Bpnflihme ta
Leto XXm., št. 204
Upnivniitvo. liudiiuu, Kucamjcn aUct 5.
Telefon ta <1-22 «1-23 11-24 inser.itm iddeiek. L|uDi|ana, Pncaaiien ob-
ca 5 - Teletoo ta 11-24 31-26 fodruinica %uvo mesto: Liubilar.ska cesta 42 Računi: a uiudI lanske pokrajino pn pofeno čekovnem avodo ta 17.749, za ostale kraje Italne Ser»izir Conti '^on Post. No 11-3118
IZKl.JUCiNO ZASIOFMVO a oglase a Ki
(taliie to 'nozemstva ima Unione ''uhhlima italiana s	MILANC
tf t J'Vt, t% d-^^Ov
LJubljana, petek 10. septemtra 1943
Cena cent.
? os c d c1 i k* i
vsak dM
Naročala« znaia ■••t2oo Lit 18.—, a tdozemrvo vključno i »PooedeliskuB Id-mnt lu 36.50.
Uredaiitvo i Ljubljana. Puconijeva ulici ta. 5. — Teleloo ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopt«! u o« tnfijo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pnl>
blicidt di pcovenieoz* italiana »1 estera: Unione Pubbliciti Italiai
Italiana
A. MILANO
Sporočilo maršala Badoglia
Rim. 8. septembra. Agencija Štefani objavlja:
Nocoj ob 19.45 je šef vlade maršal Italije Badoglio podal po radiu naslednje sporočilo:
»italijanska vlada ie v spoznanju ne-možnosti neenake borbe proti premočni sovražni si!i in z namenom, da prihrani nadaljnje in hujše nesreče narodu, pred-
lagala generalu Eisenhovverju, vrhovnemu poveljniku angleško-ameriških združenih oboroženih sil, premirje.
Predlog je bil sprejet.
Spričo tega mora prenehati sleherno sovražno dejanje proti angleško-ameri-škim oboroženim silam s strani italijanskih oboroženih sil povsod. Odgovorile pa bodo na morebitne napade kakršnega koli drugačnega izvora.«
POVELJSTVO XI. ARMADNEGA ZBORA
ODREDBA
MI
General Gastcme Gambara
Poveljnik XI. Armadnega Zbora,
glede na okoliščine, ki so se pojavile na ozemlju XI. Armadnega Zbora
ukazujemo:
Z objavo te uredbe se na ozemlju pod jurisdikcijo XI. Armadnega Zbora razglaša
alarmno stanje
1.	Med alarmnim stanjem se bodo morale izpolnjevati poleg vseh že obstoječih odredb tudi sledeče:
a)	policijska ura od 20. do 6. ure; vsa pooblastila, ki so bila že prej izstavljena, izgube veljavo za ves čas alarmnega stanja;
b)	brezizjemna prepoved zbiranja m zborovanja vsake vrste;
c)	prepoved kretanja v naseljenih središčih več kot treh oseb skupaj;
d)	vse osebe, ki se kretajo, bodo morale imeti pri sebi veljaven dokument s fotografijo, ki potrjuje njihovo istovetnost;
e)	prekinitev veljavnosti vseh obmejnih izkaznic ter vsakega dovoljenja za prehod (prepustnic);
f)	prepoved ribolova in plovbe;
g)	prekinitev krajevnega in medkrajevnega telegrafskega in telefonskega prometa.
2.	IZJEME. — Po policijski uri ali izven naseljenih središč se bodo smeli kretati samo tisti, ki bodo imeli posebno pooblastilo, izdano od Poveljništva XI. Armadnega, Zbora ali od Poveljstev Divizij ali od XI. Raggruppamento Guardia alla Frontiera.
Pravkar omenjene osebe bodo smele uporabljati motorna vozila samo, če bodo tudi za to pooblaščene od vojaških oblastev,- ki so upravičena izdajata pooblastila za kretanje.
3.	KAZNI. — Med alarmnim stanjem bodo takoj ustreljeni vsi tisti, ki bodo:
—	izvrševali kakršna koli sovražna dejanja proti postavljenim oblastvom
ra četam,	\
—	imeli v svoji posesti orožje, municijo in eksplozivne snovi,
»
—	imeli v svoji posesti ponarejene potne liste, osebne izkaznice ali pro-
pustnice,
—	skušali vršiti tatvine, rope ali istovrstne zločine.
4.	Konec alarmnega stanja se bo prebivalstvu objavil po ozna^ njevalcih in z razglasi, za kar bodo poskrbela italijanska oblastva.
V PRIMERU, ČE BI SE IZJEMNE OKOLIŠČINE, ZARADI KATERIH JE BILO RAZGLAŠENO ALARMNO STANJE, POSLABŠALO, SE BO RAZGLASILO
izjemno stanje
I. Objavo izjemnega stanja prebivalstvu bodo poskrbela italijanska vojaška oblastva po oznanjevalcih, kakor tudi s trikratnim signalom siren ter s trikratnim zvonjenjem na plat zvona, trajajočim po eno minuto, in v časovnih presledkih ene minute.
n. Med izjemnim stanjem se bodo morale v mestih, trgih, vaseh in drugih naseljih, za katera bo to stanje veljalo, poleg že obstoječih navodil za alarmno stanje izpolnjevati še sledeče posebne določbe:
a)	brezizjemna prepoved civilistom, kretati se v naseljenih središčih ali izven njih, tako peš kakor s katerim koli prometnim sredstvom. Svobodno kretanje ob vsakem času podnevi m ponoči bo dovoljeno samo osebam, ki bodo imele posebno dovoljenje za izjemno stanje in nosile dobro viden trak na roki, kar bo oboje izdalo okrajno poveljstvo;
b)	obveznost ljudstva, da ostane podnevi in ponoči v svojih bivališčih ali v protiletalskih zakloniščih, ki morebiti obstoje v istem poslopju;
c)	brezizjemna obveznost, imeti vrata in okna (podnevi samo steklena) zaprta. Vhodi v poslopja bodo morali biti podnevi in ponoči na stežaj odprti. Z okenskih polic ter z balkonov se bodo morale takoj odstraniti posode in vsakovrstni predmeti, ki so tam nastavljeni. Najstrožje je prepovedano iz katerega koli vzroka postajati na terasah, hoditi po strehah, nagibati se iz lin. Lastniki posameznih poslopij ali njihovi posebni pooblaščenci, za katere osebno odgovarjajo, bodo morali odvzeti ter obdržati ključe dohodnih vrat na terase, strehe itd., in za vsako kršitev omenjenih določb ostanejo odgovorni;
d)	šole, trgovine in javni obrati vsake vrste (bari, kavarne, gostilne, kino Itd.) bodo morali biti zaprti;
e)	prekinitev poštne službe;
f)	prekinitev trgovanja, sejmov in vsake javne manifestacije;
g)	prekinitev vsakovrstnega prometa in službovanja tramvajev, avtobusov, taksijev in kočij;
h)	prepoved zvon jen ja z zvonovi in vsako drugo znamenje aH ropot, ki bi lahko pritegnil pozornost občinstva;
i)	v primeru, da bi se iz kakega stanovanja aH poslopja vršit! napadi kakršne koli vrste na operativne čete ali policijske sile, se bodo izdali resni bi neposredni ukrepi, ki bodo po preudarku poveljnika čet na mesta takoj lahko
Nemško vojno poročilo ▼ sredo:
Nezmanjšana silovitost
bitke v Doneški kotlini
%
Zavrnjeni sovražni napadi — V torek so Sovjeti izgubili 106 tankov in 77 letal — V Bizerti zadetih za 28.ocd ton
angloameriškifi ladij
Iz Hitlerjevega glav nega stana, 8. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Bitka v Doneški kotlini se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. V teku bojev, ki so se vodili po taktiki premikalne vojne ,je bilo izpraznjeno mesto Stalino, s čemer se je doseglo skrajšanje bojne črte. Pred izpraznitvijo, ki je bila izvršena po v naprej Ugotovljenih načrtih, so bile uničene vse naprave, ki so bile kakršne koli vojue važnosti.
Tudi na odseku pri Harkovu je sovražnik napadel nemške postojanke brez varčevanja sil. Vendar je bil zavrnjen, potem, ko je utrpel hude izgube v srditih bojih.
Na več točkah srednjega odseka bojišča so bili zavrnjeni siloviti napadi So-vjetov, ki pa so bili krajevnega značaja.
Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo nekaj živahnih bojev samo na kubanskem mostišču.
Letalstvo je z velikimi skupinami zelo uspešno poseglo v boje na kopnem in napadlo sovražnika na več točkah, kjer se je razvijala hujša borba.
Sovražnik je včeraj izgubil na vzhodnem bojišču 106 tankov in 77 letal. V ostrih obrambnih bojih na odseku pri
Orlu in pri Sevsku se je zlasti odlikoval 58. pehotni polk z Westfalskega.
V južni Kalabriji je sovražnik včeraj samo na nekaterih mestih izvršil otipo-valne akcije proti našim prednjim postojankam, vendar so njegovi poskusi, da bi izoliral italijansko-nemške varnostne oddelke, propadli.
Sovražne sile, ki so se preteklo noč izkrcale v zalivu Sv. Evfemije, so bile davi napadene z vseh strani.
Nemška bojna letala so pri svojem ofenzivnem izpadu v noči 7. septembra proti pristanišču Bizerti zadela 5 prevoznih in trgovskih sovražnih ladij v skupni tonaži 28.000 ton. Del teh ladij se lahko smatra za izgubljen.
Pri dnevnih napadih skupin sovražnih bombnikov na področje mesta Bruselj so bile nadaljnje izgube med civilnim prebivalstvom in huda porušenja v stanovanjskih delih mesta.
Edinice v spremstvu nekega nemškega konvoja so sestrelile tri sovražna torped-na letala, ki so bila v sestavu skupine osnih letal, ki je skušala napasti ta konvoj v bližini norveške obale.
Nad zapadnim zasedenrm ozemljem so bili sestreljeni 4 sovražni bombniki in preteklo noč še eno britansko letalo, ki je bilo na motilnem poletu vzdolž meje Nemčije in je strmoglavilo na tla.
Nemško vojno poročalo v četrtek:
208 sovjetskih tankov uničenih na vzhodni fronti
Ponesrečeni sovražni napadi — Obkoljena in uničena
sovjetska bojna skupina
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V Doneški kotlini so vrgli Sovjeti nove oddelke čet v borbo, ki se nadaljuje z izredno velikimi izgubami za sovražnika. Južno in južnozapadno od Harkova se je ponesrečilo več sovražnih napadov.
Na srednjem odseku fronte so napadli Sovjeti samo v prostoru zapadno od Ki-rova z močnejšimi silami. V ostalih odsekih je bilo sovražno delovanje manjše nego prejšnje dni.
Neka sovražna bojna skupina, ki je bila v teku obrambnih bojev obkoljena, je bila uničena.
Oddelki nemškega in rumunskega letalstva so tudi včeraj s številnimi poleti podpirali čete vojske. Pri tem je dosegel nadporočnik Novotny, poveljnik nekega lovskega letalskega oddelka, svojo 196. do 200. letalsko zmago.
Na vzhodni fronti je bilo včeraj uničenih 208 oklopnih vozil.
V	Finskem zalivu so mornariške baterije obstreljevale sovražne minolovce in pri tem enega potopile, dva pa hudo poškodovale.
V	ogorčenih bojih zapadno od Harkova so se posebno odlikovale oklopna pehotna divizija »Grossdeutschland«, 11. alzaška, 19. dolenjesaška in 34. porenska pehotna divizija.
Oddelki nemških bojnih letal so pri napadn na zbirališča sovražnih ladij v Evfemijskem zalivu potopili eno ladjo za prevažanje čet in dosegli zadetke z bombami težkega kalibra na štirih velikih ladjah, med njimi na eni križarki.
Pri napadih močnih britansko-ameri-ških bombniških oddelkov na zasedeno zapadno ozemlje je bilo 11 sovražnih letal sestreljenih.
Brza nemška bojna letala so v pretekli noči metala bombe na vojaške cilje v južni in srednji Angliji.
razširjeni na ustrelitev vseh ali dela posameznikov, ki stanujejo v gori omenjenih poslopjih;
1) upravništva za elektriko, plin, vodo, brzojav, telefon, železnice, bolnišnice in sanitetske službe ter lekarne bodo zagotovila nadaljevanje službe s tem, da bodo uporabila osebje, ki bo prisotno na posameznih službenih mestih. To osebje je obvezano vršiti svoje delo do nove določbe tudi preko delovnega urnika. Kdor bi se delu izognil, bo takoj ustreljen. Ako bi izjemno stanje trajalo, bodo vojaška oblastva poskrbela za izmenjavanje osebja pri delu;
m) kdor bi posredno ali neposredno ali na kakršen koli način pomagal ali sodeloval s sovražnikom ali bi prikril njegove pristaše ali stvari ali bi mu oskrbel navodila kakršne koli vrste, bo takoj ustreljen;
n) prav tako bo ustreljen, kdor bi ne izpolnil katerega koli ukaza, ki bi ga izdalo oblastvo ali agent! sile za javno varnost;
o) italijanske družine, k! stanujejo v naseljenih središčih in ki bi se ne čutile varne v svojih stanovanjih, pojdejo takoj na najbližjo vojaško postajo, od koder bodo po prizadevanju okrajnih poveljstev odvedene v posebne varstvene stavbe;
p) preskrba prebivalstva se bo vršila naslednjega dne po razglasitvi izjemnega stanja tako, da se bodo smele v naseljenih središčih samo ženske kreteti od 8. do 10. ure. Med tem časom bodo trgovine odprte ljudstvu po predpisih, ki jih bo izdalo pristojno oblastvo.
Kdor koli raztrga, spremeni ali oomaže *n odredba "Jpinvon v smislu veljavnih določb; če se zasači pri takem dejanju, bo ustreli n.
Ljubljana, dne 8. septembra 1943.
General Armadnesra Zbora
Poveljnik GASTONE GAMBARA
Priprave za izvolitev
regentstva v Bolgariji
Sofija, 8. sept. s. Sobranje se je sestalo na izredno zasedanje, da razpravlja o vprašanji: regentstva. Skupščina bo pri tem upoštevala vse podrobnosti, ki jih giede tega zahteva ustava, vendar pa ima vteda tako močno večino, da se bo odločitev o morebitnih predlogih izvršba nemoteno.
Tisočletnica Kastifije
Burgos. 7. septembra. Oh Kavdilovi navzočnosti so se pričele slovesnosti za tisočletnico Kastilije. Franco in zastopniki oblast* so se udeležbi svečane pontifikalne maše. katero je opravil apotolslci nuncij Cicognani. nato pa so se udeležili veličastne procesije. k; je šla po mestnih ulicah ob vzklikanju množice.
Ohranite mir in red!
Ljubljana, 9. septembra.
Priobčujemo odredbo poveljnika XI. Armadnega zbora, ki je bila danes ponoči nalepljena po mestu in pokrajini. Njena navodila je zato lahko vzela že vsa javnost na znanje, objava v listih pa omogoča prav vsakomur, da ima ta navodila vedno pred očmi in si jih še bolj vtisne v zavest
Izredne prilike narekujejo oblastvom stroge ukrepe za ohranitev miru in reda. Zato naj se vsakdo v lastnem interesu točno in strogo drži izdanih navodil. Le s tem se lahko ohranita mir in red, ki sta v izrednih razmerah še bolj potrebna kakor sicer. Občinstvo naj ohrani hladno kri in zdravi razsodek in naj se ne da begati po morebitnih razburljivih govoricah, če bi se pojavile.
Oblast je trdno odločena, da na vsak način ohrani red in mir, zato naj se javnost zaveda, da bodo vojaška oblastva z neupogljivostjo zahtevala spoštovanje svojih izdanih odredb.
Ponovno se priporoča prebivalstvu, naj si pazljivo prečita objavljeni proglas ter naj se v vsem ravna po njegovih predpisih. Kdor bi iz nepremišljenosti ali lahkomiselnosti kršil njegova določila, si bo moral sam pripisati morebitne neugodne posledice. Nepremišljeni kršilci pa bi ne ogražali samo sebe, marveč bi izpostavili vse prebivalstvo možnosti poostritve ukrepov alarmnega stanja.
Nujno pozivamo in prosimo javnost, da v splošno korist disciplinirano izpolnjuje predpise, katere vsebuje proglas alarmnega stanja. Vseh razsodnih ljudi najvišja dolžnost ie, da povsod vplivajo pomirjevalno, da opozarjajo na hude posledice, ki bi jih rodil vsak poskus kršitve miru, ter da vsakomur priporočajo, naj se zadrži mirno, pošteno in premišljeno Kdor se bo tako zadržal in bo upošteval objavljena navodila, se mu ni treba ničesar bati ter bo koristil ne lc sebi, temveč tudi splošnosti.
Kronika
*	Ali deli sveta v resnici potujejo? 2e
pred 25 leti je v znanstvenem svetu vzbudila veliko pozornost teorija nemškega raziskovalca Alfreda Wegenerja, da se zemeljska skorja giblje. Vnela se je živa debata. Gotovo je. da je karta naše zemeljske krogle v prazgodovinski dobi kazala čisto drugačno podobo kakor dandanes. Tedaj se je raztezala kopnina med Arabijo in Afriko pa med Severno Afriko in Južno Evropo. Sele v toku časa si je morje odprlo pot skozi nižine tega ozemlja. Alfred Wegener je prvi opozoril na to. da se atlantske obale Evrope
in Afrike tako presnetljivo skladajo z obalami ameriške kopnine. kakor da ju je zdavnaj, zdavnaj nekoč pretrgala sila neznanega orjaka. Otoki, ki leže vmes, se zde kakor drobiž, raztresen o priliki naravne katastrofe. Gorovja naše celine se onkraj Oceana očitno nadaljujejo, skladna je njih geološka struktura, prav tako pa očitujeta zveze tudi rastlinstvo in živalstvo. Točne geodetske meritve današnjega časa pa dokazujejo, da je zemeljska skorja še stalno v gibanju. Po teh meritvah se Severna Amerika vsako leto za 30 cm oddalji od Evrope. Južna Amerika za 20 cm od Afrike. Madagaskar pa se pomika od Afrike povprečno kar za 9 m na leto. Gronlandija je v zadnjih desetletjih odplavala za 600 m dalje na zapad. Po vsem svetu je raztresenih 70 me-ritvenih postaj, ki stalno opazujejo in beležijo premike zanje.
» Edouard Herriot zblaznel. Bivši predsednik francoske vlade Herriot je zadnje 6?se bival v Savoi, v vili, ki so mu jo okupacijska cblastva odredila za bivanje Zdaj poročajo, da je francoski politik zblaznel in da so gn morali prepeljati v neki sana-torij blizu Nancyja. Herriot je že dalj časa kazal znake duševne zmedenosti. Na sprehodu na katere se je odpravljal po navadi pezno popoldne- se je večkrat ustavljal ter začel govoriti na ves glas f in živahno kriliti z rokami, kakor da govori v parlamentu ah na kakem ljudskem zborovanju. Večkrat je stopil tudi na balkon svojega stanovanja in imei dolge, zmedene govore.
*	Starost rib. Znanost je dolgo pogrešala zanesljivega znamenja- po katerem bi se dala ugotavljati starost rib. Zdaj pa je doktor Reibisch v Kielu v slušnih organih rib rasel takšne znake. V slušnih organih rib se nahajajo kamenčki, sestavljeni iz jedrca in več plasti. Vsgko leto ena izmed teh plati odpade in s'cer tako, da prozorni zmerom sledi neprozorna plast. Po teh slušnih kamenčkih se da starost rib ugotavljati na podoben način kakor po starostnih krogih drevesnega debla.
*	Porod med bombardiranjem. Pristojna oblastva eo dala pobudo za odlikovanje mlade babice Giustine Albighare iz Milana, ki je bila v neči na 14. aprila poklicana k postelji neke porodnice. Preden se je porod pričel, so sovražna letala začela bombardirati mesto in ena izmed bomb je porušila električni vod. Babica je v temi nadaljevala svoj posel in ni se dela oplašiti niti, ko so štiri bombe eksplodirale v neposredni bližmi stanovanja in jo je zračni pritisk vrgel ob tla.
s JUTRO« št 204


\ - -t*-- ■ ■• -
Petek, 10. XL 1943
Pogled na bližnje svetovje v vsemir ju
Marsikdo se je pač že vprašal, kateri je najbolj oddaljen svet, ki ga v velikanskem vse-mirju lahko še vidimo s prost'm očesom. Če v jasni septembrski noči pogledamo na zvezdnato nebo, vd'mo na vzhodu verigo peterih, skoraj enako svetlih zvezd v enakih razdaljah. Ta skup'na se drži skoraj vzporedno z obzorjem. Zvezde pripadajo frkup ni Perzeja, Andromede in Pegaza. Nad osrednjo zvezdo v tem svetlem spletu vidimo tudi s prost m očesom medel svetlobni oblaček, z daljnogledom pa se nam pokaže kakor meglen klopčič. Nemški zvezdogicd Simon Marius je opisal ta nenavadni stvor v Andromedi že leta 1612, kmalu potem, ko je bil 'zdelan prvi daljnogled.
Dolgo so se zvezdogledi pr ekali o pravi prirodi te pr kazni: ali pripada našemu zvezdnemu sistemu, ali pa je to poseben zvezdni svet izven Rimske ceste? Sodobn. oriaški daljnogledi so soglasno potrdili, da je megla v Andromedi oddaljen svetovni s'Mem. ki podobno kakor Rimska cesta sestoji iz mlijard posameznih sonc. ki na jih m; lahko opazujemo saino v njihov c loti kot svetlo meglo. Z velkimi daljnogled so lahko zvezdogledi spoznali pravo cbl;ko megle v Andromedi tudi na fotografijah. To je orjaška zvezdna spirala čudovite oblike. V vnanji sp ral se je dalo to 0'zvezdjc razdeliti celo v posamezne zvezde, s čimer ie bila dana možnost, da so s pr močjo gotove vrste spremenljivih zvezd določili oddaljenost tega osamljenega svetovja. Da, oddaljeno je od nas n č manj kakor 700.000 svetlobnih let. Svetloba, ki jo zdaj opazujemo, je izhajala od Andromede že v tist h davn h, davnih časih, ko na našem planetu še ni bilo
I človeškega bitja. V času, ko je ta svetloba ' potovala proti Zemlji, se je človeški rod s svojo vednostjo vred tako daleč izpopolnil, da lahko določa razdalje do najbolj oddaljenih ozvezdij svetovnega prostorja. Andromeda s svojo meglo je edini otok izven naše Rimske ceste, ki ga lahko še vidimo s prost m očesom, in obenem pač najbolj oddaljeni stvor, ki ga lahko spoznamo »rez pripomočka.
Naj nas presenetijo in začudijo še nekatere številke! Premer zvezdnate spirale Androme* dine megle znaša kak:h 80.000 svetlobnih let, torej podobno kakor v našem sistemu Rimska cesta. Vsa Andromedina megla ima tolikšno svetlobno moč kakor 660 milijonov Sonc. njena gmota pa jc tolkšna kakor 30 milijard Sonc skupaj. Leta 1885 so odkrili v tem daljnem sistemu posebno svetlo m novo zvezdo; njena svetlobna moč prekaša Sonce stomilijon-krat. Sled la pa so še nadaljnja odkritja. Te nove zvezde so posebno čudne zato, ker iz doslej neznanega vzroka nenadoma pojačujejo svojo svetlobo. Tudi te nove zvezde potrjujejo oddaljenost 700.000 svetlobnih let. Celotna podoba tega svetovnega otočja se nam bliža s h trostjo 30 km na sekundo. Andromedina megla je med redkimi stvori svoje vrste, kj se bliža Soncu, kajti daleč pretežna večina ostalih ozvezdij se nam oddaljuje.
Naj še omenimo, da bo 23 t. m. ob 23. uri nastopila jesen svojo vlado. Prišel je čas jesenskega enakonočja. Na večernem nebu bo proti koncu meseca ob 21.30 poletnega časa vzhajal planet Mars kot s.-etla rdeča zvezda nad rdečkasto stalnico Aldeberanom v znamenju B ka, s katerim tvori zelo lep par.
©kusno vino iz robidnic
Najnovejša številka »Kmetovalca«, glasila Kmetijske družbe v Ljubljani, prinaša med obilnim drugim gradivom naslednji članek, ki bo brez dvoma zanimal naše gospodinje:
Robidnice so dober :n prijeten sad. ker vsebujejo razen sladkorja (6 odstotkov) in kisline (8 odstotkov) tudi mnogo vitaminov. že'eza n in fosforja ter se zaradi tega priporočajo otrokom in slabokrvnim.
Razen divje robidnice poznamo tudi domačo, katere plod je večji in bolj sladak. Iz enih ali drugih lahko pripravimo okusno zdravilno p:jačo. saJnc- moramo temeljito poznati način predelave. Vino iz robidnice se lahko proda po visoki ceni, ker je to zdravilen in delikaten proizvod.
Dokler so robidnee zelene, jih ni treba nabirati. ker vsebujejo preveč kisline. Vendar ne nabirajno tudi prezrelih, ker so v njih že razvite nezaželene bakterije ccetne kisline. Rcbidn'ce beremo in predelavam© v avgustu in septembru, ko je vreme precej toplo, kar prija occtnim bakterijam. Da bi se nam vino ne sklsalo. moramo: a) robidnice brati v hladu. t. j. zjutraj ali zvečer, in b) moramo jih čimprej izpre.šati in sok precediti.
Stiskamo in cedimo lahko na razne načine, s posebnimi v ta namen izdelanimi pripravami ali skozi redko platno (podobno kakor pri siru). Navadno dobimo 50 do 60 odstotkov soka. Da sok pravilno zavre, mu dodamo 8 do 10 gramov kalijevega metabisulfita na vsakih 100 litrov ali 1 gram na 10 litrov. Ožvepljani sok pustimo čez noč. da se sesede, prihodnji dan pa ga odtočimo v posode za vrenje.
Lahko pripravimo dve vrsti vina, trpko ali sladko (desertno), s tem. da dodamo sladkoria ali vode. Ne glede na to, katero vrsto vino želimo, dodamo na vsak liter soka iz ne popolnoma zrelih jagod pol litra, iz zrelih pa
osminko ali četrtinko vode. Za dosego sladkega vina je treba na vsak liter mešanice (soka in vode) iz ne popolnoma zrelih jagod dodati 300 do 350 gramov sladkorja, iz zrelih pa 200 do 300 gramov. Če hočemo trpko vino, dodamo v prvem primeru 220 do 250. v drugem pa 100 do 200 gramov sladkorja.
Ako so robidnice popolnoma zrele, tedaj ni treba dodajati vode. Da nam sok pravilno zavre in da dobimo čim več alkohola, moTamo sladkor dodajati v treh obrokih. Eno tretjino raztopimo v soku ali vod: takoi po stiskanju, drugo tretjino dodamo, čim nastopi precej močno vr ije. ves ostaii sladkor pa dodamo po 2 ali 3 dneh. Za vrenje so najbJjše dobro oprane steklene posode. Sod ni primeien, ker se sok navzame duha od soda.
Da preprečimo kvarjenje soka v času vrenja, je priporočljivo uporab ti kipelno veho, ki ne dopusti mikroorganizmom vstopa od zunaj, ne preprečuje pa izhlapevanja oglj ko-vega dvokisa, ki se pri vrenju tvori v notranj-šč ni. Praktično lahko uporabimo tudi platnene vrečice, v katerih je čist izpran pesek, in ki jih položimo na veho posode. Uporabljiva je tudi čista vata. s katero odprtino narahlo zamašimo. Posode ne napolnimo čisto do vrha. da v času vrenja sok ne prekipeva. Zato na vadno pustimo četrt posode prazne. Vrenje naj se izvrši v prostoru, kjer je temperatura, če le mogoče, pod 20° C.
Vrenje ne traja dolgo, saj je že po 8 do 10 dneh končano in sc vino že začne bistriti Čim se je v;no zbistr lo. ga takoj pretočimo
v čiste posode, pri čemer pazimo, da ne vzdignemo in da ne vzburkamo usedline Posode zažvepljamo podobno kakor vinsko posodo. Posode lahko napolnimo z vinom čisto do vrha. zamašimo z zamaški. vendar ne preveč močno, da ogljikov dvokis v primeru naknadnega vrenja še lahko odhaja. Kc se je vino že drugo izbistrilo. tedaj ga še enkrat pretočimo. potem ga pa čuvamo v sodih, bučah ali steklenicah.
Brzojavni togi
»Očka. nočeš pogledati mojega jezika? Tako je obloženi« mi je dejal moj sin. Malo je okleval, ko je stegnil jezik iz ust, toda jaz nisem mogel nti pri najboljši volji najti kakšne razlike med barvo njegovega jezika in njegovim črešnjevo rdečimi ustnicami.
»Čemu me vprašuješ? Aii se ne počutš dobro?«
»O, prav za prav ni to. A potipaj mi žilo. Zdi se mi, da imam vročico.«
Njegov utrip je b i povsem normalen. Bolezenski znaki so bili tedaj dovolj zgovorni; diagnoza bi se glasila: šoli b'i se rad izmazal.
»Povej, kaj je s teboj!«
»Veš, pisati moramo šolsko nalogo, toda snov je tako nevmna...«
»Učitelj ne daje nikoli neumnih nalog!« sem dejal strogo. »O čem bi morali pisati?«
»Odgovoril naj bi na vprašanje: Zakaj postavljajo brzojavne droge vedno vzdolž železniških tirov?«
Bil sem ogorčen: »In zavoljo tega preprostega vprašanja bi rad izostal? Fej, sramuje se! Tega si nisem mislil o tebi!«
Moj sin pa je odgovoril: »Očka, pa vendarle ne vem. Povej mi ti, čemu postavljajo brzojavne droge vedno vzdolž železniških tirov!«
»Čemu, vprašuješ? Hm ... da .., saj ra zumeš, da starišj vendar ne bi smeh delati šolskih nalog svojh otrok. Odgovor na vprašanje moraš najti pač ti sam!«
»Pa ga ne vem! Tudi Pavel ga ne ve.«
»Tem bolj moraš o tem misliti. Ne. ne Ijubček moj. ne povem ti ga! Ves popoldan imaš čas za premišljevanje. Če pa ne najdeš odgovora do večera, t- hočem pomagati.« Z« dovoljen s svojimi vzgojiteljskimi talenti sen vzel klobuk in odšel v svojo kavarno
Tam sem našel svojega priiatelja lako Se del je v kotu in na pol dremal. IntcHgentei možak! Zakaj b: ga ne vprašal?
»Dober dan. Jaka.« sem dejal »Zanimaš se za mnoge stvari, o katerh večina drugih Ijud' nikoli ne premišljuje Povej mi, zakaj stoje brzojavni drogovi vedno ob železniških tirih?«
»Kaj te to briga?« je zagodrnjal.
»Na takšen način ne odgovarjamo na znanstvena vprašanja!« sem deja; malo užaljeno. »Takšen odgovCT bi mi lahko dal. če bi te vprašal, zakaj je tvoja prijateljica Helena pre trgala razmerje s teboj!«
»Ali nimaš nobenih drugih skrbi?« je sko čil Jaka pokonci »Tvoje vprašanje radi Helene je netaktno Ne mešaj se v moje zase
Emilio Salgari:
56
Dal je privezati ujetnika k drevesu in postavil dva velikanska, s težkima kijema oborožena možaka za stražo, na kar je s svojimi spremljevalci izginil med drevjem.
»Zdaj je tudi kapitan izgubljen!« je za-mrmral Carmaux.
»Bojim se,« je rekel tovariš, »da nam je živeti le še nekaj ur! Španci so s svojim zatiranjem naučili te Indijance okrutnosti. Ne bodo nam prizanesli!«
»Smrt me ne plaši! Radoveden sem le, v kakšni obliki nam je namenjena!«
»Slišal sem, da mučijo ujetnike, preden jih pošljejo na oni svet!«
»Povejta mi, rdeča moža, kaj misli glavar storiti z nami?« se je Carmaux obrnil k velikanoma, ki sta sedela ob drevesu.
»Požrli vas bomo!« je s srditim nasmehom odgovoril eden izmed njiju.
»Drhal!« je kriknil Carmaux, in mrzel pot se mu je pocedil po čelu.
»Vse ujetnike spečemo na ražnju!«
»Slišiš, prijatelj! Ako ne najdemo možnosti, da jim uidemo, je po nas!«
črnec ni odgovoril. Sklonil se je z ušesom k tlom, kolikor so mu dovoljevale vezi, in prisluhnil.
?>Pa ne, da bi bili kapitana že zaskočili?«
Pod pinijevci in cipresovci na bregu je bil nastal divji " rup.
»Odkrili so taborišče!« je ves prestrašen vzkliknil Carmaux.
Krik je potihnil. Morda so bili Ventimilj-ekega in Hamburžana res že zgrabili.
Stražarja sta vstala. Napeto sta gledala skozi drevje.
»Vajina tovariša sta ujeta!« je rekel eden.
In res so se čez nekaj trenutkov pokarali Indijanci, ki so vlekli črnega gusarja in Stillerja s seboj.
Oba sta bila vsa raztrgana, ranjen pa ni bil menda nobeden izmed njiju.
»Kapitan!« je s tesnobnim glasom vzkliknil Carmaux.
»Tudi ti, moj Carmaux?« je žalostno rekel Ventimiljski. »Mislil sem si že!«
»Gospod, ljudožerci nas imajo v pesteh!«
Flibustirja so zvezali z rastlinskimi vlakni in ju vrgli pod drevo, h kateremu sta bila privezana Carnraux in črnec.
Indijanski glavar je počenil na tla, med tem ko so vojščaki sekali veje, da bi napravili nosila.
»Si ti glavar teh ljudi?« je vprašal poveljnika.
»Da!«
»Kako ste prišli semkaj ? Beli možje n'so nikoli živeli v teh gozdovih!«
»Brodolomci smo!«
»Se je mar spet razbila katera vaših plavajočih hiš?«
»Morje jo je vrglo ob pečine!«
Glavarju so se lakomno zabliskale oči.
»Povej mi, kjer se je razbila! Vem, da je na teh ladjah zmerom mnogo zakladov!«
»Valovi so vse odplavili!« je gusar odvrnil.
»Prevariti me hočeš!«
»čemu neki?«
»Da bi se sam polastil zakladov! To vam pa ne bo uspelo, ker vas bomo pojedli!«
»Prežilavi smo!« je porogljivo odvrnil Ventimiljski.
Glavar je vstal. Njegovi vojščaki so zgra-
bne zadeve in daj mi s svojimi abotn mi vpra šanji mir!«
Vstal sem in sedel k prijatelju Mihi, ki je dve mizi dalje bral svoj časopis. »Z Jako Se danes ne moreš razgovorih.« sem dejal. »Jc slabe volje. Morda mi ti lahko poveš, zakaj tečejo brzojavni drogi vedno poleg železniških tirov?«
Miha me je začudeno pogledal. »Zakaj bi ne tekli tako«, je odgovoril
»Nu, to je preprosto. Tiri morajo po dolinah in preko gorovij, čez reke in po ovinkih. Brzojavnim progam bi to vendar ne bilo potrebno. Zakaj jih ne poJoze tako. da dobe cd kraja do kraja najkrajšo, premo zvezo?«
Miha je nagubal modro čelo in je odvrnil: »O tem še nisem premišljeval.« Potem pa mi je napravil predavanje o Morsovih znakih, o brezžčni telegrafiji in o radiu, skratka o vsem, kar ni spadalo k stvari.
Naposled sem ga nestrpno prekinil: »Vse to nima z mojim vprašanjem nobenega opravka. Povej mi preprosto, zakaj tečejo tiri n brzojavni drogi vedno vštric!«
»Zavoljo tega ni bilo potTcbno da si me tako šomaštrsko nahrull!« je menil Miha ogorčeno. »Misli o svojih neumnih problemih sam. Jaz ne opravljam brzojavne s'užbe. Zbogom!«
Ko sem kavarno zapustil, sem srečal svojega svaka in sem napravil zadnji poskus, da bi dobil odgovor na svoje vprašanje. »To je vendar tako preprosto!« je odvrnil svak s smehom. »Če bi drogi ne tekli ob progi, temveč med tirnicami, bi mot lo vendar promet!«
Ko sem prišel domov, je sedel moj sin potrto ob mizi.
»Pokaži m: še enkrat jezik!« sem dejal in jezik se mu je sprožil bliskovto kakor kameleon iz ust. Napravil sem resen obraz in dejal: »Da, Ijubček moj, bolan nis. toda previdnost je pol zdravja. Jutri ostaneš doma, si razumel?«
Razumel je in ni več vpraševal. Ali je nemara že vedel za resnico, da ti neumnež lahko zast2v; več vprašanj, nego more deset mcd.'!anov nanje odgovoriti?
IZ LJUBLJANE
u— Diploma. Na gradbenem oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani, je bil diplomiran 20. avgusta gospod Zvonimir Stepišnik Mlademu inženerju čestitamo.
n— Ravnateljstvo pokraj'n*ke ženske bolnice v Novem mestu javlja, da so po nalogu Visokega komisariiata za Ljubljansko pokra lino v Ljubljani od 6. septembra dalje obiski dovoljeni samo ob sreiah, sobotah in nedeljah med 14. in 15. uro.
u— Vadnica in otroški vrtec drž. učiteljišča v Ljubljani. Vpisovanje učencev ln učenk od 1. do 4. razreda deške in dekliške vadnice bc dne 4. oktobra od 9. do 12. ure. Pri vpisovanju bodo učenci in učenke dobili navodila za otvoritveno službo božjo ln pričetek pouka. Isti dan je tudi vpisovanje otrok, dečkov ln dekHc, v otroški vrtec. V prvi vrsti bodo sprejeti otroci, stari pet let. Ravnateljstvo.
u— Drž. učiteljišče v Ljubljani. Zn sprejem v I. letnik drž. učiteljišč? je treba vložiti osebno ali po pošti prošnjo, kolkovano s 6 L. Uče-nec(-nka). ki je prekinil-a s šolanjem, n. pr. lanski meščanskošolski učenci, morajo priložiti prošnji poleg rojstnega ln krstnega lista ln spričevala o niž. teč. Izpitu, oziroma spričevala o končnem izpitu še nravstveno spričevalo, ki ga dobijo pri svoji občini. Meščansko-šolski učenci morajo imeti odličen ali prav dober uspeh. Učenci, ki so rojeni 1. 1925., morajo prositi za spregled starosti. Ta prošnja mora biti naslovljena na prosvetni oddelek Visokega komi^art-jata v Ljubljani. Obe prošnji, za sprejem ln za spregled starosti, nai sp pošljeta na ravnateljstvo. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu je treba vložiti do 18. septembra. Sprejemni izpiti pa bodo od 22. do 25. septembra. Meščansko-šolski učenci nai se javijo na učiteljišču dne 22. septembra ob 8. url. gimnazijci in gimnazijke pa dne 23. septembra ob 8. uri. Ponavljalni izpiti bodo dne 16. in 17. septembra. Dne 16. septembra naj pridejo vsi učenci in učenke ob 8. url v šolo. Razredni izpiti bodo od 27. do 30. septembra. Vsi učenci in učenke, ki imajo razredne izpite, naj pridejo dne 27. septembra ob 8. uri v šcio. Vpisovanje učencev in učenk v letnike učiteljišča bo dne 4. oktobra od 9. do 12. ure. za zamudnike pa še dne 5. oktobra od 9. do 11. ure. Vsi učenci in učenke naj si takoj preskrbe vsa potrebna potrdila za vpis. — Ravnateljstvo.
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti za I. razred se bodo vršili 22. in 23. sept. od 8. ure dalje. — Razredni izpiti za II. razred se bodo vršili od 14 sept. dalje, za I. razred pa od 22. sept. dalje Pričetek bo vsakikrat ob 8. url. Završni izpiti se bodo pričeli 22. sept. ob 8. uri. Podrobni razporedi so objavljeni na razglasni deski. — Otvoritvena sv. maša bo v ponedeljek, 11. okt. ob 10. uri v stolnici. Po službi božji se zbero učenji in učenke I.a. U.a. Il.b, II.c. II.d in Il.e v svojih učilnicah. — Ravnateljstvo.
u— Na II. moški mesčanski soli v Ljubljani-Sežigrad se začno popravni izpiti lz Italijanščine v petek 10. t. m., iz ostalih predmetov pa \ ponedeljek 20. t. m. Razredni izpiti bodo za vse razrede v soboto 18. t. m., končni izpit v Jesenskem roku se začne v petek 24. septembra Vpisovanje bo dne 1.. 2. ln 4. oktobra od pol 9 1o pol 13.
u_ Pijte Zikino čajno mešanico z Acitronom u— Vrečka A c i t r o n a Vam nadomesti štiri sveže cltrone.
u— Na II. državni mešani meščanski šoli \ Ljubljani-Zg. Šiška, se bodo vršili popravni izpiti dne 30. septembra. Vpisovanje bo dne 1 2. in 4. oktobra. K vpisu Je prinesti zadnje izpričevalo, krstni list in potrdilo o plačanem davku. — Upravitelj stvo.
u— III. mešana meščanska šola v Ljubljani-Moste. Popravni razredni in končni izpiti za III. in IV. razred bodo 20. sept.. za I. in 11 razred 21. sept. Začetek ob 8. uri. Vpisovanje za šol. leto 1943/44 bo v dneh 1. do 5. okt. pc dosedanjih predpisih. Podrobnosti na oglasni deski. — Upraviteljstvo.
u— Seznami davčnih osnov trgovin s športnimi, tehničnimi, elektrotehničnimi predmeti in
bili ujetnike in jih položili na pripravljena nosila.
Krdelo je krenilo na pot. Spredaj so korakali štirje ogledniki. Hodili so proti zahodu, torej proti morju.
»Kapitan!« je rekel Carmaux. ki je ležal za gusarjem. »Ali je z nami res pri kraju?«
»Vse je v božjih rokah. Carmaux! Ako je naša zadnja ura prišla, bomo znali umreti kot možje!«
»Mar smo zato ušli vzbuhu in morskim viharjem, da končamo v želodcih teh ljudo-žerov? Bolje bi bilo, da so nas pogoltnili morski psi!«	.
»Vse eno je,' kako človek umre! Tudi meni bi bila ljubša smrt na poveljmšker.i mostiču moje lad^e, ob gromu topov! Pha! Kar mi je usojeno, naj se zgodi!«
Indijanci so med tem korakali po levem bregu reke. Tod so rasle samo redke skupine palmovcev in platanovcev, ki so jih gosto ovijale kobeje in se spletale s svojimi žarkimi cveti v zmešnjavo, skozi katero so si morali s sekiricami krčiti pot.
Opoldne se je krdelo ustavilo na bregu jezerca, ki ga je tvorila reka.
Tu so spekli ubitega rakuna. Tega ter nekaj kuncev, ki so jih bil spotoma našli in tu pripravili, so razdeHi med rdečekcžce.
Pri tem pa niso pozabili ujetnikov. Dobili so celo posebno obilne obroke.
»Najbrže se boje, da jim ne bi preveč shujšal'!« je z obešenjaško dovtipnostjo menil Carmaux.
»O, Indijanci so zmožni, da te po sili opitajd, kakor v tvoji deželi race!« se je Stiller porogal.
»Upanja v beg še vedno nisem opustil!« se ie ogiasil gusar.
»Imate morda že načrt, kapitan?«
trgovin s stroji ln vozili bodo razgrnjeni do 21. t. m., seznami davčnih osnov gostiln bodo razgrnjeni od črke A do G do 26. t. m., od črke H do K do 27. t. m., od črke L do O do 28. t. m., od črke P do S do 29. t. m. ln od črke S do 2 do 30. t. m. ter seznami davčnih osnov trgovin z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, trgovin z vinom, kisarn, izdelovalcev likerjev, esenc, alkoholnih pijač, sadnih sokov in marmelade, sodavičarjev, trgovin z delika-tesami, kavarn, hotelov in kinematografov bodo pa razgrnjeni do 1. oktobra t. 1. v mestnem od-pravnlštvu v III. nadstropju magl3tratne hiše za vodnjakom.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek dne 13. septembra t. 1. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
u— Znižane cene: Blraghi mleko z otroško glavico L. 15.35. Mamma mleko 21% maščobe L. 14.60. — Trgovina Viktor ŠOBER. Sv. Jakoba trg 4.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, če si nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga Je enako
primerna za obiskovalce tečajev, Uafcor a samouke. Izdala jo Je Knjigarna Tiskovne zadruge, Selenburgova 3: dobite pa Jo tudi v drugin Knjigarnah.
S Spodnjega Štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru sta umrli 83-,ctna staroupokojenka Mar ja Grebacherjcva, 67-letna modistka Francka Z.nka, 14-letna posestnikova hčerka Ema Bodnerjeva, 49-le-tni mehanik Kihard Strus 30-letna zasebnica Greta Danieu. 24-ietna soproga poslovodje Francka Strchmayerjeva iz Kamnice ter 83-lctni Alojz Rottcr. V Studencih sta umrla 67-letni gostiIn:čar in posestnik Ivan Mraz in 59-lctni upokojeni železničar Ferdo Grašič. V Vuzenici je umrla 41-letna Tini D tncr-jeva. Na fronti je padel grenatir Vilbald Košar iz Gornjega Radvanja.
žrtev smrtne nesreče je postal 63-letni pomožni delavec Matija Zrndar. zaposlen v mariborski ;ndustrji. V soboto dopoldne ie pršel med dva vagončka, ki sta ga hudo zmečkala zlasti na spodnjem životu in je kmalu nato izdihnil. Druga smrtna nesreča se je primerila v Rušah, kjer se je na s'losu spotaknil prcddelavec Ludvik Rep. Pade! je 8 metrov globoko -.n je bil povrhu še zasut. Ko ga ob večerni menjavi pesade ni bilo, so ga šli iskat m so ga našli že mrtvega.
šoštanjski napredek. V juliju se je rodilo v Šoštanju 18, v avgustu pa 8 otrok. Umrlo je v juniju 8 in v avgustu 5 oseb. Poročili so se Franc Trapečar m Vera Božičeva, An ten Ancln in Ivana Kasezmkova. Janez Kirn-baucr m Justina HoTadejeva. Viktor Pesjak in Justa Zabcjnikova. Valentin Tevž in Ivana Novakova. Rudolf Acman in Terezija Stoparjeva ter Alojz Starič in Terezija Novakova.
Pod tovorni avto je padel 47-letn vrtnar Avgust Koglcr iz Maribora. Poleg drugih po škodb ima zlomljeno levo nogo. Neki kolesar pa je povozil 61-letno Lucijo Tkalčevo, ki ima prav tako poškodovano nogo. Nevarno rano na glavi je dobil delavec Jakob Jarc iz Razvanja. k ga jc zadel kamen.
Odlikovanja. V začetku avgusta je bil odlikovan z žeieznim križcem 2. stopnje prostovoljec SS Herman Soukup iz Ljutomera. 2e 14 dni nato je bil odlikovan z železnim kržcem I. stopnje in obenem povišan. Soukup je po rodu iz Sudetov :n je sin revirne* ga gozdarja in okrožnega uradnega vodje v Ljutomeru. — Nadalje sta bila odlikovana z železnim križcem 2. stopnje desetnik Konrad
Ferk iz Laškega in grenadr Anton Terlep iz Frama.
Z Gorenjskega
Najmlajši vitez Rdečega križa je p^del.
Še nedavno tega se je mudil doma na dopustu najmlajši koroški odlikovanec z viteškim križcem šimen G r a š e r , doma v celovškem okrožju. Zdaj pa je prispela vest, da je padel na vzhodni fronti. Prebivalstvo domačega kraja je bilo prvabijeno k žalni svečanosti, h kateri je prispel tudi okrožni vodja Pototschnigg. Pokojni šini^n je bil sedemkrat ranjen ter odlikovan poleg viteškega križca tudi s železnim križcem 1. in 2. stopnje in z nekim rumunskim odlikovanjem. Na žalni svečanosti so se spomnili tudi padlih vojakov Mihaela Mu-rolta in Jožeta Moraka, ki sta prav tako bila večkrat odlikovana.
Obisk iz Berlina. V ponedeljek se je pripeljal iz Berlina v Celovec državni taj. r.ik dr. L a n d f r i e d iz državnega gospodarskega min^trstva. Zvečer je bil svečan sprejem v gauleiterjevi palači. V torek dopoldne je bilo sklicano v glasbeno dvorano gospodarsko zborovanje, h kateremu so fcili pozvani zastepniki stranke, države in vojske, predvsem pa koroškega in gorenjskega gospodarskega življenja. Dr. Land-fried je predaval o važnih nemških gospodarskih vprašanjih.
Nova ureditev' daritvenih nedelj. Gorenjski tednik poroča, da je izvajanje daritvenh nedelj za bodoče zimsko polletje nekoliko spremenjeno. Za ureditev jed lnih listov ob daritvenih nedeljah veljajo samo splošna naročila o oddaji jedi. Gostilne smejo. kakoT ob drugih nedeljah, določ ti svoje jedilne liste, po možnosti pa naj bo ob daritvenih nedeljah tudi kosilo z eno samo jedjo na jedilniku. V času cd 10. do 17. ure sc ob daritvenih nedeljah. kakoT prejšnja leta pobira zraven cene jedi tud dar za zimsko vojno pomoč. O daru se izda pobotnica. Višina daril pa v nasprotju s prejšnjimi leti ni več razdeljena v kategorije cen. Gost daruje poljubno. Dalje je treba plačati ne glede na to, a!; je bila zavžita glavna ali samo postranska jed. Prva daritvena nedelja bo 12. t. m.
Popotna razstava pod imenom »Das be* triebliche Vorschlagvvesen« je bila v Gelov-cu zelo dobro obiskana. Na njej so prikazani upoštevanja vredni in uporabljivi predlogi na podla« slik grafičnih opisov, modelov in deloma izvirnikov. Vsega skupaj so bili razstavljeni predlogi 34 ohratov. Da postane ta razstava dostopna širši javnosti, jo kažejo zdaj kot popotno razstavo v posameznih okrožjih na Koroškem; prišla bo verjetno tudi na Gorenjsko Obratno predlaganje je je trajna ustanova, ki pripomore do stalno novih predlogov za izpopolnitev obratov.
Odlikovanje. Ko se je vodja narodno socialističnega motoriziranega zbora Ervin Kraus mudil na Gorenjskem, je v Kranju odlikoval 4 zaslužne gorenjske voditelje motoriziranih oddelkov. To so voditelji Oblas-ser. Loscher. Gonitzer in Kosin. Slednji je bil za zasluge pr. izgradnji motoriziranega krdela v Kranju tudi povišan.
Na Jezerskem je bilo prirejeno poletno slavje okrožnega vrtca in zveze nemških deklet. Zbralo se je vse prebivalstvo. Otroci in dekleta so prcdva.iali igree. ljudske piese in pesmi. Prireditev je bila zaključena s petjem in veselo godbo.
otvoritvijo zanimive razstave
Zbirko svojih del bs v Obersnelevi galeriji pfl-stavil na ogled slikar Radin Milan
Ljubljana. 2. septembra.
Po krajšem presledku, ki je za naše razmere pomenil kar predolgo dobo. bo v nedeljo otvorjena nova slikarska razstava, in sicer v zgornjih prostorih Obersnelove calenje na Ce-sti Arelle Rte. S tem bo tudi otvorjena sezona umetnostn h razstav v našem mestu
Nova razstava bo nedvomno vzbudila mno-2o zaniman \i med ljubitelj domače upodabljajoče umetnosti, saj bo razstavi! svoia de'a slovenski javnosti doslej malo znan siikar Milan Radin. ki pa je nedvomen talent Bo to njegov prvi nastop v našem mestu m obenem prva njegova kcicktivna razstavi
M lan Radin se ie šolal na s! karsk šoli v Beogradu m jc b;l učenec Jovana Bijeliča. V družb- svojih stanovskih tovarišev je v Beo
gradu tudi mnogokrat razstavil ter dosegel prodorne uspehe s portreti in krajinam .
Sedanja razstava Milana Rad na bo nudila pregied ustvarjalnega prizadevanja mladega umetnika. Obsegala bo 30 olj in 15 r'sb ter akvarelov, in sicer ljubljanskih motivov, portretov. kompoz c j in krajin. Nova razstava bo. kakor rečeno, v zgomj h prestorh Obersnelove galerije. Otvorjena bo v nedeljo 5. t. m., odprta pa bo do 19. t. m.
Na novo razstavo že sedaj opozarjamo, mlademu upodabljalcu pa želimo vsestranski uspeh.
INSERIRAJTE V ..JUTRU"
»v/ •
Za vedno nas je zapustila
=4MARIJA VERB1Č roj. KOSAL
soproga apel. sodnika
Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 10. septembra 1943, ob pol 4. uri popoldne z Zal. kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. septembra 1943.
Srečko Verbič, soprog: Julija Kobal, mati; Bogomir Kobal, Llja Menton, Sabina Ogorelec, Irma Treppo, Danica Kobal,
brat in sestre
»Nemara!« je odgovoril. »Ali vesta, da se mi ie posrečilo skriti bodalo?«
»In kaj mislite storiti s tem edinim
orožjem?«
s.Vezi s: lahko porežemo z njim.«
»Pištola bi nii bila ljubša!« je vzdihnil
Carmaux.	. .
»Tudi z bodalom lahko ubiješ stražarja.
Ne obupujmo, prijatelji!«
Razgovor je bil kmalu končan, kajti Indijanci so se spet vzdignili in znova pometali ujetnike na nosila.
Zdaj je vodila pot po velikem smrekovem °ozdu Ovijalke jih tod niso ovirale. Glavarju se je očitno mudilo v domačo vas; spet in spet je opominjal nosače, naj se podv*zajo.
Nekaj pred sončnim zahodom je prišlo krdelo do inorja Obala, pred katero je štrlelo našteto čeri. ie bila tu globoko zarezana. Na bregu si videl mnogo čolnov, izdolbenih iz smrekovih debel in na prednjem koncu okrašenih s krokod'ljimi glavami.
Na skrajnem koncu zaliva je stalo v dvojnih vrstah kakih dvajset koč. ki so bile zgmiene iz brun in pokrite s suhim l;stjem.
vTo ie tvoja vas?« je vprašal gusar glava na. ki je stopal ob njegovi strani.
>Tu bivaio naši ribiči!« je Ind:janec odvrnil. »Večina rodu pa živi na pobočjih hriba!«
Ventimiljski je vzdignil oči in zagledal onkraj smrekovega eozda grič. gosto poraščen z rastliniem; na pobočjih griča je r.talo mnogo koč.
»Ali je tvoj rod velik?« je vprašal kapitan.
»Velik in mogočen!« je Indijanec ponosno odvrnil.
»Torej imate gotovo tudi kralja!«
Glavar ga je pogledal, rekel pa ni nič. Nato se je odstranil in stopil oddelku na čelu.
Pol ure kasneje so lovci dospeli v ribiško vasico. Nekaj Indijancev, ki so imeli samo majhen opašnik okrog ledij in perje na glavah, se je z grožnjami zapodilo proti ujetnikom ter jelo" divje mahati s svojimi kiji, sulicami in velikimi, ostrimi kameni-timi nož:.
Glavar jim je mignil, naj odnehajo, m dal odvesti vse štiri ujetnike k veliki kletki iz orehovih vej, ki je oila zgoraj pokrita z »olgoklojo«. To je trda, grenka trava, ki raste povsod po slanih flordskih tleh.
Flibustirje so pahnili skozi ozko odprtino, ki so jo takoj zadelali z močnimi koli.
»Za zdaj ostanete tu!« se je glavar obrnil h gusarju.
»In kdaj nas mislite požreti?«
»Vaše življenje je odvisno od duha, ki nas varuje!«
»Da bi le imel ta duh le trohico usmiljenja z nami!« je menil Carmaux. »Najbrže je kak višji glavar ali čarodej!«
Nikar se ne vdajaj slepilom! Skušati moramo, da pobegnemo. Kakor vidiš, stojita pred kletko sama dva stražarja!«
»Toda ponoči je straža najbrže podvo-iena!«
»Ležimo zdaj ln se delajmo, kakor da spimo! Ko bo vsa vas ležala v trdnem satu, pa poskusimo srečo! Ti, Moko. si močan kakor bik — ali bi se upal polomiti te kole?«
»Zelo močni so videti, kapitan, veadar upam, da se mi posreči!«
»Brez hrupa?«
»Morebiti!«