DOLENJSKI LIST — Št. 26 (953) — 27. junija 1968 STRAN 11 'V" X SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST > za občine BREŽICE, ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA. NOVO MESTO, RIB. NICA, SEVNICA in TREBNJE Letnik V. Novo mesto, 27. Junija 1968 Št. 18 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ: 252. Odlok o upravnih taksah 253. Odlok o spremenibah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 254. Odlok o določitvi sredstev za izobraževanje 255. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Črnomelj (občinski proračim) za leto 1967 256. Sklep o prevzemu in opravljanju nalog: skupnosti otroškega varstva na območju občine Črnomelj po TIS Črnomelj OBČINA METLIKA: 257. Odlok o hišnem redu v občini Metlika 258. Odlok o mejah melioracijskega območja 259. Odlok o ustanovitvi sklada za zatiranje živalskih kužnih bolezni '260. Odlok o oprostitvi plačila prisj^vka od sredstev skupne porabe v občini Metlika 261. Sklep o hrambi drugega izvoda matičnih knjig pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije OBČINA SEVNICA: 262. Odlok o določitvi mreže osnovnih šol v občini Sevnica 263. Odlok o komimalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Sevnica in upravljanju komunalnih objektov in naprav 264. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1968 265. Odlok o splošnih pogojih vzajemnih razmerij etažnih lastnikov 266. Odlok o spremembah odloka o oblikovanju sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1968 OBČINA ČRNOMELJ 252. Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upr^nih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65, 11/66 in 54/67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni lišt SFRJ št. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1968 sprejela ODLOK o upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kakor tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih ter delovnih in drugih organizacij, kadar v okviru javnih pooblastil, ki jih daje,zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank in so določena v taksni tarifi, se plačujejo upravne takse. Za plačevanje upravnih taks se uporablja neposredno taksna tarifa, ki je sestavni del temeljnega zakona o upravnih taksah. 2. člen Ne glede na določbo 1. člena tega odloka se upravna taksa plača: 1. za Izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tarifna številka 5 temeljnega zakona o upravnih taksah 65 din) 2. za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna številka 6, točka 1. b temeljnega zakona o upravnih taksah) 20 din. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo n^osredno. 3. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za finance. Za prodajo taksnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 7 odstotkov od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku vseg^a delovnega časa delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnioe skrbno shranjevati in varovati. 4. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje za finance pristojni upravni organ. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 11./65). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 423—2/68 Datum: 5.6.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r. 253. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ št. 52/64) in 1., 4,, 4.a in 6,a člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65 in 5/68) ter 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. jimija 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 1. Člen V 2. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske št. 6/66) se za 3 točko doda nova, 4. točka, ki se glasi: »od cestnih motornih vozil v zasebni lastnini«. 2. člen Za 4. členom odloka se doda novi, 4. a člen, ki se glasi: Komunalna taksa od cestnih motornih vozil v zasebni lastnini znaša; 1. za tovorna vozila: DO 3 tone 200,00 din od tone nad 3 do 4 tone 863,00 din od tone nad 4 do 5 ton 1.150,00 din od tone nad 5 do 6 ton 1.500,00 din od tone nad 6 do 7 ton 2.000,00 din od tone nad 7 do 8 ton 2.750,00 din od tone nad 8 do 9 ton 3.500,00 din od tone nad 9 do 10 ton 5.000,00 din od tone nad 10 ton 5.000,00 din 1.500,00 din za vsako začeto tono nosilnosti a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg kot za motorna kolesa pod 6. točko tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 20,00 din več; 2. za delovna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zakona o prispevkih in davkih občanov — uradni list SRS št. 7— 59/67), ne glede na nosilnost in težo 60,00 din; 3. a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike, razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo 30,00 din; 4. za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave: a) traktorje: do 25 KM 60,00 din nad 24 do 40 KM 85,00 din nad 40 do 63 KM 110,00 din nad 63 KM 135,00 din b) za vlečna vozila s polpriklopni-kom se plača taksa kot za tovorna vozila, navedena pod 1. točko; 5. za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi) glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 40,00 din nad 900 do 1.350 ccm 60,00 din nad 1.350 do 1.800 ccm 150,00 din nad 1.800 do 2.500 ccm 300,00 din nad 2.500 do 3.100 cpm 500,00 din nad 3.100 ccm 750,00 din; 6. za motorna kolesa; nad 125 do 250 ccm 15,00 din nad 250 do 500 ccm 20,00 din nad 500 do 1.000 ccm 25,00 din nad 1.000 ccm 30,00 din. 3. člen Invalidi, ki so oproščeni plačila taks po 70. členu zakona o vojaških vojnih Invalidih (Uradni list SFRJ št. 49/65), ne plačajo komunalne takse po tem odloku. 4. člen Komunalne takse po 2. členu, točke 1. do 6., evidentira, odmerja in pobira upravni organ, ki je pristojen za do-Jiodke. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka neha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komtmalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968 Številka; 43»—2/68 Datum: 5.6,1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r. 254. Na podlagi 26., 27., 29. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 16/67 in 5/68) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 22/65 in 6/66 ter skupščinski Dolenjski list št. 16/67) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1968 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za izobraževanje 1. člen Za izobraževanje se določijo naslednji viri sredstev; 1. občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in od samostojnega opravljanja obrtnih storitev 3. del občinskega davka od prometa blaga na drobno. 2. člen Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja zmaša 1,96 odstotka od z zakonom določenih osnov. Za enak odstotek se zniža stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki je določe- na z odlokom o prispevkih in davkih občanov. 3. člen Občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske 'dejavnosti in od samostojnega opravljanja obrtnih storitev znaša 60 odst. od plačanih občinskih prispevkov navedenih dejavnosti. 4. člen Del občinskega davka od prometa blaga na drobno za izobraževanje znaša 50 odst. občinskega davka od prometa blaga na drobno po odloku o občinskem prometnem davku. 5. člen Dohodki po tem odloku so dohodek temeljne izobraževalne skupnosti Črnomelj. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 68. Številka; 402—17/67 Datum; 5. 6.1966 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r. 255. Na podlagi 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64 in 1/67) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/ 64, 2/65, 22/65, 6/66, 16/67) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1968 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Črnomelj (občinski proračun) za leto 1967 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršit- vi proračuna občine Črnomelj za leto 1967. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po proračunu občine Črnomelj za leto 1967 so znašali; Predvideno Doseženo din din 1. skupni dohodki po bilanci proračuna 6,541 ..^0,00 6,615.291,40 2. skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 6,541.340,00 6,446.565,63 3. razlike med skupnimi dohodki in skupno razporeditvijo dohodkov po bilanci proračuna — 168.725,77 4. neporabljeni del sredstev za redno dejavnost upravnega organa, ki se po sklepu skupščine družbeno-politič- ne skupnosti prenesejo v proraičun — — 5. neporabljeni del sredstev na poseb- nih računih, ki se s pretekom leta prenesejo v proračim — — 6. skupni presežek dohodkov po za- ključnem računu — 168.725,77 STRAN 12 DOLENJSKI LIST — St. 26 (953) — 27. junija 1968 DOLENJSKI LIST ~ St. 26 (953) — 27. junija 1968 STRAN 13 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki iz leta 1967 v znesku 168.725,77 din se prenese kot dohodek proračuna občine Črnomelj za leto 1968. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 400-9/68 Datum: 5. 6.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r. |256. Na podlagi 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 2/65, 22/65, 6/66, 16/67) 16. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 43/67) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1968 sprejela naslednji SKLEP o prevzemu ui opravljanju nalog skupno.sti otroškega varstva na območju občine Črnomelj po TIS Črnomelj 1. Temeljna izobraževalna skupnost* Črnomelj prevzame in opravlja naloge skupnosti otroškega varstva za območje občine Črnomelj. 2. Za opravljanje nalog iz 1. točke tega sklepa se pri temeljni izobraževalni skupnosti Črnomelj sredstva, predvidena v zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji, zbirajo na posebnem računu. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 022—8/68 Datum; 5. 6. 1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvo.fmoč, 1. r. OBČINA METLIKA 257. Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 11/66) in 119. člena statuta občine Metlika ter 3. in 8. člena TZ o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1968 sprejela ODLOK o hišnem redn v občini Metlika SPLOŠNE DOLOČ5BE 1. člen S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, ki jih imajo v pogledu uporabe In čuvanja stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih. 2. člen Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši. Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo. 3. člen Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene. Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši. 4. člen V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov. Seznam mora vsebovati priimek in ime imetnikov stanovanjske pravice z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je, ta v državljanski lasti, 5. člen Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet. Hišniško stanovanje mora biti oztnačeno, kot tako. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje. II. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV 6. člen Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe. 7. člen Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje. 8. člen Stanovanjsko pogodbo sklene imetnik stanovanjske pravice z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi, hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše. Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka, Določbi drugega In tretjega odstavka tega člena veljata tudi za spremembe sklenjene pogodbe. 9. člen Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik organizacije za gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pjavice v uporabo. 10. člen Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik, vanj se vpišejo podatki, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi, ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene. Ta zapisnik podpišejo predstavnik organizacije za gospodarjenje v družbeni lastnini, imetnik stanovanjske pravice in član hišnega sveta. Ce se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, 'se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki so se z njim vselile, in razmerja teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podstanovalcev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb, ki nastanejo po vselitvi, prav tako v treh dneh, potem ko je sprememba nastala, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe. 12. člen Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja. Ob izročitvi stanovanja po 1. odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje. Zapisnik moria vsebovati tudi obveznost imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po nj^ovi krivdi, ali po krivdi oseb, za katere odgovarja. Ce se pogodbeni stranki iz 1. odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pdgodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču. Ob Izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor ttidi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem, organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot deli stavbe. } III. UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV 13. člen Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarjenja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati. Stanovalci so dolžni uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj. 14. člen Stanovalci so dolžni zlasti: 1. uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe; 2. vzdrževati stanovanje v ui>orabnem stanju; 3. paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih; 4. skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro; 5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, plinske, telefonske, električne in ogrevalne naprave; 6. takoj naaaianiti hišnemu svetu pomanjkljivosti in ekvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih teh pomanjkljivosti in okvar sami odstraniti; 7. plačati stanarino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, 8. pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore. 15. člen Stanovalcem je prepovedano zlasti: 1. sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni, 2. igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škode na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah, 3. igrati se po hodnikih, razgrajati v stanovanjih, na hodnikih ali stopniščih, 4. pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti stanovanjsko hišo, 5. odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena, ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o komunalni higieni, 6. iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah, 7. prati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih, razen pranja s pralnimi stroji, 8. metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skoz olma, ne glede na položaj hiše, 9. pisati, pritrjevati objave, naznanila iti obvestila na mestih, ki niso za to določena, 10. zamazati ali kakorkoli poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore, 11. postavljati na stanovanjski hiši televizijske in radijske antene brez dovoljenja organizacije za gospodar- jenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše, 12. zastavljati vežo in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest, 13. čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo, 14. po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano, 15. postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice ter cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu. 16. rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih, z izjemo psa, mačke ali manjšega števila ptičev, 17. pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete, 18. hraniti na podstrešju lahko gorljive ali druge predmete, 19. uporabljati vodovodne, električne, plinske in druge instalacije na način, ki povzroča okvare, 20. puščati vključene električne naprave brez nadzorstva, 21. sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih, 22. puščati vhodna vrata nezaklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure. 16. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna: 1. določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov, 2. skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave, 3. določiti prostor in čas za Iztepiinje preprog m drugih predmetov. Organizacija sa gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je upravičena ob navzočnosti imetnika stanovanjske pravice oziroma ob navzočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstaja utemeljeni sum, da se stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njih(^-vim namenom ali da se namerno kvarijo. 17. člen Skupni prostori v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje in likanje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene. Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. 18. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored In uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer tega ni, pa od hišnega sveta pooblaščena oseba. 19. Člen Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost. V stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugašanje luči, morajo biti vhodna vrata in stopnišče razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat. 20. člen Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih neprilikah, morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta. 21. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 22. člen Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba ki ima za to primerno strokovno' izobrazbo. 23. člen Prepovedano Je v skupnih prostoriii in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za naprave v takem posebnem delu hiše. V hišah, ki so last državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše. 24. člen Osebe, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti predsedniku ali drugemu članu hišnega sveta oziroma hišniku. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti In očistiti. IV. OSTALE DOLOČBE 25. člen Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Hišnik Je dolžan zlasti: 1. vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih vsak teden tudi poribati, 2. očistiti dvorišče In pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in skupnih prostorih, 3. ob določenih urah zaklepati In odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč, 4. takoj javljati hišnemu svetu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, v družbeni lastnini vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti. 5. vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati. B. skrbeti za red in snago v skupnih \ STRAN 14 DOLENJSKI LIST — Št. 26 (953) — 27. junija 1968 prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti, 7. opravljati vse druge posle, ki ao mu naloženi s sklenjeno pogodbo. V hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela. Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, od organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pa takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta. 26. člen Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši, kot tudi za tiste osebe, ki se po kakršnih koli drugih opravkih zadržujejo v hiši. Vt. člen Z denarno kaznijo do 200 din se kaznujejo kršilci določil 14., 15. in 16. člena tega odloka. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o hišnem redu (Uradni vestnik Dolenjske št. 11/01 In 3/62). Ta odlok začne veljati osmi da, po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36/»-fl7 Datum; 34.5.1968 Predsednik občinske skupSčine Metlika; Peter Vujćič, l.r. 258. Na podlagi 12. dlena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ št. 13/65), drugega odstavka 39. člena zakona o vodah (Uradni list SRS St. 22/ 66) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora In zbora delovne skupnosti dne 24. maja 19S8 i^rejela ODLOK o mejah melioracijskega območja 1. člen Za rabo, izkoriščanje In varstvo voda ter za obrambo pred vodami se uporabljajo na območju občine Metlika določbe temeljnega zakona o vodah (Uradni list SPEJ št. 13—262/65), določbe zakona o vodah (Uradni list SiR^ St. 32— 121/66) in določbe tega odloka. 2. člen Da se zagotovi va.rstvo pred poplavami, varstvo pred erozijo zemljišč in melioracija zemljišč, kakor tudi zaradi vzdrževanja melioracijskih In posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav na območju občine Metlika, se razglasa melioracijsko območje na območju vodotoka Obrh. 3. člen Melioracijsko območje iz 2. člena tega odloka obsega zemljišča, po katerih tečejo potoki Obrh od izvira do reke Kolpe, Sušica od ceste Metlika — Novo mesto do reke Kolpe in Suhor od izvira do izliva v potok Obrh. 4. člen Varstveni objekti in naprave, ki leže v območju, določenem s 3. členom tega odloka, in niso vpisani kot osnovno sredstvo delovnih organizacij, se prenesejo v upravljanje Splošni vodni skupnosti Dolenjske Novo mesto s posebno pogodbo. 8. čle« Splošna vodna skupnost Dolenjske Novo mesto lahko uporabnikom, ki ima: jo neposredno korist od varstvenih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav na melioracijskem območju, predpiše plačilo odškodnine po merilih, ki jih predhodno potrdi občinska skupščina. 6. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 324—2/68 Datum; 24.5.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika; Peter Vujčič, 1. r. 259. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS St. 36 /64 In 43/67) v zvezi s 30. členom zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS št. 4/67) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skujmosti dne 24. maja 1968 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za zatiranje živilskih kužnih bolemi 1. člen Ustanovi se sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Metlika (v nadaljnjem besedilu; sklad). 2.člen Sklad je namenski in opravlja izplačila odškodnine za prisilno zaklane in pobite živali, okužene z živalskimi kužnimi boleznimi, ki se pobijajo po zakonu. Odškodnina se plačuje tudi za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi zaradi bolezni odrejenih ukrepov. Nadalje se iz sklada Izplačujejo terenske in laboratorijske preiskave živine zaradi suma živalskih kužnih bolezni in 33. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje In o zdravstvenem varstvu živine, razen preiskav, ki ^edo v breme posebnega račima za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo. 3. člen Sklad Je pravna oseba in Ima svoj petčlanski upravni odbor, katerega imenuje občinska skupščina. 4. člen Dohodki In izdatki sUada se določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor sklada. Upravni odbor med letom lahko spremeni razporeditev sredstev sklada. 5. člen Sklad zastopa In zanj podpisuje pred> sednik upravnega odbora. 6. člen Odredbodajalec za izvrševanje fl-nančnega načrta je predsednik upravnega odbora ali oseba, ki jo za ta namen pooblasti upravni odbor. Administrativne in računovodske zadeve za sklad opravlja organ skupščine, pristojen za proračun. 7. člen Vsako izplačilo Iz sklada mora temeljiti na zakonu in na predpisih, izdanih na podlagi zakona. Vsako izplačilo iz sklada mora imeti za podlago listine s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. 8. člen Za obveznost sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 9. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račim sklada, ki ga sprejme pravni ob-bor sklada. 10. člen Finančni načrt in zaključni račuo sklada se pošljeta na vpogled občinski skupščini Metlika. 11. člen V sklad se steka 65 odstotkov sredstev od taks za zdravstvena spričevala za živino. 12. člen Sredstva sklada se lahko uporabijo le za izplačilo odškodnine za prisilno zaklane in pobite živali, okužene z živalskimi kužnimi boleznimi, katere se pobijajo po zakonu; nadalje za uničene predmete po izvršitvi zaradi bolezni odrejenih ukrepov, kakor tudi za laboratorijske in terenske preiskave živine zaradi suma živalskih kužnih bolezni, razen tistih, ki gredo v breme sredstev posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo. 13. člen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. 14. člen Sklad ima statut. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. S statutom sklada se podrobneje predpišejo in določijo: način, kako si sklad ustvarja sredstva in kako posluje; organi, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi sklada in so odgovorni za zakonitost njihove uporabe; ocgane, ki so odgovorni za pravilno račimovodstveno poslovanje in ravnanj* s sredstvi ter druge zadeve In naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada ter vsa druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o ustanovitvi sklada za plačevanje odškodnin za tuberkulozne in s kužnimi boleznimi okužene živali v občini Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 25—289/65). Denarna sredstva ukinjenega sklada se po stanju na dan uveljavitve tega odloka prenesejo na novoustanovljeni sklad. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 402—5/6R Datvim: 34. 5. 1968 Predsednik občinske skupščine Metlika; Peter Vujčič, 1. r. 260. Na podlagi 3. člena zakona o pri-fpevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS št. 5-16/68) tn 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. 5.1968 sprejela ODLOK o oprostitvi plačila prispevkov od sredstev skupne porabe v občini Metlika 1. člen Delovne in druge organizacije ter državni organi v občini Metlika, ki so po zakonu o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS št. 5-16/68) dolžni plačevati prispevek od sredstev skupne porabe, se plačila tega prispevka v celoti oprostijo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, iiporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. Številka; 420-7/68 ■ • Datum; 24.5.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika; Peter Vujčič, 1. r. 261. Na podlagi četrtega odstavka 28. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SFRJ št. 8/65) in 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1968 sprejela SKLEP o hrambi drugega izvoda matičnih kn,iig pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije I. Občinska skupščina Metlika sklene v sporazumu z republiškim sekretariatom za notranje zadeve SR Slovenije, da hrani drugi izvod matičnih knjig kot do sedaj republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije. II. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 20-1 '68 Datum; 24. 5.1968 Predsednik občinske skupščine Metlika: Pet«r Vujčič, 1. r. OBČINA SEVNICA 262. Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS številka 9-51/68) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Olje št. 35-283/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1968 sprejela ODLOK o določitvi mreže OMiovnih šol v občini Sevnica 1. člen Skladno s programom razvoja osnovnih šol v občini Sevnica, ki ga je sprejela občinska skupščina Sevnica 10. februarja 1964, se s t«m odlokom določa mreža osnovnih šol v občini Sevnica. 2. člen V občini Sevnica so naslednje osnovne šole: 1. Blanca 2. Boštanj 3. Krmelj 4. Sevnica 5. Šentjanž 6. Tržišče. 3. člen Podružnice imajo naslednje osnovne šole iz 2. člena tega odloka; 1. osnovna šola Sevnica; Bučka, Loka, Razbor, Studenec in Zabukovje, 2. osnovna šola Šentjanž: Kal in Veliki Cimik, 3. osnovna šola Tržišče: Telče in Primož. 4. člen V šolske okoliše osnovnih šol iz 2. in podružnic iz 3. člena tega odloka spadajo naslednji kraji in naselja; 1. BLANCA: Blanca, Dol. Brezovo, Čanje, Poklek nad Blanco, Krajna br- da nad Blanco, Kladje nad Blanco, Rožno (občina Krško), Arto in Gor. Pijavško (občina Krško). 2. BOŠTANJ: Apnenik, Boštanj. Ga-berje — del, Jelovec — del, Dol. Boštanj, Jablanica, Kompolje, Konjsko, Mrtovec, Novi grad, Preska — del, Križ, Laze pri Boštanju — del. Log — del. Radna — del, Smarčna, Vrh in Lukovec — del. 3. KRMELJ: Krmelj, Goveji dol, Kamenica, Brezje, Gaberje — del, Jelovec — del, Gabrijele — del in Ogo-relke. 4. SEVNICA: Sevnica, Drožanje, Ledina — del, 2igrski vrh, Zurkov dol, Vranje — del, Trnovec — del, Šmarje, Stržišče — del, Radna — del, Lukovec — del. Lončarjev dol. Metni vrh. Gor. Brezovo, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Presna Loka, Podvrh — del. Log — del, Podgorica — del, Podgorje — del; a) podružnica na Bučki: Bučka, Dol. Radulje, Dule, Gor. Radulje, Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje, Strit in Za-boršt; b) podružnica t Loki pri Zidanem mostu: Loka pri Zidanem mostu. Račiča, Celovnik, Žirovnica, Radež, Breg — del, Šentjur na Polju in Obrežje — del; c) podružnica na Razborju: Razbor, Okroglice, Breg — del, Radež — del, Podgorica — del. Ledina — del, Polana — del (občina Laško); č) podružnica na Studencu; Studenec, Rovišče, Brezovo, Zavratec, Dol. Impolje, Dol. in Gor. Orle, Ponikve, Hudo Brezje, Osredek. d) podružnica v Zabukovju: Zabukovje, Mrzla planina, Podgorje — del, Podvrh — del, Trnovec — del, Stržišče — del, Vranje — del. 5. ŠENTJANŽ, Šentjanž, Podboršt — del, Budna vas, Cerovec, Birna vas, Koludrje, Stajngrob — del. Osredek — del, Leskovec, Srednik; a) podružnica na Kalu: Kal, Kladje, Osredek — del. Svinjsko — del, Stajngrob — del, Podboršt — del;\ b) podružnica na Velikem Cimiku: Vel. in Mali Cimik, Gabrijele — del, Roženberg, Svinjsko — del, Hrastno (občina Trebnje), Podboršt — del. 6. TRŽIŠČE: Tržišče, Polje, Pijavice, Zg. in Sp. Mladetiče, Skrovnik, Kaplja vas, Skovec, Trščina, Pavla vas, Malkovec, Zg. Vodale, Sp. Vodale, Vr-hek, Gaberje — del, Krsinji vrh; a) podružnica na Telčah: Telče, Dni-šče, Telčice, Jeperjek, Zg. Vodale — del, Križ — del, Slančji vrh, Otavnik, Zg. Stara vas; b) podružnica na Primožu: Primož, Dedna gora, Preska, Laze — del, Ro-gačice. Znojile, Češnjice, Mala in Velika Hubanjica, Gor. Impolje. 5. člen Učenci, ki so že vpisani na posamezni šoli, se s šolskim letom 1968/60 prešolajo v skladu z mrežo osnovnih šol, ki je določena s tem odlokom. 6. člen Z dnem, ko zs/čne veljati ta odlok, neha veljati odlok o organizaciji mre- STRAN 12 DOLENJSKI LIST — St. 26 (953) — 27. junija 1968 že osnovnega šolstva v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 24-541/62). 7. člen Ta odlok začne veljati 1. septembra 1968 in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-11/68-2 Datum: 31.5.1968. Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r. 263. Na podlagi 1., 5., 15., 17. in 18. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 16—120/67) in 15. točke 100 člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35—283/64) je občinska skupščina Seevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1968 sprejela ODLOK o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Sevnica in upravljanju komunalnih objektov in naprav 1. člen 1 Za komimalno dejavnost posebnega družbenega pomena se v občini Sevnica uporabljajo razen določb republiškega zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (v nadaljnjem besedilu: republiškega zakona), tudi določbe tega odloka. 2. člen V občini Sevnica se opravlja komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je predpisana z republiškim zakonom, in sicer: 1. oskrba z vodo, 2. odprava odplak in atmosferskih voda, 3. čiščenje javnih površin v naseljih in odstranjevanje'smeti iz zgradb (javna snaga), 4. vzdrževanje in opremljanje ulic, trgov in cest v naseljih, 5. urejanje in komvnalno opremljanje mestnega zemljišča, . 6. oskrba naselij z električno energijo (distribucija električne energije), 7. javna razsvetljava, 8. pogrebna dejavnost ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, 9. tržnice na drobno; 10. komunalna storitvena klavnica. 3. Člen S komvmalno dejavnostjo v občini Sevnica se ukvarjajo: Stanovanjsko komunalno podjetje Sevnica, podjetje Elek tro-Celje, poslovna enota Krško, kot podjetje za distribucija električne energije, krajevne skupnosti in delovna ©nota za vzdrževanje občinskih cest. 4. člen Občinska skupščina Sevnica daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja komunalne delovne organizacije oziroma vodilnega delavca poslovne enote , ki opravlja komunalno dejavnost v sklopu delovne organizacije, kateri to ni glavna dejavnost. 5. člen Občinska skupščina Sevnica daje svoje soglasje k aktom komunalne delovne organizacije, s katerimi le-ta določa komunalno dejavnost. 6. člen V najvišjem organu upravljanja komunalne delovne organizacije sodelujejo poleg članov delovne skupnosti tudi predstavniki družbene skupnosti, ki jih imenuje občinska skupščina. V komunalni delovni organizaciji, kjer je komtmalna dejavnost glavna dejavnost, sodelujejo v organu po prejšnjem odstavku najmanj tretjina in največ polovica predstavnikov družbene skupnosti V delovnih organizacijah, kjer komunalna dejavnost ni glavna dejavnost, sodelujejo predstavniki družbene skupnosti nasproti predstavnikom delovne skupnosti v razmerju med • dohodkom, ki se ustvari od celotne dejavnosti delovne organizacije, in dohodkom, ki ga doseže delovna organizacija z opravljanjem komunalne dejavnosti. V krajevnih skupnostih razpravlja in sklepa o vseh vprašanjih komimalne dejavnosti svet krajevne skupnosti, ki lahko imenuje za reševanje posameznih vprašanj poseben odbor, komisijo ali drug kolegijski or^an. 7. člen Vsi javni komunalni objekti in naprave so družbena lastnina. Za javne komunalne objekte in naprave po prvem odstavku tega člena se štejejo: 1. komimalni objekti, zgrajeni iz sredstev družbeno-političnih skupnosti, 2. komimalni objekti, zgrajeni iz sredstev delovnih organizacij, 3. komunalni objekti, zgrajeni v daljši preteklosti in imajo značaj javnega dobra. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko z odredbo podrobneje določi, kaj se šteje za komunalni objekt po tem odloku. 8. člen Javni komunalni objekti se vpišejo v register komunalnih naprav, ki ga vodi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Register javnih komtmalnih objektov mora vsebovati vsaj tele podatke: 1. vrsto komunalnega objekta, 2. količinski in vrednostail obs^ komunalnega objekta, 3. kraj oziroma lokacijo objekta, 4. čas izgradnje objekta, 5. podatke o investitorju objekta in 6. podatke o upravljanju objekta. , 9. člen Javni komunalni objekti se smejo graditi samo na temelju ustrezne gradbene dokumentacije v skladu z urbanističnimi in drugimi programi občine. 10. člen Individualne priključke na javne komunalne objekte odobrava organ, ki upravlja z javnim komunalnim objektom oziroma napravo. 11. člen Z javnimi komunalnimi napravami upravljajo in jih oskrbujejo: 1. komunalne in druge delovne organizacije, 2. krajevne skupnosti. Investitor komimalnih objektov in naprav lahko prenese pravico upravljanja in gospodarjenja na kakšno komunalno delovno organizacijo ali pa s pogodbo odda komunalne naprave samo ▼ oskrbovanje. 14. člen Organ, ki gospodari s komunalnim objektom ali napravo^ je dolžan za vsak objekt voditi ločeno evidenco o: 1. vrsti objekta ali naprave, 2. količinskem in vrednostnem obsegu objekta ali naprave, 3. lokaciji objekta ali naprave in 4. času izgradnje. 15. člen Zaradi vzdrževanja javne snage in primernega zunanjega videza naselij ter drugih splošnih interesov so se občani in organizacije dolžni posluževati se naslednjih komvmalnih storitev: 1. odprave odplak v naseljih Sevnica, Šmarje, Krmelj in Boštanj, 2. pogrebne deja%Tiosti v občini Se\Tiica 3. tržnih prostorov v Sevnici. 16. člen Komunalne delovne organizacije in krajevne skupnosti na območju občine Sevnica so dolžne uskladiti svoje splošne akte z določbami republiškega zakona in tega odloka najkasneje do 31. avgusta 1968. 17. člen Organizacije, ki upravljajo z objekti in komunalnimi napravami, so dolžne najkasneje do 31. decembra 1968 priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Sevnica komunalne objekte in naprave za vpis v register. Organizacije so prav tako dolžne istemu organu priglasiti vse spremembe na komunalnih objektih in napravah in nove komunalne objekte ter naprave, in sicer v roku 30 dni, računajoč od dneva, ko je bila sprememba izvršena oziroma nov komunalni objekt ali naprava zgrajena. 18. člen Delo komunalnih delovnih organizacij je javnOj ter so le-te dolžne javno razglašati vse svoje za družbeno skupnost pomembne akte tn ukrepe na običajen način. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v SkupSčinskem Dolenjskem listu'. Številka: 352—2/68—1 Datum; 31.5.1968 Predsednik občinske skupSčine Sevnica Franc Molan, 1. r. ^ q Razporeditev dohodkov jj I po glavnih namenih: ^ mQ co 264. Na podlagi 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti (Uradni list SFRJ Številka 31-426/64), in 100. člena statuta občine Sevnica je občii^ska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in ebora delovnih skupnosti dne 31. maja 1968 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1968 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1968 (SkupSčinski Dolenjski list St. 12/68) se spremeni in se glasi; »Proračimski dohodki občine Sevnica za leto 1968 znašajo 4,758.649 din.« 2. člen 2. člen odloka se spremeni in se glasi: »Z občinskim proračunom »o dohodki razporejeni v višini 4,748.191,00 din. Nerazporejena tekoča rezerva znaSa 10.458,00 din.« 3. člen Pregled in razporeditev dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1968 se spremeni in je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1968. Številka; 400-26/68-3 Datvim: 31.5.1968. Predsednik občinske skupSiine Sevnica; Franc Molan, 1. r. / ZBIRNI PREGLED DOHODKOV PO VRSTAH IN GLAVNIH NAMENIH I2U)ATKOV ZA LETO 1968 (PO REBALANSU) St. vrste dohodkov; Dohodki: Skupaj: 1.Prispevki 3,036.594,00 2. Davki 1,084.888,00 3. Takse 161.000,00 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 23.000,00 9. Prenesena sredstva 463.167,00 SKUPAJ DOHODKI 4,758.649.00 01 03 04 05 06 07 12 13 14 16 17 18 19 Izobraževanje in vzgoja 217.000,00 Kultumo-prosvetna dejavnost 227.054,00 Socialno skrbstvo 647.636,00 Zdravstveno varstvo 328.614,00 Komunalna dejavnost 364.009,00 Delo državnih organov 1,999.960,00 Dejavnost krajevnih skupnosti 49.656,00 Dejavnost družbeno-po« litičnih organizacij 201.529,00 Negospodarske investicije 538.770,00 Gospodarski posegi 26.384,00 Proračunske obveznosti 101.754,00 Vlaganje v rezetrvnl eklad 45.825,00 Nerazporejeni dohodki 10.466,00 SKUPAJ IZDATKI 4,75S.649,00 265. Na podlagi 25. in 26. ćlMia zak(^a o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/65 in 57/65) ter 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupičina Sevnica na seji občinekega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1968 sprejela ODLOK o sploinlh pogojih vzajemnih razmerij etažnih lastnikov 1. člen Lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v etažni lastnini, so se dolžni pri uporabljanju, upravljanju in vzdrževanju svojih delov ravnati po zakonu o lastnini na delih stavb in po tem odloku. 2. člen Posamezni deli stavb, ki so v etažni lastnini in služijo stavbi kot celoti ter za katere so etažni lastiiiki v takš-šni stavbi dolžni prispevati del sredstev za mvesticijsko in tekoče vzdrževanje, so streha, temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice perila, kleti, drvarnice, dvorišča, naprave za ogrevanje, dinmiki, svetlobni jaški in podobno. 3. člen Ce posamezni etažni lastnik kakšnega dela ne more uporabljati in če ta del ne služi stavbi kot celoti, ni dolžan zanj prispevati sredstev po prejšnjem členu. 4. člen Za elemente iz 2. člena tega odloka so dolžni etažni lastniki v stanovanjskih hišah, ki so v skladu stanovanjskih hiš pri Komunalnem stanovanjskem podjetju Sevnica, plačevati del sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje temu podjetju v smislu 16. in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb. 5. člen Za elemente iz 2. člena tega odloka so dolžni lastniki stanovanj v etažni lastnini plačevati del sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v vi-iini, ki se določi sporazumno med stanovanjskim podjetjem Sevnica in etažnimi lastniki, odvisno od nastalih dejanskih stroškov za te namene, po principu delitve stanarine za tekoče in investicijsko vzdrževanje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 36-7/68-1 Datum: 31.5.1968. Predsednik občinike skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r. 266. Na podlagi 26., 27., 29. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS številka 16/67 in 5/68) ter 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1968 sprejela ODLOK o spremembah odloka o oblikovanju •redstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za 1. 1968 1. člen V drugem odstavku 1. člena odloka o oblikovanju sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1968 (Skupščinski Dolenjski list št. 12-193/68) se za besedo »drobno« postavi pika, naslednje besede pa črtajo. 2. člen 2. člen se spremeni In se glasi: »Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,5 odstotka od osnov, določenih s predpisi. Del občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in teh-' ničnih izboljšav se določi v višini 10 odstotkov. Del občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno se za izobra-ževeanje določi v višini 44,8 odstotka.« • 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968. Številka: 402-12/68-2 Datum: 31.5.1968. Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.