Katolški cerkveni list.
Odgovorni vrednik in založnik : m*. Janez Mir. M*of/a<:ar. M 29.	Y Cetertik 19. malica Serpana.	!Hi9.
Pozdrav
Visokovrednimu in prceastitimu Jožefu O t m aru. Sekovskintu škofu.
raj; došel si nani <<vcicam . Zapušeniin siroticatn Ihil^o docakvan pastir. Ki nas pelje v lioKji mir.
Spet se je spomlad vernila. Kar jc vzela smert nemila Od nas škofa vrednima, >1alo prav spoznuniga.
In ko varlia ni>mo imeli, Berž volkovi so prispeli Ovce ropat in morit, Celo čedo pogubit.
Ah kako smo zdihovali. Žalostno popraševali.
Kdaj pastir spei nam bo dan Moder skerbin in serčan.
V Tebi. Jožef, pa dobimo, In se v sercu veselimo; Kot Egiptu Jožef tam. Obkerbnik boš zvest Ti nam.
De ne znaš nas vsih jezika. Solnigrad nam pritika; Avguštin Ti zjled bo dal Skof Slovencam bit' je znal.
Bodi iz »*r<-a nam pozdravljen l.jud voljan Ti .e pripravljen \ o.li ca -k'rhn<». ^ereno.
In <š«t-p't«l - lebftj naj b«.	r
Pastirski li*f.
A a Dunaji zbrati nadškof je in škofje Ar.\t rijan-skiga cesarstra vernim svojih škofij ^ozdravljenje in *egen od Roga (hi/a in našiga (los/toda Jezusa Kristusa.
(Konec, i
Tretji nar močnejši valdjivi glas zapeljivosti je vpitje po svobodnosti ( frajosti). Iles drag dar v pravim pomenu . in cerkvi božji od nekdej ljub ! Zakaj kdo je bolj boleče ko ona že osemnajst slo let svojiga obstanka stisko krivične oblasti občutil? Tri sto dolzib let je plavala, ko nekdej Mojzesa jerbasček na reki Nilu, njena zibel na potoku prelite kervi, ki jo je zatoniti hotel. Pa terdna v veri je ajdovskim oblastnikam govorila besede, ki jih je njeni Gospod Pilatu rekel: „Xc imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano-(Jan. 19, 11.), in ravno zato, ko je v previdnost božjo zaupala, in ko si ni s silo pravice delala, ampak je uro svojiga rešenja Gospodu, Pravičnimu in Vsigamogočnimu zročila, ravno zato se jc tudi druga beseda Gospodova nad njo spolnila: ..Ne boj se, majhna čeda! ker Očetu je dopadlo ti dati kraljestvo". (Luk. 12, 32.)
V njeni nepremakljivi veri v božjo vsigamo-goeno in modro previdnost, brez ktere las iz glave ne pade, je vkoreninjen poglavitni nauk katoliške cerkve od pokoršine kristjanov do od Boga postav-Ijene gosposke. Iz ust aposteljnov obrani in oznanuje besedo: „Bodite podložni vsaki človeški stvari (naredbi) zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor nar visimo, ali vojvodam, kakor od njega poslanim v mase vanje nad budodclniki, dobrim pa v pohvaljc-iijc. Zakaj to je volja božja, de z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in nevednim ljudem; kakor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci božji- (I. Pet. 3, 13—16.): in spet: »Vsak elovek bodi visi oblasti podložin; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga: ktere pa so. so od Boga postavljene. Kteri se tedej oblasti vstavlja, se božji volji vstavlja. Kteri se pa vstavljajo, sami sebi pogubljenje nakupujejo". (Him. 13. i 2.)
Kaj tedaj ? mari res dela keršanstvo, kakor inu očitajo, boječe, maloserčiic duše, ki se vsim termam terde gosposke brez pomislika vdajo? Nikakor ne! Kolikor tavžent marternikov šteje cerkev do poslednjih časov v vsili deželah: ravno toliko ima neprestrašenib vitezov, vojšakov in kervavih prič za pravo prostost, ki jo le ona svetu rodi! Tode ona svoje delo, ljudi proste storiti, od zno-trej na duši začne, ker ve, de, kdor jc sužen greha, ne more biti v resnici prost, in dc se le ziiotrcj greha prosti človek, kteriga Kristus pro-siiga stori, tudi zunajne prostosti vredno poslužiti ve, de se ne da zaderževati, dobro delati in vse svoje dolžnosti, ki jih ko kristjan in ko dcržavljan ima. serčno in z veseljem spolnovati, nima pa prostosti v zagrinjalo hudobije, kar apostelj tako prav imenuje. kakor de bi bil brezvestno vganja-nje toliko prostoglavcov naših dni pred očmi imel.
Per pogledu tega bogapozabljiviga perzade-vanja, uganavljanja in vojskovanja, ko sc narodi zemlje za prazno senco prostosti in za pozemcljsko srečo toliko poganjajo, toraj vaši školje, preljubi! vse. kar koli v teh resnobnih časih še sicer kaj ali skerhi in poduka, ali opominjevanja in prošnje za vas v svojim sercu nosijo, v Gospodovo besedo skupej povzamejo, rekoč: „Vaš Oče ve, de tega potrebujete. Za tega voljo išite nar poprej bozjiga kraljestva, in njegove pravice, in vse to vam bo perverzen«", fl.uk. 12, 30.)
Išite nar poprej božjiga kraljestva! Najdete ga v njegovi cerkvi, v njenim uku in v njenih zveličavnih skrivnostih. Pa koliko jc taeili, ki gaišejo s pravim sercam? Med tem ko nekteri, kakor je bilo ze povedano, božje kraljestvo sov ražno zatirajo in ga ukoncali želč. je na milijone tudi ker-
šenih kristjanov, ki se zanj nič ne pečajo, ki mu nemarljivo herbet obračajo, kterim je božja modrost ko zaničljiva nespamet. Kdo nam je porok, de Gospod ne bo nerodovitne njive, na kteri njegova beseda komej še kak rodoviten kraj najde, ktera mu namesti vina in pšenice, le osat in ternje rodi. v pušobo pustil, de nam svojiga kraljestva ne bo vzel. in ga daljnimi! ljudstvu dal, ktero bo njegov sad dalo ? (Mat. 21, 43.) — Pred petnajst sto leti je bilo v perv im vesoljnim zboru v Niceji več ko tri sto škofov, veči del iz jutrovih dežel, zbranih, kterili škofije so cvetele ko lepo obdelan vert. Zdej in že nekaj sto let pa so tisti božji verti v Azii in v Afriki od nevernikov utrana ptišava. De ne bodo kedaj tudi od vaših danes zbranih škofov in njih škofij ravno kaj taeiga z žalostjo pravili, tako išite preljubi! pred vsim božjiga kraljestva! Bolj ko kedaj vtem času božje kraljestvo silo terpi, in silni ga nase potegnejo, ter si ga ne dajo s silo vzeti. (Mat. 11. 1S£.) In kar posamezno nc premorete, to v sveti družbi z dobrimi zadobite. Kakor se hudobni združajo, zgrabiti in podreti, kar je dobriga. ravno tako se tudi vi združeni v bran postavite, za resnico se poganjati, pravico in red ohraniti.
Išite božjiga kraljestva in njegove pravice, vi poglavarji, vi oblastniki in vi namest-vavci ljudstva, kterim jc Bog skerb za čašno srečo narodov zročil. Bolj ko kedaj vam je njegove moči in modrosti treba, za voje tako deržati. de se voz v globočino ne zvernc, temuč de sc po težavnim potu prave prostosti in osrečenja ljudstva varno premika. Prosite modrosti, in dana vam bo. (Jak. I , 5.)
Išite bozjiga kraljestva in njegove pravice, vi starši, gospodarji, učeniki in p r e d p o-s t a v I j e n i. Vsakimu zmed vas je po njegovim stanu in po njegovi službi nekoliko polja božjiga kraljestva odmerjeniga in zročeniga: in kakošin sad na njem raste, je veči del v vaših rokah. Ce jc dober, žlahten sad, bo Bog sam vaše plačilo: če je pa germovje in ternje, ki sc v ogenj verže. bo ta ogenj vas pred drugimi požgal.
..V i vi s o k i i n bog a t i. vas je huda ura tega časa ojstrejši ko druge zadela. Spoznajte jo ko zdravo šibo Gospodovo, in ponižajte sc pred njegovo vsigamogočno roko. Kakor si velika je vaša zguha, bo tolikanj veči vaš dobiček. ako vas k ponižnimu zaderžanju, k pohlevnimi! življenju, k čistejšimi! veselju, k dušnimu miru, k Bogu in v njegovo cerkev perpelje. Po tem bote tudi mili glas potrebnih in lačnih, ki zdaj nekterc ko vojskni krič prestraši, slišali, in ljubezen vas bo učila, tudi z manjšimi perpomočki pa z združenimi močmi ko božji zvesti hišniki po njegovi volji uslišati proš-
njo ubozili, ki vsakdanjiga kruha prosijo. Išite božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse drugo : kar tudi za uboge potrebujete, vam bo per-vcrzeno.
Vi pridni kmetje, ki zemljo obdelujete, ktera je ze vaše očete živila, tudi za vas imajo vaši skolje zvesto besedo v sercu : zakaj vi ste pred vsimi drugimi muzek in zerno ljudstva in dežele. V svoji samoti in prr svojih opravilih na deželi ste bili dosihmal veči del obvarovani pred zapeljivci tega časa, ki v mestih svoje gnejzdo imajo. Zdaj pa njih glas po mnogo tudi k vam zahaja v besedah in spisih, ter trosi ljuliko hudobije na njivo vaših duš. Varujte jo, to njivo, in nikar nc dajte stare katolške pšenice, ki je vaše očete v dobrih in hudih dneh živila za večno življenje, ne dajte je za ovsene pleve novih nevernih naukov. Vživajte hvaležno in zadovoljno dobičke in prostosti. ki vam jih vstava da : tode nc zakopljite svojiga serca v svoje posihmal desetine sprostenc njive, sicer bi na njivi božji (na britofu. na unini svetu) počitka ne najdli. Išite tudi vi pred vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo perverženo.
Vi ubogi, ki od dela svojih rok živite, in ki nimate druziga polja, ko žulje svojih rok. ki vam jih pot poliva: k vam se nar bolj zapeljivci obračajo . ker potrebujejo vaših krepkih rok: kako bi vaši škofje mogli vas pozabiti? O de bi njih beseda h-p prostor v vašim sercu najdia! Oni vam sicer ne obetajo nebes na zemlji. v pomenu tistih zapeljivem . kteri v vaših sercih. ako jih poslušate, vender le pekel strasti, ncvošljivosti. sovraštva, ropanja in morije vžigajo. in vas po kratkih dneh razujzdaniga življenja le še bolj revne, nesrečne in brez tolažbe puste, kakor ste bili poprej. Res pa m> neke nebesa na zemlji, ktere je Ta doli per-nesil. kije bil v hlevu rojen, v hiši uhoziga tesarja (cimpermana) izrejen. in ki ni imel. prav malo je tacih med vami, kaniur bi bil svojo glavo položil, On. ki je (iospod nebes in zemlje!- Ubogim in stiskanim. žalostnim in jokajočiin, lačnim in žejnim je pred vsimi drugimi nebeško kraljestvo obljubil. Spoznajte tedaj to, preljubi! z vernimser-cam. Nebesa niso samo na unim svetu, visoko nad oblaki, ampak tudi znotraj v sebi. kjer jc lahko tudi pekel, jih najdete, namreč v čisti vesti, v tihim zaupanji v Boga, v miru scrca, v zadovoljni delavnosti, v potcrpcžljivosti in v keršanskim upanji, v živi veri v božjo previdnost in pomoč, ki tudi sc zdaj prečudno reši in pred hišo stoji, iz ktere se zares verno zdihovanje z bolečinami ob-daniga proti nebesam vzdiguje. Sodbo pa in štra-lenge nad take, ki vaši potrebi svoje serce neusmiljeno zaprd, Bogu prepustite! On je že napove-
dal, kako bo s tistimi ravnal, ki bojo stali na levici. (Mat. 25, 41—46.) Ako si pa sami s silo pravico delate pred časam, in svojo vest s luido-delstvam in s kervjo oskrunite, po tem ne bo (iospod za vas, ampak le zoper vas: večno plačilo za vaše pomankanje in tcrpljenje je zgubljeno, in namesti nebes nosite že na tem svetu pekel v sebi, v pekoči vesti. Išite tedaj pred vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse drugo, cesar potrebujete — to govori resnični Bog— vam bo perverženo.
Vi serčni vojšaki vojsk ne trume, ki v tem divjaškim času za železno voje postave in reda z močno roko deržite. tudi do vas naj gre beseda iz ust škofov : nc samo beseda, ki jo je ze sveti Janez pred osemnajst sto leti vašim tovarsem govoril: ..Nikomur sile in krivice m- delajte, in zadovoljni bodite s svojo plačo- (Luk. 14.): ampak tudi beseda za ta čas. Ne dajte sc od nikogar zapeljati : bodite zvesti persegi pod baiideram. ker storili ste jo vsigamogočnimu Bogu. Junaki >tr. to ve ves svet. in hvala vam zato ve. komur ie postava. pravica iu rednost sveta. Pa nam >K«)i,*iin so vaše neumerljivc duši' neskončno dražji, ko vase močne roke. Ker vam tedej smert vsako uro Idizo stoji, mislite na večnost in na Boga iu njegovo kraljestvo. Ohranite svojo vest s\c(to. kakor svoje orožje. de. če sovražnikova krogla prederc vase pogumno sere«', tudi vasi čisti junaški duši nebesa odpre.
Ljube keršanske matere, vam rceemo se posebno besedo. Na vas se opira upanje boljših časov. Ve redite mladino z mlekarn svojih pers: napojite jo tudi z mlekarn kersanstva iz pohozno-verniga scrca. Kar ve mladi duši od Boga iu njegoviga kraljestva vtisnete, to sc globoko \korenini: če se tudi poznejše blato sveta čez vali, ob pravi uri vender le spel požene, obzeleni. iu sad zveli-čanja obrodi. Naj je tedaj prečista mali Gospodova, kije tudi cerkve mati, vaš zgled in v asa tolažba!
K svojim duhovnim pomagavcaui. mašiiikam, smo posebej in daljši govorili. Zdaj pa k sklepu, ki smo ga dans s praznično službo božjo storili, in ob uri ločitve očitno in pred svojimi vernimi srenjami, ki razkropljene v prostornih pokrajuah cesarstva od reke Elbe do Adrijaškiga morja . od Dnicstra do Kaine prebivajo, zvezo katoliške ljubezni, edinosti iu zvestobe, zvezo, ki smo jo v zboru med seboj sklenili, se enkrat ponovimo, ter tudi terdno sklenemo, kakor skofam gre. za Boga i ti njegovo kraljestvo in za svoje verno ljudstvo delati, moliti, živeti in umreti po božji sveti volji. Vaša molitev, vaše zaupanje in vaša ljubezen, za ktero vas združeno prosimo, nam bo k tenm per-pomogla.
Gnada našiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsi mi! Amen.
Friderik,
Kardinal, knez in nadškof v Šalcburgu
Mihael,
nadškof v Lvovu tLembergi. sreškiga reda. namesten po Benediktu od becicki. korarji in profesorji v Lvovu.
Vinrcne Kduurd.
knez in nadškof na Dunaji.
Franc Ksacer,
knez in nad>kof v 4>orici
Maksimilian Jožef.
knez in nadškof v Holomuci lOlmutzt.
Jožef,
nadškof v Zadru (Žara.)
Bernard.
J»nez in škof v Brik?nu. namesten po Jtirji llaktmnnu . korarji
v Briksiiu.
Gregor Tomaž,
skof v Lincii . namesten po Francu Hi der j i. korarji v Lincu. knez in škof v Ljubljani.
.4/ifo/i,
škof v Parenco-Poli.
Janez.
^kof % Pečuhah ali \ Petkostelii 1 Kunfkirrhen.)
Štefan.
škol v Kotoru.
Janez Mihael.
-kof imenovan Dioklecianopeljski. apostoljski \ikar Avstrijan-skih vojsknil> trum.
Filip Dominik.
škof \ Karu <l.csina». namesten po Jurji ftubocorichu. prošiu
v Karu.
Kari,
škof v Kraljev-Uradcu 1 kmiggrUz).
Janez,
knez in škof v Trientu.
.4 iig ust in Jem c j,
škof \ Litomerzicih (LeitmeriU).
Poterpežljhi Job.
Ob času, ko so Izraelci v egiptovski sužnosti zdihovali, je živel v deželi llus na Arabskim pra-vičen mož: reklo se mu je Job. Boga se je bal in greha varoval. Do Idižnjiga ves usmiljen — ni ubogim odrekel, ko so ga kej prosili. Svoje otroke je v božjim strahu redil. — Imel je sedem sinov in tri hčere: 7000 ovc in 3000 velbljudov ali kaniti, 300 jarmov volov, 500 oslic in veliko veliko deržine. Per vsih jutrodeželcih je bil zlo česen.
Xa Dunaji 17. Rožnocveta, tretjo nedeljo po Binkuštih 1849.
Anton,
škof per sv. Hipolitu (St. Polten).
Juri,
škof v Zagreba.
Jernej j
škof na Kerku iVeglia.)
Anton Ernst,
škof v Bernu (Briinn).
A!oj s Maria,
škof v Splitu (Spalato).
Jožef Gregor,
škof v TarnoMi.
Janez ,
škof v Sebeniku.
Gregor,
škof v Prcemislu, greškiga reda.
Adalbert Jožef,
knez in škof kerški v Celovcu.
Tomaž,
škof v Dubrovniku (Raguza.)
MeUijor,
knez in škof v Brezlavi.
Jožef Andrej,
škof v Budiegovicali iBudvveis).
Anton Martin ,
knez in škof Lavantinski per sv. Andreji.
Frane Ksaner,
škof v Pr>emislu. latinskiga reda.
Jernej,
škof Teržaško-koperški v Terstu.
Jožef Otmar,
knez in škof Sekavški v Gradcu.
Frane M ilhelm,
škof imenovan od Zatale lin partibust. podškof in Kapitular-vikar v Prasu.
Luhež od Beraniecki.
z voljeni nadškof latinskiga reda. in poslanic iz Lvova Il.emberg).
\ekiga dne pa je satan Bogu rekel: „Se mar Job zastonj Boga boji? Delo njegovih rok si blagoslovil, in premoženje mu je v deželi narastlo. Iztegni pa le nekoliko svojo roko, in zadeni se vsiga, kar ima; naravnost te bo klel-. Gospod reče satanu: >Vse, kar Job ima, bodi v tvoji oblasti, le nad njim ne steguj svoje roke<\ Mu tedaj da vse Jobovo premoženje v oblast, samo njegovimi! zdravju ne sme škodovati.
Kmalo vse nesreče pridejo nad Joba. Eniga
dne mu pride človek naznanit in reče: »Voli so orali, in oslice so se blizo njih pasle; tadaj planejo Sabejci nad nas, vzamejo vse, in končajo pastirje z mečem, jez sam sim ubežal, in to oznanim". Še je govoril, ko pride drugi, in reče: „Oginj je padel z nebesa na ovce in pastirje, in pokončal jih je; jez sam sim odšel, in to oznanim". Tudi ta je še govoril, ko pride tretji in reče: „Kaldejci so v treh trumah udarili na velbljude, in so jih odgnali , ubili so tudi pastirje z mečem; jez pa sim sam utekel, in ti to oznanim". Še je govoril, kar četerti notri stopi in reče: „Ko so tvoji sinovi in hčere v hiši tvoj iga pervorojeniga jedli, se iz pu-šave perdervi vihar, in omaje čvetere hišne ogle; poderla se je, in podsula vse tvoje otroke, jez sam sim se otel, in ti to oznanim". Tedaj Job vstane, preterga svoje oblačilo od velike žalosti, se na zemljo verže in Boga časti, rekoč: ,,G o s p o d j e dal, Gospodje vzel. Kakor je b i 1 a G o s p o-dova volja, tako se je zgodilo!" Per vsim tem Job ni grešil s svojimi ustmi, in ni nič nespa-metniga (pregrešniga) zoper Boga govoril.
Satan pa je Bogu govoril: „Vse, kar človek ima za svoje življenje da; stegni pa svojo roko, in dotakni se njegovih kosti in mesa: potlej boš vi-dil, de te bo v obličje klel. Bog da tedaj satanu oblast, Joba tudi na zdravji škodovati, samo življenja mu ne pusti vzeti.
Tadaj je satan Joba obdal z bulami ali tvorovi od podplatov do temena na glavi. Pa tudi njegovo dušo so grozne misli obdajale. Malokrat je kej spal, in če je oči zatisnil, so ga strašne sanje zbudile. Obličje mu je od joka bilo zabuhlo, in oči so otem-nele. Z nebes ni tolažbe, in sam si ne ve pomagati; hlapci, dekle, sorodovinci — vsi so ga zapustili. \a gnoji sedi, in s čepino gnoj (vredj iz oteklin steržc. Tudi njegova žena ga je zaničevala in rekla: „Si še zmiraj tako neumen? Le hvali Boga, pa umri!" Job pa je odgovoril: ..Kakornespametna ženska, govoriš! Imamo dobro iz božje roke, pokaj bi tudi hud iga nc sprejeli?" Per vsim tem Job ni grešil s svojimu ustmi.
V tolicih stiskah pridejo Joba trije prijatli obiskat , in ga zlo miljujejo. Pa tudi oni mu težave le še zvikšajo, ker mu očitajo, de je vse to s pregrehami zaslužil. Job pa je svojo nedolžnost branil, ter se tolažil, rekoč: „Ako me tudi Bog konča, bom v njega upal. K e r v e m, d e m oj Odrešenik živi: in poslednji dan bom iz zemlje vstal, bom zopet s svojo kožo obdan, in v svojim mesu bom svojiga Boga gledal. To upanje je v mojim sercu uterjeno". Bog sam je posvaril njegove perjatle , de so napčno govorili, Jobovo obnašanje pa je poterdil.
Po toliki skušnji je Gospod Joba vsih nadlog
rešil. Vsiga premoženja, kar je poprej imel, mu je povernil dvojno, ter ga je poslednjič obilniši oblagodaril, kakor spervič. Oobil je 14.000 ovc. 6000 velbljudov, 1000 jarmov volov in 10tH) oslic; in imel je zopet sedem sinov in tri hčere. Peršli so njegovi rodovinci in znanci, in so ga tolažili zavoljo vsiga. kar jc bil hudiga preterpel. Job je potlej šc 140 let živel, in je vidil svoje sinove in vnuke do četertiga rodii.
Nauk. 1) Tudi pravični Bog s terpljenjem večkrat skuša. Nadloge prav pogosto peljejo ze v časno vselej pa v večno srečo, če se v njib prav obnašamo, kakor Job. 2) V Jobu je Bog Izrael-cam lep zgled poterpljenja in zvestobe dal. de naj bi ga bili pred očmi imeli, ko so iz Egipta proti obljubljeni deželi hodili v velicih stiskah. Je pa tudi za vse prihodnje čase zgled serčne stanovitnosti v težavah in vdanosti v božjo voljo.
Prašanje. 1) Kako naj človek z Jobam govori, ko časno blago zgubi? 2) S kterimi besedami Job vstajenje mesa poterdi? Jeran.
Ver sl a
Oglejskih škofov in patriarhov.
• Spisal Peter Hicinger.) i Dalje, i
75.	Filip Alansonski, ki je bil s Francoz-kimi kralji v rodu in kardinal Rimske cerkve, je bil od papeža Urbana VI. Oglejski patriarh postavljen 1. 1381. Pa veliko nepokoja se je zoper njega vzdignilo: zlasti so se mu Videmčani zopcrstavili. Tedej je on 1. 1387 raji od Oglejske patriarške časti odstopil, in je potem v Rimu živel do I. 1397.
76.	Janez V. iz rodu Moravskih mejnih grofov je od papeža Urbana VI. I. I3S7 patriarh postavljen. Od vsih strani je bil z veseljem sprejet: ker je pa zoper nekterc puntarske ljudi ojstreji ravnal, se jc liuji hrup zoper njega vzdignil, v kterim je po skrivnih nastavah I. 1394 umorjen bil. Po njegovi smerti so se Furlani na papeža obernili. de bi jim on kakor se je že popred zgodilo druziga patriarha dal: po takim je prišlo, de so si od zdaj papeži pravico lastili patriarhe imenovati na ravnost, namesti de jih je popred domača duhovšina volila.
77.	Anton I. Kajetan, rojen Rimljan, je po papeži Bouifacii IX. patriarh postal I. 1395: I. 1402 je bil v kardinala Rimske cerkve izvoljen.
78.	Anton II. iz Paneerske rodovinc v Fur-lanii, je bil pred škof v Konkordii, I. 1402 pa ga je papež Honifaci IX. na patriarški sedež povzdignil. V tistih '.a Rimsko cerkev težkih časih (raz-pertija je bila namreč zavoljo več papežev ob enim postavljenih) je on modro in skerbno svojo cerkev vladal, v onder vsiga hudiga ni mogel odverniti. Bil
mu j'* nasprot drugi patriarh postavljen, An tonili, iz rodovine da Ponte v llenedkah : on pa je s pomočjo Ogerskiga kralja Žigata. in Avstrianskih vojvodov vonder v posestvu svoje oldasti ostal. Zavoljo posebnih rednost je bil I. 1408 med kardinale Rimske cerkve prištet, in je ko papežev poslanec v velikim cerkvenim zboru v Konštanci na Nemškim sedel, kjer je s svojo modrostjo in učenostjo pripomogel, tedasnje razpertije v cerkvi poravnati. Umeri jc v Rimu I. 1431.
79.	Ludovik II. iz rodovine Tekskih vojvodov na Koroškim je bil I. 140H za patriarha izvoljen. On je tudi sedel med očeti, ki so bili v Konštanei zbrani. — Takrat so Itenccani vsake pota. podkupovanje, podpihovanjc in očitno vojsko poskusili, de bi Oglejske zemlje, po kterili so bili že dolgo lakoiiiiii, patriarhu odvzeli in v svojo last pripravili. Vzeli so nar popred Istcrškc mesta potem Furlansko. in v zadnje so celo patriarha Ludovika iz dežele in sedeža izpodili. On je sicer s pomočjo cesarskih vojšakov ( cesar Žiga mu je namreč hot'I pomagati J dvakrat nazaj prišel, vonder ni mogel zoper Beneško silnost zmoči. Sc je bil njemu nasprot Aleksander, popred Tridcntinski skof, iz rodovine Mazovskih vojvodov na Poljskim na patriarški sedež postavljen I. 1435. Leta sc je sicer na Bazclski veliki cerkveni zbor obernil. de bi deželi- nazaj dobil, ki so jih Benečani nase potegnili. Vonder Benečani niso hotli izpolniti, kar jim jc zbor velil. zato jih jc papež Evgen IV. v posebnim listu ojstro posvaril.
80.	Ludovik III. Skaramp Mcdiorata. iz Padovc doma, in patriarh od I. 1439 do 1465. Papež Evgen IV. je Benečane vonder toliko premogel, de so patriarhu I. 1445 Sent-Vidsko in scnt-l)anielsko grajšino prepustiti v vžitik, in mu zraven še 500 zlatov vsako leto obljubili: zato je pa Istra in Furlanija v njih oblasti ostala. Od tega časa, kar je bil patriarški sedež v Benečanski pod-loznosti, je za cerkve na Štajerskim, Krajnskim in Goriškim dosti neprijetniga prišlo: v duhovnih rečeh namreč so bile le bolj slabo previdene, desi-ravno so bili semtertje nadmašniki in patriarhovi namestniki stoječi. Zatorej je bila tudi že I. 1461 od cesarja Friderika III. v Ljubljani škofija postavljena, kteri je pa od začetka le en del far na Krajnskim. Koroškim iu .štajerskim oskerbovati imela. — L. 1451 je bil tudi patriarški sedež iz Grada v Benedke prestavljen, in s. Lavrene Ju-stinijan jc bil pervi Beneški patriarh. — Patriarh Ludovik je bil v zadnje med Bimske kardinale po-vzdignjen, in Albanski škof blizo Rima imenovan: po takim je tudi v Bimu umeri 1. 1465. Od njegovih naslednikov v Oglejski cerkvi jc večidel malo povedati, kar so pod Bencčansko oblastjo
le malo proste roke imeli, kaj večiga storiti, se bolj je bila oblast patriarhov razdeljena, ko je Oglejsko mesto krog 1. 1509 v oblast cesarja Maksimilijana prišlo. Tedej so patriarhi stanovali na Beneškim v Vidmu, cerkev so pa imeli na Av-strijanskim, v Ogleji. Od tod je prišlo, de ko je kriva vera Luteranska po Slovenskih stranah krog segala, tudi patriarhi niso mogli veliko nasprot storiti. in so tudi v Oglejskih cerkvah Ljubljanski škofje kakor cesarski komisarji za ohranitev ali po-vernitev prave vere oblast imeli. Tudi je bilo že od sestnajstiga stoletja sem prizadevanje v Gorici škofijo postaviti, dokler sc to ni izpeljalo. Po odhodu patriarha Ludovika je bil Oglejski sedež šest let pražili stal. Od slej so hili vsi patriarhi Benečani, namreč:
i Konec >!e<ti »
Tri resniee za nemarno ver ee.
aj Nobeden sc se ni na smertni postelji pokazal, de je pravi veri verin ostal: mnogi pa so z ognjenimi solzami objokovali, de so se v svoji lahkotnimi in razujzdani mladosti nejeverstvu z dušo in telcsam v gerlo dalo.
hj Od prave vere in od vere sploh odstopi človek naj berze, kedar živi v vesclji, ko mu sreča cvete in zdravje služi, tačas tedaj, ko meni, de mu od nikodar ni treba nič tolažbe: nikomur pa sc to še ni dogodilo na smertni postelji ali umirajočimi], zakaj takrat ni pomoči nc tolažbe, kakor le v edini pravi veri.
c) V cvetoči mladosti semtertje kdo odstopi od prave vere, ker se v nejeverstvu ložej in prijetnimi živi: v sivi starosti pa se marsikdo verne v naročje prave vere, zakaj v nji sc tolažljivši. boljši in mirniši umerje! —	(Kat. I.}
Kaj bo iz tega ?
Llovd časnik mende cmendra, kako dr je ..izvirna čistost keršanstva zginila, in kaj še? — de se je v pravo krivoboštvo in fetišizem (maliko-vavstvo) zverglo Zbranim škofam bi bilo tedej naj pred zgubljcniga keršanstva iskati: in i Llov-dovi pisarnici bi bili obširniši in naj popred zamogli zvediti, kje in kako ga zopet najti. En pomoček iz te pisarnicc je, de naj hi se bogati samostani ob-ropali, in premoženje med duhovstvo razdelilo. In Llovd je celo mislil, dc je vladarstvo škofe iz tega namena sklicalo. Kako se človek včasi vender zmoti? Drugi pomoček je, se od sv. očeta papeža odtergati, in tretji mende: cerkve tako lepo ozalj-šati, de bi verni ne vidili nič druziga, kot štiri z apnam pobeljene stene, ko va-nje pridejo! — V take se zabrede, kader čevljar per kopitu ne ostane! —	(J*o k. I.)
Očitne strahovanja preklinjevaveov ali hogokletneiev.
1.	Gospodar na Ko— je imel dvanajst hlap-cov. 0 veliki noči jih skliče, ter jim da, ponavadi, suho pleče in velik hleb kruha namesto kolača. Nagovori jih nekako s temi le besedami: ^Dočakali smo — hvala Bogu — veliko noč; zdaj si ga bomo vžili, če je božja volja". Pervi hlapec, prejemši hleb, prederzno reče: Naj bo božja volja, ali ne: v rokah ga imamo — zdaj ga že bomo;\ Zdaj se čversto vstopi, in velik nož nastavi, de bi tovaršem kosovc urezal. Močno k sebi porine, nož mu zdersne na — vrat. Vrat je prerezan, in, ko bi trenil, je bilo po njem! —
2.	V neki kerčmi na Ko— so na sv. Florjana dan ljudje pili, ko so zunaj v procesii podobo sv. Florjana nesli. Procesija ali obhod mcmo pride, in pivničar reče pivcam: Procesija gre, pojdimo vun molit!" Drugi gredo! samo neko pijanče začne preklinjati, rekoč: ~Kaj meni sv. Florjan?" Po hiši norčuje, in reče: ..Florjan, pojdi pit!!" V kratkim se iz majhne meglice naredi hudo vreme, in začne v njegovo poslopje treskati in udarjati tako hudo, de mu je vse do konca bilo poderlo in pokončalo. Drugim hišam zraven se ni nič zgodilo.
3.	Mojster, pijanec na Kr., ko je lep tolst kosec mesa pred njega položen bil, je prederzno norčijo izustil: „Sam Bog mi ga ne ubrani, de bi ga ne jedel". — Pa mu gaje vender ubranil , zakaj pervi kosec, ki ga je v usta vtaknil, mu je v gerlu obtečal, in nesrečni človek se je tako dolgo po hiši metal, de ga je zadavilo.
4.	Letaš mesca Sušca je v Rimu prešerin rokodelski hlapec na veliko marmorno podobo nekiga papeža plezal, de bi bil iz zaničevanja podobi ru-dečo kapo na glavo djal: češ, se bo derhal smejala. Kader nesramnež blizo verha perpleza, se za kamnitno roko podobe prime, ktera sc per ti priči ulomi. Zaslepljeni zasmehovavec na kamnitno obnožje znamnja cmokne, in si obe nogi zlomi. Zijalasta množica, ki mu je popred hvalo ploskala, in ni bila trolie boljši od njega. je omolknila ko bi trenil. in tiha groza jim je gomazela po kosteh, ko so se razkropili.	J.
Mola v Srednji vasi v Bohinji.
V Srednji vasi v Bohinji je bila 13. dan Bož-nika zahvalna maša h koncu šolskiga leta. Per maši so otročiči lepo zapeli (brez orgel.) Gospod kaplan A. Pintar jim tudi v petji poduk dajejo. Po maši je bilo šolsko spraševanje, per kterim so otroci prav dobro odgovarjali; po spraševanji so biii nekteri pohvaljeni, nar pridniši pa obdarovani. Po razdelitvi daril so otroci zapeli naslednjo od g. Pin-
tarja zloženo pesmico, ktera je poslušavce prav v serce ginila:
Ze ura je odbila
Poskusnje naše zdej .
K' je serčno ve*elila Otroke nas vselej.
Spodobno zahvaliti Zel mo iz serca Vas.
R' nam to veselje storiti Ste obiskali nas.
Za trud. pri j at I i nasi! \ am Bos povernil bo j
Naj le še skcrbi Vasi Zroceni bodemo.
V spomin črno imeti Nauke Vaše vse:
Pa tud' po njih živeti Nam terdna volja je.
Te pro>'mo. Oče večni Njih trud za na> blagruj:
Dc miio vsi skupej srečni. Nam milostno daruj'
Več ko HO otrok se je znajdlo per spraševanji, kteri so gorečnosti in serčni skerbljivosti duhovniga učenika lepo spričevanje dajali. Ljubczin do mladosti in praviga keršanskiga omikanja duhovniga pastirja žene, de sc ne trudi samo za pod-učenje v keršanskim nauku temuč tudi v družit rečeh, ker veliko ur vsak teden v šoli dopernese in delo z učitelam deli.
^e jej mesa oh postnih dnevih.
Bil je enkrat v važnih naravoslovskih zadevah močno izobraženi ranocelnik k obedu nekiga barona povabljen, tudi je bil ta ranocclnik verni ud katolške cerkve: in ž njim je bilo pri obedu več častit ih tode malovcrnih oseb. Lahko de je pripravi-telj jedi pozabil, de je petik, na kteri dan je prepovedano, kaj mesniga vžiti, razun z posebnim škofovskim privolenjcm; omenjeni strežnik pervo pot samo mesne jedi predpostavi. V katolški veri dobro podučeni vrač se zderži teh jedi. niti ne okusi, temuč terdno sklene počakati, dokler sadje in druge jedi predpostavljene bodo. Nekaj gostov je to zapazilo, ali vzroka tega niso vedli: mnenja so bile razne, med temi vganjavci je bil Gospod D. dobro poznan sovražnik svete vere, pervi naslednje vprašanje postavil: Gospod ranocelnik! kaj pa de Vi ne jeste ? perstavi ko bi trenil, je li zna biti vzrok vašiga zderžanja petik, na mizi pa samo mesne jedi. Blagi zdravitelj mu ponižno odgovori: Zadeli ste Gospod , sem odveč prepričan , de so mesne jedi zlo škodljive, kader jih človek brez perpušenja naj že bo v štirdesctdanskim postu, ob kvatrih in druzih zapovedanih postnih dneh zavžije.
Gospod baron pri ti priči pozove strežnika.
ter mu zapore. poslne jedi Gospodu zdravniku predpostaviti.
Poslušajmo tudi mi v vseh rečeh božji glas, poslušajmo verno glas matere katolške cerkve, ker nam ona skoz božje povelje postne dneve, kakor so dnevi priterganja. ali pa zderžanja, ali tudi oboje skup«j, zapoveduje. O Gospod! z ponižnim seream z« limo eno iu drugo zapoved dopolniti. in upamo, de bomo za plačilo večniga veselja, nebeških gnad dch zni.	Janez Korban.
Kazjslcd po ker»an*kim »vetu.
Pomnjenja \redno jc. dc se katolška cerkev tudi med krivo\crci v Kvropejskih iu Amerikanskih straiiah močno razširja. Od Amerike, v Evropi od Anglczkiga je bilo že večkrat povedano. Pa tudi na Vem c i h je lepo napredevanjc prave vere zaslišali. V Pruskim poglavitnim mestu Borovliim se je zadnje leta število katoleanov toliko pomnožilo. de sc že k zidanju druge velike cerkve pripravljajo. V Nasavskim mestu Vizhadnu je v štir-d set letih iz 400 na 4000 katoleanov dorastlo, kleri so to leto krasno cerkev dokončali, pred kratkim posvečeno. Nove katolške srejnje in cerkve so vstavljene v Lipsku. Ajzenaku in drugej. Procesija s. rešuj iga Telesa že dolgo let v več mestih ni bila tako zalo obhajana, kakor letas. Zlasti pripovedujejo leto od Kolonije in I) i s e 1-dorfa v porcnanski Prusii. V Krefcldu, kjer jc med raznimi obertniki 24.tHMI katolčanvv, jc na 2GO let zdaj bila pervič očitna procesija s s. reš-njim Tclesam. h kteri so celo Luterani pripomogli in se približali jo bolj praznično storiti.
Kim se je podal. dan t. m. so ga Kran-cozjc posedli. Mesto je zdej v miru. okoli 20.000 Krancozkih vojakov sc v njem znajde. Po povelji generala Oudinota je bilo precej Papeževo bandero na turnu sv. Petra v Montorii razvito. Iz tega se vidi, de Francozje v Itimu ne bodo Avstrianam, spanjoleam in Ncapolitancam nasprotvali. kteri so le iz tega namena Papežu k pomoči šli, de bi namestnik Kristusov na zemlji tudi deželsko oblast rez vse tiste dežele, ktere so bile dozdej pod Papeževo oblastjo, nazaj dobil. — V poslednjih bitvah jih jc bilo v Itimu okoli 2000 ranjenih.
Cesar so sc 15. dan t. m. ob treh popoldne s tremi ministri v Herno odpeljali.
Iz Ogerskiga je prinesel poslednji teden več imenitnih novic, de je avstriansko-rusovska armada tigre na več krajih premagala; 11. dan tega mesca je bil per Komornu hud boj, v kterim je cesarska armada zmagala: tudi poglavitne mesta Huda in Peš t ste v cesarski oblasti.
Sedmi dan t. m. so cesar dali s svojimi ministri en ukaz na llcrvaško in Slavonsko, en ukaz pa na Ogersko: dc naj se grajšinam, ktere po vzdignjeni. pa še ne oškodovani desetini in tlaki veliko škode terpc. nekoliko plačila berž na ta dolg naprej odrajta: tako naj se tudi duhovnam zguba desetine z nckolikšnim prcdplačilam polajša. Nova naprava za učenje v latinskih šolah jc bila pretečem" teden že neki per ministerstvu uka dokončana : za v s a k t e r i uk bo v prihodnje posebin učenik.
V Pragi je kolera precej huda: pobrala je tudi 5 bogoslovcov v duhovšnici, kjer so staniša premalo zračne.
Iskre.
Vest sv. Ludvika. Ta kralj se je silno bal, s kako krivico svojo dušo omadežati. Kakor je bil vladanje nastopil, je ukazal sprašati, komu bi se bila od poprejšnjih vladarjev kaka krivica zgodila, de bi on vse popravil. — Ko mu je bilo iti na vojsko v sveto deželo, je razglasil, de je pcrpravljcn sle-hernimu poverniti, kdorkoli bi bil' kako krivico ter-pel od njegovih uradnikov. — Bivši vjet od Sara-cenov se je mogel s težkim denaram odkupiti iz sužnosti. Ker je pa Saracrnam bilo vender manj daniga. kakor jim je kralj bil obljubil: je odkazal, jim doplačati vstavljeni znesek prejden "je odšel.— Tako vestno kristjan dela.	BI.
Kupec in duhoven. — Kupec. Pa saj ne boste iz tega kaciga vcliciga greha naredili, ako kd o o prepovedanim času meso jc namesto postnih jedi? Sej je vse to mala reč, na kteri ni kej ležeče. — Duhoven. Mislite? Jez pa zlo dvomim, dc bi to le mala reč bila. Uni košček sadii v paradižu je bila sama na sebi tudi mala reč, in skorej ni-čica: pa glejte, kako ima žalostne nasledke! Tako tudi prelomljenje cerkvene zapovedi samo na sebi ni ravno velika reč; pa hudobija, lastna volja, vne-marnost in zaničevanje cerkvene zapovedi, ktera se s tem razodeva, to je za resnico, velika reč, velik greli.	(Po kat. 1. Z.) J.
Rove bukve.
Pri žlahtnim Kleinmavcrji so bile te dni natisnjene in se v njegovi hukvarnici naprodaj dobijo lepe bukve: Duhovna vojska. Spisal jih je v laškim jeziku hogaboječi oče Lavrcnc Skupuli, nekdej minili reda sv. Kajetana. Vrednosti teh buk-vic ni moč prehvaliti, in spoštovanja popisati, kteriga so jim učeni in sveti možje v množili natisih in prestavah skazovali. Zato gre velika hvala g. Klein-maverju, de je od njih novo prestavo v naš slovenski jezik preskerbel. Poslovenjene so od g. faj-moštra v Koprivniku, J. M. ( Jerneja (Medveda.)
Darila za papeža Pija IX.
Od poprej . . j 71«	gld.	21 V, kr.
Farna soseeka v Blogovcu ....	2	„	31
M. R. iz Radolce za poglavarja cerkve	—	r	20 n
J. & v G. D.........i	.	—
M. M. v G. D..................i	„	_ l
Gospod H. K.........1	r	— _
—	Jožef Turk, kaplan v Dobrimpolji	3	«	—
A. r.................1 „ _
.	r	n
Gospod Jožef Lipovšek. kaplan v Krajn-
«ki gori................1
—	Janez Kajžar.......—
—	Janez 1'ernivic, fajmošter v Osiv-nici..........2 „ — „
Dve dekli .........9 —
77	77
Gospod I*. K., duhoven.....1 30 „
Skupej . . . 1731 gld. j 3 V2 kr.
r>	r
„ 30
Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.