Poštnina plačana v gotovini. Cena 2*50 Din. DRAMA GLEDALIŠKI LIST HARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11935'36 Vesela božja pot Premijera 28. novembra 1935 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK : J. VIDMAR SEZONA 1935/36 DRAMA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 28. novembra 1935 Ost. Rosegger: Vesela božja pot Štajerski pisatelj Rosegger, opisovalec svoje rodne zemlje, planin, domačih ljudskih tipov, je napisal novelico »Dekle na nebeški lestvi«. Nepokvarjena pristnost Roseggerjeva, njegov humor in dobrodušnost, so zavedle A. Hamika, elana graškega gledališča, da je povzel snov in jo oblikoval za oder. — Storil je prav, ker komad, ki je izšel iz njegove delavnice ni izgubil ničesar onega, kar je pri Roseggerjevi noveli prav posebno vredno: ohranil je pristnost in dobrodušnost in humor, včasih pa primeša še malo življenjskih teženj teh ljudi s planin... »Ce si samo dekla in služiš, potem si misli na polju, ki ga obdeluješ, to je moje polje, pri živini, ki ji strežeš, to je moja živina — in živela boš lahko, delo ti bo šlo lahko in dobro izpod rok . .. * Ta »Vesela božja pot« je pristna ljudska igra, kakor jih srečamo malo. Zajeta je s planinskih krajev, ki so tudi nam blizu. Je malo resna, malo vesela in ne manjka ji celo poetičnih momentov. Vse osebe so žive in verjetne, povezane s svojo preprosto usodo na grudo, na vero, ki se je nikakor ne da ločiti — in ako je motiv nevsakdanji, mu nikakor ne moremo odrekati resnosti, s katero je uporabljan... Neposrednost dogajanja — to je vsa vrlina. Tu je Slemenski gospod. Ves sivolas, pozna svoje farane, vlada, svetuje, zaropoče in se hudomušno, mladostno navihano smehlja. V njem se čuti pesnika, spozna delček Rossegerja — pred vsem v prizorih kako lepo, kako toplo zna ravnati z mladim dekletom in fantom. Župnik je osredna oseba, on je režiser in vodja ne samo procesije in romanja, temveč obrača tudi v pravo in dobro vse svoje ovčice, ki jo mahnejo včasih malo preko plota. 53 Potem imamo starega sedemdesetletnega Starina. Grča, ki je malo trmasta, a v jedru dobra. Stremuh za dobrim v malem. Pa ga zavede v nespretnosti in nevšečnosti prav ta njegova gorečnost... In iz nje zna napraviti avtor ljubko šalo. Vse epizode imajo krvi, so razčlenjene psihološko in osebno. — Ta »Vesela božja pot« diha svež planinski zrak. Med ljudmi veje, od človeka do človeka in tako postane tudi neizgovorjeno — dragoceno. K naravi se pribljižamo, zdravo in krepko — in vse to zdravje plapola tudi v prelepem etosu bandera procesije... Stara Gruntarica, vzor kmečke gospodinje, dobre matere. Vdova, še dokaj brhka ljubi svojega sinka, vražje seme, z vso materinsko ljubeznijo, a ima srce na pravem mestu in se ne boji trde besede, kaj še! Še celo s klofuto postreže svojemu 241etnemu »smrkavcu«. V svoji bojazni za sina, za grunt, ne želi ničesar bolj vneto, kakor da privede sinko čimpreje dobro pridno ženo v hišo... In zato priprošnje k Mariji, zato pot na goro... Ta Gruntarica ne stremi za bogastvom, samo da bo zarod ostal krepak, da bo zemlja rodila bogat blagoslov, ki ga poklanja Bog. In vdano, prepričano sprejme ubogo snaho, češ: »kar je Marija dala, še pogledam ne, pa vzamem.« In France, vražji ptiček! V njem je malo vaškega bohema. Da bohema — malo potepina in malo trde buče, ki ve, da ne dela nič slabega, ako se priklati šele proti jutru domov. V hosti je prebil noč, na svežem zraku, štel zvezde in sanjal o dekletu z nebeške lestve. Vetemjaški kot je, ne dovoli krivic in preko noči postane iz njega možak — vreden naslednik svojega očeta. To bo grunt! Brez dolga in žena bo podpirala tri ogle. Planšarica Marička — sirota na tem svetu ima samo samo sebe, potem ima še svoj smeh in dobro voljo in dobro vero. — Pri njej se zgodi tako kot v pravljicah: bila si pridna, marsikaj si prestala — zdaj boš nagrajena, moža dobiš in grunt — in kdo ti je to dal? Priprošnjica Marija z Gori. Oho skoraj bi jo bil pozabil. Katro, farovško kuharico, gospodinjo, feldvebla in strahovalea vseh slemenskih faranov. Še celo župnika užene. — Njeno kraljestvo se imenuje: zdravje in dobrobit gospodarjev, čista tla, dobra jedača in pijača in trikrat red. Ženski pedant — no, feldvebel smo rekli. Še nekaj jih je. Še mnogo! Vsi dedci iz doline med Slemenom in Goro nastopijo in dokazujejo z Goethejem o tem, da »das ewig weibliche ...« in tako dalje.. Ljudska igra! To je vse! Košček človeškega nehanja, hotenja in bitja. Nič več. 54 Goethejeva dramaturgija v Eckermannu »Sploh pa ste najbrže opazili,« je nadaljeval Goethe, »da Hinrichs pri obravnavanju grške tragedije popolnoma izhaja iz ideje in da si tudi Sofokla predstavlja kot pesnika, ki je pri snovanju in gradnji svojih iger ravno tako začenjal z idejo ter po nji določal svoje značaje in njihov spol in stan. Sofokles pa pri svojih igrah nikakor ni izhajal iz ideje, marveč je jemal v roke že zdavnaj dovršene pravljice svojega naroda, v katerih so bile dobre ideje skrite, in šlo mu je samo za to, kako jih čim najbolje in najučinkoviteje pokaže na odru...« Sofokles je mojster v stvari, ki je jedro dramatskega življenja. Njegove osebe imajo vse velik dar govora in znajo motive za svoje ravnanje tako prepričevalno predočiti, da stoji poslušalec skoraj vedno na strani tistega, ki je ravnokar govoril. Videti je, da je bil v svoji mladosti zelo temeljito retorično vzgojen, kar ga je naučilo, za vsako stvar poiskati vse resnične in navidezne razloge. Vendar ga je ta njegova velika sposobnost zavedla tudi v napake, kajti v teh rečeh je šel včasi predaleč. Tako je v Antigoni neko mesto, ki se mi zmeraj zdi kakor madež, in rad bi kaj dal za to, če bi nam temeljit filolog dokazal, da je vrinjeno in nepristno. Ko namreč Antigona v poteku igre izreče najsijajnejše razloge za svoje ravnanje in razkrije plemenitost najčistejše duše, izpove nazadnje, ko gre v smrt, še motiv, ki je docela slab in ki se bliža celo komičnemu. Pravi namreč, da tega, kar je storila za brata ne bi storila niti za svoje otroke, če bi bila mati, in tudi ne za moža, če bi ga imela. Kajti, če bi mi umrl mož, pravi Antigona, bi si vzela drugega, in če bi mi pomrli otroci, bi novemu možu rodila nove otroke. Z bratom pa je druga stvar. Brata ne morem več dobiti, kajti ker sta oče in mati mrtva, ni nikogar več na svetu, ki bi mi ga mogel roditi...« Nato sva govorila o Sofoklu dalje in o tem, da je imel pri svojih igrah manj v mislih nravno tendenco, kakor pa temeljito obdelavo predmetov, zlasti glede njihove odrske učinkovitosti. »Nič nimam zoper to,« je rekel Goethe, »da ima dramatski pesnik nravni učinek v misli, toda če gre za jasno in učinkovito predstavljanje nekega predmeta pred očmi gledalcev, mu mo rejo njegovi nravni smotri malo pomagati, temveč pesnik mora imeti veliko sposobnost upodabljanja in mora poznati oder, če hoče vedeti, kaj naj stori in kaj opusti. Če je v njegovi snovi nraven učinek, bo prišel do izraza, tudi če pesnik ne bo mislil na nič drugega kakor na učinkovito in umetno obravnavanje Predmeta. Če ima poet visokega duha, kakor ga ima Sofokles, bo zmeraj učinkoval nravno, pa naj počne, kar hoče. (28. III. 1827.) 55 Gostovanje dveh naših članov v Mariboru Po »Mariborskem večernikiR priobčujemo naslednji dve poročili o gostovan ju režiserja C. Debevca v »Bratih Karama-zovih« in g. Kralja v »Tartuffu«. V četrtek zvečer je gostoval na odru mariborskega gledališča odlični režiser ljubljanskega gledaličša g. Cir i 1 Debevec. Videti je bilo na mah, kako je s svojo impulzivno, pre-gnantno igro potegnil za seboj tudi del ostalega ansambla, tako da je mogoče trditi, da je bila četrtkova predstava nekoliko boljša nego premierska uprizoritev. Predvsem je bilo to opaziti pri Gorinškovem Smerdjakovu, ki je topot glasneje in jasneje oblikoval svojo izgovorjavo. Tudi ostali sodelujoči so vztrajali na uspehih premierske predstave, deloma so jih celo izboljšali. Ciril Debevec pa je kot Ivan razvil vso globočino in širino svojega formata ter ustvarjajoče sile. Z uporabo vseh številnih registrov izrazne moči, slikovitosti ter plastičnosti jio vidno nadkriljeval svoje okolje. Dočim je pri Nakrstovem Ivanu prevladovala patetika, je Debevec dal poudarek neki ponotranjeni igri, pri kateri udarjajo na plan strahoviti notranji pretresi, ki se razodevajo v pestrem oblikovanju izgovarjavne tehnike od sikajočega šepetanja (srečanje z vragom), pa do presunljivih krikov o duševnem razkroju napol zblaznelega (prizor pred sodiščem). Gibi, mimika so odkrivali neke ostre črte. Občinstvo je gledališče malodane popolnoma zasedlo in je mojstrskega igralca-gosta viharno pozdravljalo. Četrtkovo predstavo »Bratov Karamazovovc smemo uvrstiti med najuspelejše umetniške večere mariborskega gledališča. Nedvomno je, da bodo gostovanja takšnih odličnih gostov poživila zanimanje za naš mariborski leater. (26. X. 1935.) V četrtek 31. oktobra je gostoval kot »Tartuffe« v mariborskem gledališču Emil Kralj, eden prvakov ljubljanske drame. Že sama napoved odličnega gosta je povzročila, da je občinstvo gledališče dodobra zasedlo. V tem svojem »Tartuffu«,. ki nam ga je predstavil g. E. Kralj, smo mogli videti neko potrebno dopolnitev Furijanovega »Tartuffa«. — Kralj je v tem svojem »Tartuffu« razpel vse niti svoje mojstrske veščine, ki se pričenja pri prepričevalno prodornem, jasno oblikovanem glasu in se zaključuje pri tistem tartuffovsko edinstveno hinavskem ter njegovo neodkrito nrav razkrivajočem pomežikavanju, mežikanju in mižanju, ki pove več nego cela ploha besed. Le žal, da ni g. Kralj obvladal besedila tako, kakor bi bilo želeti, ker bi sicer uspeh njegovega nastopa bil še nedvomno večji. Tudi ostali sodelujoči so se na vso moč polrudili, da bi se vzpeli čim bližje stopnji Kraljevega ustvarjanja, tako da je bila ta četrtkova predstava prav imenitna in v vsakem oziru ustrezajoča. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 56 C I KO PI1A KOLINSKA CIKORIJA je nas pravi domači izdelek Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka? Pri tvrdki OLUP JOSIP, Ljubljana STARI TRG 2 Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav TELEFON 35-61 Smučarsko opremo po najnižjih cenah In v kvalitetnem blagu Vas postreže KOLB & PREDALIČ Kongresni trg 4 Vesela bžia pot Veseloigra v treh dejanjih (13. slikah). — P« iv> noveli priredil Hamik. Poslovenil dr. M. Šmalc. Slemenski župnik ...... Cesar Njegova gospodinja Katra •. • . Nablocka Gruntarica ......... p. Juvanova Njen sin France.......................... Stupica Starin ................................. Kralj Ambrož................................ . Bratina Barba •.................................. Rakarjeva Kmetje, kmetice, fantje, dekleta, sejm8' ’ ^potniki, drvarji, oglarji, lovci Režiser: prof. 0. Šest- Krtinar . .x............................. Lipah Planšarica Marička.......................Boltarjeva Prva lectarica................................Gabrijelčičeva Druga lectarica..........................Slavčeva Lovec ....................i ■> Vertin Drvar.............................. , , Pianecki Fantek................................ , G. Coriari I. slika: V hiši pri Gruntarici: II. slika: Na Dianini P1 j’ ttl. slika: V župnišču; IV. slika: Na podu župnijskega kozolca; V. slika: Na cesti; VI. slika: Trata; VII. slik'8 povratku z božje poti; X. slika: isto, na drugi cesti; X1, Po 3. r°Riarsko cerkvijo; VIII. slika: isto; IX. slika: Na cesti ob tretji cesti; XII. slika: V kremi; XIII. slika: V župnišču. ■ *^i odmor. Blagajna se odpre ob pol 20. tartan Sedeži I. vrste U. - III. vrste IV.-VI. „ VII.-IX. „ X.-X1. „ XII. -XIII. „ Din 28-— 26-24-22— , 20— .. 18- Loia « Dodatni 1° VSTOPNICI sa dablvajo « oradprodajl pri aladalllk' Prad pisana taksa ** ' Ob 20. Konec ob pol 23. Din 100 — Balkont Sedeži 1. vrste . . Din 20— . 100- „ H. 16— 1 O m Oalarlja i „ 1. „ 11 . .. 14— . „ 12- L * 20'~ „ HI. * . . . „ 10— S - 2°- Galerijsko stojišče . . . 250 D 11 . 15— Dijaško stojišče . • . 5— iam gladallBCu ad 10. da do pel 1. in 1* vračunana v tenak od 3. do S. ura Predno si nabavite radio aparat si oglejte zalogo PHILIPS RADIO aparatov, pri zastopstvu H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 TELEFON ŠTEV. 34-70 Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno Prodaja na obroke PHILIPS * NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA