tozadevno bode še nadalie veljalo, da zadostuje enkratni kolek tedaj, če tvori več oseb pravno skupnost v smislu § 33 avstr, prst. ?akona. Za zahtev (petitov) v eni vlogi n? zahteva kolka po števlu žalitev, nego en kolek. ki je naivišji po kvaliteti zahteve, Ce taksa na vlogo ni plačana, se vli»ge ne vzame v delo. Dopolnitve in reprodukcije končno nerešenih kvalificiranih vktjc podlegajo samo taksi po t. p. 1 s S Din (pripomba 3. t. p. 1.) Isti taksi podlegajo nadalie tudi duplikati (prepisi) vseh navadnih ali kvalificiranih vlog (t. p. 43 avstr, prist zak) Tudi telegrafičnim potom vožene ure-stavke Je taksirati, kakor to predpisuje pravilnik. Ce se na podlagi vloge mora izdati kakšno potrdilo. Izpričevalo, odobrilo, do-pustnico, rešenje itd., se mora položiti tudi za ta pismena predpisana taksa oziroma v vsakem slučaju taksa po t. p. 5. Definitivne rešitve kvalificiranih vlog zgoraj pod 1. do 5, to so razsodbe In odloki upravnih sodišč, ne podlegajo nobeni taksi, ker se Jih ne more pod vesti ne pod t. p. 5, ki velja samo za odločbe upravnih oblastev (ker upravna sodišča niso), in tudi ne pod t. p. 137 do 177, ki veljajo zgolj za sporno in Izvensporno postopanje civilnih sodišč. Te razsodbe in od'oki upravnih sodišč niso tudi po kakšnem drugem zakonskem določilu podvržene posebni taksi, razun v sm-čaju t. p. 48, kjer se plača taksa za obsodbo upravnih kot disciplinskih sodišč po iz-vršnosU taiste (člen 65 pravilnika) v znesku 50 Din. Rešitve drugih kvalificiranih in navadnih vlog bodo podlegale posebni uksi tedaj. če vrši upravno sodišče ne funkcij sodišča kot tašnega, nego funkcije več tli manj upravnega oblastva. Tako n. pr. če &e zahteva v zgorcnjem slučaju 6 in 7 izpriče-kolek za izpričevalo po t. p. 9 c po 30 Din. ali pri prošnji za prepis ali overitev kolek po t p 42 In 43 prepis in overitev, za potrdilo, da Je tožba vložena, kolek po t. P. 5, oz. po t. p. 3 in 4. V pod 8 in 9 navedenih slučajih se plača za odlok, s katerim se zahteva po Izločitvi upravnega sodnika zavrne po členu Mi pravilnika takso po t. p. 5 z 20 D n. to pa le tedaj, če odločuje upravno sodišče kot disciplinsko sodišče, ker so po t. p. 5 0d-ločbe. ki se Izdajajo v kazenskih deinniih Javnih uslužbencev, katera se preiskujejo in kaznulejo na podstavki specialnih (n pr. uradniškega) zakonov podvržene tej taksi Ne velja pa to za odloke upravnih sodišč v admin. sporih, ker se tiče tarifna po-stavka 5. odločitev administrativnih obiti-stev, kot katera se pa pri razsojanju administrativnih sporov ne more smatrati upravnih sodišč In ker se tudi postopanje upravnih sodišč v administrativnih sporih ne m -re istovetili s preiskavo kaznivih dejanj, kakor Jo ima v mislih 2. del t. p. 5. Tozadevno ie obče določilo člen 66 pravilnika brezdvomno prater legem. B. Priloge: Za priloge se piačule ne glede na število in velikost pol taksa po t. p. 2 s 2 Din. Opombe: Izvzete so iz te splošne takse priloge, Ki so a i zakonito opravičene prlložne takse ali obremenjene s posebno večio takso. 1 Ker deli priloga usodo vloge, velja glede prostdšti predvsem sicer samoobsebl umevno načelo: Prosta vloga-prosta priloga (§ 11. avstr, prist. zak.) Drugače pa je prostost prilog treba tolmačiti po členu 5 in 6 razširjenega srbske ga zakona, ki določuje, da smejo veljati osebne in predmetne oprostitve po dosedanjih pristojbinskih zakonih in drugih za konih nadalie samo, če to odobri minister financ. S tem bi bile tedaj ukinjene vse dosedanje oprostitve prilog. Stvarno oproščene priloge so naštete v prej omenjenem členu 6 srb. zakona, kakor n. pr. potrdio o siromaštvu, izpiti iz protokolov roienih, poročenih in umrlih oseb v pokrajinskih zadevah državnih uradnikov itd. Clen 34 pravilnika omenja tudi gotove stvarne oprostitve prilog. (Nadaljevanje sledi.) Tržna poročila. Žito, Nov! Sad, 29. Jan. Pšenica, bačka 345—350, Ječmen, bački 315, oves, bački 255 —257, koruza 260—262.50, moka št. 0 530, št. 6 325, otrobi 175, debeli 200. Budimpešta. 29. jan. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 152—159. rž 136—138, ječmen za krmo 150—155, za pivovarne 155 —170, oves 140—142, koruza 140—142, otrobi 87—89, lucerna 62—68. Živina. Dunaj, 29. jan. (V tisočih avstr. K.) Svinje, debele 21—28. mesnate 24—27.5 za kg žive teže. Svinjska mast v sodih 24. X Dr. Karl Englis: Denar. Poslovenil dr. Albin Ogris. Splošna knjiž-njica št. 14. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 236. Cena broš. Din. 26.— vez. Din 32.—. Založba »Splošne knjižnice«, sedaj na Slovenskem že dobro znane zbirke najrazličnejših izvirnih in prevedenih spisov leposlovne in strokovne vsebine, je s svojim 14. zvezkom: Dr Karl Englis: Denar v slovenskem PTevodu prinesla lep knjižni dar na trg. Denarstverai problem — kakor v obče narodno-gospodarska stroka — nima na Slovenskem, razen nekaj novinarskih člankov, še nič prida literature. Pravega sistematičnega spisa v tej stroki sploh nimamo. Zato toplo pozdravljamo to novo izdajo v okvirju Splošne knjižnice, ki bo ne samo specifičnim interesentom — denarnim zavodom, finančnikom, juristom in drugim strokovnjakom — nego tudi sploh naši inteligenci dobro došla. — Knjiga ima štiri dele in razpravlja predvsem o osnovnih gospodarskih pojmih ter o nastanku in pojmu denarja in o denarni teoriji, v drugem delu o konkretnih denarnih oblikah, v tretjem delu o denarju v mednarodnem stiku in slednjič govori o načrtu denarne politike. Vsebina spisa je vzlic koncentriranega razpravljanja zelo obsežna in pregledna. Zanimiva pa bo knjiga tudi v termino-Iogičnetn pogledu, ker je pričakovati, da bo dala v tem oziru povod za razpravljanje glede denarstvenih in valu-tarnih tehničnh izrazov. Saj se morajo radi pičlosti tozadevne literature uvajati ali adaptirati novi ali sorodni izrazi, ki še niso udomačeni. — Ker bo torej ta knjiga mikavna v marsikaterem oziru, je pa tudi po zunanji opremi vabljiva, cena pa razmeroma zelo nizka, zato ne dvomimo, da bo marsikdo segel po nji. Gotovo pa je ne bi smel pogrešati noben denarni in sorodni zavod. — Knjigo je dobiti pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih knjigarnah. X Nakup Inozemskega tobaka. Uprava državnih monopolov je sestavila komisijo, ki bo odpotovala v Trst. Hamburg, Dražda-ne. Amsterdam, In Rotterdam, da nakupi 50.000 kg aromatičnega tabaka Smirne. . X Prva Jugoslovenska tovarna igralnih *art, ki je bila dosedaj družba z omejeno zavezo. Je preosnovana v denišlco družbo. X Za napredek naše mesne Industrije, uanes se Je začela v Beogradu konferenca delegatov industrljalcev za mesne Izdelke. Po debati o vseh vprašanjih, ki se tičejo te Industrije. |e bila sprejeta resolucija, ki jo ie konferenca poslala ministru financ in ministru trgovine in Industrije. Resolucija Prosi, da se ukine izvozna carina na mesne Izdelke, da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo, katera Je najvažnejši trg za te proizvode, v slučaju pa. da se iz političnih razlogov ne bi mogel takoj uveljaviti novi carinski zakon, da se razveljavi sklep ministrskega sveta, s katerim le bila odpravljena uvozna carina na inozemsko slanino in mast, posebno amerikansko ker Je to naj-opasnejša konkurenca. Obrazloženi so tudi natančni razlogi, vsled katerih so cene svinj v naši državi nad svetovno pariteto. Zahteva se omejitev Izvoza svinj. Nevarnost, ki preti tej Industrijski stroki se vidi najbolj iz tega, da so že velike klavnice, kakor n. pr. v Beogradu, Subotici Itd. ustavile svoje delo. X Taksni In prlstoibinskl pravilnik. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna Zadruga. Str. 240. Cena Din 42.-, po pošti Din 1.50 več. K zakonu o taksah In pristojbinah Je izda’a sedaj Tiskovna zadruga še obsežni taksni In prlstoibinskl pravilnik, ki zakon razlftga in spopolniuje. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. X Komisija za proučitev ponudb za rta-bavo blagajn. Finančni minister dr. Stoja-dlnavič Je danes dopoldne podpisal odlok o sestavi komisije strokovnjakov strojnih inženerjev, ki naj prelskusljo prejete ponudbe za nabavo blagain in drugega materljala, katerega bo finančno ministrstvo naročilo v Nemčiji na račun reparacij. Ponudb Je vseh skupaj 14. Podališanlo veljavnosti pravilnika za zavarovanje valute. Finančno ministrstvo je podaljša« veljavnost pravilnika za zavarovanje valute, ki poteče dne 31. januarja, do 15. februaria t. I. X Ruski iitnl Izvoz. Začetkom letošnjega leta je odpremlla ruska ekspertna družba »Rksporthljeb« 118 milijonov pužiov £lta in produktov v razna ruska prlstanl-sca. oj pofietka kampanje J« družba l*vo* ziit 81 milijonov pudov. DoSedtnje prodaje družbe v inozemstvo co dosegle 1001,000.000 T© in ono. Krslji. V. Auburtin Je napisal to-le storijo: Albanci so ponudili prestol svoje dežele ameriškemu milijarderju Sinclairu. ki je eden izmed petrolejskih kraljev. Sinclairjev odgovor sicer že ni znan, toda gotovo Je, da bo Sinclair prestol sprejel. Pred vojno Je bil knez Weid albanski kralj. Ta je imel veliko sabljo in je jezdil vsako nedeljo na parado in zato so ga imenovali njegovi podložniki Mbret. Prišlo je leto 1914. V Albaniji se |e Izkazalo ravno tako, kakor v vseh drugih državah, da Je krali zelo dober za paradno Jezdenje, za voditelja vojne pa prav nič. Mbret je izginil in sedi sedaj najbrže v \Veidu, kjer piše svole spomine. A bancl pa bi zopet radi imeli kralja in prišlo Jim je na misel, ponuditi svojo državo temu petrolejskemu milijarderju Sedeli so v svojem sobranlu ali skupščini ali kako se že Imenuje ta stvar, spogledali so se in so delali: »Sablje sicer nima, toda morda nam prinese malo petroleja s seboj.« Kajti Albanci so mnogo premetenejšl, kakor se splošno misli, in vedo zelo dobro, kaj dobm de uničeni državi. Mnogo le še uničenih držav. In v Ameriki ie še mnogo milijarderjev. Pierj>ont Morgan, Rockefel er. Ford, da se revnemu človeku prav zelo cede sline. In končno bo vendarle prišlo do česa takega Počakaimo torej za enkrat, kako se obnese^ eksperiment z Albanci. In vedno imejmo jasno pred očmi samo eno: 7 narodom, ki ima težave se postopa bolje s petrolejem, kakor pa s sabljo. Teige — Comp.. družba za preskrbo krivih prič z omejenim zalamstvora. Konec tega senzacijonelnega praškega procesa Je prinesel v splošno zadovoljnost publike pravično obsodbo obtožencev. Zagovorniki so skušali prikazati vs^k svojegt kliienta kot žrtev razmer In pa up!i-va sester, zlasti Ljudmile Teige. Eden izmed zagovornikov ie skušal celo dokazati, da so bili njegovi kliienti pod vtisom neodol;ive sile, — kar bi značilo zanje oprostitev. Vendar ni noben zagovornik popolnoma zanikal krivde obtožencev. Zanimivo je bilo zasllševtnie brata obtoženih sester, inženirja Teige. Med njim in sestrami ie obstojal hud spor radi ded ščlne. Sestre so dolžile brata, da je grdo ravnal z materio ter so nagovaritle že davno več prič h krivemu pričevaniti. češ da ie mati Inženirja Telge-Ja razdedinila. Inženir Teige ie dokazal, da le bila mati pravzaprav revna, tudi on je Imel že svoj čas velike Izgube. Bil ie lastnik nekega podietja. Kasneje sl le zopet pridobil premoženje. Kar ie imela od njega. Slabo ni nikoli ravnal r. materjo. Med zasliševanjem Inženirja Taige Je skušala zlasti Ljudmila Teige z raznimi vzkliki ognrčenia uverifi porotnike, da njen brat laže. Končno je pričela lokati. Toda vse to j! ni pomagalo, ker je zasliševanje spravilo na dan zelo čudne stvari. Sestre Teige so oddajale posamezne sobe tudi v gotove namene. V eni nilliovlh hiš Je bil celo tak institut. Zaslišani sta bili tudi dve prostitutki, ki sta vse to potrdHI. Obsoleni so bili razven treh obtožencev vsi ostali. Sestre Teiee so dobile 3 leta (I.iudmila). 2 leti (Pavla) in 1 In pol leta (Marini Teigo) težke Ječe. Ostali obtoženci so debili od dveh mesecev do šest mesecev: trije pa so bili obsojeni pogoino. Liudmila Teige Je po obsodbi pričela krčevito iokati. tako, da sta Jo morali n;enl sestri podpirati, ko Je šla iz dvorane. Zagovornik sester Teige Je iziavil v imenu svolili kliientinl, da se odpovedo vsem pravnim Jekom In da bodo takoj nastopile svojo kazen. Kako so noli neumni ln pametni. 2e v starih časih so pripovedovali, da noj na begu pred zasledovalci v smrtnem obupu vtakne glavo v kak grm, meneč, da se tako skrlie pred sovražnikom. Ta vera je prešla v pregovor: pogosto primerjamo kako nesmiselno, brezglavo dejanie z nojevim početiem. Zanimivo Je pa, koliko Je na tej stvari resnice in koliko pridelanega. Lovci, ki sami poznalo afriške pustinje in so dostikrat zasledovali tudi noje, niso pri tej živali nikoli opazil kakega znaka, ki bi dal sklepati, da Je domneva resnična. Vendar Je fabula že stara. Prvi, ki Jo Je obelodanil Je Diodorno Flculus, sodobnik Cezaria in Augrsta. Ta poroča: V Arabiji žive noji (struthos cameloi, pravzaprav noi-kameln), ki hodijo po dveh nogah in imajo dvoprstna stopala. Zavoljo teže žival ne more letati, pač pa naglo teka In se le s konicami nog dotika tal. Ce Jo zasledujejo jezdeci, tedaj meče z nogami proti njim kamenje s tako silo, da so pogosto težko zadeti: a če jo dojdeio, skri!e glavo v grmovje ali kamorkoli. — Plinij je to poročilo sprejel in ga opremil še z nekaterimi dodatki. Kar se tiče kamenja, si ne smerno razlagati. da se metanje vrši namenoma, pač pa da kamenje alf pesek, ki ga noj med tekom dviga, tupatam slučajno zadene zasledovalca. Po krivem Je tudi razširiena vera med lovci, da divje koze nalašč rušijo skale na preganjalce. Zgodbo o skrivanju glave so ljudje bržkone naprtili noju, ker je že izza davnih vekov znan kot nenavadno neumna žival. Se v sv. pismu stoji, da mu Bog ni dodelil pameti. Brehm pravi, da spada noj med najne-umne'še ptice, kar iih ie pod solncem. Njegova hojazliivost :e nanavadno velika: beži Pied slehernim, nicniu neznanim bitjem ali pojavom, pri čemer očltule popolno nezmožnost, pravilno ocenili nevarnost. Da se kaj rad druži s čredami zeber, nikakor ne govori za nlegov razum, te ga namreč izkoriščajo za stražo, za kar Je spričo svoje višine bo|| pripraven od nilli. Vedenje ničtega no|a kaže nadvse omejen razum. Gospodarja od tujca ne loči, brez pomisleka ponovi nckai, od kar le bil pred trenutkom kaznovan. Navadi se sicer na krai, vendar pu — kakor pravi Hcuglfn — kaže vse n'e-govo bitje In žitie pečat naglice In mimo-bežnosti: ves način pustlnjskega življenja se zrcali v lifegovth kretnjah In delnn Ih. V bližini njegovega gnezda se pogosto najdejo pohojena Jalca. Po pravici mu očita sv. pismo: »••• ki pušča svoja iajca na zemlji, da Jih zvali s svojo toploto. Jn porablja, da se lahko pohodijo in jih kaka divja zver more potreti.« To pa se dogaia z*to, ker navadno uporabljajo en samec n veti satnlc skupno gnezdo, samec sedi na jajcih, a kar jih samice znescio 5e potem ostantjo poleg gnezda na tleh. Arabski raz- iskovalci trdijo celo, da noj, ki med iskanjem hrane naleti na gnezdo neznanega soplemeniaka, sede nanje in tako zanemarja svoie lastno: odtod ga smatrajo Arabci za simbol nespameti in niili pregovor pravi, da je kdo »boli neumen kot noj«. V jetništvu na slepo hlasta za vsem, kar mu Je dosegljivo: vse, kar ni krepko pritrjeno ali pribito, iz-gine v njegovem gol. tancu: kos opeke, pisana cunja, kamen ali kakršenkoli neužiten predmet. S tem, da je pogoltnil, kepo negašenega apna. ie že mar-sikak ujet noj napravil samomor. »Ce smo v Kartumu kaj izgubili,« pripoveduie Zeil v knjigi »Straussenpolitlk«. »kar ni bilo za nojev požiralnik baš preobsežno, smo šil iskat — In smo dostikrat uspešno našli — med njegove odpadke. Moj precei velik šop ključev je več kot enkrat romal tisto pot.« Berchon je našel v želodcu nekega noja stvari v teži 4.228 kg. in sicer: peska, smeti in cunj 3.5 kg, 3 kose železa, 9 angleških medenih novcev, 1 ključavnico, 2 kliuča, 37 žebljev, svinčenih kroglic, zvončkov, gumbov itd. Tega pa ne smemo smatrati le za produkt niegove nerazsodnosti: saj tudi kokoši pogosto segajo po pesku in s!ič» nih trdili predmetih, ki so iim nuino potrebni za prebavo. Toda, če hočemo imeti pred ssbo popolno sliko tega dolgonogega Afrlkanca. ne smemo zamolčati njegove dobre plati. Schillings, znamenit potovalec po Afri. ki, pripoveduje, da ie opazil, kako Je nekoč trop levov, ki Je po puslinii Iskal plena, puslil gnezdo mladih nojev nedotaknjeno Ko se je natančneje zanimal za ta dogodek, ie prišel na sled, da so stari noji pri mesečini v dalji opazili bližajoče se leve, jim tekli nasproti, zbudili tako njih pozornost nase, potem pa se v nasprotni smeri od gnezda spustili v beg. Levi so jim sledili nekaj časa, nakar so obupali na uspeh. Noji so se srečno vrnili k mladičem in tako sebi in niim oteli življenje. — Ta dogodek Jasno priča, da je v noju kliub vsem budalostim, ki iih jjočenja, le še dobršna iskra razsodnosti. Vendar pa ta iskra ni tolikšna, da bi v njenem soju zatemneia prava slava noie. vega rodu, slava slaboumja in nespameti Zidovski humor. V neki kavarni ie nenadoma zajela kap nekega gosta. Njegovi prijatelji so raz-miš jali, kako bi obvestili vdovo, ne da bi jo preveč prestrašili. Ponudil se ie Zid in obliubil, da bo izvršil težko nalogo na splošno zadovoljstvo. Šel ie v dotično ul’co, potrkal na vrata in vprašal: »Stanuie morda tukaj vdova Kolin?« Neka suhljata ženska mu ie odvrnila: »Ne. tu stanuie gospa Kohn,« Ne šalite se gospa, stavimo, da st« vdova.« Ko se ie vrnii v kavarno, Je bil tam že nekdo njegovega rodu. ki bi po lastni izlavl rešil naogo sledeče: šel bi na stanovanje In povedal ženi. da Je mož zaigral velikansko vsoto. Razjarjena bi zavpila: nai ga h... vzame! Odgovor: Saj ga Je 2e. • 2id mora znati vse: razumeti se mora na umetnost, trgovino, glasbo, poznati mora vse lezike. Ce pa je kljub temu brez zaslužka gre v pristanišče, kjer se ponudi za krmarja. Kapitan ga vpraša: »Poznaš s:gnaie?« »Poznam.« »Poznaš lomilce valov?« »Poznam lomilce valov.« »Poznaš peščene nasipe?« »Poznam peščene nasipe.« »Sprejet.« Ladja krene Iz pristanišča, toda kmalu obstoli. Kapitan se r.aziezi, krmar pa mirno sedi pri krmilu. Ko pride k njemu kapitan, mu reče: »To so peščeni nasipi.« • V nekem znanstvenem klubu le predaval arheolog Steinbruch o nemški kulturi. Pri tem se Je drznil 'rdltl, da Je nemška kultura stareiša od židovske. To pa ni bilo po godu nekemu Zidu. ki ga je prekini z vzkiicem: »Dokažite!« In učenjak je dojca-zeval, da so našli v nemških grobovih medeno žico. ki priča, da so stari Nemci poznali brzojav »Kal to!« odvrne Zid hudomušno, »v starih židovskih grobovih niso našli nlčesai in to Je dokaz, da so naši pra« dedje poznali brezžični brzojav.« • Imenoval se Je po svojem očetu, dedu In pradedu. Abraham. B I je dobra židovska duša: prijazen, uliuden In duhovit. Z nikomur se ni prepiral In Je vse žaljivke rajši požrl samo. da ie neslo. Toda nekoč, satn »Bog pravični« ve, kako Je dobil miroljubni Ahraham poziv na dvoboj. Zaman Je stikal za rešilno mislijo, ni Je bilo od nikoder. Na predvečer pa le poslal svojemu nasprotniku uljudno pismo sledeče vsebine: »Velespoštovani gospod! Ako bi me ne bilo točno ob sedmih na določenem mestu, zvo* lite blagohotno pričeti kar sami...« Na Dunaju se navadno zaključijo večeri z Judovskimi šalami. Nekoč Je obljubila neka umetnica bogatemu aristokratu določeno vsoto zn vsako šalo, ki bi je ona ne poznala: aristokrat Je storil isto. Toda vsa-kikrat ko Je eden kaj povedal. Je drugi vzkliknil: to že poznam. Imenoval Je priče, ki so bili skoro vedno polkovni zdravniki. In res so bili skoro vsi vojaški zdravn ki stare Avstrije Židje. Vselej, ko tak zdravnik pripoveduje kako anekdoto, prične z onim starim Zidom, ki Je ležal v bolnici. Bolnik Je slišal, kako je rekel zdravnik: »mrzlica se giblje med 38 in 39«. Zid fe padel v be« sedo in rekel: »Za 40 k> prodaste.« • Razumljivo Je, da se tiče velik del židovskih šal trgovine, čemur se ne smemo čuditi ko vemo. da Je Zid rojen trgovec. Pollski Žid ie n pr očital, Mojzesu, da Je radi ohljubljene dežele zapustil Pgipt: »Lep dar, ki nam ga Je poklonil«. Je vzkliknil; sedaj bi lahko imeli šterllnge, pečati pa se moramo s poljskimi markami.« Tudi sledeča šala Je zrasla na poljskih tleh V maihni gališkl vasi so živeli sami Ž:dje Nekoč so obsodili nekega morilca na smrt na vešallh Na žalost pa niso imeli krvnika in obrnili so se na krvnika glavnega mesta. Poslal iim ie strahovit račun celih ?sSnrlT.Zh,ra,i 590 se k posvetovanju MldTnaHev s,k,enili' da daio obsojencu 20 goldinarjev, da se obesi sam nlu v *°n!ov.v R,mu- Na svojem potova-v Pim 1/ 'e PriSel znani dr. Voronov fram-nti VorfnPv Pntuje v Atžlr po nalogu francoske vlade in bo poizkusil svojo po-miaievano metodo n» tamošnjlh ovcah, ki so radi svoje volne važen člnitelj francoskega narodnega gospodarstva. V Italiji bo zvršil operacijo samo na nekaterih zaostalih otrocih. Zahtevajte po vseh lokalih »Nar. Dnevnik" I Ranrjr Murccr 26 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Bilo je torej meseca januarja in termometer, ki je kazal na quai des Lunettes dvanajst stopinj, bi bil pokazal dve ali tri stopinje več, če bi ga bili prenesli na razglednik, ki mu je dal Rudolf priimke Sveti Bernard, Spitzberg, Sibirija. Oni večer, ko je bil Rudolf obljubil zvončke ivojl sestrični, ga je prijela huda jeza, ko je vstopil r svojo sobo: Štirje glavni vetrovi so bili razbili »no Sipo, ko so plesali po Štirih kotih sobe. Bila je to v Štirinajstih dneh 2e tretja Skoda te vrste. Tako je začel Rudolf strašno preklinjati Eola in vso njegovo nerodno rodbino. Ko ie bil Rudolf zamašil to novo vrzel s portretom enega svojih prijateljev, je legel čisto oblečen med dve deski, ki ju je imenoval svoje ideje, in vso noč je sanjal o tvončkih. Cez pet dni Rudolf še ni bil našel sredstva, ki bi mu bilo pomagalo realizirati njegove sanje, In pojutrajšnjem bi moral dati šopek svoji sestrični. Med tem časom je bil toplomer že pal in nesrečni pesnik je obupaval, ko je mislil, da so se zvončki morebiti podražili. Slednjič se ga je Previdnost usmilila in mu je prišla na pomoč tako-le. Nekega jutra je šel Rudolf čisto slučajno prosit za zajutrek svojega prijatelja, slikarja Marcela. In našel ga je v razgovoru z ženo v žalni oblekL Bila je to vdova iz mestnega dela; izgubila je bila pred kratkim svojega moža in prišla je, da vpraša, koliko bi zahteval, če naslika na grob. ki ga je bila dala postaviti ranjkemu, moško roko, pod katero bi bil napis: Pričakujem te, draga žena. Da bi bolj po ceni dobila delo. je- predočila umetniku čas, ko jo bo Bog poslal k njenemu so- progu, In bo on moral naslikati drugo roko, njeno reko, okrašeno z zapestnikom in z novim napisom, ki bo tako-le sestavljen: Slednjič sva vendar združena. »Postavila bom to točko v svojo oporoko,« je rekla vdova, »in zahtevala bom, da se to delo poveri vam.« »Ker je stvar taka, madame,« je odgovoril umetnik,« sprejmem ceno, ki mi jo predlagate... toda v upanju, da mi daste roko. Ne pozabite me v svoji oporoki!« »Želela bi, da mi daste to čim prej,« je rekla vdova; »vendar pa si vzemite čas in ne pozabite na brazgotino na palcu. Hočem živo roko.« »Govorila bo, gospa, bodite mirni!« je dejal Marcel, ko je spremil vdovo iz sobe. Toda v tre-notku, ko je prestopila prag, se je zopet obrnila. »Še za nekaj vas bi rada prosila, gospod slikar. Rada bi dala napraviti na grob svojega moža napis v stihih, kjer bi se čitalo njegovo lepo življenje in zadnje btsede, ki jih je izpregovoril na smrtni postelji. Ni to imenitno?« »Zelo imenitno, to imenujemo nagrobni napis, to je zehi imenitno!« »Morda poznate koga, ki bi mi mogel napraviti to po ceni?« Imam sicer svojega soseda, gospoda Guerina, javnega pisatelja, toda on zahteva od mene oči iz glave.« Tu je Rudolf pogledal Marcela, ki je takoj razumel. »Gospa,« je rekel umetnik in pokazal na Rudolfa, »srečno naključje je pripeljalo sem človeka, ki vam lahko koristi v tem žalostnem položaju. Gospod je imeniten pesnik in ne mogli bi bolje naleteti.« . , »Gledala bi na to, da bo napis zelo žalosten,« je rekla vdova, »in da bo pravopis pravilen.« »Gospa,« je odvrnil Marcel, »moj prijatelj ima pravopis v mezincu; v gimnaziji je dobil vse nagrade.« »Oh,« je rekla vdova, »moj nečak je tudi dobil nagrado, pa mu ni več kot sedem let.« »To j« aelo zgodaj zrel otrok,? je odvrnil Marcel. »Toda,« je silila vdova, »ali zna delati gospod žalostne verze?« »Bolje kot vsakdo drugi, gospa, kajti imel je veliko tuge v svojem življenju. Mojemu prijatelju vedno očitajo časopisi, da se odlikuje v žalostnih stihih.« »Kaj!« je vzkliknila vdova, po časopisih se govori o njem! Potem bo že tako učen kot gospod Guirin, javni pisatelj.« »O, veliko bolj! Obrnite se nanj, gospa, se ne boste kesali.« Ko je bila vdova razložila pesniku smisel napisa v stihih, ki ga je hotela dati napraviti na grobu svojega moža, se je dogovorila, da bo dala Rudolfu deset frankov, če bo zadovoljna; samo zelo hitro je hotela imeti stihe. Pesnik je obljubil, da jih bo poslal že naslednjega dne po svojem prijatelju. »O, dobrotljiva vila Artemiza,« je vzkliknil Rudolf, ko je bila odšla vdova, »obljubim ti, da boi zadovoljna; napravil ti bom pošteno mero mrtvaške lirike in pravopis bo bolje napravljen kot kaka vojvodinja. O dobra starka, da bi ti za plačilo dalo nebo živeti 107 let. »Sem proti temu!« je vzkliknil Marcel. »Res je,« je rekel Rudolf, »pozabil sem, da moraš naslikati še eno roko po njeni smrti in da bi radi tako dolgega življenja izgubil denar. In dvignil je roko rekoč: Nebo, ne usliši moje prošnje! Oh. imel sem veliko srečo, da sem prišel sem!« je pristavil. »Saj res, kaj si hotel od mene?« je vprašal Marcel. »Zopet mi pade v glavo posebno zdaj, ko sem primoran, prečuti noč, da napravim to poezijo, ne morem pogrešati tega, za kar sem te prišel prosit: t. obed: 2. tobak in svečo in 3. tvojo obleko belega medveda.« »Ali greš na maškerado? Res, danes je prva.« »Ne; toda takšen, kakršnega me vidiš, sem tako zmrznjen kot velika armada na umiku iz Rusije. Moj površnik iz zelenega lastinga in moje hlače iz škotskega merima so gotovo prav čedne; a to je preveč pomladansko in dobro za bivanj? na ravniku. Če pa stanuje človek na tečaju kot jaz, mu bolj pristoja obleka belega medveda. re$ moram celo, potrebna mu je.« »Na kožuh!« je rekel Marcel; »to je dobj# misel; gorak je kot žerjavica in v njem ti bo k# kruhu v peči.« In Rudolf se je takoj oblekel v toplo živalsk* kožo. »Sedaj,« je dejal, »se bo toplomer strašno mučil.« • »Boš šel z doma takšen?« je rekel Marcel sv?r jemu prijatelju, ki sta bila končala čuden obed, Ja je bil prinešen na krožniku za pet frankov. »Vraga,« je rekel Rudolf, »prav malo se br£ gam za javno mnenje; sicer pa je danes začetdt predpusta. In prehodil je ves Pari2 in se resno držal kot četveronožec, v čigar koži je tičal. K? je šel Rudolf mimo termometra inženjerja Chevft-liera, je prezirljivo pogledal nanj. Ko je bil prišel pesnik domov in hudo pr?' strašil svojega vratarja, je prižgal svečo in jo prav skrbno obdal s prozornim papirjem, da bi se it' ognil nagajivosti severnih vetrov; in takoj se jC lotil dela. Toda ni trajalo dolgo in zapazil je, da je sicer njegovo telo približno zavarovano proti mrazu, roke pa niso bile; in ni še bil zapisal dve# stihov nagrobnega napisa, ko ga je začelo strašo« zebsti, in zapustil je pero. »Najsrečnejši človek se ne more boriti proti elementom,« je dejal Rudolf in se zgrudil onemogel na stol. Cezar je prekoračil Rubikon, a bi ne bil prekoračil Berezine.« Naenkrat pa je zagnal pesnik vesel krik iz dftfl svojih medvedjih prsi in vstal je tako na naglotna« da je prevrnil del črnila na belino svojega kožuha; šinila mu je bila v glavo misel, obnovljen* Chattertonova misel. (Dalje prihodnjič.) ••• • •••• •••••••••••••••••••• J V nakup Špecerijskega | • blaga se priporoča tvrdka • Kovačič & Japelj Ljubljana :: Kongresni trg 19 Cene nizka I Postrežba točna In solidna I (v hiši Uršulln. samostana). V zalogi vedno sveže blago po naj* * ugodnejših cenah. II Brata Pohlin i.dr. tvomlca vlasnlc, kljukic, rlnClc za Čevlje, kovlnastlh gumbov 1.1. d. 9f Ljubljana I. poštni predal št. 126. Spreiema vsa naročila, ki te tako) in v vsaki množini izvršujejo. ZahtevmtevtorcB In cenik Pri večiih naročilih popust. Kašelj, prehlajenje grla In hripavost odstranjujejo nalboljie Kalserove prsne karamele s zaičitno mamko ..Tri lala". WfT Dobivajo se povsod! „RAVE“, d. d. Zagreb zpR°DA ves teden vso stalogo trakov po tovarniških cenah. JA rA i* I i! ilAlflUlUilllZI mmmm •■■mn ■■■■■■■■ ••••••••••■•■••••••••••••n Ne čakaj spomladi I Naroči takoj: Seme, sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t d. Velevrtnarsko podjetje „VRT« DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor. Zahtevaj cenike! >**»• aaa at aaataa ioni««] Sprejemam dame in gospodične v praktičen pouk. v svrho prtuCenla sl za lastno rabo samostoino Izvrtava« vsakovrstna modna klobuke. Nadaljna pojasnila od 10. do 1. popoldne. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod roj. Mozetič UUBUANA, Pred Škofijo 21, II. nadstr. Preselitev. Cenjeno občinstvo vljudno obveSčam, da sem prevzela na novo preurejeno gostilno »Koroški dom“ Poljanska cesta Št. 11 v Ljubljani, kamor se preselim s 1. februarjem 1924. Za dosedanjo naklonjenost se cenjenim gostom najtopleje zahvaljujem ter prosim zaupanja tudi v nadalje In se priporočam na novem mestu. Točila se bodo pristna domača vina, med temi tudi velečlslanl čviček Iz »Gadove pečlM. Topla In mrzla Jedila vedno na razpolago. Klavir Je cenjenim gostom na razpolago. — Cene konkurenčne. Z odličnim spoitovanlcm Kati KOfOŠeC Razširjajte ia naročajte,.Narodni Dnevnih"! =*•<# k Pozori Pozori ZIMSKI VOZNI RED vseh ieleznISkih, postnih In avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. Je ravnokar izšel I Vsebina: L Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine zb železniške nosače. Važne telefonske številke. II Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtoroobilni. IV. Seznam postaK V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8*— Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. Olo o" JZ A S‘ Zvezna tiskarna in knjigarna TOolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. AAA AAA Moderna knjigoveznica. is* Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce 1.1. d. kupujem neposredno s Ameriko. Plačam naviSie dnevne cene! Od 1. januarja dalje zbirala v vseli večjili wM Jugoslavije, Italije In Bolgarske I. L Zagreb. Lavosl. VVohlmut, lllca 82. Križevci: Marko Ueutsch. Bos. Novi: Ibrahim Memič. Beograd: J. Fischer (Hot.t Petrograd). Tasta: Brača Antič. Skoplje: Jerttham Karlo sinovi. Lnvinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Sufiak: Mat« Stlpčič. nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trsta. MAVRO FISCHER, Slsak,leltlmtolti.IIId(1 □ Nafcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, ca pouk in kratek (as Din 4* Moll ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mlad) slikar 10 tiskanih predlog za pobarvani« z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4*- Črnipeter staioznana, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4--. Na novo Izila knjižica: tvan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo ia našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din IS'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijintpg8 MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para t davščino vred. | ■*" Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Ivii lil mšsm z večletno prakso pisarniškega rudarskega obrata, star 38 I« Išče primerna Službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventuelno službo občinskega tajnika. 1 itlrivrstno tvrdke Lubas prod« O' Stefan. Pot v Rožno dolino 84 Mi rti knjigovodja bllancist, z večletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih, želi spremeniti svoje sedanie mesto. Cen), ponudb^ pod MZanesl)iv" na upravo lista za ženine in neveste! Izdeluje ie vsakovrstna salonska garderoba *za dame in gospode najmodernejše vsakovrstne toalete po mtrl. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blag« same, Ista potreiba. — Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 6. SSIfHMUf dobro ohranjen, se proda po jako ugodni ceni. Naslov v upr. Usu, Im uta sledi let možila bi se spet, dosedaj še brez otrok, pač pa prav pridnih rok, imam lastno tud’ opravo la pišem za zabavo, sestavit’ znam jedilnik, v oblasti imam štedilnik. Je nekaj tud’ prihrankov, a nobenih zaostankov. Kdor moških ima pogum, naj piše pod „Razum“ na upravo tega lista, da bo zadeva čista. Dfžavni uradi star 29 let, čedne zunanjosti In trdnega značaja, ki Izstopi v kruikem iz drž. službe, se želi priženiti najrajši na deželo h kakšni trgovini ali večiamu posestvu. Vdove z enim ali dvema otrokoma niso izkliučene. Le resne ponudbe do 10. Januarja pod „Blago srce“ na upr. Usta. 2 dijakinji ali srednješolca se sprejmeta na stanovanje pri boljši rodbini. Klavir na razpolago. — Gradišče 2/1. levo. Krasen kratek glaievir proda poceni Korošec, Rimske toplice. Letio stanovanje na samotnem griču blizu Do-brnskega kopališča se odda gospodu (pensl jonlstu) v najem. Naslov v upravi lista. Kraglja vež vagonov kupimo takoj, ter prosimo ponudbe z navedbo vrste in zadnje cene na ..Staniva*', Celje. Potnike. IMni sil na drobno in debelo kupite vedno najceneje v mlekarni IVAN KOS. Bohoričeva ul. 28. In lokalne korespondente v vseh krajih išie za posebno časopisno novost pod „Samo provizija št. 31". Oglasni zavod VorŠiČ, Maribor. H^l a J* _ Zakonski pai brez otrok išče stanovanje ali 2 mebliranl sobi sa takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod »Nagrada« na uoravo Usta. IleMka v Ljubljani išče upokojenega železniškega uradnika za reklamacijski ln tarifni oddelek. Ponudba na upravo lista pod »Zanesljiv«, Kopi za vešjo tvrdko bukovtga, •m**' kovega la borovega lesa, lup* ljenega 0-10 do 0 25 srednje** premera, ali odrezane dol«* ne 1-20 do 8 m sa rudnik. P* nudbe na poštni predal •*/ glavna poita, Maribor. Ml po zelo nizki ceni 1 vrtalu* »troj na pogon, vrta veliko#* lukenj do 60 mm, ie msl® rabljen, sposoben sa vsako veij* ključavničarsko delavnico, * stružnico za šelezo, dolilo* * m, uporabljivu sa vsaker mehanika ali ključavničarski delavnico. Ogled in cena, g. Prano Smajdeku, ključavO*1 čarstvo, Jesenice. KdOI K biti preskrbljen s prvovrstni dalmatinskim vinom na »*** in veliko, naj se obrne ^ Gracin Marin, Loke 64, Trb^ Ije L Istotako nudim tOO * dalmatinskega „Opolo". Mleko vsak dan sveže po Din 8‘6® in polnomastni Trapist sir, yer in delavski se dobi p® **! nižji ceni v mlekarni Ivao * Bohoričeva ul, 38 j