(MIšfuo in opPBDflištvo:
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼srk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. H 3.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
at. so
Maribor, dne 15. julija 1910.
Minina listu:
Celo leto................12	K
Pol leta	6	K
Četrt leta............... 3	K
Mesečno.................. |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Zaradi slovenščine kaznovan.
Zopet se je 'dogodil slučaj, ki jasno priča, ka,-ko umejk) naše „nepristranske“ oblasti par. 19 osnovnih državnih zakonov.
Naš urednik je bil poklican kot priča pred preiskovalnega sodnika dr. OswatitSeha na mariborski okrožni sodniji. Kakor se v Mariboru splošno prakticira, akoravno se ve, da se ima opravki s slovensko stranko, j tako se je zgodilo tudi v tern slučaju: dr. Oswatitsch je začel izpraševati stranko nemški. Naš urednik hoče biti seveda zaslišan slovenski. Dr. Oswatitsch 1 nato izjavlja, da bo izpraševal nemški, priča naj pa odgovarja kakor hoče. To seveda našemu uredniku ni zadostovalo in je hotel biti izprašan v slovenščini.
Dr. Oswatitsch prične listali po nekih zakonikih in se sklicuje na neke ministrske odredbe, po katerih se izprašuje na Koroškem in Spodnjem Štajerskem v slovenščini le one stranke, ki nemščine niso zmožne. Ker pa naš urednik zna nemški, zato ne more zahtevati, da bi se stavila' vprašanja v slovenščini. Naš urednik se seveda ne ukloni in ostane pri svoji zahtevi. Ker dr. Oswatitsch uvidi, da ne opravi me,, prične groziti s paragrafom 160 kaz, pravu, reka, ki določa kazen pričam, ki nočejo izpovedali, Maš urednik 1 mirno ’ odgovori:	„Hočem izpovedati,
prosim samo, da se me izpraša slovenski!“ A preiskovalni sodnik se za to ne zmeni. 'Našega urednika vpraša še parkrat nemški: „Sie verweigern mir die Aussage“, nakar poda naš «rednik ponovno zgorajš-njo izjavo,
Ker se naš urednik le noče udati, mu diktira dr. Oswatitsch, opiraje se na zgoraj citirani paragraf kazen 10 K in še namigne, da še ta kazen stopnjuje in pride nazadnje naš urednik, ako se ne bo uklonil, lahko še v šesttedenski zapor.
Tako! (Daleč smo prišli v naši ljubi Avstriji. V okraju, ki je po pretežni večini slovenski* je slovensko zaslišanje provokacija, ki se mora kaznovati.
Ako človek zahteva v takem okraju, da ga iz-
Borza.
Pred&Tal y S. K. S. Z, y Ljubljani caad. iur. Ogriaek.
(Dalje.)
Kdor hoče pa kupčevati z delniqami, gre na borzo in kupi delnice tega ali onega podjetja. Ci,m bolj se podjetja rentirajo in čim več kapitalistov hoče naložiti svoj kapital v tem ali onem podjetju, tem bolj raste njih cena, V nasprotnem slučaju pa, pada. Podobno se razvija borzna kupčija tudi pri drugih vrednostnih papirjih.
Pri vseh borzah pa lahko opazujemo j sledeče gla.vne vrste kupčij. Najnaravnejša in najpodobnejša navadni kupčiji je takozvana dnevna kupčija. Tukaj sklepata dva borzijanca kupčijo pod pogojem, da se takoj po pogođeni ceni ali pa vsaj sledečega dne izpolni pogodba, to je, da se na eni shrani izroči kupljeno blago, na arugi strani pa plača pogođena cena.
Druga vrsta je kupčija na pogođen čas. Pri taki kupčiji kupec ne zahteva takoj kupljenega blaga, ampak prodajalec se zaveže pogodbo izpolniti' Še le čez mesec dni ali pa poprej ali pozneje. Trgovec A. se na primer pogodi s trgovcem B., da mu hoče 100 M pšenice izročiti do 1. oktobra 1. 1.. Mogoče še on v tem času, ko pogodbo sklene, njima niti zrna pšenice v skladišču, toda zna pa, kje mu je do tega časa mogoče, toliko količino žita, nakupiti.
Take kupqije vplivajo na ceno blaga v toliko, da zabranijo \ nepričakovano in momentano razliko med cenami različnih časov. Cena blaga tako ostaja «kozi dalje časa na isti višini ali pa pada polagoma,
praša sodnik,' ki je popolnoma zmožen slovenščine, slovenski, je to zločin nad enakopravnostjo pravosodja v Avstriji, iii se mu ne sme ugoditi, To je nezaslišano. Tako postopanje, ki bije v obraz vsem določbam par. 19 osnovnih državnih zakonov, mora razburru uajhladnokrvnejšega človeka in z vsemi silami moramo delati na to, da ga onemogočimo.
Opozarjamo na ta dogodek, v prvi vrsti naše poslance, ki naj zastavijo vse svoje moči, da se take neznosne ■, razmere odpravijo, V slovenskih okrajih naj bi bila, naša materinščina pastorka, s katero se igrajo razni nemško-nacionalni uradniki, to ne sme biti in se mora spremeniti.
Kriza v celjski liberalni Zadružni zvezi.
Celje, 10. jul. 1910.
Že dve leti opazujemo boj med dvema strujama v liberalni Zadružni zvezi v Celju, boj med staroli-beralci, ki stremijo za tem, da ostane Zadružna zveza izven strankarskega boja, in medNarodnimi stran-karji, koji hočejo Zadružno zvezo izrabiti v svoje politične namene, izrabiti1 njena sredstva v podporo strankarskih ' časopisov. Zastopniki stare struje so: dr. Josip Sernec, dr. Brenčič, dr. Jurtela, Ivan Lapajne, Fr. Jošt, župnika Vodušek in Erjavec, med starimi in mladimi plava dr. Rosina, Narodna stranka pa je v ta boj poslala vse svoje generale in voditelje: dr. Kukovca, dr. Kalana, dr. Božiča, propadlega kandidata .Goričana, vse uradnike in učitelje, s kratka vse, / kar še pripada Narodni stranki. Prvi spopad med starini in mladini je bil na letošnjem občnem zboru. Starini so podlegli, mladini dobili davno zaželjeno vodstvo v roke. Radovedni smo, če bodo mladini tudi pri Zadružni zvezi odpisali polovico deležev, kakor so to storili pri Zvezi slovenskih posojilnic, katero organizacijo tako proslavlja „Narock ni Dnevnik.“ Posledica propada sdiamh je bil izstop iz posojilnic, izstop dolgoletnega ravnatelja Fr. Jošta in velika nezadovoljnost med starimi posojilnicami, katerih večje število namerava odstopiti. Kake razmere morajo vladati v gadružni zvezi in Narodni stranki, lahko vsak ugarfe,če pomisli,f da je izstopil iz službe ravnatelj Jošt, ki je bil ustanovitelj stranke, njen podpornik — o mnogih usftugah lahko poroča „Narodni Dnevnik“ ; gospod Jošt je goto-
ker vsak kupec in prodajalec se pri sklepanju takih kupčij ne bo oziral le na ceno dneva pogodbe, ampak tudi na ceno, / ki bo se pokazala najbrž za časa, izpolnitve pogodb«.
Poštene kupčije take vrste bi same na sebi še ne bile tako slabe, ampak v gotovih slučajih še celo dobre, da ljudje ne živijo vedno v negotovosti in v strahu, da bo mogoče cena naenkrat tako poskočila, da ji ne bode mogoče več ničesar kupiti, oziroma tako padla, da nebo mogoče ničesar piudati.
In take kupčije se ne sklepajo samo z blagom, ampak istotako tudi z vrednostnimi papirji. Med tem, ko pri prvi kupčiji prodajalec prodaj^ gotovo količino blaga, prodaja v drugem slučaju določene vrste menic, delnic in drugih vrednostnih papirjev, katere pa še-le izroči po preteku pogodenega časa.
Odtod so nastale takozvane diferencijalne kupčije. Te se razlikujejo od kupčije na določen čas v toliko, da niti prodajalec niti kupec ne mislita na to, da bi se pogodba v resnici izpolnila, ampak oba se zadovoljujeta s tem, da se ob določenem času plača le razlika med ceno, ko je bila. pogodba sklenjena in ob času, ko se pogodba mora izpolniti.
Kupčija na določen čas Je torej realna, to Je, tu se nekaj v resnici kupi in proda, med tem ko pri diferencijalni kupčiji nihče ne misli, da se v resnici izpolni pogodba, r ampak obema je le ležeče na ceni, ki bo nastala na borzi za pogodbeno blago ali vrednostne papirje ob dogovorjenem času.
, Na primer žitni trgovec z Gradca kupi na dunajski žitni borzi z dunajskim žitnim trgovcem .1000 hi pšenice 1. ,sept. 1910, katera pogodba, se naj izpolni 1. febr. .1911. Prodajalec bo upal, da bodo cene do 1. febr. 1911 padle, kupec pa misli, da bodo ra-
yo spoznal hinavščino, neodkritosrčnost in brezna-čelnost v politični in nepolitični organizacij^ Narodne stranke, gotovo pa tudi uvidel pogubonosno delovanje „kronprinca“, kateri se ima njemu zahvaliti za — svoj kruh, Vsled zmage na občnem zboru niso vedeli Narodni strankarji, kaj bi storili iz samega veselja. Neizogibni Stibler je v Ljubljani sklepal pobratimstva s svobodomiselno zadružno organizacijo, govoril kakor bi bil on predsednik Zadružne zveze. To postopanje je opravičeno razkačilo stare in povzročilo — odstop predsednika dr. Rosine.
Ta odstop pa je čudovito vplival na zmage pijane Narodne strankarje. Sam dr. Kukovec je posegel vmes; da reši, kar se še rešiti da. Po celem svetu pošilja dolga, gostobesedna pisma, v kat,erih roti in zaklinja bratce v liberalizmu, (naj preprečilo izstope posojilnic in — seveda po ovinkih omenja izstop dr. Rosine in Fr. Jošta. 'Narodna stranka f se naenkrat zaveda napak, katere je storila, zaveda se položaja, v katerega je zabredla s svojo — gospodarsko politiko.
Radovedni smo, kaj bodo k tfemu rekle posojilnice v Vojniku, Trbovljah, Celju, Vitanju, Konjicah, Vranskem, Ptuju, Ormožu, Brežicah, Mariboru, katere vzdržujejo celjsko liberalno zvezo, plačujejjo 'tisočake in tisočake vsako leto, v zahvalo za to i— pa se jim odpisujejo deleži Zveze slovenskih posojilnic, matere sedanje zveze, in delniške pivovarne, podje-itij, katera je prav toplo priporočala liberalna Zadr. zveza. Vse članice celjske zveze so lahko prepričane, da se bo pri teh dveh podjetjih tako dolgo odpisovalo, dokler bo še kaj, potem pride — kaj drugega na vrsto.
Kdor še sedaj, ko sta izstopila iz liberalne Zadružne zveze gospođa dr. Rosina in Fr. Jošt, ostane pri tej zveži, ta ne pojmi položaja in Še hoče nadalje služiti — v izkoriščanje in zasmeh Narodni stranki, koje filijalka je Zadružna zveza* v Celju.
h	Starin.
Vsepovsod hočejo kulturni boj.
Sedanji kulturni razvoj je brezverskemu svobodomiselstvu in framasonstvu silno neljub. Učenci do-broznanih ' francoskih protikatoliških bojevnikov bi radi sledili povsod svojim učiteljem ter vkovali katoliško cerkev ka.kor 'hitro mogoče v verige raznih ateističnih framasonskih lož. Ti ljudje ne morejo pričakati trenutka, ki bi zadal tako osovraženemu katoli-
stle. Ako bodo tedaj cene padle, plača kupec prodajalcu le razliko, ki je nastala, med prejšnjo in med zdajšnjo ceno. Ako so pa cene poskočile, plača prodajalec kupcu razliko med zdajšnjo višjo ceno in poprejšnjo.
Posebno živo se tirajo diferencijalne kupčije na efektni borzi, ki se razvijajo na isti način, kakor na borzah za blago. Ako prodaji A za 10.000 K sto--krouskjih delnic kake delniške družbe, ho plačal ob pogodenem času to razliko med pogođeno ceno in ceno teh delnic ob času izpolnitve. Ako jih je prodal po 98 K in do 1. marca na primer vsak delnica poskoči za 50 v, ne bo izročil delnic, ampak le 50 K razlike.
Zato se razdelijo na efektnih borzah špekulanti v dva tabora. Prvi špekulirajo, da bo tečaj papirja rastel,,1 torej špekulirajo na povišanje 'tečaja (a la hausse), to so hosisti; a drugi, da bo tečaj padal (a la baisse), to so besisti. Vse osebe, ki na borzi Špekulirajo a la bajsse, zovejo se tudi kontiremmeri. Ho-siste imenujejo na Angleškem hike, besiste pa medvede. Vsakemu je na tem, da ne zgubi, hosistu, da tečaj raste, besistu da tečaj pade. Ako se je varal v upanju, zgubi eden ali drugi.
Zato so pa tudi kupčije borz ne na določen čas in diferencijalne kupčije f postale 'sredstvo ' najgrše špekula.cije: Kajti vsak borzijanec hoče da pridobi, in zato mu ni vse eno, kako bode tečaj čez nekaj časa. Ena vrsta bode delala na 'to, da se tečaj umeltno povzdigne, druga da pade. In hiter, modern promet je kakor nalašč za te špekulante; kajti na razpolago so jim telegrafi in telefoni, papir f zlasti brezvestni časnikarji in agenti. Kajti za denar lahko dosežejo borzijanci, kar hočejo. Taka gonja na borzi se imenuje Börsenmanöver.
čizmu smrtni .udarec in bi oni lažje pomirili rest, ki jih sedaj potom katoliške cerkve še vedno večkrat drami in neprijetno dirne. Zato jim je silno neprijetno, da je izdal sedanji sveti oče geslo„Pomlajenje v Kristsusu.“ Se bolj težko jim pade,, ker vadijo, da so te besede zadele v živo in rode že mnogo sadov. .Vsako malo in nepomembno priliko poskušajo izrabiti, ker bi radi prej stopili v odločilno bjtko z katoliškim verskim prepričanjem, kakor bi se to pomladilo in okrepilo. 'To svobodomiselno početje opazujemo lahko na vseh koncih in krajjih.
Na Španskem je sedaj kulturno-bojno razpoloženje najizrazitejše. jSedaeye liberalno mihisti stvo Canalejas je napovedalo in že započelo najnujsi pro-ticerkveni boj. Povsod se liberalcem, v prvi vrsti njihovim glavrtnn priganjačem, judom, najbolj cede sline po cerkvenem premoženju, od katerega si obetajo naj večjih dobičkov. Zato vidimo skoro povsod enaki začetek kulturnega boja: preganjati se začne samostane, kojjh premoženje ’ naj bi napolnilq r nenasitne judovske malhe. Tak začetek vidimo tudi v Španiji, kjer se je pričelo divjati protji katoliškim samostanom.
Kakšen ;bo konec tega boja na Španskem, se še ne da reči. Canalejas se mora opirati na republikance, liberalce in socialiste. To so silno nezanesljivi elemeptl, ki svoje stališče hitro qpremijnjajo ter lahko postanejo vladarski hiši f še usodepolnega pomena. Pri vsem tem ne smerno prezreti, da je kralj Alfonz XIII. po svoji poroki s protestantovsko prin-cezimjjo Uatj&nberSko prjšel v neko ozračje, 'ki j!e silino nevarno. Vplivi se že poznajo. Ni še dolgo od tega, ko se je Alfonz XIII. izrazil: < ,„Sem katolik,] a nisem klerikalec.“ Taka fraza je pri sedanjih razmerah, ko je vsakemu dalekovidne jšemu človeku jasno, da boj ne velja, toliko klerikalizmu, ter mora služiti ta pojm samo za pretvezo, ampak da velja boj v prvi vrsti katolicizmu, zelo sumljiva.
Bržkone izvira iz te spremembe merodajnih faktorjev zmagonosna samozavest proticerkven/ih agitatorjev. Pred nekaj dnevi je bilo v Mariboru predavanje, na katerem je govoril dunajski anarhist Großmann o Ferrerju in moderni šoli. Predavatelj je prostodušno povedal, da je vse^ socialistično, strokovno in organizatorično delo na Španskem ateistično. Par jteticno je pozival frazarski govornik navzoče k popolnemu odpadu od Boga, ker s smrtjo mine vse in se povrne prah k prahu. Zasmehoval je naše svobo-domiselce in socialiste, ki se tako boje odločnega koraka in Še vedno stoje kolikor toliko pod vplivom vernosti. Takega odkritega označenja pravih namenov sedanjega kulturnega boja na Španskem bi gotovo ne bili čuli, če bi vodilni krogi)1 take ideje perhoresci-rali.
Akoravno imajo brezverskijunaki na Španskem mnogo vplivne zaslombe, 'vendar niso katoliki vrgli puške v koruzo,’' ampak so pripravljeni. < na odločen odpor. Katoliški škofi so vestno organizirali katoliško ljudstvo. 'Na temelju modernih]' krščansko-socialnjih principov so izvedli podrobno organizacijo po vseh farah. In ta falanga, ki jo vodijo združeni Škofi, tvori skoro nepremagljivo četo, ob kateri si bodo razbili knlturno-bojni petelini marsikajfero razgreto butico.
Prve pojave kulturnega boja, akoravno še boječe in tajne, opažamo tudi že v Italiji- Povzročilo jih je šepsko vprašanje, ki je bilo dosedaj jres zelo pomanjkljivo. Na Italijanskem, ki se ta,ko rado ponaša a svojo tisočletno kulturo, je sedaj {toliko analfabetov, kakor v najbolj zapuščenih neevropejskih državah. Toda s preosnovo šolskega zakona se je hotelo tudi nekoliko vdariti po katolikih. Vse ugodnosti, ki je nudil katolikom dosedanji šoflski zakon, so odpravili. Na njih mesto so pa prišla določila, ki izročajo
Lahko pa tiče vzrok, > da se kurzi spremenijo tudi v resničnih okoliščinah, zlasti v slabih ali boljših razmerah, f ki se vedno izkoriščajo od borzijan-cev. Kadar je uima pokončala velik del poljskih pridelkov, je popolnoma naravno, da cene poljskim pridelkom poskočijo, ker se je bati, da bo pridelkov primalo in bo treba torej naravno z dražjimi cenami o-mejiti konzum.
Popolnoma nenaravno pa je, da borzijanci, ki še imajo mogoče v svojih skladiščih žita neprimerno veliko, kriče med svet, da žita ni nitji v skladiščih in niti ni upati na njega pri letošnji žetvi, samo da svoje žito zelo drago prodajajo.
Da, v gotovem slučaju, ako je božji blagoslov blagodejno pomnožil pridelke, je naravno, / da; cene vsled tega padejo in omogočijo širši in večji konzum pridelkov. Kajti delavec, ki ima določeno plačo, si je mogel ob slabih časih kupiti na mesec k večjemu do 20 kg moke, bode> zamogel sedaj, ko je moka ceneja, kupiti toliko več. In med tem ob dragih mesnih cenah zamore le omejen krog ljudi j kupovati meso in le v mali množini, se krog odjemalcev takoj razširi, ako je mesa na trgu več: in ga morajo tudi ceneje prodajati, ako ga hočejo sploh prodati.
Težje razumljivo pa je seveda, da je cena živil skoro vedno jednaka, dasiravno so tu ali lam zelo dobre letine. To pa izvira večinoma iz borze.
Tudi za časa politične napetosti se kurzi spremenijo, na1 primer ko se pripravlja država!r na vojsko, ki preti vsaki čas izbruhniti, navadno kurzi živil rastejo. To v toliko vpliva dobro, da ljudje preveč ne konsumirajo, ker ne bi računali na vse mogoče stiske vsled vojske. Toda kdo si kova pri taki stvari bogat denar? Le borzijanci, ki zamorejo zdaj
šolo popolnoma v oblast gotovih radikalno-liberajnih elementov. Kulturno-bojno razpoloženje je sicer tu, a ni zelo verjetno, da bi se nadalje podžigalo, ker je velika večina italijanske zbornice proti kulturnemu boju.
A ne le tuje države, ! tudi naša ljuba Avstro-Ogrska pokaže vsake toliko časa svoje, boljše rečeno gotovih fanatikov, hrepenenje po kulturnem boju.
Na Ogrskem je proticerkveno gibanje v polnem teku. Vse, kar svobodomiselno misli in kela, divja. In kaj se je zgodilo? Kaloški škof Varosy je proglasil v pastirskem listu boromejsko encikliko. Napravil je to, predno je za,počel na Nemškem znani, iz političnih tendenc inscenirani protikatoliški rume). S tem gotovo ni kršil ne cerkvenih in ne državnih, postav. A kaj to briga judovsko časopisje, ki hoče imeti svojo pretvezo, da lahko začne protiversko gonjo.
Sicer bodo ti krogi doživeli najbrže grozovit fi-asko. Grof Khuen je že izjavil, da je prepričan, da se to priobčenje ni zgodilo! z namenom • žaliti kako konfesijo, in zbornice, je vzela ,th odgovor na znanje. Pričakovatii pa vendar moramo, da framasoni, ki imajo sedaj na Ogrskem odločilno besedo, še ne bodo odnehali in bodo potom svojega časopisja vnemali in podžigali strasti še v naprej. Ker bi se zdelo mogoče grofu Khuenu politično-primerno odvrniti s kulturnim bojem pozornost od radikalnih mažarskili za-hteAr, ni popolnoma izključeno, da ne bo završel na Ogrskem kulturni boj.
Kakor povsod mora pricaplje,ti / tudi' pri! tem vprašanju nazadnje še Avstrija na dan. V dunajskem škofijskem listu je Izšla boromejska enciklika in radi tega rohni 'in se peni vse svobodomiselno in judovsko časopisje. /Da popolnoma neopravičeno in I po nepotrebnem, je umevno za vsakega, 1 ki le nekoliko pozna nesramno podlost brezverskega liberalizma. Katoliški škof ima vendar pravico, da sme priobči tfi v Škofijskem listu papeževo emnkliko v latinskem originalu. (Posebno pa je to njegova dolžnost' v takih slučajjih, kakor je sedanji, ko se je tako tendenciozno izrabljalo in skVarja,lo papeževe besede,' in rabi duhovnik avtentičen vir. Nad takim priobčenjem se zgražajo samo ljudje, ki hočejo kulturni boj za vsako ceno in bli radi pahnili cerkev, nazaj v katakombe. Za vsakega poštenega, človeka je bila zadeva glede boromejske enciklike po res lojalnih in kulantnih pojasnilih svete stolice popolnoma poravnana in ga več ne vznemirja. Tudovsklj šmok|' imajo drugačno živčevje, za'(o Jiin tudi ne zamerimo tako hudo, ker jih bo itak že blamaža, ki jo bodo doživeli, zadostno potlačila,,.
Slovenska Straža.
Se vedno nam dohajajo poročila o ustanovnih občnih zborih podružnic „Slovenske Straže.“D Vedno bolj postaja jasno, s kakim navdušenjem in s kakim veseljem se je oprijelo slovensko ljudstvo našega o-brambnega dela.
Na drugem mestu prinašamo poročilo / o gibanju na Koroškem.
Iz Štajerskega ' smo dobili dosedaj 'pa Še naslednje:
Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Pri nas je bil v nedeljo dne 10. t. m., mnogobrojno obiskan ' ustanovni shod „Slovenske Straže.“
Zanimivo jn navduševalno sta govorila gospod deželni poslanec Ozmec In gospod Melhior Zorko.
Prav primerne in dobro prednašane so bile tudi deklamacije „Pozdrav Slovenski Straži“ in '„Sv. Ciril in Metod na Slovenskem“, M so jih predavale
drago živila prodajati, ljudstvo pa mora drago kupovati; še celo navadno potem, ko je nevarnost vojske minula, ne more kmalu kupovati po nižjih cenah,
Vendar pa borze kot take, ako bi se delalo s poštenjem, ne bi mogli obsoditi, kakor ne smemo obsoditi tudi druge trge. Kajti na borzi ' se sestajajo ljudje, ki so trgovsko izobraženi in bi lahko s poštenimi sredstvi zabranili, da cene preko mere ne poskočijo, oziroma padejo, in da ljudstvo ne občuti prehudo razliko med cenami, ki bi sicer lahko nastlala.
Gotovo pa nikakor ne more I nihče odobravati, da služi borza nekaterim le kot ugodno mesto za špekulacije, Spekulacija V gotovih merah je celo koristna, ako se kupuje, kadar so cene nizke, in prodaja, kadar cene poskočijo, ker se prepreči, j da se blago prekomerno ne potrosi, a ko blago že manjkuje, cena previsoko ne zrase.
Tudi takozvana arbitraža je zelo koristna, da cena na eni strani preveč ne poskoči, .a na drugi preveč ne pade. Kajtir ravno | nerazvita arbitraža vsled pomanjkanja ugodnih prometnih zvez so bile v prejšnjih časih mnogokrat vzrok nepotrebne lakote in draginje. Z arbitražo pa se izjednačuje cena (tudi, v velikih daljavah seveda ne. 'docela., ampak vsaj do naravne meje transportnih stroškov.
Tako Špekulacijo uganja vsakdo, ki se količkaj spozna na trg in ima količkaj prodati.
Med arbitražo in špekulacijo je precejšen razloček. Kajti kdor blago prodaja na dražjem trgu in kupuje na eenejem, ve veliko zanesljivejše, da bodo cene take ali take, kdor pa Špekulira, računa na bodočnost, torej na nekaj negotovega. Arbitraža bi se lahko imenovala]1 torej tudi Špekulacija o prostoru, špekulacija kot taka pa Špekulacija o času.
mladenke Tončka Mlakar, Trezika Hazenmali, Cilka Mustafa in mladeniča Tone Rogač in] 'Tine Medved,
Tudi navduševalne pesmi domačega pevskega zbora so pripomogle, da se je takoj priglasilo k podružnici nad 50 udov, katerim se še gotovo'/pridruži več drugih.
Predlagal se je sledeči odbor: ! gospod deželni poslanec Ozmec, predsednik; gospod Martin Napast, kmet v Pleterj'ah, 'blagajnikgospod Alojz Sagaj, tajnik; Melhior Zorko, odbornik.
Hajdin.
Dne ,10. julija ' se je pokazala tudij f zavednost Hajdinčanov.
Po večernicah' se je zbralo lepo število občinstva v društvenem prostoru; posebno je b|la zastopana mladina, kar napi daje zavest, ' da se začenja tudi tu pri nas mladina narodno gibati.
Podpredsednik bralnega društva gospod Stru-celj pozdravi navzoče.
Častiti gospod kaplan so nam poltem v svojem navdušenem govoru orisali življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda, in so nas navduševali za narodnoobrambno delo.
Nato je prevzel besedo gospod Brenčič iz Spu-hlje in nas je vspodbujal za „Slovensko Stražo.“
Prečastiti gospod župnik, nam je pojfem razložil težavno stanje naših bratov ob meji in razširjanje za Slovence tako pogubonosnega protestantizma.
Ustanovila se je podružnica „Slovenske Straže“, h kateri je pristopilo 50 članov.
Vsa hvala gre tudi našim vrlim tamburašem in pevcem, ki so nas tako krasno zabavali.
Politični pregled.
Avstrijski prestolonaslednik ohišče črnogorskega ( kneza.
„Oesterreichisehe Rundschau“ poroča, da pride avstrijski prestolonaslednik Prane Ferdinand na Cetinje povodom jubileja kneza Ni kite temu osebno čestitat. To poročilo se pa oficijelnim potom dosedaj še ne potrjuje.
Nemčija.
Nemčija bo v kratkem utrdila vse otoke Severnega morja od nizozemske meje do J iitlanda iz strahu pred Angleži.
Mažarska propaganda na Hrvaškem.
V Osjeku izhajajoči mažarski list „Szlavoniai magyar ujsag“ se bavi v nekem svojem članku z ma-žarskimi Šolami, katere vzdržujejo državne železnice na Hrvaškem.
Po oficijelni statistiki je na teh Šolah 3584 o-trok, in sicer v Osjeku 559, Zagrebu 449, Vinkovcili 430, Brodu 413, Našicah 391, Mitroviči 310, Dalju 246, Rumi 238, Indiji 222, Zemunu 202, Komorski Mo-! ravici 83 in v Pleternici 41.
Na teh 12 šolah poučuje skoro 100 učnih moči.; Ce vpoštevamo še šole, katere } vzdržuje f mažarsko društvo .„Julian“* tedaj lahko spoznamo, kako se na Hrvaškem t in v Slavoniji hrvaška deea ' intenzivno raznaroduje.
Zarota na Japonskem.
Iz Tokio poročajo:
Tukaj so odkrili zaroto, I obstoječo iz več članov, ki si je dala nalog, da umori Mikada, vse člane cesarske rodbine in višje dostojanstvenike.
Povzročitelj te zarote je neki delavec v mornarskem arzenalu. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so našli tam mnogo bomb.
Spekulacija kot taka je gotovo tudi v pošteni meri koristna iz prej navedenih ozirov in nikdo ne bo zameril Špekulantu, ako prišpekulira primeren zaslužek s trudom in rizikom. Drugače je pa seveda, ako trgovina ni njegov posel, lamjpak le Špekulacija; to seveda ni več trgovina, ampak navadna hazardna, igra.
Borza omogoča, ' da dobijo tudi vrednostni papirji stalno vrednost in da lahko glavničar zna, v katere vrednostne papirje da lahko plodonosno vloži svoj kapital. Na borzi se dandanes zrcali'razvoj kredita, podjetja, financijelnega1 stanja države,f splošne gospodarske razmere, da, celo politični odnošaji posameznih držav. .
Na drugi strani pa pohlepnost in dobičkaželj-nost navadno prelevi borzo v tekališče najgrših stra-stij. Zlasti se to dogaja pri kupčijah (terminskih! na določen čas, osobito pri diferenci^ ajnili kupejijah. *— Kajti ako kupuje človeče po 1000 hi žita, ki nima niti 1000 v v žepu,,1 ampak Špekulira le na to, da bo tečaj zrasel in bo za dražjo ceno blago prodal drugemu, dobiček pa vtaknil v žep, ali pa da mu bo prodajalec plačal le razliko, to pač ni nobena trgovina, ampak navadna hazardna igra, oziroma; j Še slabše, ker si z vsemi sredstvi pomagajo samo, da vplivajo na kurz.
Ravno tako_ je naravnost nesramno, da prodaja kdo 1000 hi pšenice, ki nima niti zrna žita doma, ali da prodaja človeče ,za 10.000 K menic,1 ki nima 1 niti jednega komada. Ta človek niti ne sanja o tem, da bo res izpolnil pogodbo, ampak računa le na ugoden tečaj.
fOalj» prihefejaj
Železnica Donava—Jadr. morje.
Belgradski listi poročajo po oficijelnih poročilih, da sta se turška in srbska vlada dogovorili, da se začne graditi železnica Donava—Jadr. morje leta 1915.
Avstrijska mornarica.
„Italijanska mornarska revija“, glasilo italijanskega mornarskega ministrstva, poroča glede bodoče avstrijske mornarice sledeče:
Avstrija zgradi za sedaj 4 dreadnoughte, in sicer dva v Trstu, enega v Pulju in enega na Reki. S „Stabilimento tecpico“ v Trstu je avstrijska vlada sklenila pogodbo, glasom katere bo tržaški „Stabilimento tecnico“ ta dva dreadnoughta gradil na svoje stroške in jih potem, kadar zbornica in delegacije dovolijo za to potreben kredit, 'prodal' avstro-ogrsld mornarici.
V nasprotnem slučaju pa, namreč ako vlada ne dobi za to potrebnega kredjta, f proda „Sjtabilimento tecnico“ ti dve ladiji kaki drugi državi. Sjmstitev prvega dreadnoughta v morje se pričakuje začetkom 1. 1911, drugega pa v letu 1913.
Srbski prestolonaslednik na Romunskem.
Srbski prestolonaslednik Aleksander bo obiskal koncem tega meseca vi ’ letni rezidenci rSinaia muransko kraljico in poselil tudi kralja v Bukareštu.
Socialno zavarovanje.
Dne 13. t. m. je pododsek socialnozavarovalne-ga odseka ■; rešil pred vsem paragrafe 61 do 65, ki govore o upravi bolniških blagajn. Po paragrafu 64 bodo imeli volilno pravico vsi zavarovanci, ki so dopolnili 20 let). Pododsek je odobril tudi načelo pro-porčnih volitev. Rešili so tudi vprašanje o zastopstvu delodajalcev.
Po kratki razpravi je pododsek tudi odobril paragrafe 66 do 71, ki govore o finančni upravi okrajnih bolniških blagajn. 'Stopnjevanje ' prispevkov po spolu se je odklonilo, dovolilo se je pa, da se prispevki prostovoljnih elanov določijo po starosti.
Končno se je priznala bolniškim blagajnam pravica, da smejo v soglasju z vlado brez omejitve nakupiti realitete za zgradbo zdravilišč in zavodov za rekonvalescente.
Grunewaldska slavnost.
Včeraj dne 14. t. m. so začeli Poljaki slaviti öOOletnice zmage Poljakov nad nemškim viteškim redom pri Grunewaldu.
Toda to slavlje ' ni velikega pomena' le za Poljake, /ki so ubranili svojo grudo pred nemško grabežljivostjo, temveč pomenja velik zgodovinski dogodek za vse Slovanstvo,
Ta vojska je važen dogodek v velikem boju med slovanstvom in nemštvom. TV Jagjelbnovi armadi so se borili vsi severni Slovani na strani Poljakov ter s skupnimi močmi premagali Nemce.
Tudi danes ni Še ta boj med Slovani in Nemci končan. Hujši in ljutejši je nego prej.
Od vseh strani bodo prihiteli Slovani, da proslave s Poljaki ta velevažen dogodek. In vseh Slovanov želja je, da bi Poljaki prav spoznali ta velepomembni dan in da bi pozabili spričo velikih splošnih slovanskih interesov na morebitne diference. Od Poljakov je odvisno,,' da se ustvari' v' parlamentu krepka slovanska solidarnost, zoper katero bo vsaka neslovanska vlada nemogoča.
Romanje.
Romanje k Maniji Pomagaj na Brezje bode tudi letos priredila Kršč. socialna zveza. Da nas ne bode naenkrat preveč na, Brezju, kakor lani, zato gre posebni vlak iz C e 1 j a d n e 25, j u 1 i j a , i z B r e-žio pa dne 26, julija.
Romarski vlak iz Celja v Otoče in nazaj iz Le-sec v Celje vozi v ponedeljek, dne 25. julija po sledečem redu in za sledeče cene:
Celje ob	8.	turi		Cena: III. razred, zjnt. K 6 80		II. pojzni K 10 80.
Laško „	8.	n	14 min. _		„ 6-50	» 9-80.
Rimske Topi. „	8.	n	24	n »	„ 6-50	n 9-80.
Zidanmost „	8.	Yi	39	» J)	» 6—	„ 8-80.
Hrastnik „	8.	n	52	» »	„ 5-70	„ 8-30.
Trbovlje „	9.	v	01	T) n	„ 5-70	„ 830.
Otoče „	11.	j)	52	» T)		
Nazaj se peljemo dne 26. julija. Vlak gre iz postaje Lesce In bo sprejel romarje tudi na postaji Otoče. Iz Lesec gre vlak ob polenih popoldne, iz Dtoč pa ob t r i č e t r t na eno ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, ,'da se romarji takoj odpeljejo v Savinsko dolino in pa proti Mariboru.
Cene so letos višje, kakor lani, ker je državna železnica za osebo zvišala ceno za 40 vin.
C č, g g. dušne pastirje prosimo, maj bi ago Ho Inn opozorijo ljtidi na to romanje ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar i n kolikor mogoče skupno n a r o č i j o k a rt e. Odštejejo naj si stroške-takoj.'
Vsak romar lahko obišče, ako hoče, tudi Bled. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba za to nič doplačati.
Karte za vlak iz Celja se naročijo e d i n o - l e pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Grajska oilica 2.
Denar in naročila za karte je treba poslati najpozneje do 19. julija.
V Mariboru se karte za ta vlak osebno lahko kupijo v Cirilovi tiskarni.
Na vlaku in na postaji na dan odhoda vlaka ne dobi ni kdo več karte, zato se naj karte pravočasno naroče.
Romarski vlak iz Brežic na Brezje in nazaj iz Lesec v Brežice vozi v torek', dne 26, julija po naslednjem voznem redu in cenah:
				Cena: III. razred.		II. razred.
Brežice	ob	7.	nri 15 min.		zjnt. K 7 40	K 11-30.
Videm	»	7.	„ 29	J5	» „ 7-20	» H --
Rajhenburg	n	7.	„ 37	J)	» b 7-20	b 11"—-
Sevnica	n	7.	„ 56	!f	B „ 7 —	„ 10-50.
Otoče	n	11.	b 31	n		
Nazaj gre vlak dne 27. julija, in sicer iz postaje Lesce ob 3. uri popoldne, iz Otoč ob 3. uri 15 minut, in pride v Brežice ob 7. uri 38 minut zvečer.
Cene so višje od lani, ker je državna železnica zvišala za osebo ceno za 40 vin.
Vsak romar gre lahko na Bled, ako hoče. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni za to t r e-ba nič več doplačati.
Karte se naročajo edino-le pod naslovom: Franc Špindler, kaplan v Brežicah.
Karte je naročiti najpozneje do 19. julija t. 1. Na vlaku ali pa na postajah se karte ne bodo več dobile, kakor lani. Opozarjamo, da se ne bodo izdali nobeni lepaki, ampak bomo vse potrebno objavili le v „Slovenskem Gospodarju“ in „Straži“.
Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da na romanje opozorijo ter karte po možnosti skupno naroče.
Romarje k Mariji Pomagaj na Brezje opozarjamo, da je železnica dovolila za celjski vlak 150 in za brežiški vlak 150 kart, s katerimi se lahko iz Lesec pelje nazaj z vsakim osebnim vlakom in se vožnja enkrat lahko prekine. Kdor vožnjo prekine, si mora dati to na dotični postaji od uradnika potrditi; drugače postane karta neveljavna. Tje se morajo romarji, ki imajo te karte, peljati z romarskim vlakom. Ta karta pa stane brez ozira na postajo, na kateri kdo vstopi, pri celjskem vlaku za 3. razred 1 K 50 v;in., in za drugi razred 2K 40 vin. več kakor navadna; pri brežiškem vlaku pa je v 8. razredu za 1 K 70 vin., in v 2, razredu za 2 K 60 v i n. dražja. Ker je teh listkov za vsak vlak samo 150, jih bodo dobili seveda le tisti, ki si jih bodo prvi naročili.
Kdor do srede, to je do 20. julija ne naroči karte in ne pošlje denarja, nanj se bode le v izrednih slučajih Še oziralo.
Še enkrat z vso odločnostjo poudarjamo, dadne 25, julija, kobo de vi ak odhajal, v Celju na postaji ali pa na vlaku n i k 'd o več ne dobi voznega listka,: Kdor biprišel torej brezlistka na postajo, hodil bi čisto zastonj.
Cč. gg. dušne pastirje Še enkrat uljudno prosimo, da ljudstvo na to romanje opozorijo, denar za karte zberejo in nam ga po odtegu vseh stroškov skupno vpošljejo, ker nam s tem prihranijo veliko poštnih stroškov.
Karte bomo začeli razpošiljati Šele dne 19. julija.
Raznoterosti.
Glavna skupščina S. K. S. Z. za vse slovenske pokrajine se viši letos dne 21. t. m ob pol 10. uri v Ljubljani v prostorih Rokodelskega doma. — Na skupščini se bodo podala poročila o delovanju posameznih zvez (tudi štajerska zveza ima v tem oziru referat) in se bode obravnavalo o društvenih domovih, o učnih pripomočkih izobraževalnih društev, o reviziji društev, o obrambnem delu in o mladeniški in dekliški organizaciji. Poročilo o zadnji točki bo imela naša štajerska zveza.
Opozarjamo na to skupščino vsa izobraževalna društva želeč, da se je v čim večjem številu udeleže. Vsem društvom so se odposlala vabila; če bi katero ne prejelo vabila, naj se oglasi.
Promocija. Gospod Mirko Božic, član „Danice“, bo promoviran dne 16. t. m., ob %2. uri popoldne, v velik’i slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča za doktorja modroslovja, Čestitamo 1
Še en Daničar promoviral. Danes, dne 15. t. m. je bil promoviran na dunajski \ univerzi za doktorja bogoslovja vic, g. Fr. Kulovec, gojenec Avguštineja. — Prisrčne čestitke.
Na naslov -c, kr. finančnega ravnateljstva v Gradcu! Pri c. kr. davkariji v Konjicah je nastavljen davčni asistent, ki se piše 'Makotter. Vprašamo, ali sme ta e. kr. uradnik izzivati slovensko prebivalstvo, katero tudi plačuje 'davke, s tem, da nosi vedno frankfurtarski znak, plavice, da govori pri „Son-wendfeier“1, hajla, in poje „Die Wacht am Rhein“? Mi zahtevamo, da se ga prestavi na 23gornje-Šfajersko, tam brez skrbi lahko vse to dela, pa med nami Slovenci ne. Vsaka sila do vremena — rad cjitira *,Šta-jere“, in tako pravimo tudi mi.
Ploj lagal. Ako smemo verjeti Plojevemu listu, 'je gospod hofrat na shodu v Leskovcu v Halozah la-
gal o zastopnikih Kmečke zveze glede nagodbe. Po poročilu omenjenega lista je baje dejal, da so se naši poslanci izrekali na vseh shodih proti nagodbi z O-grsko, vendar končno glasovali za njo. Naši poslanci se niso nikdar brezpogojno izrekali na nobenem shodu proti ogrski nagodbi, ker s svojega kmečkega stališča tega tudi ne bi smeli. Kajti Avstrija brez O-grske zgubi takoj agrarni značaj, in avstrijska carinska politika bi se morala potem urediti v škodo našega agrarnega prebivalstva. Seveda hofratom, ki žive po mestih z mastnimi plačami, toi ne bi Škodilo, pač pa bi takega udarca ne prenesel naš kmet. Že v lanskem letniku štev. 143. pa smo dokazali hofratu Ploju njegovo zajčjo korajžo proti nagodbi, ki je v. zbornici glasoval proti predlogu, naj se preide preko ogrske nagodbe na dnevni red in je pri glasovanju, da se preide v specialno debato o ogrski nagodbi — manjkal. Sploh pa je znano, da so drugi slovenski liberalci in Hrvatje, ki so v istini bili pri glasovanju o nagodbi tudi zraven, glasovali proti iz državnopravnih razlogov, ne pa iz ozirov na kmeta. — Izvestnim gospodom je kmet deveta briga!
Zanimivo. Zaradi skupnega postopanja vseh jugoslovanskih poslancev v vseuČiliŠČnem vprašanju nismo nameravali s poslanci od liberalne strani v letošnjem poletju voditi nobene polemike, toda ker je prvi začel hofrat Ploj v Leskovcu z lažjo napadati naše poslance, priobčujemo iz „Slovenca“ to-le zanimivost o dr. Ploju: „Ce bi bila obstrukcija odvisna od ljubljenca „Narodnega Dnevnika“, dvornega svetnika Ploja, bi danes ne pisali o zmagi slovenske obstrukcije, ampak o porazu. Ta Ploj je najprej pravil, da ne more govoriti nad tri ure, ko je bilo treba govoriti, je pa rekel, da bo govoril 2% uri in ni hotel pristati na to, da bi sebe zamenjal s kakim drugim poslancem, ki kaj zdrži. Tako so le naši poslanci stali v resničnem boju, in „Narodni Dnevnik“ ima prav, ako pravi, da je Gostinčar „neizogiben“. — „Slovenski Narod“ piše, da dr. Šušteršič namerava odnehati, ker je izrazil mnenje, da bo zbornica stala v jeseni skoro gotovo pod izpremenjenim položajem. Ce bi zapisal „Slovenski Narod“, da želi dr. Ploj odnehati in da mu je vsa stvar jako neprijetna, bi morda imel prav. Gotovo je, da so in bodo v resničnem boju le naši poslanci.“
Liberalcem je grozni poraz pri državnozborskih volitvah popolnoma zmehčal možgane. -„Narodni List“ od 14. t. m, prinaša na uvodnem mestu članek, ki dosega po svoji podli in nesramni stupidnosti rekord. Ves svoj gnjev je izlil, ne pohorski kmeti, ampak .celjski ira,kar, na našo duhovščino. Vse kar je gnusnega, očita nesramni clankar naši duhovščini, „od katere prihaja največ pohujšanja, ker je do. mozga izprijena.“ To sicer ni nič novega, a je dobro, da zabiležimo, ker se liberalci večkrat, posebno zaupljivim duhovnikom radi laskajo in dobrikajo. Sme-šno-stupidne pa so trditve, s katerimi pobija člankar dr. Verstovšeka, ker je bil — kdor se ne bo smejal, dobi groš — vladni kandidati Ce bi Še ne bil iznaj-den smodnik, f ta prifrknjenl liberalec bi ga gotovo iznašel. Vsemu svetu je znano, da, so poslanci Slovenske kmečke zveze že dalje časa v neizprosni opoziciji proti nasilni nemški vladi. /Še ni skoro minul teden dni, odkar so na Dunaju to svojo stališče z brezprimerno energijo privedli do zmage. Ravno tar ko je pa dobro znano, da se liberalci in njihovi hof-ratski zavezniki vedno in povsod skrivajo pred vlado in nikdar ne ma.rajo pokazati odločno svoje barve. In pri takih faktičnih razmerah se drzne celjsko trobilo očitati dr. Verstovšeku viladipovstvo. ’Qjuem dii oderunt, liberaluhum fecerunt.
Poslanec Pišek je, akoravno Še bolehen in slaboten, pregledal v torek dne 12. t. m. Škodo, ki jo je napravilo zadnjo neurje in nalivi v Hočah,. Slivnici in ostali mariborski okolici. Takoj nato je storil pri namestništvu v Gradcu energične korake za takojšnjo cenitev povzročene škode in za izdatno podporo.
Liberalcem je silno nefljubo, ker se ne morejo izpričati, da ne bi bili ob »zadnji državnozborski vo-litvi zvezani s Štajerci] anci. Na volilnem shodu v Kaplji dne 29. junija, ki ga je priredila Slovenska kmečka zveza, se je Dittinger izjavil za Kaca. „Narodni Dnevnik“ bi rad dokazal, da Dittinger ni deloval za Kaca in kliče za pričo Lesničarja, j Mi, ki smo se ua shodu sami prepričali, da je Štajerčijan-sko srce Dittingerjevo kar gorelo za Kaca, moramo liberalno vest odločno zavrniti. 'Št&jerčijianskoTibe-ralna zveza je bila in je.
Sramota. Vsa jugoslovanska javnost je odobravala in odobruje odločen nastop naših poslancev v vseučiliškem vprašanju. Še razni nezanesljivi vladni elementi, ki pri vsaki priliki z intrigira,njem skušajo rešiti vlado, so bili prisiljeni stati našim poslancem ob strani. S škripajočimi zobn/i so morali razni liberalni listi konstatirati nepremagljivo odločnost in možatost naših poslancev. Vsa javnost je po odgodenju parlamenta skoro brez izjeme priznala, da lahko za-bileži opozicija f lepo zmago. Komaj par dni po teh dogodkih ,pa že pride celjsko liberalno glasilo in prične po svoji znani maniri metati izza plota našim poslancem polena pod noge. „Narodni Dnevnik“ od dne
12.	julija piše: „Lahko bi tudi zapisali dva, tri stavke o „vspehu“ zadnje vseučiliške obstrukcije na Dunaju, pa je menda bolje, 'da molčimo . . .! “ Take. učeno izgledajoče in ovinkarske podlosti v, sedanjem nad vse resnem času morajo..napolniti vsakega zavednega Slovenca ž gnusom do te liberalne sodrge. Ako Še citiramo, kako je pisal „Narodni Dnevnik“ po
odgodenju dne ß. t. m.: „Veseli smo, da so naši poslanci pokazali toliko energije, da so vstrajali v boju za slovensko vseučilišče“, in primerjamo to mesto z zgorajšnjo, potem nam res ne preostaja drugega, kakor da zakličemo liberalnim hinavcem ' prav krepak : pfuj!
Naša objektivna vlada v luči dejstev. Kako izgleda tako hvalisana objektivnost in nepristranost sedanjega slovanofobnega sistema v resnilcj, krasno priča naslednji dopis, ki smo ga prejeli: Na znanje našim gospodom poslancem, „Slovenski Straži“, nad vse pravični in nepristranski c. kr. vladi in vsem Štajerskim Slovencem, da imamo v Konjicah pri c. kr. glavarstvu enega uradnika Slovenca, pri c. kr. davčnem referatu tudi enega, pri c. kr. okrajni sodniji nobenega, pri c. kr. davkartiji enega. V okraju pa je 9854 % Slovencev in 114% Nemcev, kateri pa vsi znajo slovenski. Kaj ne, na slovenskem Štajerskem je popolnoma v veljavi:	Justitia est fundamentum
regnorum. Ce kdo pri taktih razmerah tega ne veruje, se trka z luno.
Važna razsodba o domovinski pravici. Upravno sodišče je pred kratkim razpravljalo o pritožbi graške mestne občine zaradi odločbe notranjega ministrstva. Reki gotovi Jože Tarnal, ki je bil prej ogrski državljan, je dne 7. februarja, 1902 dosegel avstrijsko državljanstvo,, ker mu je občina Gösting dala zatrdilo, da ga sprejme v občinsko zvezo. Dne 22. junija 1907 pa je bilo ravno 10 let, odkar je T a m el nastanjen v Gradcu. Občina Gösting je vsled tega posredovala pri graškem mestnem svetu, •' naj bi Tarnela sprejela v svojo občinsko zvezo. ^Mestni svet kakor tudi namestništvo je zavrglo prošnjo in pritožbo, češ, mora vsakdo bivati 10 let kot avstrijski državljan v dotični občini, ako hoče imeti pravico do uporabe par., 2 domovinskega zakona. Notranje ministrstvo je ugodilo občini Gösting, upravno sodišče pa je odbilo pritožbo graške oačine.
„Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali: 400 K: Kranjska deželna blagajna, Ljubljana;; po 100 K: Posojilnica v Celju in Kmečka posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; 50 K: Notranjska posojilnica V Postojni; po 20 K: I. Kögl, Hotel Balkan, Trst, dr. Jan. Ev. Krek, deželni poslanec., itd., dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju, in dr. Jakob Žmavc, c. kr. profesov v Ljubljani; po 10 K: umrli Fr. Gogala, c. kr. računski ravnatelj, Ivan Okretič, c. kr. generalni advokat, vranaj, in Ignacij Supan, učitelj, Brežice; 8 K: dr. Milan Škerlj, c. kr. min. podtajnik, Dunaj; po 5 K: Fr. Cerar, tovarnar, Stob pri Domžalah, „Goriški“ v Gorici, D. Sinkovič, c. kr. profesor, inženir Ign. Šega, Ant. Trstenjak, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani; 8 K: Jak. Žnider, akad. kipar, Dunaj; 2 K: dr. Štefan Kraut, Logatec. Skupaj 798 kron. — Darove sprejema blagajnik Ivan Lužar, nadrevident južne železnice v pokoju, Dunaj III., Reisnerstr. 27.
Za Bismarckov stolp. Kakor znano, nameravajo graški Germani ' zgraditi na hribu Plabuč ' Bismarckov stolp, iz katerega bi imeli potem germanski Bismarckovi malikovalci razgled po „prusovskem“ Gradcu in okolici. Taka zgradba pa seveda stane denar, in je treba zato napraviti ^fehtarijo“, katere se Nemci ita,k čisto nič ne ženirajo. Vajeni so je že kakor cigani. Za prispevke Bismarckovega stolpa so pred par dnevi na izložbenem oknu:' „Grazer Tagblatta“ napravili nabiralno pušico, katera je prozorna in se tako skozividni vsi nabrani, darovi.) Seveda je kar naenkrat nastalo splošno zanimanje za to v germanskem taboru. Vsak je pač hotel dati, kolikor največ premore. Da bi pa tudi manj premožni, za Bismar-, okov stolp vendar naklonjeni ne zaostali, so se hoteli vsaj z malimi darovi izkazati in zadosjfti. Nametali so v nabiralno pušico odpadke starega železja in Še različno drugega, ne več rabljivega kovinskega materijala. Ej, pa so le kaj fletni ptički ti nemški 'Mihelini. Bili so pač morda mnenja: Velko ne damo, pa kar darujemo, to s tem večjo navdušenostjo.
Kako se v Gradcu ravna z1 uslužbenci. Komu ni zna,no iz zgodovine, kako je v prejšnjih stoletjih ravnala ohola gospoda na živalski načini I z ljudmi. Tisti časi so se seveda odpravili,}", ali vkljub temu se Še vendar najde tako nora gospoda, 1 ki' ne zna razločevati Človeka od živali. 'Neka gospa je pred kratkim svojo deklo tako pretepla, da ji je vsled tega prizadela več ran, iz katerih!! je sirotka ( močno krvavela, vrgla jo je nazadnje še na, tla in jo pri Item davila. Za to brutalno in nečloveško ravnanje jie bila dotična gospa pri sodišču obsojena ha, 20 K kazni in 10 K za bolečine.
Esperanto. Ravnokar je izšla druga izdaja esperantske slovnice. (Dobiva-se v knjigarnah in pri založniku Lj. Koserju, JurŠinci pri Ptuju, štajersko, ter stane s poštnino 1.30 K.
Potres so čutili dne 13. julija predpoldne na . skeni, in drugih severozahodnih deželah. Škode m napravil nobene.
Nova deželna bolnišnica. Vlada je dovolila, da se za stavbo n°ve deželne bolnišnice poviša državna subvencija na 2,900.000 K.
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. G. Josip Ašič, ki se je v ponedeljek, dne 4. t. m. v Laporju vsled neprevidnosti s puško
ponesrečil na potu na lov, je v četrtek, dne 14. t. m. ob 541. popoldne v tukajšnji bolnišnici umrl. Pogreb bo v soboto ob 543. od mariborske bolnišnice.
Maribor. V našem mestu se vedno hujše pozna pomanjkanje stanovanj in njih draginja, Pa tudi stav-bišča so vedno dražja. Stavbeni materijal in delavci ga že tudi skoraj niso za doplačati. Zato se v Mariboru tudi vsako leto tako malo novih poslopij zida, kajti v malokaterem večjem mestu so stavbeniki tako dragi kot v Mariboru. Pomanjkanje stanovanj bo sedaj še večje, ker so začeli pridno podirati hiše na levem bregu Drave, na prostoru, kjer bo vodil most čez Dravo. Dela pri tem mostu napredujejo tako silno,-kot ona v staroveškem stolpu v Babilonu. Se mnogo vode bo steklo po Dravi, predno bo smela nogo, zemljanov sigurno stopiti na to egiptovsko kačo,
Maribor. Retirada naših mestnih očetov je včasih silno čudna. Ker je zadnji sklep občinskega sveta, da se gledališka ulica! prekrsti v Martin Luter u-lico, vzbudila po vsem Mariboru in pri vseh trezno in pošteno mislečih prebivalcih opravičeno ogorčenje, je p.od pritiskom javnega mnenja župan dr. Schmide-rer sistiral omenjeni famozni sklep. Izgovarjal se je na to, da je sklep neveljaven, ker se ni oziralo na par. 32 občinskega reda mesta Maribor. — A to je samo pesek v oči. Dr. Schmied je nato stavil nujni predlog, naj se o tej zadevi v tajni seji nadalje posvetuje. Gotovo je, da so se občinski svetniki zbali volilcev in skušajo najti na nekak način izhod iz nepremišljenega koraka. Nemški nacionalci, ki so v mestnem gospodarstvu zabredli v mlakužo, so za en nov fiasko bogatejši.
Mariborski protestanti ; nameravajo prihodnji teden prirediti protestni shod proti papeževi encikliki. Rimskega papeža bo pobijal pastor Mahnert. Papeževa enciklika je protestantom hudo obležala v želodcu, a popolnoma brez potrebe in iz prozornega namena, ker hočejo hujskati.
Mariborsko gledališče. Kakor mora leži zavožena uprava mestnega nemškega gledališča! na našem občinskem svetu. Ni je skoraj seje, v kateri bi se mestni očetje ne skregali med seboj zaradi bližajočega se „kraha“ v kazini in gledališču. 100.000 kron nepokritega dolga leži v tej stavbi, a Še obresti se ne morejo plačati iz letnih dohodkov, ampak poleg tega še nastaja, vsakoletni deficit, ki ga morajo kriti potrpežljivi davkoplačevalci. Niti ravnatelja, da celo igralcev ne morejo več dobiti. A nekateri mestni o-četje so tako modro iztuhtali, da bi bilo dobro zidati :še eno novo mestno gledališče. S tem bi narastel mestni finančni polom še v občutnejši Stadij. To je res vzorno mestno gospodarstvo! Med meščani raste dan za' dnevom večja- nevolja proti mestni upravi. Ce se bode delalo v tem smislu naprej, se utegne pri prihodnjih volitvah v mestni svet pojaviti močnai opozicija,
Maribor. Na tukajšnji gimnaziji je delalo letos 39 osmošolcev maturo. Med njimi je bilo 20 Slovencev in 19 Nemcev. Izmed Slovencev so napravili 4 z odliko, 14 z dobrim uspehom, eden je dobil pa po-skušnjo. Odličnjaki so: Cremošnik, Goričan, Strižič, Weber. Imena ostalih so:	Firbas, Heric, Klobasa,
Kozar, Korošak, Kuk, Majcen, Marin, Marinič, Re-goršek, Slavič, Slik, Somrek, Supanič, Svetina, Vrečko. — Izmed nemških abiturijentov se je hotel proslaviti neki Walter Thalmann, ki je še isti dan, ko je napravil zrelostni izpit, prestopil ki lutrš-veri!
Celjske novice.
Celje. Dne 8. t. m. je izdihnila svojo blago dušo Marijina družbenica Marija Hrušovar, previđena s §v, zakramenti. Pogreb je bil v nedeljo’ dne 10. t. m. in je bil veličasten. Blaga pokojnica je bila pridna in delavna, marljiva in potrpežljiva posebno v bolezni. Sosestre so ji zapele krasno nagrobnico, pri kateri ni ostalo suho nobeno oko. Kako je bila spoštovana in priljubljena blaga pokojnica, to je kazal njen pogreb. — Naša želja pa je, da vidimo v raju večnem se nad zvezdami.
Celjsko porotno sodišče. Na 15 mesecev težke ječe je bil obsojen Martin Pistivšek, posestnik iz Šmarja, ker je ubil v prepiru z motiko svojo taščo Elizabeto Kocen. — Oproščen je bil Alojz Cepin iz Sevnice, ker je 18. aprila t. 1. s cepcem udaril Jožefa Blatnika s tako silo po glavi, da je ta izdihnil. Izgovarjal se je s silobranom. — Dne 19. septembra 1909 se je vršil v Podpečanovi gostilni v Lopati pri Celju ples. Pri tem so se sprli fantje iz Šmartna in Lopate. Pri tepežu je dobil Janez Knez take poškodbe na glavi, da je na posledicah dne 24. oktobra u-mrl. Obtoženi Martin Kovač, kot glavni krivec, je bil obsojen na ISmesečno težko ječo. — V sredo, dne 13. julija je stala pred porotniki Antonija Inkret iz Kostrivnice, obtožena detomora. V moževi odsotnosti je obtoženko zapeljal neki hlapec. Nezakonsko dete je iz strahu pred možem umorila in ga zakopala. Vsled duševne zmedenosti, v kateri se je Inkret nahajala, so jo porotniki spoznali nekrivo in je bila popolnoma o-proščena.
„Deutsche Wacht.“ se v svoji 56. številki od 13. julija peha in trudi v slabo skrpucanem uvodniku, da bi prepričala svoje verne, da je zmaga Nemcev in nemčurjev pri občinskih volitvah v celjski okolici gotova. Na vse pretege hoče „Vahtarica“ utajiti, da bi Südmarka darovala večjo svoto za agitacijske namene pri teh volitvah. Vendar je znano, da meče Südmarka pri vseli količkaj pomembnih občinskih volitvah mnogo denarja za agitacijo. Ponovno še opozarja-
mo vse okoliške Slovence, naj storijo vse, da ostane lepa okoliška občina v slovenskih rokah.
Celjsko šolstvo. Okoliška deška. Šola je imela v začetku minolega šolskega leta 399, ob koncu pa 362 učencev. Za višji razred je bilo sposobnih z odliko 76, povoljni uspeh je doseglo 204, nepovoljni 40; nß-redovanih je ostalo 42 učencev. — Meščansko 3raz-rednico je obiskovalo ob začetku Šolskega leta 145, ob koncu pa 128 učencev. Od teh je bilo 57 Slovencev in celih 64 Nemcev, 5 jih pa pripada drugim narod-nostim. Z odliko je napravilo izpit 7, prvi red 101, drugi red 12, 1 je padel. Pouk v slovenščini je bil obligaten za vse Slovence. Tudi 45 takozvanih Nem-cev se je učilo slovenščine.
Ptujske novice.
Ptuj. Ptujska policija je dne 12. t. m. aretirala, neko 221etno Amalijo Podhostnik, doma od Sv. Barbare, ki je šele 11. junija v Celju odslužila 7mesečno ječo. Potepala se je cel čas v ptujski okolici in se posluževala otrok pri svojem vlačugarjenju. Neki 151et-ni deklici je izvabila 80 vin., nekega llletnega fantiča je ogoljufala tudi za 3 K.
Ptuj. Tovarnar usnja Josip Pirich in njegov drug, ki sta zaradi sumljivih manipulacij nekaj tednov po otvoritvi konkurza bila v sodnijski preiskavi v Mariboru, sta bila dne 11. -t, m. izpuščena na prosto. Piricliov kompanjon je Adožil za, to potrebno; kavcijo. Kakor znano, je Pirichu nedavno pogorela tovarna. Glavna obravnava proti obema obtožencema, se vrši danes, dne 15. in jutri 16. julija pred mariborsko o-krožno sodnijo.
Ptuj. Nemški listi so polni slavospevov o „nemškem“ Ptuju. Slavijo ga posebno zato, da bi zvabili mnogo nemških dijakov v naša mešto. Tujec, ki še ni bil nikdar v Ptuju, si mora res predstavljati, da je Ornigov Ptuj podoben — Rivieri ali Opatiji. Veliko privlačno silo za Ptuj pa tvori ptujska svetovna zanimivost — „Stajerc“.
Dij. kuhinja v, Ptuju. V drugem poletju so darovali za to kuhinjo: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju in okrajni zastop ptujski po 200 K; Okrajna posojilnica v Ormožu in Posojilnica v Gornji Radgoni po 40 K; Posojilnica v Framu 20 K; po 15 K: M. Paulinič in Brenčič Miha, veleposestnik v Rogoznici; po 10 K: dr. Anton Brumen, odvetnik, Jos. Fleck, inf. prošt, prof. Anton Kolarič, dr. M. Murko, vseuč. prof. mesto venca po umrlem Jos. Zeleniku, Ant. Ste-pie, c. kr. višji davčni uprav, v pok.; 6 K Janez Toman. župnik v Hajdinu; po 5 K: c. kr. notar Kazimir Bratkovič, Hrovatin Ksist, jc. kr. poštni asistent v Gorici, Jurca Anton, veletržec, Val. Kajnih, učitelj, Iv. Kaukler, nadučitelj, Martin Kojc, a. kr. davčni oficijal, prof. dr. 'Jos. Komljanec, Fr. Lenart, trgovec, Norbert Povoden, gvardijan, Ferdo Pšunder, vikar, Lucij Selinšek, minoritski kaplan, Al. Senčar, trgovec, Ferdo Skuhala, pos. uradnik, dr. Bela Štuhec, zdravnik, Fr. Toplak, c. kr. davčni upravitelj; po 4 K: dr. Iv. Fermevc, odvetnik in Milan Gregorič, posestnik; po 2 K: Avg. Jager, mestni kaplan, Ivan Klemenčič, učitelj na Crni Gori, 'Jan Mlakar, župnik v pok., Fr. Strmšek, mestni kaplan; po 1 K: Miha Hrovat od Sv. Urbana in Pij Vakselj, minoritski kaplan. — Odbor izreka zahvalo vsem p. t. darovalcem ter prosi, da se spominjajo naše kuhinje tudi v prihodnjem šolskem letu.
Drugi kraji.
Slov. Bistrica. Tudi pri nas, kakor pred dnevi v Mariboru- je priredila Südmarka shod'obrtnikov, da jih zvabi k sebi. Na shodu, na katerega je prišlo zelo malo obrtnikov, pač pa več takih, ki se jim o težavah obrtniškega stanu niti ne sanja, je govoril neki Oto Scherbaum, Govoril je v samih frazah o nevarnosti, ki preti nemškemu obrtništvu, ter je prosjačil za vstop v Südmarko. — Uspeh je bil skoraj pod ničlo.
Hoče. Strašanski vihar z nalivom je divjal dne
11.	t. m. v Hočah in bližnji okolici. Strela je mnogokrat udarila ,v, drevesa in brzojavne droge. Naliv je bil tako silovit, da si vmčjega ne moremo misliti. Vse polje okrog Hoč je bilo eno samo morje. Voda je vdrla tudi v cerkev in razne hiše. Poljski sadeži, posebno še nepožeta žita so pomandrana. Skoda je ogromna. Se te dni stoji voda na polju in travnikih. Ubogi kmet!
Vranski okrajni zastop. Naše veleposestvo voli šest zastopnikov. Proti nemškim graščakom, koji ima-j° volilno pravico, imajo Slovenci skoro dvetretjinsko večino. — Na svojih shodih se bijejo narodnjaki Narodne stranke na svoja slovenska prsa, a pri volitvah se objemajo z nemškimi nacionalci. Sad te lepe ljubezni je, da je v skupini veleposestva polovica Nemcev izvoljena. — Ali ne bi kazalo, da daste na občinsko hišo slovensko trobojnico in poleg nje nemško zastavo? — Narodni stranki trikrat: Heil!
Vransko. Dne 14. t. m. smo imeli volitev okr. odbora. Izvoljeni so: Načelnik: župnik Zdolšek; pod-načelnik: Mihael 'Ješovnik; odborniki: Mihael Ješovnik, c. kr. notar, Florijan Rak, Franc Cukala, 'Jos. Pauer, J. Zigan in Franc Schur.
Iz marenherškega okraja. V pondeljek dne 11. t. m. popoldne so se vračali trije duhovniki od dekanijske konference na dom. Na trgu jih dojde voz, na katerem je sedel nadebudni sin znanega 'šolskega vodje iz sosednje župnije. (Slovenska, pardon, tevtonska kri, ki se pretaka po njegovih še mladih žilicah, mu ni dala miru, da ne bi pokazal svoje germanske
omike. Izzivalno se obrne proti trem mirno klopi m ter začne na vse grlo kričati, da so ljudje skupaj leteli, svoj: „Heul, bir san dajöe, beul, bir san dajče
' tako dolgo,, dokler se njegov voz ni skril za ovinkom, ilz takega fantiča še bo enkrat nekaj, — kaj ne?!
Ljutomer. Dne 9. t. m. je poslanec Markhl v našem mestu sklical shod svojih volilcev. Vkljub silni agitaciji je prišlo le nekaj desetin volilcev na zborovanje, ki se je splošno zelo klaverno obneslo.
Ljutomer. Primorani smo, ali prezirati popolnoma te liberalne neumnosti, ki jih vedno prinaša liberalno časopisje, ali pa se ravnati po starem pregovoru, ki pravi: zob za zob! Prezirati tako kloba-sarjenje bilo bi gotovo najumestfneje, posebno ker mi kmetje hvala Bogu nimamo prostega časa za tako neumno prepiranje. A iz tehtnih razlogov moramo našim bralcem odpreti popolnoma oči, da uvidijo, s kakimi zahrbtnim^ ljudmi imamo opraviti, , (Ti liberalni gospodje, ki živifo pri nas in od nas, si upajo celo v njihovih laži1 in obrekovanja polnih nesramnih podlistkih izzivati može, katerih eden uživa pri nas večje spoštovanje in zaupanje, kakor cela liberalna tolpa. Ti ljudje, kojim je -glavna uloga, gojiti med nami prepir, se zopet zaletavajo v obče priljubljenega in delavnega okrajnega načelnika, ter ga hočejo opozarjati na njegove dolžnosti. Dokler je še živel prejšnji okrajni načelnik gospod Kukovec, kateremu je naše ljudstvo mnogo hvale dolžno, so delali ti hujskači z vsemi mogočimi sredstvi, da bi ga odstranili, dali so mu celo priimek „stari lisjak“, in to v zahvalo možu, ki je posvetil vse svoje moči v blagor našega okraja, Ce ne bo skoraj boljše, se mora pri bodočih občnih zborih in volitvah z vsemi liberalnimi hujskači pomesti.
Z Menine planine. Zebe me skoraj tu na paši, pa tudi v dolini ni boljše. tfata žejnih krokarjev se* pomika po gologranskih ulicah, hodi -se gret ,po krčmah in brat „Stražo“' ter ostrit orožje za boj_, ki noče nehati. Da; pa ne bodete preveč srdi$, se hočem omejiti na samo stvarne opazke, torej le ne tako nervozno napadati. Se vidimo „v risu“, da čujemo, kako se bo kaj hudičevalo na odru. Mogoče, da šolarjem (!) hudičevanje donese dovolj drobiža za ekskurs v Logarsko dolino. Samo počasi gre. Polževo narod-< njaštvo!
Okolica Mozirje. Dne 27, junija 1910 je bila dražba lova. V občini okolica Mozirje so zdražbali lov zavedni kmetje. Pred tremi leti se je ločila občina Trg Mozirje od okolice Mozirja, rekoč, da gospodje naprednjaki ne morejo shajati s kmeti., sedaj pa, ko so kmetje ločeni ' od naprednjakov, < so že plačali nad 7000 K dolga, vprašana! pa, koliko so že nav prednjaki v Mozirju poplačali svojih dolgov? Liberalni gospodiči so začeli sovražiti kmeta1, kmet pa jim je pokazal hrbet, in hoče biti na svoji lastni zemlji sam gospodar. Tako bodejo sedaj mozirski liberalci rešeni od kmečkih teženj, ker jim ne bo potreba skrbeti za blagor okoliške občine. — Zavedni kmet.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dno /117. prosinca smo tukaj- zelo slovesno obhajali sv. Antona puščav-nika, jkakor vsako leto, ko je tukaj pravcata božja pot. Letos pa se je ta slovesnost motila. Vinc Štampar, kmet v Lačovesi, in Franc Lilitenvaftner, viničarski sin v Gomili, sta zadržala, meh, da ni bilo mogoče orgijati pri službi božji, Nagovorili ju je Ivan Plohl, občinski predstojnik na Vitanu. Vse tri je tožil c. kr. državni pravdnik pri okrožni sodniji v. Mariboru. Bili sta dve obravnavi pri isti sodniji v Mariboru, ena dne 31. maja letos, druga pa dne 8. julija letos. Pri drugi obravnavi so ti trije „orgolisti“ bili „frejpovedani.“ Vsak je bil obsojen na osem dni-ječe, en dan posta, in stroške dveh obravnav.
Nesreča. V nedeljo je prišla na dvorišče Franca Zagadina v Prepoli sosedova kobila, katero je hotel Sletni sin Zagadina obrniti, a kobila je vdarila s kopitom otroka po glavi in gatežko ranila* jOčo _ je otroka Še isti dan odpeljal v mariborsko bolnišnico.
Mozirje. Po Mozirju se ne klatijo samo Smr-dokavkarjl, ampak tudi Smrdeti ali Dihurji. -Ta nesrečna žival krade piščete, zajce, domače zajce sploh vse, kar mu pristoja -za njegov želodec. Ako pa oškodovani posestnik prime ali vlovi lega ponočnega tatu, pa pride posestnik v preiskavo, Smrdete pa, se pusti po Mozirju tavati in ropati. O, ta napredna mozirska značajnost!
Dobrna. Kakor vsako leto, tako so tudi letos na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda goreli mnogoštevilni kresovi ' okrog j po lepo dobrnski župniji. Posebno velik’ kres so napravili nekateri zavedni fantje v Lokovini na griču, raz katerega je lep razgled po celjskem in šoštanjskem okraju. Vmes so gromeli topiči in veselo petje se je slišalo raz griča daleč na okrog. Pa tudi drugi dan, na god svejtih bratov, so počastili slovanska apostola sv. Cirila in Metoda zjutraj med cerkveno slovesnostjo z gromovitim streljanjem. Cast in hvala vsem, ki so pripomogli tako lepo počastiti godir naših slovanskih bratov, ' in ki se niso vstrašili nobenega truda ter so pripravljeni žrtvovali čas in dejnar za, versko in narodno stfvar in kateri ne nosijo samo narodnosti na jeziku, ampak jo tudi v dejanju pokažejo. — Opazovalec.
Radenci pri Kapeli. Tukajšnji Plojevi pristaši zopet nesramno rujejo in lažejo proti našemu državnemu poslancu Roškarju. Ti se Še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da je naš poslanec priprost kmet, ne pa kak frakarski hofrat. 'Zdaj pravijo, da, so že enkrat letos prosili ob prvi vremenskji nezgodi RoŠ-^
karjeve pomoči, a žal nič niso čuli, kaj je ukrenil. Informirali smo se in izvedeli, da sploh niso gospodu Roškarju nezgode naznanjili,,' menda samo zaradi tega, da sedaj lahko natolcujejo in zmerjajo. Fej takemu nesramnemu ravnanju.
Ilogatec. Dne 13. julija so se vršile volitve v okrajni zastop iz skupine veleposestnikov. Izvoljeni so sami Nemci. Skupina veleindustrijcev je volila dne
14.	julija. — Slovenci se volitve niso udeležili.
Šmarje pri Jelšah. Siidmarka bi rada v naš slovenski trg spravila nemške obrtnike. V nemških listih čitamo, da bi nemški obrtniki našli v, Šmarju obilo zaslužka, Ali mogoče pri liberalcih, kateri so se pri okoliških občinskih volitvah zvezali z nemčur-ji proti možem naše stranke?
Smarjeta poleg Rimskih toplic. Tamburaško društvo priredi dne 31. julija ob 4. uri popoldne na vrti j>ri gostilničarju Fr. Dernovšeku veselico s sledečim sporedom: Nastop tamburašev; tri predstave, petje mešanega in moškega zbora. Med točkami se bo udarjalo na tamburico. Prijatelji zabave pridite v obilnem številu dne 31, julija v našo dolino! Zabave ne bo manjkalo.
St. Janž na Vinski gori. Da je dobil naš kr-ščansko-socialni državnozborski kandidat dr. Karol Verstovšek več kot dve tretjini oddanih glasov, boli naše liberalne štagerčijance grozno. Čuditi se je, da še niso popokali od same jeze. Da bi se vsaj nekoliko potolažili in „opravičili“ pred svojimi blagimi in znanimi celjskimi dohtarji, kojim so obljubili ob priliki shoda, pri Delakordu (po domače Štajnerju) zvestobo do smrti, ' poslali so v „Narodni Dnevnik“ dopis, v katerem je zlagano vse od začetka do konca. Hudujejo se i nad obče spoštovanim gospodom župnikom, ki jim je trn v, peti. Pišejo, da se je grozilo tistim, ki bi volili Kača, da jim bode pobila toča polje, da se bode posušilo drevje In druge neumnosti, ki jih more prebavah samo nemčurska-liberalen želodec in Še ta mora biti izredno dober. Toda pustimo jim to veselje; saj naši/modrijani! „že, vejo“* oni so ja tako pametni in učeni, da še celo lastnega imena ne znajo slovenski podpisati, A -povemo jim, ' da so naši kmetje spoznali, kam merijo in kaj hočejo liberalni f in nemeurski voditelji in zato jih zapuščajo. Volili so si prostovoljno, brez vsake grožnje ali obljube, anoža, ki bo zastopal na Dunaju z besedo in dejanjem njih verske in narodne pravice in se bode vedno trudil; v zvezi \ z drugimi poslanci Slovenske kmečke zveze, krepko in vstrajno delovati za gospodarski blagor in napredek našega spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Kolikor pa se je agitiralo z naše strani, |e bilo javno in pošteno,- dočim so delali nasprotniki z vso silo, plazili se po noči od hiše do hiše,, grozili jfn pretili, in se posluževali sploh vseh sredstev, Ki so nepoštena. Ako pa nas ne bodo pustili ti liberalni nemčurji pri miru, bodemo osvetili vse po vrsti, da jim ne bode prijetno. Gradiva je o-bilo! Ti, dobro ljudstvo, pa Še nadalje deluj za svojo sveto stvar, ne daj se ne strašiti ne plašiti, ne boj se ne truda ne žrtev in zmaga bode tudi prihodnjič na naši strani!
Spodnja Polskava. V pondeljek dne 11, t. m. je utonil v Spodnji Polskavi dninar Blaž Kunstek, rojen pri Sv. Florijanu na Boču. Vsled močnih nalivov na Pohorju je prihrumela nenadoma velika voda po Polskavskem potoku. Blaž Kunstek je šel s svojim sinom iz gozda domov in je moral prekoračiti dolgo brv silno naraslega potoka. Sam je prišel srečno čez njo, sin pa je zaostal, boječ se velike vode. Odloživši žago in drugo orodje, gre oče nazaj in prime sina za roko. Tako sta korakala polagoma, držeč se za roke, po brvi naprej. V sredini potoka je izgubil oče ravnotežje, (padel v vodo in potegnil sina za seboj. Sin je priplaval srečno suho, tudi oče je bil že blizu obrežja, pa'(hkrati ga je vrtinec zasukal in pokopal v y a lov ju. Njegovo truplo so našli še tisto večer.
Št. Ilj pri Velenju. ;0 liberajlnem ' zborovanju smo dobili to zanimivo poročilo: Zadnji tajno sklican shod liberalne stranke dne 3. julija ob 4. uri popoldne v gostilni Kuhar, r po domače Cvikl,! se je jako slabo obnesel. .(Pristaši Slovenske kmečke zveze so zasedli prostore in so imeli večino. Shod ’je hotel o-tvoriti znani gospod dr. Pirnat, pa se je jako mojil. Že v začetku svojega govora' je napadel častito duhovščino, a je zadel na oster odpor. Krepko so odgovarjali kmetje in moral je končati, ni se moglo izvoliti predsedstva. Na pomoč mu priskoči znani dr. s pasjim bičem Sernec iz Celja, pa vse nič ne pomaga, kmetje mu odločno odgovarjajo, moral je končati. Nato se jih usmili Breznikar iz Velenja, pa tudi ni šlo; gostilničar mu poseže vmes. Gospod Lojz se Še nekoliko repenči, pa vse nič ne pomaga. Kmetje zahtevajo, naj jim predstavijo kandidata Kaca, ali pa zborovanje končajo. Nato so jo gospodje iz Celja odkurili proti Velenju, da si ohladijo svojo jezo. /Dr. Pirnat gre pa na svoj dom, da premisli, kako ga spoštujejo Kmjetje. To vam naj bode v spomin, da je v Št. liju za vas grozdje prekislo, poiščite si ga drugod!
Podgorje. Gospod urednik, ko bi vi vedeli, kako znajo podgorski liberalni narodno-strankarski lovci dobro streljati še celo v prepovedanem Času, bi se čudili. Ce se jim vzljubi mesa, hajd v gozd na golobe in veverice, akoravno imajo mladiče. |Nič se jim ne smili, če mladiči v gnezdu poginejo, tako ■ imajo neusmiljeno srce. In tako neusmiljeno so streljali tudi ob času volitve po pristaših Slovenske kmečke zveze, ' po gospodu župniku ■ in kateregakoli kmečkega pristaša so dobili na piko. Ko se je pa cenitrum sesul, padale so debele solze sramote; vsega pokanja
je bilo konec, klobuki so viseli na ušesa, ' hodili) so kakor politi kužki sem in tja in so se zopet zgubili v gozde, da bi vstrelili _ kako laž čez klerikalce in gospoda župnika. Pa mi sedaj že poznamo take stran-karje, zato jim pravimo: „Adijo, dragi rnijo!“
Gomilsko. Tukajšnje Bralno društvo nas j9 dne 19. m. m. zopet presenetilo z veliko vrtno ljudsko veselico, na kateri je bila vrhu raznovrstnih kratkočasnih točk tudi narodna gledališka igra „Tihotapec" na sporedu. Vse podrobnosti, posebno pa igra sama na sebi, obnesla se je nad vse pričakovanje i-menitno in s toliko točnostjo, da smo dolžni našim požrtvovalnim in neutrudljivim mladim prirediteljem vso čast in hvalo! Naša vrla mladež postala je zares naša dika in ponos, kajti tako sijajne in poštene veselice Gomilška še ni doživela. K temu sijaju nam je pa pripomoglo izredno lepo vreme, katero nam je bilo takrat le za tisti dan — kot dan pravega veselja — tako milostljivo. Vsi cenjeni, dragi nam gostje, katerih nas je počastila cela množica, odhajali so polni zadovoljstva, le težko od nas. — Naše veselje nad to veleimenitno prireditvijo pa pospešujejo mnoge pismene čestitke in pozdravi od naših vrlih rodoljubov iz tujine, ki se niso mogli našega veselja osebno udeležiti, in to posebno vrednostno pismo mnogospoštova-nega g. Štefana Rojnik iz Gradca, polno navdušenja in bodrila za novo lepo delo. To pismo bomo hranili v posebni Časti ter se zahvaljujemo omenjenemu gospodu zanj, ki si naj bode v svesti, da ne bo ostalo brez sadu pri naši nadebudni mladini. — Gomilsko kot srce Savinjske doline — z dnevom vstaja.
Konjice. Gospod poslanec PiŠek, vaši interpelaciji vsa čASt, c. kr. sodnija pa ostane, kakor je bila. Imamo uradni zavitek iz popolnoma slovenske tiskovine, katerega o priliki lahko .pokažete ekscelenci ju-stičnemu ministru. Q'uousqne tandem . . .
Konjice. Ti, Pavel, ali si videl oni večer, ko se je nemško solnce ponoči obračalo, med nosilci lam-pijonov, "katere je večinoma nosila trška otročad, tudi „oberlerarja“ Pircha? r— Seveda sem ga videl!
Konjice. To je pa že od sile, da si upa okrajni zastop postavljati kažipote ob okrajnih cestah samo z nemškimi napisi, dasi so bili dosedaj dvojezični. Povemo odločno, da, tega ne bomo trpeli! Napisi bodo padli, če ne z lepim, pa z grdim. Občine, ganite se, ,poslanci! pomagajte, sicer bodo slednjič res v sredini slovenskega Štajerja nemška drevesa zrasla do nebes.
Konjice. Nemško šolo bodo povečali; prizidali bodo namreč toliko, da bo še peti razred, telovadnica in otroški vrtec. Denar da Schulvereln in pa konjiška okrajna hranilnica {:). Kdo bo pa plačal učitelja in vrtnarico? Dežela. No, lepa reč!
Konjice. Nemško trško šolo bodo nekaj prezidavah. Nemški Šulverein bo v to svrho daroval 20.000 kron. S tem je konjiško nemštvo rešeno.
Koroško
Sijajna zmaga. Občini Št, Danijel nad Pliber-, kom in Strojna / sta se pritožili na državno sodišče na Dunaju, / radi odločitve deželnega šolskega sveta koroškega, da morate biti šoli v Št. Danijelu in v Strojni utrakvistieni. Državno sodišče je odločilo, da se s tem po par. 19 krši ravnopravnost narodova in da nihče ne more siliti ljudstva, da bi se moralo u-čiti drugega, deželnega jezika, ß temj f je dokazano, kako krivično postopa in je postopal ' deželni šolski svet koroški, (ki je kratkomalo svojevoljno f diktiral skoraj v vseh šolskih ze,devah, da morajo biti Šole ali utrakvistične ali nemške. Formalno Je pač vprašal tudi stariše po jeziku, v katerem se naj bi v šoli poučevalo, a držal se teh izjav ni in je na lastno roko vpelj aval lični jezik. Radovedni smo, ajli se bodo naše šolske oblasti podvrgle sodbi državnega sodišča, ali ne ?!
Kaj pa to pomeni? Prevaljski župaiv Pristov je razpisal službo občinskega tajnika tudi v graški „Tagespost!,“ V razpisu se sicer zahteva, da mora biti občinski tajnik zmožen slovenskega jezika v govoru — pisati pa mu ni treba znati slovenski. Glejte, celjski zadrugarji, kakega „naprednega,“ Slovenca imate v vaši sredi!
Novi maši. Prihodnjo nedeljo daruje prvo sveto mašo v župni cerkvi pri Fari na Prevaljah I častiti gospod Frio Mente, v nedeljo teden pa v Kotljah častiti gospod Vinko Razgoršek. Novomašnikoma veliko sreče in božjega blagoslova!
V	Kotljah se snuje Rajfajznova, hranilnica in posojilnica.
V	Št. »Tomažu, ki je oddaljen poldrugo uro severovzhodno od Celovca,! dobro napreduje katoliško slovensko izobraževalno društvo. Snuje se tudi slovenska posojilnica, V gospodarski organizaciji je rešitev koroških Slovencev.
„Slov. Straža“ na Koroškem. Iz Velikovca nam pišejo: V nedeljo, dne 10. t. m. smo ustanovili tukaj podružnico „Slovenske Straže“. Pristopilo je že 68 udov. Ustanovitev so utemeljevali gospodje: Dobravc, Treiber in Carf. Potem so fantje igrali Sardenkovo igro „Slovanska apostola“. Rešili so vloge kljub temu, da je igra težka in da so imeli za pripravo samo en teden časa, vendar dobro, iTrudopolk (Stornik) je igral prav dobro, dasiravno ni imel svoje vloge (on je namreč komik). Splošno dobro sta igrala tudi Branislav in Krepek (Riedl in Cikulnik). Budislav in Jelen sta govorila nekoliko prehitro, Klement in Zdan-šič prehitro. Ljuti je prav dobro rešil vlogo Franka,
kateremu dela slovenski jezik težave. Splošno sta u-gajala Ciril in Metod. Zadnji dve dejanji sta šli nekoliko slabše, ker gojenke Narodne šole, ki so igrale vlogo ljudstva, niso mogle prihajati k vajam." A vendar Je. bil splošen vtis dober. Zahvaliti se moramo Še gojenkam. Narodne šole, ki so nam pele med odmori slovenske narodne pesmi. Tudi tamburaši so pred in po igci/dobro igrali., Bilo je prav lepo. — Le krepko naprej za „Slovensko Stražo“!
Vtisi iz pota.
(Spomini na trsatsko romanje, piše L. Kemperle.)
Se malokrat je kak dogodek v naši ožji domovini tako zainteresiral vso našo javnost, kakor letošnje romanje na Trsat. Marsikdo je skeptično zmajeval z glavo, ko je čul o nameri S. K. S. Z., ker se je vstra-šil dolge poti, drugi je zopet nestrpno pričakoval, kdaj da, sede na vlak, ki naj ga popelje na starodavno in veleslavno božjo pot k Mariji na gori Trsat na obali sinje Adrije.
O d h od iz Maribora.
V nedeljo, dne 10. t. m. so proti večeru prihajali od vseh strani romarji v Maribor. Pred odhodom romarskega vlaka ob %1 zjutraj je bil peron mariborskega kolodvora napolnjen. Vladalo je’ zelo živahno vrvenje. «Stari znanci in prijatelji so se zopet sešli in si stiskali v pozdrav roke.
Določeno je bilo, da zasedejo prvi vlak — vozila sta namreč dva posebna vlaka — vsi oni, ki vstopijo v Mariboru. Komaj je bilo dano znamenje, že hiti vse k vozovom in tekom par minut je cel dolgi, iz 21 vozov obstoječi vlak napolnjen. Se par trenotkov, še par poslovilnih besed od znancev in vlak je zažvižgal ter odhitel v noč.
V Postojni,
Hitro je minila noč. Nekateri so nekoliko zadremali, drugi so jo pregnali z razgovori in s pomenkovanjem. Ko je vstajala zora, smo se ravnc^poslav-Ijali od naše lepe Štajerske. Bilo je še zelo zgodaj v jutru,, ko smo pozdravljali našo prestolico belo Ljubljano. Bilo je še vse mirno in mrtvo.
Ro par. trenotkih odmora, v katerem se je hotel vsakdo nekoliko okrepčati z gorko kavo, smo že zopet v vozovih in vlak hiti z nami proti kršnemu Krasu, Vsi čutimo, kako sopiha in ropoče, kajti strmina mu dela težave,
Z zanimanjem opazujemo spremenjeno naravo. Socnatih travnikov, rodovitnih njiv, vinorodnih goric ni najti nikjer. Samo prijetno zeleni gozdovi razveseljujejo naš pogled, ki se večkrat ustraši kamenitih reber, fcji jih že kaže tupatam Kras. Glavno naše zanimanje paj ni pri okolici, skozi katero se vozimo, ampak je hitelo že naprej. Vsakdo težko čaka na Postojno, da se bo prepričal na lastne oči, ali so krasote: postojnske jame res tako čudežne, kakor sliši vedno pripovedovati.
Postojnska jama,
Kakor da bi ga vstavila skrivnostna roka, se zdi vsakemu, ko stopi skozi temoten vhod v veličastvo gotskega doma, kakor se imenuje impozantni prvi prostor postojnske jame.
Človek obstoji in občuduje. Nad seboj vidi mogočen in drzen obok, pod seboj pa čuje glasno bobnenje in šumenje kipeče Pivke. Hipoma se zaveda, kako je malenkosten in ničev in kako velik je On, ki je vstvaril naravne sile, ki snujejo taka podzemeljska čuda.
In nekam čudno prevzet in v svečanem razpoloženju nadaljuje človek svojo pot, ki mu odkriva pri vsakem koraku nova čudesa in nove krasote.
Ne dopušča nam prostor, da bi se spuščali v podrobnosti in hočemo, le z nekaterimi potezami očrtati pot skozi jamo.
Iz gotskega doma smo prišli kmalu do zanimivega plešišča. Od tod smo hiteli vsi zadivljeni in od brezštevilnih vtisov že skoro omamljeni proti Kalvariji, In ko smo dospeli tja, se nam je izvilo nehote, in nevede: „Kako je to krasno! Kako je te božanstveno!“ Nemogoče mi je popisati vseh občutkov in misli, ki so se mi vzbujale, ko sem stopal proti vrhu, in moje pero je veliko preslabo, da bi mogel popisati vse brezštevilne lepote, ki jih nudi skrivnostna, v večnem molku zavita narava.
Kako pa nas je še-le pretreslo, k’o je v svečan molk, v katerega smo bili vsi pogreznjeni, zazvenela milodoneča slovenska pesem. Kakor očarani smo poslušali lin smo pozabili na vse, 'Car naravne lepote' je slavil svoje triumfe.
Od Kalvarije smo se vračali po drugi poti. Občudovali smo posebno Šotor, božji grobj1 in’ zavese. Ker je bil čas omejen smo moralji hiteti.
Nekako oddahnil sem se, ko sem stopil zopet na svetlo. Tajno snujoča, iz neprodirne noči samo za hipe vzdramljena narava nudi toliko nepopisnih čarov, da je človek prenasičen. Zdi se, kakor da je za-mrežila naše oči skrivnostna koprena, ter da živimo v drugem svetu.
Čutimo se zunaj nekam olajšane in radostnega srca se spominjamo na čudesne lepote in krasote, ki smo jih videli.	(Konec prih.)
Kranjsko.
Osebna vest. Zdravnik v, tobačni tovarni v Ljubljani, dr. Ivan Zajc, je imenovan za zdravnika druge kategorije z dohodki X. činovnega razreda državnih uradnikov.
Aljažev dom v Vratih se otvori prihodnjo nedeljo dne 17. julija. Slovensko planinsko društvo je postavilo ( nekak turistovski hotel v enem najlepših koncev doline. Nova stavba f je opremljena z vsemi udobnostmi,) tako da se Aljažev dom imenuje lahko eden najlepših in najbolj modernih hotelov v, naših Alpah. Za slovesno otvoritev je vse dobro pripravljeno. Razne prijetne mokrote bodo hladile žejo žejnih turistov. Najprvo se vrši sveta maša z blagoslov-ljenjem in pridigo, potem pa vse običajne slovesnosti. Prenoči lahko v Aljaževem domu do 50 oseb. Od Mojstrane je do Aljaževega doma komaj do B ure hoda, Prid vrh planin nižave sin!
Učiteljstvo na Kranjskem je že v ogromni večini združeno v „SlomŠekovi zvezi.“ ,V pondeljek dne
18.	t. m. se vrši na Vrhniki ustanovitev nove podružnice S. Z. Upamo, da se bodo v kratkem tudi štajerski učitelji, ki ne trobijo v rog neumnega liberalizma strnili v SlomŠekovo zvezo,
V Ljubljani priredi dne 14, in 15. avgusta slovansko narodno-gospodarsko društvo iz Dunaja večji slovanski narodno-gospodarski kongres. Ta kongres bo imel namen, da se osnuje podlaga za trden stik na gospodarskem polju med slovanskimi narodi. Vse potrebne informacije glede tega shoda daje „Slovanska narodno-hospodarska společnost“ na Dunaju.
Sport.
Dirka avtomobilistov. Klub alpskih avtomobilistov razpisuje za soboto 23. in nedeljo 24. julija konkurenčno dirko avtomobilov v. smeri Gradec, Knittel-feld, Wolfsberg, Slovenji gradeč, Dobrna, Celje, Maribor, Gradec. Dolgost proge znaša čez 400 km. Konkurenčna vožnja je prosta za vse redne in izvršujoče člane alpskega kluba avtomobilistov. Dirkalo se bo po določilih kluba avstrijskih avtomobilistov. Prvi dan: Žačetek vožnje izpred kavarne „Kaiserhof“, opoldne postaja v. Obdahu. Cilj tega dneva: Slovenji gradeč. Drugi dan: Predpoldne postaja na Dobrni, opoldne v Mariboru, (hotel Meran). Cilj tega dneva: Gradec. — Vozniki avtomobilov lahko sami izberejo hitrost vožnje, ki pa ne sme presegati 42 km na uro. Ta hitrost se mora tudi med vožnjo vzdrževati; ako ne, se pri tajnih kontrolnih postajah na škodo dotičnemu dirkaču odračuni. Na avtomobilu morata biti najmanj dve odrasli osebi. — Naznanila sprejema tajništvo avtomobilnega kluba Gradec, Jakominiplatz št. 16. do
16.	julija.
Ponesrečeni automobilisti. V sredo, dne 13. t. m. sta se v bližini mesta Osnabrück v Nemčiji smrtno ponesrečila dva avtomobilista, dva sta pa odnesla lahke poškodbe.
Nesrečni zrakoplovci. Neki zrakoplov iz West-falskega, ki je plul pod vodstvom inženerja Erbsloeh, je dne 13. julija v Wuperstalu blizu Kolina' eksplodiral. Vseh petero potnikov s Erbsloehom vred se je smrtno ponesrečilo. — V Inomostu je padel s svojim eroplanom na tla in se hudo ponesrečil neki Kornelius Hintner. — Znanega avia'tiker)a Rollsa je tudi dne 12. t. m. zadela smrtna nesreča. Pod svojim letalnim strojjem je našel smrt. Na Üan svoje nesreče bi bil imel dobiti Rolls od londonskega erokluba zlato kolajno za vspehe svojega letalnega aparata, Pripravljale so se velike slovesnosti njemu na Čast, a strašna nesreča je vse račune prekrižala,
Narodno-obrambno delo,
Šulverein na Koroškem. V Bekšanju bo ustanovil nemški Šulverein novo šolo. Nihče ne vpraša, ali je šola potrebna ali ne, ampak glavno je, da se z nemškimi šolami tira slovensko ljudstvo v nevednost in vzgojuje analfabete. Sramota je, da v prosvitljenem 20. stoletju tak „kulturni“ narod, kot so Nemci, tira s tako divjo strastjo raznarodovalno delo.
Branihor, liberalno obrambno društvo, tipa Südmark, se je ustanovilo v soboto, dne 2. t. m. v Ljubljani. Kako bo delovanje tega „obrambnega“ društva, je razvidno najlepše iz liste odbornikov. V odboru sedita poleg drugih tudi neizogibna dr. Koderman in — dr. Žerjav.
Naše dijaštvo in narodna obramba. Slišimo, da nameravajo naši dijaki v počitnicah na več krajih prirediti veselice in slavnosti v korist „Slovenski Straži“. Tako delajo v času počitnic tudi češki in poljski dijaki. Lansko leto so nabrali češki dijaki z nabiralnimi polami, z dohodki veselic in sličnimi prireditvami 87.560 K za narodno-obrambne namene. Posnemajte torej svoje severne slovanske tovariše! Gotovo je, da ima slovenski dijak med ljudstvom upliv, zatorej na delo za „Slovensko Stražo“!
Podružnica „Slovenske Straže“ St. Ilj v Slov. gor. K podružnici so pristopili in darovali po 5 K: Kermavc Josip, Ferk 'Josip in neimenovani; po 3 K: Pak Henrik, Lilek Josip, Diec Jos., Thaler Franjo; po 2 K: Bauman Janez, Bauman Marija, Jager Jožef, Ledineg Leopold, DolajŠ 'Janez, Jager Ignac, Škof Konrad, Thaler Helena, Menhart Ferd., Sarman Jakob, Freiham Franjo, Šunko Ljudovit, Celeer Konrad, društvo krokarjev, MurŠec Karl, Golob Miha, iVračko Evald, Wruss Franc, bivši kandidat, Koren Micka in neimenovana Slovenka; po 1 K:	Kebrič
Andrej, Bračko Janez, Gornik Friderik, Vunček Peregrin, Ferk Franc, Kebrič 'Janez, Kraner Leopold, Roškar Matija, Mörth Franc* Menhart Ferdinand, Lamežnik Jožef, rAhman J., Peklar Karl, Stampfer
Franc, Draž Jožef, Draž Jakob, Drozg Alojz, Sorko Ana, Kebrič Karl, Flucher Franc, Hamer Peter, Hamer Janez, Fiala Marija, Žunko Ivana, Rojko Treza, Surtienjak Franc., Küster Andrej, .Cirar Neža* Švare Marija, Jare Rihard,- Jarc Ivan, Kebrič Konrad, Kebrič Marija, Šturm Franc, Bosso Janez, Gornik Josip, Rečnik Ivana, Breg Franc, Žebot Jurij* Kebrič Jožef, From Rupert, Rozman Martin, Rozman Anton, Lilek Marija, Reisman Joško, Lilek Tončka, Pak Roza, Celeer Ana, Celeer Micka, Sekol Micka, Jaro Antonija, Pavalec Amalija, Danko Ivana, Held Simon, Lilek Franc, Herič Alojzija, .Gačnik Alojzij, Kostanjevec Jakob, /Toplak Valentin, neimenovani, Majhenič Jožef, Pec Jožefa, PoŠ Franc; po 50 vin.: Rošker Joško, Danko Josip, Šunko Josip, Mareich Andrej, Pec Franc in Pec Jurij.
Narodno gospodarstvo.
Vinorejci! Vse kaže, da bo letos slaba vinska letina. Nastavilo se je sicer zelo mnogo grozdja, posebno na amerikanskih nasadih, ’a vedno trajajoče deževje in s tem združene mnogotere trtne ' bolezni bodo letošnji vinski pridelek zmanjšale ne samo glede kvantitete, ampak tudi glede kvalitete. Vsled Je g a bodo cene staremu vinu, posebno iz leta 1908 izredno poskočile. Ne bodite torej prenagli pri prodaji vašega vina!
Peronospora je vsled vednega mokrotnega vremena nastopila v vinogradih zelo močno. Že dolgo nismo opazili, da bi se pokazala že v sedanjjem času peronospora v tako izrazitem Stadija. Nekateri vinogradniki so škropili po 5- do 6krat, a vkljub temu so trte hudo osmojene. Vinogradnikom priporočamo, da naj nikar ne štedijo z galico, kajjti najbolj se zaradi tega pozna peronospora, ker škropijo vinogradniki navadno samo z 1% raztopnino. Nujno potrebno je, da se rabi letos 2% ali vsaj P4% mešanica. Ker nastopa zelo močno tudi grozdna plesnoba, je posebno dobro, če se še grozdje dobro poškropi.
Stanje hmelja na Štajerskem. Iz Savinjske doline se poroča: Rasfthmelja v zadnjih 14 dneh vsled mokrotnega vremena ni napredovala. Rani hmelj kaže bolj slabo in bo količina manjša kot navadno. Pozni hmelj kaže 'dokaj lepše > in daje upanje do lepih dohodkov. Že sedaj se kaže, da bo hmelj dobil letos še dokaj dobro ceno. Prekupci že naprej ponujajo po-160 K za 50 kg.
Semenj v Mariboru dne 13. julija je bil zelo živahen. Kupcev je prišlo zelo veliko. Skupno se je prignalo 918 glav živine: ' 14 bikov, 358 volov, 520 krav in 26 telfto. Cene so bile stalne; ' podražila, so se teleta, Plačevalo se je za 100 kg žive teže:	voli
debeli 78 do 80 K, napol debeli 68 do 79 K, plemenski 64 do 66 K, voli za rejo 60 do 62 K, krave debele 62 do 64 K, srednje 60 do 62 K, suhe 42 do 44 K, biki 58 do 60 K, krave mlekarice od 58 do 60 K, breje krave 64 do 66 K, telički 60 do 62 K. Teleta 1) kg žive teže 1 K do 1,10 K. — Prihodnji semenj bo
27.	t. m.
Premovanje konj v Radencih. Pred kratkim seje vršilo v Radencih na Murskem polju premovanje konj za gornjeradgonski okraj. To je bilo prvo premovanje za ta okraj, ki ,pa se je v vsakem oziru lepo izvršilo. Konjerejci so razstavili 84 konj, večinoma težke vozne konje. Razdejlilo se je mnogo daril med konjerejee in sicer 4 državne in 4 deželne po 50-K, 23 daril okrajnega zastopa r in 2 od Hildebrando-vega oskrbništva po 10 K. fPremovanju je prisosto-valo načelništvo okrajnega zastopa in mnogo drugih odličnjakov.
Razgled po svetu.
Velika železniška nesreča v Kaliforniji. V bližini mesta Metz v Kaliforniji je 1 skočil dne 12. julija iz tira ekspresni vlak pacifiške železnice. Nesreča je zelo velika, ker je vozil vlak z največjo, brzino. Stroj in prvi vozovi so se prekucnili po strmini navzdol. Tudi večina ostalih voz se je prevrgla in padla čez nasip. Mrtvih je po dozdajšnjih poročilih 6 potnikov, veljiko število ,pa je težko poškodovanih.
Hofrichter hotel pobegniti.
V dvajsetletno ječo obsojeni Hofrichtler še ne miruje. Dunajski časnikarji, ki vse zasflede in izvohajo, poročajo, da je poizkušal Hojfrichter pobegniti iz zaporov v Möllersdorfu.
Načrt sicer še ni bil zrel, a Hofrichter je izdelal vse podrobnosti. Prestrigli so več pisem, ki jih je .poizkušal jetnik vtihotapiti Sz zapora. Hofrichterja zato zopet strožje stražijo.
Svoji ženi je poslal Hofrichter pismo, v katerem* razvija fantastičen načrt, da naj dela na to* da se obnovi razprava proti njemu. Piše ji,, (kaj naj vse: stori, da se odvali sum na druge osebe.
Hofricbter dela na to,, da postane zopet prost,, a v p|smu svoji ženi ne piše, da namerava pobegniti,
Hofrichterja je obiskal neki časthik, kateremu je Hofrichter tudi stisnil pismo v roko. Častnik seveda pisma niti odprl ni, marveč ga je izročil, poveljniku kaznilnice.
Listnica uredništva.
Podgorje: Tožljive strni, ako imate zanesljive priče, naznanite stvar oblasti, da se kaznnje. — Iz dravske doline: Nemških pesmi ne« priobčujemo radi.
Nikoli več S s
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Proda
se takoj
amerikanska pisalna miza (Rollpnlt) popolnoma ohranjena, po nizki ceni. — Poprašati pri gosp. Val. Jugu v Celju (hotel Teršek).	92
nuuMnxMMUu&M*n*nnxx*u
Duhovnik v pokoju
je na razpolago za pomoč pri shodih, bolezni ali odsotnosti veleč. g. g. sobratov. Naslov pove upravništvu Straže.
OS
t
Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Cž
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo spako vrstnega naj novejšega in n&jmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Na debelo!
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna trgovina J
galanterijskega, norimberskega in modnega blaga, kakor ||
tudi igrač.	^
Priča & ){ramar v Celju ■
*	m
na wmgiss Graške« m ICrožae oeste. 68 ^
S
n
n
* ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem voiu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4y2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5Vt% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in t tekočem račnnn pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom Izterjevalce iyUlovili terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
58
;e! I
i u. Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke
6*---------------------------
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabUcove in vsako druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moraisk
80
Slovanska obrt.
tfltttlflStitftftflt Zaloga pohištva
I
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstva svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, Katrace, stole, ogledala. Železu® polj stelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
I
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Hičrte In proračune m raipolago. =
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sy. Cirila t Maribora.
ROBERT DIEEL, žganj m, Celje
J nuvec, vinsK« žganje, koillllk.
brinjevec kakor tudi
nmnmnmmmnmnmnnmmnmnmnnummnmMmnumnnunnmnnmmnmmnmnnnmn
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamo-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU,
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst graaitor in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih	Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. :::
::: rodbinskih grobišč (rakev). :::	Popravljanje spomenikov, ude la -::: vanje napisov v iste. :::
in drage ametne cvetlice, perje, cvetje in svakovrstni svileni in kreppapir dobi se:
Goričar & Leskovšek v C«
perci kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr i. t. d.
A AMM.fl G O M f» O »I I./.1 Ji
priporočaj em o priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko’osens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Edina staj- narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦h Najsolidnejša in točna postrežba.
Uradne =
= zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cir ila
v Mariboru.
« natisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti
'■«SUM
& Leskovšek v Celju
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na debelo In drobno I
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
____Bureš
Maribor
Tsgethofova cesta 33
t. d.
ceni.
frrnmnfnriA 8 si°Tensfciini ploščami, čistim in vil ttlllUlUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
KXXXX Restavracija XXXX>
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam ip zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Sledilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briioken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah._
DC*
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognjn pod najugodnejšimi pogoji.	42
Pridobivajte za „Stražo“ novih naročnikov!
Spodnještajerska ljudska posojilnica t MARIBORU,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo

cerkvijo
Hranilne vloge
so sprejemajo od vsakega io se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot ^ gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so
na razpolago (šek konto 97.078). Kentm davek plača posojilnica ««>■
* *****	-«.’-I
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57*'/« in na OBebni kredit po 6®/0. Nadalje izposojajo na zastavo ^vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 11. iB vsako soboto od 8 do ‘2	1«
praznike. — V a radnih arah se sprejema inls-plačnje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—1I dopoldne in od 2.-5. popoldne. $