92. številka. Ljubljana, petek 24. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, rer velja po posti prcjeinan, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši V IJiililJiuil 23. aprila. Ne more nam biti vse eno, kako sodijo o nas dragi bratje Slovani, sosebno naj inteligentnejši med onimi, s katerimi se imamo v bodočnosti ožje zvezati, in to upamo da so Hrvati. Oni so dolgo imeli v državopravni borbi polno posla in še zdaj imajo polne roke, malo so se brigali za nas, tako da jim nečemu zameriti, ako niti mnogi njihovi politiki ne poznajo naših razmer vsaj toliko, kakor pri nas navaden izobražen Čitatelj pozna razmere hrvatske. Baš za to so bili pa tudi sveti, ki so nam iz Hrvatske dohajali, taki, kakoršni so mogli biti: poštena in dobra misel, a prak tično za nas neupotrebljiva. Tako je skoro tudi z najnovejšim svetom, ki ga Slovencem „Obzor" od 22. aprila daje govoreč o stanji v Dalmaciji. Hrvatski glavni orgau piše: „Kadar mladi Slovenci i Čehi odbijajo močne politično zaveznike samo zarad tega, ker so dobri katoliki, in kadar povzdigujejo grajo na narodno duhovenstvo in aristokracijo, mi jim ne odobravamo postopka." Ali! Mi ne odbijamo teh močnih zaveznikov samo zarad tega, ker so dobri katoliki. Slobodno jim bilo! Tudi narod naš je katolišk. Ali asceti naj ne silijo nas, da bi tudi asceti bili in to ascetiko v politiko nosili. In siliti so pri nas hoteli vsacega, da se mora jim izpovedati prej nego sme narodno politikovati, ali v jeziku svojega naroda pisati. Istu tako nij res, da bi mi grajali narodno duhovenstvo; ne, kolikor je res narodnih duhovnikov, mi jih spoštujemo, grajamo le jezuvitovske duhovnike, ki nijso v prvi vrsti narodni, nego bi narod radi za Listek. Iz potovanja po Švajci. (Spisal Fr. Firbas.) O snežnih in ledenih plazili. Vsa narava se spomladi oživlja, raze vita in razvija, po leti nas krepi in razveseljuje z največjo krasoto, v jesen pa dozorela in dospela do vrha svojega razvitka, odvrže zeleno obleko, znamenje življenja, ter čez zimo kakor mrtva leži in počiva, da potem zopet (in tako leto za letom) začne iz nova svojo rast od začetka do konca. Temu krožnemu potu vse narave, ali pa okrožnemu teku naše krvi, lehko primerjamo krožni pot po zemlji razširjene vode. Voda razpuhteva dan za dnevom, uro za uro, kot par se dvigaje v zrak, da zopet v podobi dežja, snega ali ledu pade na mokro svoje namene zlorabili in da bi to lažje dosegli, hočejo prej vse, kar se ne klanja slepo njim „prvorojenim sinovom sv. cerkve", kakor se v svoji popovski .'oholosti in gospodstva-željnosti sami med soboj imenujejo. Ako „Obzor" dalje piše: „no isto tako neod obravamo, da papinstvo in nepogrješivost budu stožerne točke narodni polici" — (po slovenski s ravno tako ne odobravamo, da bi bila papeštvo in uezmotnost kardinalne točke narodni politiki). Da, dobro brate Hrvat ! Nič druzega pri nas mi ne pravimo nego to, kar si ta sam kratko pa dobro povedal, — in baš zarad tega je vika na nas. Da, ko bi „Obzor" pri nas bil, pa te besede napisal, vsi klerikalni „staro" Slovenci se vržejo nanj in ga psujejo, da je „brezverec", „mladoslovenec" itd. Hrvatom je lehko narodno slogo ohraniti. „Obzor" tako piše, kakor baš navedeno pa ga hrvatsko duhovenstvo, zares narodno, še podpira, na mestu da bi v novinah, na prižnici, v familiji in krčmi nanj ščuvalo, kakor našega sve-čenstva večina proti na n ščuje. „Vjera i politika dvie s u različite stvari i različiti njihov pojam nesmije se pomrsiti" piše dalje „Obzor". Da, da, kolikokrat so nas križali, ko smo mi samo to trdili, da vera nema s politiko nič opraviti in da teh različnih pojmov ne smemo mešati. Ali baš zarad tega so nas križati hoteli oni „staro" Slovenci. Pri nas so klerikalni naši Abderiti vedno s smešnim dokazovanjem pri roci, da kdor „vere" ne meša v politiko, nij naroden, nij Slovenec, ne sme politikovati. Le naj „Obzor" naše domače protivnike pridobi, da bodo rečeni njegov stavek podpisali in se po njem ravnali, pa je sloga med nami gotova in ne ali suho, na ravnine ali planine, ter po raznih potekih in rekah svojemu izhodu, velikemu oceanu v krilo vteka. To se lehko godi brez zamude v kratkem času, včasih pa zaradi neugodnega po-vetrija in vzlasti pri v podobi suega na planinske višine padlem vodovji se nahaja toliko zadržkov, treba je toliko prememb, da omenjeni pot lehko traje pol stoletja ali celo več stoletij. Taki zadržki premembe in dolgotrajni pot doletava navadno ono snežje, katero v višinah večnega snega ali najmanj sedem do onem tisoč črevljev visoko in dalje gor na v nebo molečih vrhih večnih sutžnikov obleži. Da tam gori suežujc dosti bolje po gosto in mnogo močneje, kakor pri nas, da leto za letom ostaje precej snega neraztajanega kot podlaga novemu, da tam silno drveči viharji brijo in raznašajo snežni prah od bode treba Hrvatom več vprašati: zašto da se u malenoj Sloveniji brata svadjaju radi pitanja, koja će i onako silne vlasti evropske riesiti?" Kajti kolikor bi bila pri nas morda osobna mržnja Bokriva zdajšnje „svadje", — pač ne bi trajna bila in stranko same bi potem te elemente iz sebe vrgle ali brezuplivne storile. Na Hrvatskem dozdaj konfesijonalno vprašanje nij dalo še nikacega povoda k razporu v narodni stranki. Uzroke te vesele prikazni smo prej uže omenili: hrvatsko duhovenstvo je narodnejše, patrijotičnejše in ne tako pojezuviteno nego naše. Srčno želimo v korist hrvatskega naroda, čegar bodočnost — npamo da je i naša bodočnost, — da ne bi še dolgo došlo do konfesionalnih konfliktov v Hrvatski. Ali slučaj, da je pri nas mladi narastaj duhovenstva še mnogo fanatičnejši od staršega in bode valjda na Hrvatskem kaj sličnega, kakor tndi prikazni od Dalmacije, ki tacega čistega ultra-montanca na vrh narodne politike rinejo, kot je Pavlinovič — to nam daje bojazen, da utegnejo Hrvatje prej nego mislijo v svojem narodnem taborji prisiljeni biti do borbe, kakoršno zdaj neradi gledajo pri nas in pri Cehih ter nam dajo modre, a žalibog za sedaj še neizvedljive svete, za katere jim zarad poštenja lepa hvala. Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani 23. aprila. Cesar je 21. t. m. sprejel delegacije. Rechbauer je posebno naglašal v svojem ogovoru, da naj se ohrani mir. Potem je cesar govoril s posameznimi. Herbstu nasproti je djal, da je upati do 10. maja moči državni zbor odložiti. Sicer je govoril z vrha do vrha ter ga po dolgem prepihavanji pritiskajo v kako obločje in zakotje ali na kako širjo skalno steno, kjer se množi in nakopičuje vedno više, to je pač vsakemu znano. Ako pomislimo, da so to godi po celem planinskem površji dan za dnevom, leto za letom, da ostane od vsakega preteklega leta večja množina snega, katera zarad različnosti t< plote med letom in zimo, zarad visečuosti in strmino planinskega bregovja, zarad lastnega težja in pretežja in še drugih nemalih uplivnikov ne more v enomer mirno rasti in rahti, nego se mnogovrstno premeujujc skozi in skozi, pomika se, presipa in prekopičuje od zgoraj navzdol, ako, pravim, to pomislimo, prišli smo do onih planinskih prikazni, katere „plaze" imenujemo. Vse kar nam, pohajajočim pri mirnem in jasnem vremenu planinsko krajine, okle-neno med skalovje in vrbovje in razpro- vsacim posameznim, na primer z Lapenom o lakoti v Dalmaciji, s Franceschijem o isterskih železnicah. Iz Galicije se poroča, da so pri volitvah v okrajna zastopstva zmagali po mestih Poljaki, po kmetih pak imajo Rusini veČino. V ii »11J«» države, 1'iKmo legitimističnega poslanca Luciena lini na je razdor med francomrkn vlado pa med skrajno desnico naredil deiinitiven. Brun namreč pravi, da se 20. novembra nij ustvaril septenat, nego le Mac-Mahonove oblasti podaljšale. Španjska vlada demontira vest, da se je hotela pobotati z Don Karlosom, ali da misli poskusiti alfonzističen pronuncia-miento. Kakor je razvidno, so Karliati, ne pa republikanci silili, naj se sklene konvencija, ki ima Don Karlosu dati krono, Izabelinega sina Alfonza pa designirati za eventuelncga naslednika. Karlisti pa po provincijali povsodi razširjajo manifeste, kakor da bi bil kompromis uže sklenem. Don Kar-los sam pa daje zdaj, ko mu je poskus iz-podletel , razširjati, da o njem nij ničesa vedel. Črni internacijonalci hočejo tedaj zopet razrezati Španijo v dva dela, da bi jo drli pod milim Žezlom svojega ultramontauskega pritepenca. Mtaiijanshi papeŠki list „Emporio romano" si da iz Kima, sledeče klerikalne budalosti poročati: „V Švici se uže Čuti potreba (!) papeževega nuncija jako bolestno. Bernska in genevska vlada stey prosili svetega očeta po jako imenitnem Švicarji, naj se z republiko spravi in naj Švicarskemu ljudstvu zopet blagovoli dati tako pogrešani religijozni mir in poprejšnji pokoj." Ali je ta pravljica popolnem izmišljena, ali pa je Rim poskušal zopet uriniti se v Švico, pa je pri tem podvzetji blamiral se. Proti nobenemu oddelku angleškei/a budgeta dozdaj nij še nijene opozicije. Ako je to res, potem je Disraelijev finančni minister v zavidanja vrednem- položji. Njegovi kolegi na kontinentu nijso tako srečni. — Da bi se lakoti v Indiji odpomoglo, nasve-tuje vlada, naj se državna pomoč na pet milijonov sterlingov zviša — kar znaša za vsakega gladnega 30 šilingov! „Naša naloga Iti orjaška!" telegrafira indijski namestili :ralj. V itvin.il.?em državnem zboru se je 21. t. m. vprviČ brala zakonska osnova glede zabranjenja nezakonitega izvrševanja cerkvenih uradov. Z'*vezni komisar Forater je pred-lago motiviral. Naglašal je, da državna vlada neče boja s katoliško cerkvijo, nego le z onimi nezmotljivci, ki se svojo agitacijo državo izpodkopavajo. Proti onim bo bile obr-nene pruske cerkvene postave, tndate bo bile pomanjkljive, in dopolniti jih ima ta osnova. Ta postava je zares ostro orožje, toda proti ostremu sovražniku kakor so nezmotljivci, se ne da bojevati se skrhanim nožem. V daljnem teka debate obstane minister prava Leon-hard nasproti poslanca Reichenspergerju, da je ta postava zares izjemna postava; toda stanje, v katero so ultramontanski rogoborci pripravili državo, je tudi izjemno, in ako bode treba, se bode naredilo še kaj enakih postav. Kakor se kaže, vedo v Berlinu, da prihodnja faza cerkvenega prepira ne bode lehka. Piše se o tem nK■"•!□. Zeitung" : Ne da se prevideti, kake konsekvencije bodo imele za soboj razmere, ki nastopijo z od-Btavljenjem škofov. Le eno je gotovo : jezu-vitarska stranka se nadeja, da bode med ljudstvom nastala taka zmešnjava in vzburjenost, da bodo jezuviti lehko zahtevali od države, naj se jim vda na milost in nemilost. Dopisi. Iz lftii 22. apr. (Izv. dop.] Delegaciji ste se letos spet pri nas na zborovanje sestali. 20. je imela avstrijska delegacija prvo sednico, v katerej se je, kakor znano, Ilechbauer za njenega predsednika volil. Čuje se, da bodete delegaciji tam do 25. maja zborovali. Poleg njihjzbo-ruje tudi naš državni zbor. Zastopnikov je pa v njem tako malo navzočnih, da njihov broj komaj in komaj zaključljivost zbora zmaguje. Poljska opravila zadržujejo mnogo naših zastopnikov, da se morejo v državni zbor priti. Mintstcr-predsednik Bitto je državnemu zboru mnogo vsakorŠnih lepih stvari obečal. S tem se je hotel zboru prikupiti, in res, njegov govor je bil z občim zadovoljstvom sprejet. Vsaka nova metla dobro pometa. Bitto je obečal to-le: zakonsko osnovo o notarjih, novi odvetniški red, nove ustanove o izpitih za sodnike, nove ustanove o uredbi zeniljiščnih knjig, nove ustanove o oh vezanosti železnic škodo na blagi in življenji odškodovati, nove ustanove o krivo-tvorenji menjic in o goljufni kridi, — obečal je nadalje nove naredbe o živinskej kugi, o kubičnej izmeri pomurskih ladij, novo uredbo statistike, — obečal je novelo k zakonu o postopanji v civiluej pravdi, novelo k volilnemu zakonu, ter predložil revizijo opravilnega zbornega reda. — Od vsega tega bo pa drž. zbor v svojem sedanjem zasedanji samo novelo k volilnemu zakonu in revizijo opravilnega reda v pretres vzel, vse drugo bo pa čakalo do jesenskega saborskega zasedanja. Po tem bi se moglo soditi, da sedanje zasedanje ne bo dolgo časa trpelo. — Zastopnik HelfV je vprašal finaneministra Gbyczyjft, kako je z banknim vprašanjem. Grbyc»y je odgovoril, da bo o tem, kakor sploh o finančnem stanji, v kratkem zbora poročal, ter pomenljivo pristavil, da naj si zbor ne dela preveč upanja na prepovoljno poročilo. Vreme je kakor si ga lepšega, ugodnejšega in povoljnejšega misliti in želeti ne moremo. Letna setev kaže sploh lepše, nego zimska, katerej so v jeseni miši mnogo škodile. Sadje, katerega je pa sicer malo pri nas, je letos tako obilno cvelo, da uže več let ne tako. Domače stvari. — (Dr. Josip Rogač) je 14. t. m. umrl. Pokojni, duhovnik ljubljanske škofije, je pisal in izdal (Če se ne motimo leta 18G3) politično brošuro „Narodnost in Slovenstvo". Vzleten štil njegovega pisanja in originalnost izrazovanja misli, ki se je videla iz tega delca mladega ženijalnega duhovnika, dalo je veliko upati od njega za našo slovensko literaturo. Žalibog, da se to upanje nij izpolnilo. Pokojni nij bil g. Škofa ljub (kakor nam je sam pravil), za to ga nijso dali na mesto kamor je on po svoji zmožnosti in po dovoljeni čestiželjnosti spadal. To, in notranja nezadovoljnost sč stanom, katerega jarem je nositi moral, trlo je strašno njegov ženi jalni duh. Še se je bil spravil pisati za društvo sv. Mohorja „življenje svetnikov", in prvi zvezki so res v njegovem izvrstnem jeziku pisani, kakoršnega nij zmožen noben drug duhovnik ljnblj. škofije. A bil je uže tako potrt, da delo nij šlo v redu, za to so drugi nadaljevali. Ako je pokojni tako potrt v svojem življenji preko ojnic udaril, pozabljeno bode, — ne smemo mu pa nikdar pozabiti, kar je za naš narod in njegov jezik dobrega storil. — (fEduvard vitez J o š) c. kr. predsednik deželne sodnije je umrl te dni v Gradci. Omenjeni pravnik je bil uže pred dvajsetimi leti predsednik deželne sodnije v Ljublja-ii. — (Slovenske advokate) prosi talentiran študent, kateii zavoljo pomanjkanja ne more v rezidenci študirati pravoslovja, da bi ga kateri izmed njih za pisarja vzel, pri čemer Be hoče tudi za jus pripravljati. Adreso pove uredništvo tega lista. strto po širših planinskih puljavah, snežno-bclo svita iu blišči z višjih planin doli do meje večnega snega, med tem vsa iz snega nastala ledišča, katera se včasih še dosti nižje doli proti dolinam raztezajo, — vse to lehko imenujemo poprek sne žnike, ledene gore, aH kakor se mi najbolje zdi „plazi", kar vse to zares plazi ali lazi namah ali nevidno po malem navdol. Sicer pak je treba razločevati po kakovosti, gostosti in po višini, planinski sneg nad 10.000 Črevlj od nižje pod njim ležečega, kjer je uže starejši, debeleje zmkasti, trdneje vseden, pa še vendar sneg — iu od obeh posebuo še nižje svitleji kompakten, raznim premakanjem iz gornjega snega nastali led. Vse kope ali odlomke snega, katere lastna teža, lastno prevažje, rahljajoča jih toplota ali pa vanje se upirajoč vihar tam zgoraj odlušči, da se vedno naraščaje in vedno večje mase pred soboj rivnje, z večjim ali manjim ropotom pa silno uaglostjo v dolino razsipljejo, imenujemo „snežne plazove", nemško „lavino". Vse one mase snežja pak, katere so se prisedše nižje v toplejše kraje, od razkop-uelega površja in tam prav pogostega deževja razmoČile skozi in skozi, lastao težo vlegle se tem trdneje, potem zopet primrznilc in tako v teku daljšega časa narasle v eno veliko viseče ledeno polje, katero se med vrhovi, kiga oklepajo, nevidno po malem navzdol pomika, — imenujemo „ledeno plaze", nemški „Gletscher". — Snežni plazi so nagli, momentanni; ledeni pak so polagane, dolgotrajni; in kar prvi v divji razburjenosti store, izpeljujejo drugi premišljeno, korak za korakom pomi kaje se navdol. Obema je naloga, odvažati, obilno snežno pretežje, ki bi sicer moralo zgoraj nakopičiti se, tedaj en in isti namen, a različna sredstva, različen pot, različen način. Snežni plaz so kakor kak mladostno razuzdan uepremišljcnec zvrne izgubivši tla pod Rohoj, s smelim podom vsemogočemu razdoru v naročje, ter sc svojim razsipom vse pod soboj razdrobi in zakoplje. Ledeni plaz pa je podoben doraslemu skrbnemu možu, ki sicer navidez tih in miren, vendar z neprenehano delavnostjo ostalo skupje planinskega snežja v trdon kompakten led prcminja in lepo po malem, kakor bi se hal, s prenagljcnjcm izgubiti kaj od naloženega mu gradiva, v dolino pomika. Dobro se spominjam, kako sem kakor majhen deček rad igral se z dolgim žviuklji, ki se izpod nasuežene strehe viseli, in ne samo enkrat se je kar namah usula cela kopa snega za streho ravno na mene. To so bili mali snežni plazi, kateri so me ob- — (Iz Maribora) se nam piše, da je lam nmrl direktor na realki, prej več let gimnazi jalni učitelj v Mariboru, Essl. Pokojni je svojim mnogim učencem v dobrem spominu, in je bil spoštovan od Nemcev in Slovencev. — (Spodnja realna gimnazija v Beljaku) se ima na nkaz ministra za nk od leta 1874/75 počenši z zaporednim odpiranjem gornjegimnazijskih razredov v popolno državno srednjo šolo spremeniti. — (Za kaplane deželne obrambe) ▼ Ljubljani so imenovani gospodje F. Pe-trovčič, Tone Dolinar, Leop. Lotrič in Fr. Porenta, vsi duhovniki ljubljanske škofije. — (Imenovanja.) Minister prava je prestavil notarja g. F. Mravljaka na njegovo prošnjo iz Kadgone v št. Lenart in g. K. Sirka iz Rogatca za notarja v Mrežice, penzijoniranega avditor-stotnika in notarijat-nega kandidata Fr. Ulriha pak za notarja na Vransko. — (I z S e n o ž e Č) se nam piše, da je več nego 20 vasi j podpisalo prošnjo na deželno vlado zarad ceste v našem dopisu v predzadnji štev. „SI. N." omenjene. — (Na železnici), se je v sredo začel nov vozni red. Administracije j u ž n e in Rudolf o ve železnice ste pozabili, po in-seratih in plakatih občnstvu to naznaniti o pravem času. Dunajski podnevni poštni vlak južne železnice pride zdaj še le ob treh in 4 minute popoludne v Ljubljano, iz Ljubljane na Dunaj p »k odide poštni vlak, ko je lira 53 minut Čez pnlndne. Na Iiudolfovi železnici gre prvi poštni vlak ob 1 uri 10 minut po noči, drugi pa ob G uri 10 minut zvečer, mešani vlak pak ob 1 uri 30 minut populudne iz Ljubljane v II-1 jak. — (Ljubljansko „konŠtitucijo-naluo") id est birokratovsko društvo ima denes zvečer v kazini shod. — (Cigare) v Ljubljani najslabše kadimo, dasi imamo dve velikanski fahriki. Posebno „viržiuije" so zadnji čas tako slabe, da kadilci mislijo, da se za Ljubljančane \z c. kr. fabrike dajo samo preparati, ki jih med delavkami prav začetnice izdelavajo. —o— — (Surovost.) Na Viču je pretečeno nedeljo prišel neznan Človek v neko krčmo in je namesto, da bi plačal, slepega gostilničarja tako pretepel, da so zdravniki teško poškodovanje konstatirali. Tudi gostilničarico in 11 let starega otroka je neznani surovec oškodoval. —o— — (Tepež.) V Sostrem so se pretečeno soboto fantje stepli. Jože Trzin, mlad posestnik, je tako na glavo udarjen, da bo najbrž umrl; drugemu fantu sta dva prsta odsekana. —o— — (Nesreča.) Andrej Ribar iz Loga fara Polhov Gradec je šel 13. t. m. v Ljubljano svoja dva sina tu obiskat. Imel je pri sebi 13 gold. in dve davkarski knjižici. Nij ga bilo domov, pisali in vpraševali so zastonj po njem. 20. t. m. so ga pa našli v Udmatu pri fabriki za koce v vodi Ljub-ljanci. Ker je imel še 9 gld. denarja, in sta sinova povedala, da sta z njim mnogo pila, nij misliti, da bi ga bil kdo v vodo vrgel, nego je revež sam vanjo pal. —o— — (Žalostna šala.) Vtorek 14. t. m. so napravili nekateri veseli možje v Kamniku — tako se „Tagbl." piše — poredno pijančevanje, katero je trpelo do srede zjutraj. Čestili so „norca vseh norcev, ki pije vino iz korcev". Toda posestnika Cirarja je imela ta šala veliko stati. Ta je na komando prav dobro praznil „korce". Ko je bil uže ves ob zavest, ga neso njegovi tovariši domov, ter ga puste v veži. Na mrzlih tleh se je pijani mož ves prehladil, in petek popoludne je umrl. Mož je bil jako pošten in obilno udeleženje za njegovim pogrebom je pokazalo, da nij spadal po navadi med brez merne čestilce vina. — (Koze) so — kakor c. kr. deželna vlada javlja — na Kranjskem ponehale v krajih Podvelb, Podkraj, llrenovice, Postojna, št. Mihel, št. Peter, Vipava, Planina, Lož, Goče in Ustja, vse v zdravniškem okraji postojnskem. Zbolelo je od začetka v oktobru pr. 1. bolezni v 2G vaseh 274 ljudij, umrlo pak jih je 46. — (Umor.) Iz Gorice se nam piše: V nedeljo 19. t. m. so v Orehovlji eno uro od Gorice fantje pili, mej njimi je bil tudi hlapec necega premožnega kmeta. Fantje so od njega zahtevali naj plača „ fantovščino", ta pa se ustavlja plačati, rekši da nema še ljubice. Na to suroveži planejo nanj, on zbeži proti domu, oni za njim z namenom da ga pretepo. Hlapec prišedši do gospodarjeve hiše, klico na vse grlo gospodarja na pomoč, ta burno prileti, a revež bil je slabo plačan za svoje Človekoljubje, kajti hlapec je srečno pobegnil mej tem, ko so napadniki gospodarja zasačili, z nožem mu trebuh preboli, da je revež druzega dne umrl, zapustivši troje otrok i ubogo vdovo. Ubijalca ima policija nže v rokah. — („Novi čar" H lei we i s) se s svojim pratifearskim peresom v svojem zadnjem listu skrije za hrbet nekoga, ki ga nij, ter od tam po starobabje zopet vpije na nas, sebe pa po stari svoji navadi sam hvali. Sram pra je torej vendar šc nekoliko, zato se hoče tajiti. — A tist Bloivveis, ki je za nič in zopet nič v žep spravil tisočake od kon-cesijoniraue gorenjske Železnice, on, ki je za nič in zopet nič dal se kot deželni odbornik še posebej plačati sstotaki od revne dežele za svoje prazne in breztrudne podpise ob času namestovanja deželnega glavarja (kar je Krom?r konstatiral v javni seji, da je bilo vsacega navzočnega narodnjaka sram), — on, mož, o čegar denarni umazanosti so dolge historije, — se zdaj predrzne „Narodove pisce" sumničiti podkupljivosti, ali da bi tudi drugim služili, ko bi nas plačali! Wie der schelm ist, so denkt er. Prosimo gospoda, naj nam to v obraz reče, potem bo amerikansk odgovor dobil. Čemu izza grma kakor kača? Sicer pa nij mogoče polemizirati h človekom, ki namesto dokazov pride s priimki, kakor „gnjidovi klateži", — „političnih kužekov" itd. Možjani se možu meščajo, torej mu odpustimo. Razne vesti. * (Za konvikt) za uboge dijaka na Dnnaji se je nabralo uže 5.321 gold. in 25 tolarjev. Uže od prvega maja dalje bode sto ubozih dijakov vsak dan zastonj kosilo. * (Statistično iz Avstrije). Cislej-tanska Avstrija šteje 9 nadSkolij in 24 škofij, translejtanska 5 nadškofij in 23 škofij. Leta 1870 je imela katoliška cerkev v celi monarhiji 29.959 posvetnih duhovnov, 1002 samostanov z 8019 menihi in G7G8 nunami. Pravoslavna cerkev je štela leta 1870 38G7 posvetnih duhovnov in 34 samostanov z okolo 300 menihi; avgburska konfesija šteje G su-perintendencij z 15 senorijati, hclvctska konfesija šteje 3 superintendencije sč 7 senijo-rati. Število cvangclskih duhovnikov v celi monarhiji znaša 3500. Avstrijska država ima 14.769 ljudskih Sol, v katerih je 1,820.710 otrok, katere uči 25.259 učiteljev in učiteljic. Ogerska država ima 20.672 učiteljev, pa 1,298.115 otrok in 15.606 ljudskih šol. Cislejtanija ima 3,099.226; T ranslejtanija 2,361.506 otrok', ki imajo v šolo hoditi. Izobraževalnic za ljudske učitelje ima Avstrija (od 1872) 59, Ogerska 73. Srednjih šol jo v avstro-oger^ki monarhiji 3!>5 (248 gimnazij, 49 realnih gimnazij in 98 realnih šol.) V državnem zboru zastopane dežele imajo 98 gimnazij z 24.429 dijaki, 48 realnih gimnazij z 7.012 dijaki, in G4 realnih šol z 18.349 dijaki. V ogerskih deželah je 155 gimnazij z 31.071 dijaki, 1 realni gimnazij sc 130 dijaki, in 34 realnih šol z 55.H00 dijaki. :,: (Podoknica.) V mestu S . . . . stanuje ciganski goslar N. E,, prav vesel, omikan mladenič, katerega samo stan zadržuje, da nc more v družbe hoditi. Gospodične pa so se tudi užc dalje časa rade pomenkovale z njim, in so mu obstale, da bi mu celo dobre bile, ko bi le izstopil iz bandc. Toda cigan je ljubil svojo umeteljnost preveč, in nij se mu zdelo začeti drugačno življenje. Pa mu je bila tudi sreča ugodna. Neki dan se zaljubi najlepša deklica v mestu vanj. Cigan poskusi srečo, ter gre deklico snubit, toda mati ga zapodi. To pa cigana nij spravilo v obupnoat, ker bil si je svest, da ga deklica ljubi. — Kako je bila osupnena in prestrašena mati, ko zvečer hčere nij mogla sipavali, predno sem še znal, da so kje | tako visoki bregovi, ali tolikanjšni snežniki kakor v Svajci. Naj tedaj tu velja ta primerek, vsaj so tudi podstreho žvinklji nastali iz zgornjega snega, kakor na planinah ledeni plazi, eeiavno ne do pičiee jednako. V Švici smo — katero leho naj goro-vitejŠo deželo imenujemo, ker skoro skoz tri četrtja vsega njenega površja razprostirajo se velikanske Alpe, in sicer njih glavni centralni del. Po velikanskem sestavji, po lepo ured-jeui razdelitvi, po vsestranskem raztezanji! svojih izrastkov in po odvije raznopodobnih j V nebomolečih vrhovih, zarad ogromnih pre-| padov, zakotij sotesk in tisočerih prekrasnih1 dolin, so Alpe poprek naj lepše in naj in-teresautnejše planine. Ako le malo pohodiš beruske planine, katere sn teden po poroki začtije mati v pozni noči pod oknom mile, tožeče glasove g"slij. Vsa ulica se napolni s poslušalci; končno pa stopi izmed njih mati one deklice k ciganu, ter mu objavi, da mu jc odpnščeno, da je deklica njegova. * (Romantično.) Nek mlad mož se je peljal to dni iz Pešta proti Erdeljskemu. Sedel je v vagonu, v katerem ste bili še dve nuni, od katerih ena je bila posebno lepa. Med potjo se začne med mladim možem, ki je bogat, neodvisen, in pa m?d čarovno nuno zaljubljeno govorjenje. Cestilec nune jo pregovori, da telegrafira k svojemu uradu zaradi izstopa iz samostana. Odgovor takoj ugoden nazaj pride, in mlada Človeka sta se precej potlej na Erdeljflkem poročila. Javna zahvala. Gospod Matija Sušteršič, posestnik v Vidmu, je vplačal za tukajšnjo šolo pri društvu „Narodna šola" letni donesek ; „Narodna šolau pa je po njem poslala naši Šoli mnogovrstnega šolskega blaga kakor: knjižic lepopisnih, peres, peresnih ročuikov, podriž-nikov, pisal, Jmkvice o novi meri, imenik slov. šol. — Štejem si v dolžnost, v imenu obdarjenih naše šole v prvi vrsti dobrotniku gosp. Matiji Sušteršič, in v drugi vrsti „Narodni šoli" iskreno zahvalo izreči. V Vidmu, dne 22. aprila 1874. Blaže T ram še k, učitelj. Vsem bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry t? Londonu. Nobena bolezen ne more izvratnej Revalesciere du Barry zoperstaviti se in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetnih, žlezah, na sliznici, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanje tudi ob času nošečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokom zo-prstavljala se: Spričevalo št. 57.942. Gleinach, 14. julija 1873. Vašej Revalesciere imam ruzen Bogu v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor faro Gleinach, poŠta Pod goro pri Celovci. Spričevalo st. 62.914. Weskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem približal v svoji obup-noati k Vašej Revalesciere. Ne morem so ljubemu 15ogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je zii-me velika dobrota bil. Franc Stcioman, Točnoj Si kot meso, prihrani Revalesciere pri oilraščenih in pri otrocih bOkrat svojo ceno za zdravila. V plehaatih pušicah po pol funta 1 gold. 60 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 k r. — Kevalcaciero-Chocolateu v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. hO kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 ua 90 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na l>u-uuj'i WalIlIi*cUK»HHe it. 8, v Ljubljani Ed. Miihr, v Gradi«! bratje Oboranzmeyr, v Eu»-broku Diechtl & Frank, v Celovul P. Birn-bacber, v Loii«! Ludvig Mfillor, v Mariboru F. Koletnik & M. MoriČ, v Merauu J. B. Stockh n, kakor v vseh meBtih pri dobrih lo-karjih m »peceriJBkih trgovcih; tudi razpošilja du-najuka luta na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 22. aprila: Pri Slonu i Grnntar iz Linca. — Irgl iz Tr-bovlja. — VVestenborgor iz Pariza. — Hantv z Dunaja. — Lcdraši iz Švice. — Kuralt iz Maribora. — Matahič iz Trsta. Pri Malici: Fronkel, potnik z Dunaja. — Pela iz Hov igo. — Molyn, potnik iz Roterdam. — IlirBchflolui, trgovec iz Gradca. — Pogačnik, kaplan od sv. Križa. — Jarc, penzijonist iz Čateža. — Ver-dorber, gostilničar iz Kočevja. — Blaško, Conradt z Dunaja, Dunajska borza 23. aprila. (Izvirno totegraflčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 15 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 90 I8f»0 drž. posojilo.....103 „ 50 Akcije narodne banko . 975 „ — Kreditne akcije .... 220 . 50 London........111 »70 Napol..........8 „ 99 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........106 - — Pri Lercherji, G ion ti nij i in Kler r u v Ljubljani, pri Paternol-liji v Gorici se dobiva knjiga: Mtere opazke ruskega profesorja. Spisal J. Baiidouin do t.'ourtenay. Cena 30 kr. (94—3) Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinsko Erebivalce prcslopariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za atoro firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, dokaz iih jBtrogejde nolidnosti ! Neverjetno, pa resnično! ttf\ If-m ju "I švicarska moderna porculan-omail-ura, z lopimi soljankami " K-l • * S • in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. *f *\ 9 10 111 IT Piava ar,sl°ška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-vorižico, z Za 1 gl roservnim urnim Btoklom vred. Taisto krono-časomerne ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. 13 IH IS C»"| V0Ua praktična, dobra in čista romontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki MIW 111 !• j0 najboljšo dolo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. ff.*\ ~| \||