ISSN 0350-5561 ta fcoiMc tedna Danes m me rahle plohe m n9i/ihtê, konec terins rlel/w /asno s spfemenl/ivQ oblačnostjo. Htâdn^'eào. 00 p< steuilka četrtek, aMgust 2005 300 s/r VKIJ^KJE Letošnje poletje Je, kar se vremena tiče, sila muhasto. Bolj mokro kot suho, A ko pritisne vročina, kije ob koncu minulega tedna marsikoga presenetila In zadr-žala v ohlajenih prostorih, vsi iščemo osvežitev. Čeprav prvih 14 dni v avgustu vsako leto Šaleška dolina krepko zmanjša število prebivalcev, tisti, ki v njej osta^ jamOf lahko uživamo vsaj v lepi naravi. Velenjska jezera so vse iyoij priljubljena rekreacijsko - turistična točka. Ne le za tiste, ki ob njih tekajo, namakajo trnke ali sprehajajo pse. Ko Je vroče, vab/jo tudi s svojo modrino in sveiino vode, ki ima ravno pravšnjo temperaturo. % [iS? V 2. krogu S i. m obi! lige so se ziiodila kar tri presenečenja. Največje so prpravili Kt>prčani, ki so v gosieh premagaLi Maribor Pivovarno Laško z 2:1. Svoje navijače so razočarali so luUi no^ometali Publikuma. ki so vgosich i/gubili / novicem Nafto (i : svo-jevrsien stres pa so do/ivljali luJi nogomelaSi Rudarja v lekmi / Domžalami. Velenjčani so doživeU enega največjih porazov v svoji do Igo le loi /gadovim, saj st> g osi je zmagali kar / H : 0.Taksnega poloma Kosiajnškovih varovancev gotovo niii največji pesimisti nist> pričakovali, se zlasti, ker so 'rudarji' v prvem krogu na Piuju proti Dravi prikazali zelo dobro igro, (vt/iUm sirani M.) Po drugem zadetku /e bilo Hudarjevega upanja konac. SREČNO IN BOGATO NOVO UTO 2015- ENJE NM.02KN0 ŽIVLJENJSKO ZAM^^ANJE ZAVAROVALNICA hURIBOR d.d. Pfftdstevnatvo VELENJE. Stari Ir^ 35,3320 Velenje M. 03/887 SO $6. 03/697 50 97. fax: 03/58d » 61 080 19 30 www .ZHprlzma.si ROK WEBER TRIO Barbaro Čoki, vokal Velenjski grad, 4,8, ob 20.00 Zamenjoli bodo »srce, ožilje in pljuča« četrtega bloka »Bitke s stroški niso nikoli dokončano zgodba« Ce ne boš pnden Bojana Špegel Tuko se v deieU pod Alpam od mkdqj zaCimJa mavek. i katerim sîarsî mirijo di pa \lrasijo racii^rane olrKič<4je. Tudi mladostnike^ Kaj iúhko sledi v tmduljevanju? Te bom naseškai. le hom kazfio-val, ne dobi.^ dudakdu. U m dam avta, boš morul delati za trakom v najhU^i faiiriki... Ml pa, kar aploh ni iako redko, oirok siiii. da ga bedo dali ciganom. In to v okoljih, kjer H zivyo, in lam. Iger jih }4)loh nil Potem pa se va ulicah niojeza mestu iH^uvi plakal. Mali ciganCek miio gieda v t^as. Nekdo mu sporoča: »Če fie priden, te bomo dali Sliyvencem.*< ljudje se iisiavliajo. gledajo in zelo različno do/e' majo. Plakal je namreč tako imenovan Proglas. To Jedrutbeno angaHran oglas, Tisti, ki berejo tednik Mladina. \edo, kaj Je 10. Vsak teden objavijo pa enega na dn/gi strani tmo pi sa. So zgovorni in .so provokativni, opozarjajo na dogaja-nje okoli nas. pred katerim si /nmavadi. vsi polni demokracie v mislih in besedah, zatiskamo oà. Takšen je ludi plU' kat s cigančkom iz mojega mesla Prt/rzapravJe tudi ta nastal na razpisu islega ledftika. Tema so bili letos Romi, o katerih seje veliko pisalo in govorih, sploh dogodkih na dolenjski osnovni ^oliy ko so hoteli učence ločiti na romska in neromske. Plakat je zasedel tretje mesto. Ker Je bil plakal idejno v.^eč podjetju Amicus, ki iudr r Velenfii trii oglasna mesla. in />odje(;ii Lowe.'Ivan ta, kjer je zapo .slenu jviorica oglasa, so ga uvrstili v akcijo uNa glas«, natisnili in z njim polepili vso Slovenijo. Meni Je pUikat izjemno vM. Avtorici bi zanj dnla prvn in ne tretjo nagrado. Uspela Je namret da .so Slovenci plakat sploh ofkizlli! Da so nad .sporočilom plakala ogorčerji ali pa navdušeni. Eni se Kprahijejo. a smo Slovenci re*: tako grozni da te cigančkom gn>-zijo z nami, dnigi so globoko uialjeni, tretji ie raz/fiišljajo o toibi agencij ki slu plakal razmrtotili in to zaradi taljenja drtavljan-skih čustev. Proglas .'iponKU nekaj čislo drugega. Je zrc-alna slika Slovencem .fe kako znane grožnje »Ce ne bo^ priden, te bomo dali ciganoni-zaverovanega, nem^čl/ivega. privoSčl/ivega in egocentričnegu naroda skorajdu ni. In ko berem in fmlu^am burne reakcije na plakat. me je kar malo sram. da sem àstokrvna Slovenka. Kri^je pomembna, ni kaj. A bolj fXimenibno Je. koliko imamo r glavi in m'ul ■ Naskok no vrh 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 4. avgust 2005 lokalne novice Udeleženci mednarodne delavnice Biaži Ambrož, Dragan in Lucija, O rasizmu in ksenofobiji Veleivjç • Liiu • Parlncríika orgaoizadja Mladinskega centra Velenje i/. Lin/a MuhMun-vierlcI jo kdnec junija gostila Blaža Lisjaka, Ambroža Podkorltnika. Dragana Luksca in Lucijo Č^vnik na zanimivem študijskem uhjsku v okviru Programa Mladina (Youth Proj^ram) v akcyi voufMenrop^. Mladinski delavci prijeiiio druženje in zanimiv program izkoristili za clel^ate in izmenjavo mnenj na področju dela /. mladimi ua lemo rasi/ma in ksenofobije. Skupaj z udeležcnci i/ Avslrije. Slovaške. Češke io Madžarske so usklajevali ideje na področju, tcicvi/ijc. radia (gostila jih je ORF Cenirr Lin/- avstrijska nacionalna televizija), časopisa filma in fotografije. Zanimiv, /a udeležence brezplačen program, je tra» jal 7 dni in sodeč pn besedah organizatorke so se trije Veleojčani (i.i. lehnićarji) iji Dravograjčnnka izka/ali. Seveda so v delavnici tudi oni uživali, saj so jim bile lome blizu. ■ ^ GERK-i do srede novembra? Velenje • Urejanje katastra grafičnih enot rabe kmetijskih zemlji^', ki ga je treba uskladiti, da bodo ljudje, ki imajo zemlja in jo obdelujejo, lahko pridobili ustrezne subvencije (zahteva T.vropskc skupnosti), so si v Šaleški dolini razdelile tri insliiucije. Na Ui: Velenje so na GtRK-ilî. kot jim rečejo krajše, začeli delati pred dobrim mesecem. V tetn času so resili 7fl oú 255 zadev. Računajo, da bodo delo íípravilí do srede novembra, pri tem pa računajo tudi na strpnost vabljenih strank, saj včasiJi sodelmanje traja ludi pet ur. ■ mkp Urejajo osrednji del Interspara Celje - Ciradbena dela v Ceniru Intcrspar Celje potekajo v skladu z načrti vodstva podjetja. Ker bodo v teb dneh začeli z ureditvijo osrednjega dela, so bili le tega prisiljeni zapreti. Osrednji del. ki povezuje vzhodni in zahodni del nakupovalnega centra, sega od Trafike interspar do oirj>ske prodajalne Ariel Kupci in obiskovalci lahko v nakupovalni center vsiopajo pri Banki Celje z Mari bi irske ceste in pri prodajalni Baumax. 7. gradbenimi deli v osrednjem delu centra bodo zakJjučDi predvidoma 21. avgusta 2005. Konec meseca načrtujejo tudi otvoritev garažne liiše s 1650 brezplačni mi parkirnimi mesti. ■ mz Do nedelje brez tople vode Poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje je začela danes z rednim letnim remontom naprav daljinskega ogrevanja Mira Zalioiek Vsako leto v času kolektivnih dopustov, ko je toplo, veliko ob-čaru>v pa na dopustih, opravijo v velenjskem komunalnem podjel ju i>bsežen remont sistema daljinskega ogrevanja. ?.žna pripravljalna dela, tako da bo lahko oiv dobje. ko uporabnikom ne bodo zagotavljali lople vode čim kraj Popreko današnje noči so toplovodni sistem že izpraznili, zdaj pa začenjajo z obsežnimi strojnimi in eleklro deli- Zamenjali bodo slevilne dotrajane armature v razdclihiih jaških na energetskem omrežju in več toplotnih postajah. V ccniralni energetski postaji bodo revidirali visoko in Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline Je zelo razdejan, remont pa bodo na njem opravili v vsega štirih dneh ni/J:o napetostne eleklro energetske naprave, iransformatorje, elektromotorje črpalnih agregatov, clekirt) zaganjalnike in agregat za zasilno eleklro napajanje centralne energetske postaje. /aradi načrtovanih obsežnih remonttiilî del bodo pri izvedbi remonta sodelovala ludi tri zunanja podjetja, od zaposlenih v Pr linergetlka pa bo na remontnih delih sodelovalo 52 delavcev, ki bodo morali vsa načrtovana dela opravili kvalitetno, saj je od tega odvisna zanesljivost energetske oskrbe v prihajajoči ogrevalni sezoni. Miran Zager ocenjuje, da bodo začeli s ponovno polnitvijo, odzračevanji predvidoma v noči iz so bole na nedeljo, s ponovno dobavo toplotne energije in tople vode pa v nedeljo, 7. avgusta od 12. ure diilje. ■ Upravna enota brez zaostankov Na UE Velenje v prvih šestih mesecih 40 odstotkov manj zadev kot lani v enakem obdobju-Nimajo nobenih zaostankov - Od 30 do 50 dovoljenj za začasno bivanje tujcev dnevno Milena Hrstic - Planine_ Veleíýe - Na Upravni enoti Velenje so Imeli v prvih šestih mesecih v delu za 40 odstotkov upravnih zadev manj (7.281 ) kot lani v enakem obdobju. Tudi zalo se lahko pohvalijo, da nimajo nobenih zaostankov. Pri lem mislijo seveda na roke. ki so po zakonu določeni za lo. da redijo zadeve <)Ziroma ptîdajo odločitve. Med uprave zadeve ne uvrščajo vseh stvari, ki jih opravljajo, am-pHk samo upravne zadeve: dovoljenja (gradbena, v<îzniska .,.)» osebne izkaznice, dovoljenja za Kdaj lahko v naselju kosimo zelenice? MO Velenje nima posebnega odloka o košnji zelenic, pravila igre pa so znana Velenje - Poletje je tudi čas pogostih kosenj zelenic in večjih travnikov. Ker so slednji v kmeiij-skih področjih» s hrupom ki>silnic ne motijo prav veliko ljudi. Kosilnice v meslu, v strnjenih naseljih, pa seveda povzročajo hrup. ki mnoge moti. So pač nujno zlo. Letos je ob pogostem deževju še težje izbrali primercTi čas za košnjo zelenic okoli individualnih hiš v naseljih, zalo kosilnice brnijo ludi pozno zvečer in ob nedeljah, Preverili smo ali ima mesto Velenje odlok, ki določa, kdaj sc lahko s koSnjo zelenic pov- zroča hrup v mestnem naselju. Pred dnevi nas je namreč poklicala Velenjčanka. ki jo je lo zanimalo, vprašanje pa je spodbudilo ludi našo zvedavost. Ob tem je hudomušno pripomnila, da Slovenci kosijo, kadar jim pride, pride pa jim zelo različno. V pravni službi MO Velenje nam je podatke zbrala pravnica Suzana Žinič. Izvedeli smo, da o košnji zelenic govori uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in da mesto nima posebnega odloka, ki bi govoril o košnji zelenic. V 19. členu te uredbe je določeno, da je v strnjenih mestnih naseljih uporaba ko silnic, motornih škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje i/4žorevanje. ki povzročajo lirup, torej tudi vrtainili in brusil» ni h strojev, kladiv in žag. dovo-Ijorta od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih je uporaba vsega naštetega prepovedana, razen v primeru nujnih vzdrževalnih del. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo državni inšpcktoiji, pristojni /J varstvo <îko)ja, v primerih, ki smo jih tîmenili. pa je za to pristojna ludi policija. Kazni za kršitelje niso prav visoke. Na kraju samem se lahko od kršitelja izterja 5 tisoč tolarjev. Nt), če ste se spraševali, kdaj laliko kosile, brez da bi s tem naredili prekršek, sedaj veste. In če gre sosedi^m hrup vaše kosilnice na živcc, vam pa hrup njegove» se morda lahko v naselju dogovorile. kdaj kositi- Taki primeri obstajajo. Na I,ipl v Velenju so se recimo dt)govorili, da kfjsijo ob torkih ali četrtkih popoldne. In b<^jda se obnese. Zanimivo, a ne? ■ Bojana Špegel začasno bivanje tujcev *Će gledamo strogo skozi številke, potem smo dejansko pod planom, a vendet: je treba, da stranke pridejo, ko kaj potrebujejo in ne lakral, ko mi planiramo, Ja bodo prišle. Smo pa računali, da bomo inieli v prvem polletju v delu blizu 2,000 zadev več. Padec navzdol gre pripisali temu, da so si mnogi dokumente že uredili* gradbena dovo ljenja so na ravni prejšnjih let, več kot v preteklosti pa je bilo velikih gradenj. Veliko smo delali za Go renje, uporabno dovoljenje smo Izdali za Hladilno zamrzovalno tehniko, delali saio na novem pro dajno raz.stavnem prostoru (lor^ nja, čaka nas Premogovnikova be-t<înarna...../a te slvari pa potrebujemo več časa,« pravi mag. Milena Pečovnik, načelnica Upravne enoie Velenje, V zadnjem času pa imajo veliko dola z izdajanjem dovoljenj za začasno bivanje (eno leto) tujcem. «Izdajamo jih na pod- lagi dokazil, med drugim pogodbe o zaposlitvi, dovoljenja za zapiisliiev, zdravstvenega zavarovanja in dokazila o sredstvih, kijih bo delavec prejemal, da bo lahko tu živel. V zadnjih dveh mesecih smo iineli od do 50 takih vlog dnevno. Delovne vize, z njimi pa ludi dovoljenja za začasno bivanje, so potrebovali tujci, ki delajo pri remontu šoštanjske Termoelektrarne, z njimi pa si bodc) pomagali tudi v Ivsotechu in Vcgradu. Dobro smo sodelovali tudi z zaposlenimi v teh podjetjih, ki tujim delavcem urejajo status.« Čeprav posebne statistike o tem iz katerih držav prihajajo tujci ne vodijo, pa ocenjujejo, da jih devet od desetih prihaja iz republik nekdanje Jugoslavije. posebej veliko iz Makedonije in Kosova, zela naročnina 1200 Sil trimesečna raroinina 3.450 SiT. pofetrta r>aročrtina6 650 SdT. letna naroinma 12.600 StT. tfridnJstvo: Bofls Zdlgi^k (dNKto/X Slaní Vovk (odgovorni urednik), fAUttí Ktst^Ptarûrv (punoćnlca ursOnika), Janez Pfesnik. Tatjana PodœrSek. Bojans špegal (novinacji), Uiiâ Zako$sh(u(edr\íc3 jad^a), Anja Košuia^e^sl (t^hnićna Toma! Getiak (otiikovalM). Profsgand»: f^ina Jug (vc4|a prc^ć^andd], Saio Konečník, Jura Berlfnik (propagaMistak %tátí irnÉ^tva In uprm: 3330 l^ti^e. KUrtčin 2a. p. p. 262. l^tfon (031 l7â(Llile(u 103) 097 4 6 43. TRR- Nova LB, Vefenis: 0242&^020l3SdS4 i-ailfc pressSnascas si CUMuN^t In Bral. prlptiva: NaU9S dO.O. MrTsIcarna SET Id. NiIMft:5 400 izvcCov Nanarmrlh fotograll In nÉopB» m »ačanol Po 0 ĐOV le 'Nai čas' uvr^ mM crolmd« inicTnaimnega zn^jí ta kalard se c^i^e ds^ek m znižani stocnj. DOGODKI Poleti brezposelnost naraste Več je mladih, ki končajo šolanje, zaposlenih za določen čas in tehnoloških presežkov - Na Koroškem se je brezposelnost precej zmanjšala, v Savinjsko - šaleški regiji močno povečala - V Uradu za delo Velenje za četrtino pripravniških mest več kot lani - Zanimanja za delo v nekaterih poklicih med brezposelnimi ni Milena Hrstič • Planine Velenje • Gibanje brez pose In osi i je sezonsko pogojeno: v januarju m februarju narašča, v marcu, aprilu, maju in juniju upada, ponovno narai>ča v juliju in avgustu, seplcnibra spel upade in začne /nova naraščali okiobra, novembra In tleccnibm. pTako jciudi vObmočm službi Velenje, kjer je v poleiniii mesecih očlien porast brezposelnosti. Razlogov za to je več. ireba jih je iskali v kolektivnih dopustih številnih podjetij, zaradi česar v poletnih mesecih ne zaposlujejo. Potreb po delavcih ix lakih podjetjih skorajda ni. Mnoga podjetja se ravnajo sezonsko, zaposlenim. ki imajo pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas, in običajno píítcčc na poleije. Iz sol pa pridejo mladi, ki so končali izobraževanje in iSčejo zaposll-tev,i pravi direktor Območne sluibe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, Srdan Arzenšek, l.elos je bilo še př>scbcj veliko sezon-skegslijo že v avgustu.« Na drugI strani pa obstojajo prosta delovna mesta, a zanje na uradu za delo ni- Srdan Arzenšek: »Gibanje brezposelnosti je sezonsko pogojeno,- Kmetijski zadrugi C»linu in lîri Mozirje, pa v slt)vcnjegra^kih družbah 1:úročily in Johnson Controls. Problemi, ki jih v podjetjih rešujejo bodisi s prisilnimi poravnavam:. sezonskimi d ^e-siih. kijih spremlja Območna služba Velenje) ptwečala za 11.9 odstotka. Priliv v bre2p<">sclnosl je bil kar /n četrtino večji kol v enakem obdobju lani predvsem /aradi povečanega priliva oseb, ki jim je potekla zapfjslitev za določen čas ter povečanega priliva leiuioloških presežkov in stečajnikov. Med skupaj 2.490 brezposelnimi je največ oseb brez izobrazbe (867) in oseb s končano V, stopnjo strokovne izobrazbe (8.M ). lzsi bro razumeli, kaj so nase prioritete. Mislim, da je treba vašo i>o-budo samo sprejeti.« A čeprav so predstavniki TRC Jezero. Term Topolsica, smučarskega cenlra Golte, I,o^an;ke doline in drugi naredili dober vtis, brez pogajanj tudi v prihodnje ne bo šlo. STO ima namreč žc pripravljen predlog turističnih regij, ki se zaenkrat ne ujenîa s predlogom predstavnikov našega okolja. Na srečanju stí Predstavnice STO sp z zanimanjem prisluhnile idejam za turistični razvoj Savinjsko-Šaleške regije se spraševali, čc bi bilo v Savinj-sko-Salesko regijo smiselno vključiti Celje z okolico ali Obsotclje, na koncu pa seje zdela najboljša rešitev pribiiževanje Koroški, »ki nam je tudi bolj podobna«, kot so dejali. »Vsekakor si je treba za vzor vzeli dobre prakse po svelu, potem pa zelo pazili na zakonodajo, ki določene stvari onemogoča in jiii tudi podraži.^ je opozorila Barbara C/unčan Zbrani so se strinjali, da bi radi svoje interese predstavili še pred sprejema-njeai lokalnili proračunov. Vodni park. družinski park. cclolclni Pi-kin svet, drugačen avto kamp, p(v moli. čolnarna, več nočitev, izleti in se in še naj bi -če bo delo ostalo v tem tempu- v mestu zaziveli do leia 2030. V STO so ideje z obču-dijvanjem opazovali, naio pa opo zorili. naj v razvijanju projektov nikar ne poskušamo poslali Bled, saj ima nase okolje svoje speci-(Ične značilnosti, ki jih je vredno izfomstiti. »Vi imate niaio dmga-čen produkt kol drugi in v tem imate prednost. Za razvoj mgije v prihodnje se ne bojim, saj ste iz-vcúno ambiciozni In imate da boste ta kraj spremenili v turistično pomembno točko,« je se dejala direktorica STO. Da nika-kť^r negre pozabiti na pomen pre* mogr)Vni§iva in Cîorenja, ki dajeta naši okolici večjo prepoznavtiost v svelu, so se strinjali vsi. rv1AI_A ArvlK Preživljanje dopusta si predstavlja vsak po svoje v teh dfïch je Velenje i^c posebej prazno. Večina delavcev (rorenja. Premogovnika in Veg rada Velenje, z ttiiini pa seveda se kopica drugih, je na kolektivnih dopustih. Kam se podati, kaj počeli in kje le dni preživeli, so vprašanja, na katere so si delavci odgovf>re v glavnem poiskali žc spomladi, čc ne celo pozimi. Vsak dopustniški dan pač mora biti dobro načrtovan. Jc tako tudi pri naših siîgovomikih? Jelka Šilih: »Doma smo so odločili, da bomo letošnji kolektivni dopust podaljšali za deset dni. V tem času se bt>m najprej lotila dela na vrlu, predvsem obiranja pridelkov, p vrnili, nas čaka vlaganje ozimnice, pa nakup šolskih potrebščin in še kaj se bo našlo, ( c bo vmes tudi kak lep dan, se bomo morda odpravili na bazen v Topnl-šico.c Boris Doby.vek: »Lahko bi rekel, da tudi ko bom na dopustu. ne bom zares na dopustu. Moja žena namreč letos, v času ko sem sam prost, ni dobila prostih dni, tako da se zaenkrat ne bomo odpravili nikamor. Će nama bo naklonjeno vreme, se bova morda za kakšen vikend podala v hribe, sicer pa nameravani med tednom doma začeti s tekom in telovadbo. Je pa seveda tudi lo odvisno od vremena. Ko bo september, pa spet naprej. Imava namreč navado, da si dopust privo!^-čiva maja, septembra ali za novo leto. Večinoma izbirava nove lokacije, tako sva bila ze na Pih horiu. v Kranjski gori, v l^mu, Luksemburgu, seveda na HrvaŠkem in še kje.« Boris Poirct »Pred kratkim sem se vrnil iz tritedenskega dopusta v Na-niibiji. Bilo je naporno, saj smo naredili približno sest tisoč kilometrov, vso pot pa smo načrtovali sami. Priprave na safari so bile dolge: do Afrike smo šli z letalom, tam pa smo najeli džip, na katerem so bili tudi Šotori za bivanje, Najz.animivejSa izkušnja na p»Moj dopust bo štirinajstdnevni kolektivni dopust. V prvem tednu odhajanio na jahio, da si malo ogledamo morje, drugi teden dopusta pa bom preživel v domačem okolju. Ampak ne bo nič kaj dopustniški, saj nameravam delali ob skakalnici. Na kopališča, naravna ali narejena, pa se Ic redko odpravim. Žc sedaj pa čutim, da bo dopust prekmalu mimo.« ■ mk 4 GOSPODARSTVO 4. avgust 2005 Zamenjali bodo »srce, možgane in ožilje « četrtega bloka Pol tretji mesec bo v šoštanjski termoelektrarni potekal obsežen remont četrtega bloka in čistilne naprave, ki bo veljal skupno z investicijskimi deli, ki so nujna za podaljšanje dobe trajanja, kar dobre tri milijarde tolarjev - Dela potekajo noč in dan, ob največjih delovnih konicah pa se bo tam srečevalo tudi po tisoč delavcev Mira Zakosek Dh ne pomeni rcmoni kaicrcg« l/med blokov sosiaiijske lermou-lekirarnc zatišja, ampak prej eno veliko mravljišče, mi je že dolgo /jiano, saj sem jih videla že kar nekaj. lokrainl pa presega povprečja, je obse/nejši in seveda še dra/Ji, veljal jih bo kar dobre iri milijarde lolarjev. Seveda la vrednost /ajema ludi vsa iiivesiicijska dela, ki so nujno poirehna po daljsanje dohc trajanja bloka. Ker si je Ic številko kar le/ko predstavljali naj jo spremenim v bolj oprijemljivo podobo. To namreč pomeni već kot šestdeset povprečnih stantwanjskili hiš ali pa 500 avioni obih ïv. Ob konicah se bo v različnih nadsiropjih tega bloka osrečevalo posame/jie naprave in njihove dele, ...da jih bodo lahko popravili oziroma zamenjali /. novimi. Pri tem pa naletijo še na veliko nC' predvidljivih preprek in se srečujejo 7. neizmerno prostorsko stisko. Naprave so tesno druga ob drugi, težko je priti do njih, se težje jih je demontirati in nadomestiti z noviini. So namreč tudi zelo le/ke. A delavci tam hitijo brc?> prestanka in to, težko verjamete, še v nekaj stopinj toplejšem okfv lju, smo ga bili vajeni prejsîiji teden, ko se nas je večina komaj premikala ali pa smo se odpravlja le tja. kjer imajo klimatizirane prostore. Direktor Rotnik se jc ustavljal pri posameznih delavcih, se pozanimal, kako ptrtekajo posamezne faze dela. Videti je. kot da pozna prav vse, spozna pa se tudi kot ura. Veliko del je narejenih istočasno. čeprav mul občutek, da to na S(îrazmemi) majhnem priis-toni, ni izvedljivo. Seveda to terja izjemno koordinacijo delavcev in sposobnost sprotnega reševajija problemov,« pravi vodja sektorja teluiike in v/držcvaiija mag. Jože Lenart. In tudi v praksi je to videti točno tako. Spet sem se spomnila na mravljišče, vse liiti po nerazu-mljivenu a očitno točjio določenem rc4u! Dela, kijih btido opravili so res zelo obsežna in tudi priprave na remont so dolgotrajne, pravzaprav so se počasi začele že lakoj po za- pri spravljanju tovorov na blok si pomagajo z 200'tonskim dvigalom. tudi po 1000 delavcev, delali pa bodo večinoma ves čas remonta, vse tja do konca septembra, noč in dan. »Dela so res zelo obsežna«, pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Uros Rotiiik. »Zamenjali bomo srce, možgane in ožilje bh^ka,« je bil iskriv in med naSim ogledom je bilo to pravzaprav res tako videti. Dclavci so «tikali« kable iz omaric in drugih naprav, odstranjevali izolacije, demontirali na vse delovne faze. Na moje čudenje odvrne; »Tu sem z^čeL« in že mi pripoveduje podrobnosti kfv tla ob katerem stojiva, vanj pa se kar ne upam zlesti. Pokukam pa. Same cevi druga ob drugi. »Vse je treba pregledali, če ena sama puiča. če /var ne tesni, blok pade iz fímrežja.« pravi Ri)iiiik, »Dela. ki jih moramo opravili v dveh mesecih in pol so zelo obsežna Id vse mora teči natančno Bojan firešar ključku prejšnjega remonta, oprav. Ijajnpajihv tri ali štiriletnih ciklusih. /clo intenzJvno pa so letošnji remont pripravljali zadnje leto. Predvidene so vse zamenjave obrabljenih delov naprav, revizije črpalk, armatur, remont turbine, pregledi aktivnih delov kotla .., Opravili bodo tudi vse kontrole, ki so potrebne /a spremljanje in ugo-tavljanje preostale dobe i rajanja posameznih komponent. Sicer pa je zelt) obse/na dela, ki bodo poteka vse do konca prihodnjega meseca mag. Jož^ Lenart na kratko takole strnil. »Naredili bomo vsa redna periodična remontna dela in vsa dela» ki so potrebna. da diîtrajanim sklopimi naprav podaljšamo dt)bo trajanja Z ukrepi bomo za nekaj nadaljnjih let zagotovili maksimalen izkoristek zmogljivosti bloka 4, ki je od zadnjega remonta obratoval 20.000 ur. Še piiscbej velja omeniti zamenjavo parovr^dov vročega vjnesnega pregrevajija. zamenjave» končnega pregreva In i k a, zamenjavo izstopnih komtîr ponovno pregrete pare. zamenjavo sistema priz.igne kuijave in obnovo ventila- Mag. Jože Lenart toija dimnih plinov na napravi za razžveplanje dimnili plimiv. Zelo obsežna, časovno pa najbolj zahtevna dela, bomo opravili na elektro področju, saj bomo zamenjali celotni upravljalni in zitsčitni sistem bloka. Tudi obseg dela na elektro pi)dri)čju je nemog<5Če razumljivo opisali. MogtJče jc še najbolj konkretna razlaga vodje elektro področja in hkrati namestnika vodje sektorja tehnike in vz.držxvanja Bojana Brešarja. ki pravi, da bodo v sklopu zamenjave sislema upravljanja bloka 4 med drugim najprej odstranili in potem na níívo namestili več kol 50 kilometrov različnih električnih kablov. Jaz pa dodajam, da no gre /a preprosto napeljavo, ampak za zelo zapleten in lehničnti dovršen sistem, ki ga je nestrokovnjakom kar težko razumeti. Btýan Bre^ar se ob tem nasmiha, sicer pa jo s trenutnim potekom del povsem zadovoljen, »/aenkrat ni nobenih večjih presenečenj, vse leče po točno zastavljenem planu.« pravi Tudi Marko Založnik« inženir za kotlovsko področje, ki smo ga Mag. Uroš Rotnik pred elektro omaricami • iz njih v tem času demontirajo eieictrićne kable , Skupaj jih bodo demon^ tiraii in na novo zmontirali 50 kilometrov Takole zgiedajo cevi po dolgoletni uporabi. Treba jih bo zamenjati. prejšnji petek, ko je bilo zelo vroče, srečali tik pod vrhom koila bloka, na višini 60 metrov, je bil s potekom del zadovoljen. Skupaj z drugimi vzdrževal ci je bil na pregledu ocevja ki)tJa. Ob vprašanju. če jim je kaj vroče, pa je lezjîmati-nil, češ «koilaši smo vročine navajeni« Največ ležav, ki jih imajo pri delu, pa je seveda pmstorska omejenost. Parovodi, kolcktorji, pre-grevalniki, grelniki vode so nameš- čeni lesno drug ob drugem in zlahka bi kdo spregledal kakšno pomanjkljivost. To pa se nikakor ne sme zgoditi, saj hi bilo slabo za nadaljnje obratovanje, ki mora biti ztujva nemi>ieno od konca prihodnjega meseca pa dt> sredine leta 200y ali 2010. koje predviden naslednji remont. Skratka, če človek ni sirokoviijak lahko razume predvsem to, da dela resnične» zelo obsežna in zahtevna in daje njihova vrednost in uspešnost zelo odvisna od skrbnega predhodnega načrlovanja. Temu pa v 'i rš že leta namenjajo posebno skrb. Tudi takole velike dele je treba spraviti na vrh Četrtega bloiia. Ob konicah bo delalo na bloku tudi po 1000 delavcev hkratL Blok rv obratuje že vse od leta 1971. Skupno ima opravljenih preko 230.000 obratovalnih ur. od zadnjega remonta okoli 20.000 ur. v času obratovanja je bilo na njem opravljenih zagonov, vsak pa negativno vpliva na dobo trajanja debelostcnskih ko-lltwskih in turbinskih komponent» zalo je temeljila obnova nujno potrebna. Skupno so s tem blokom proizvedli že preko 4000Í) CtWh električne energije. Za oricntaciji» pc^vejmo, da je 10 približno tri in pol lelaa poraba Slovenije. ■ GOSPODARSTVO »Bitke s stroški niso nikoli dokončana zgodba« Gorenje uspešno tudi ob polletju - Posodobitve in novi aparati - Septembra bo na tržišču nov oblikovalski dosežek Pininfarina II Mira Zakošek Prejšnji iccicn, vse Uo /.ačctka kolektivnih dopusiov. je hilo v Gorenju zel« živahno. v priii/voiJnji so liiieli z uresničevanjem delovnih nalog, morali pa so ludl pospravili za sabo, da so lako naredili pn^slor šievilnini v/dr/evaicein, ki so napolnili proizvodna hale. Tako temeljito so morali /a sabo pospravili ludl vsi, ki delajo v tako hncnnvani rjavi (upravni) stavbi Gorenja. Tudi to bodo v prihodnjih dneh povsem prenoviji. Vodîslvo podjetja jc oh tem imelo se veliko drugega dela. Potekala je tako imenovana redna marketinška in prodajna konfcrcnca, polletne recitale je ocenil uadzorni svel, v petek pa so se o tem pi)g<5varja]i ludi s svet<ïm delavcev. In kako vidi polletne rezultate prvi mož Gorenja mag. Frai^o Bobinac. ;»Nad/orni svet je ocenil, da so li di)bri, prodajno gledano celo zelo dobri. Gorenje beleži v letošnjem letu kar 15-od-sioint) rasi (to velja /a vse naše divizijo, poleg bele tehnike je lu notranja oprema, orodjarstvo, trgovina, inženiring, eiierge-lika in ekologija, pa številna hčerinska podjetja doma in na tujem). Dobro rast i/ka/ute tudi nasa nova ceska hčerka Mora Moravija. Tudi usivaijeni dobiček ob letošnjem polletju je nekoliko višji od lanskega. Seveda je vse to rc;wliai na^e uenefme bilke s stroski. ki oiso nikoli dokončana /godba, še posebej zdaj nc. ko dosegajo nekateri rep roma teriali zgodovinsko rekordne vrednosti. Stalno je treba bili i nova t rve n in razvijali nove izdelke, ves čas je treba bdeti nad odn^wi s kupci, poskušati prodajti cim več In to po čim boljšili cenah, ob tem pa nenehno iskali alternativne nabavne vire, obvladovati stroške in razmišljati, kako naprej.« Tmdidonaintf pripravite ivako hlo v tem obdobja ma}'ketmko ozbvma pwdajno konferemo in tudr left »s je bih tako. »Zbrala se je ekipa naših prodajnikov i/, vseh podjetij in 5 predstavništev, ki jih imamo po svetu. Moram reči. da je ta ekipa pravo bogastvo Gorenja. To so ljudje, ki so preživeli precej časa tukaj mod nami. ki so se lukaj kalili, so predani Gorenju, zdaj pa so prevzeli te odgfv vorne naloge. Trikrat na leto se takole sre- čamo, da preverimo prodajne re/ultate in zacrtamo nadaljnje aklivnt^sli. là ekipa je vrhunsko moiivirana, odločena, da doseže vse zastavljene planske cilje, pa čeprav se vsi skupaj še kako zavedamo, da to ne bo lahk<\ V zrelih evrtipskih ekonomijah. še zlasti v Nemčiji je naprej prisotna recesija. Ljudje sicer imajo prihranke v bankah, a v bojazni, da bi ostali brezposelni ne trosijo. T.vropske grupacije, ludi iz naše branže, zmanjšujejo proizvodnjo ali pa celo zapirajo tovarne in jili selijo vse bolj proli v/Jif>du In tudi daljnemu vzhodu. Delavci ostajajo brez dela in v teh državah so tudi piHroSniki vse bolj nezaupljivi. Na trgih je treba bili izredno inovaliven. »prihajati« nanje z novimi zaiiimivimi izdelki, poskušati z novimi prijemi.« Tefia mm nff manjka. Atfwwři mmebno prihajajo z vaših pn)izi^fdnih trakov. Kako pa se je ^pryeh<' mm genemvija hkdilno zQturzfivaïnUi apamtov? »Dobro, to velja tudi za nove pralne stroje, ki smo jih dali na tržišče lani. A pi^scm še nismo zadovoljni. Veliko leh anikJov je tudi sezonskega značaja. Moram reči, da se vsaka jutro, ko slišim vremensko napoved, ki pravi, da se bodo temperature dvignile celo tja do 38 stopinj, veselim. Te napovedujejo tudi fantastično sezom^ za prodajo našili hladibio zamrzovalni]} aparatov. Tako lahko ocenlnî, da bo tretje četrtletje, tretjino gaje za nami. kar se licenanKil. zelo dobro. Odločilen p» je za našo prodajo in seveda tudi naš poslovni uspeh, vedno četni kvartal. Poskušali bomo doseči čim več.« Na oblikowhkem podroCju ste pofptsto opa-jti ietos ste si prisUitili še prestižno Í4nrstno priznanje Red dot. pl.ahko rečem, daje letošnje îelo leto dizajna (lani je bilo ekološko- dobili smo kar nekaj nagrad in se med drugim kot prvo slovensko podjetje vpisali v evropski oko y ski register Rmas). Tega oblikovalskega priznanja /» našo novo generacijo pralnih strojev smo seveda Izredno veseli, saj smo nagrado poželi v prestižni n\ednarodni konkurenci. V tem trenutku se Gorenje resrdčno loči od konkurentov predvsem na področju oblikovanja- Naj celotni ekipi našega dizajn centra, še posebej pa vtîdji Janezu Smerdelju in oblikovalcu Ri^ku Jenku ob tej priložnosti še enkrat čestitam.« Za jesen pa znova napovedujete obfi/iovah skf boom Pininfaríno II? »To je edina oblikovalska hiša s katero Goreiye sodeluje, saj imamo svojih 12 vrhunskih oblikovalcev. To je lim, kije relativno majhen, a izredno učinkovit. A glede na to, da smo v jubilejnem petdesetem lelu plasirali na tržišče prodajno uspešnico Pininfarino, smo se že lani odločili še za eno sodelovanje s leni priznanim italijanskim oblikovalskim studiem. Ti partnerji bodo v sodelovanju z našimi oblikovalci, oblikovali naše najbolj vrhun- t- Mag. Franjo Bobinac ske izdelke. Vseevropsko predstavitev na-čnujemo septembra v Moskvi, potem pa postopno irž-euje na vseh naših ključniJi trgih, l i proizvodi bodo relativnt: dragi in visoko cenovno pozicionirani. Prepričani smi), da lahko le s takšno kvaliteto poseženo v najvišje ccnovne razrede, ti aparaii pa bi'ido. če se lako izra/Jni, vlekli za sabo vse ostale standardne lipe proizvodov, ki prihajajo iz naših tovarn.« PogojigtKspodarýenja so tižki, nenehno se je treba prilagajati, z/nanjsevati stroške in povećavati prodakrivnosi na vsefi nivo-j Uit »Stalno sprejemamo ukrepe s katerimi povečujemo produktivnost, na drugi strani pa zahtevamo kvaliteto. Taje za vr-tiunske aparate najpomembnejša. Njiliovi kupci so izredno /.ahtevni in brczkompn> misni in ne pristajajo na nobeno pt^manj-kljivost (tudi na praskico ali pa neko uma- zanijo na aparalu ne!). Te aparate prodajamo tudi po 200. 300 celo 400 tisočakov in enostavni) morajo hiti brezhibni. Torej na prvo mesto postavljamo kvaliteto in še naprej trdi^ delo na področju nabave, kjer iščemo alternativne vire. Na vseh nivojih pa klestimo stroške. Smo v fazi, ko se korenito lotevamo zmanjševanja administrativnih stn>škov. Tako bomo v okviru svetovalne ekipe in celotne vodilne strukture Ciorenja zastavili optimalne procese Gorenja v tako imenovanih podpornih funkcijah - skratka racionalizirali bomo režijsktf delo in zadržali le produktna mesta.« Čepmv se ie kar nekaj let srečujete s temi zahtevnimigospodai^kimipofittji, ki vam otetnjeji) poslovanje, pa vendar veje iz po^ovtmiv in vaših planov pre(h'seni optim izem^ »Ze po naravi sem optimist in pravim, da moramo zmagovali. Mislim, daje v vodilni ekipi Gorenja veliko tega zmagovalnega naboja in i)dloče-nosli, da gremo naprej. Celotna ekipa je vrhunsko pripravljena in moiivirana. da bo naredila vse. da bomo zastavljene cilje izpolnili pa četudi moramo plavati proli toku. Pa ne le to, zamahe moramo nenehno povečevali in tako p(xstati močnejši od nenehnih ne pre d-videnili iržnih razmer.« Polletni rezultati so dobri, kako pa kaže do konca leta in kako vidite (iorenje v prihodfijel »Računam, da bomo v letošnjem letu, čeprav zelo težko, relativno uspešno poslovali. Takoj po počitnicah nas čaka priprava poslovnega načrta za prihodnje leto, že letos pa moramo nadzornemu svetu predložili ludi petletni strateški plan bodočega razvoja. To bo izcedno zahtevno, saj moramo opredeliti, katere strateške segmente bomo v prihodnje razvijali v Gi)rejiju. Bela tehnika, o tem ni dvoma, ostaja na^a paradna dejavnost, enako velja za pohišivo, orodiarslvo, strojno opremo... V lem strateškem načrtu povezovanja s potencialnimi partnerji niso izkJjučena, a nikakor ne v smislu lastnikov, osiati želimo samo slojni. Opredeliti pa bonio morali tudi, kje bomo pt>leg Velenja še razvijali svoje lokacije. Danes proizvede Gorenje na lokaciji v Velenju dobre tri milijone aparatov, od 400 do 500 tisoč na Češkem, v naslednjih dveh letili naj bi delali hladilnike, zamrzovalnike in pralne siroje v Srbiji. Rusiji, pa še kje. morda tudi na Kitajskem.« ■ Gorenje še naprej raste Kljub težkim gospodarskim jxigojem so prihodki V prvem poUetju porasli za 15 odstotkov Mira Zakošek Skupina Citîrenje je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 113 milijard 877 milijonov tolarjev čislih prihodkov iz prodaje, kar je kar petnajst odstotkov več kol lani v enakem času. Pt>večanje v višini dobrOi 7 milijard tolarjev je vpliv vključitve družbe Mora Moravia v Skupino Cîorenje -to je na rast skupine vplivalovvišini dobrih 7 i)dstotkov, Tudi konsolidirani Čisti poslovni \/j\ú presega vrednost lanskega v enakem obdobju in sicer za pol odstotne točke, dosegli pa so ga v višini l.K milijarde tolaijev. v krovui družbi Gorenje pa so v prvem polletju ustvarili zá skoraj 71 milijard lolarj^^v prihodkov kar je 2.1 odstotka več kol lani v enakem obdo bju, Cisii poslovni i/id, doseg h S(ï ga v višini milijarde 190 tnilijtmov tolarjev, kar pomeni 9,H-odsiotno zjiiža-nje glede na prilagojeni prijnerijivi čisti poslovni izid enakega obdobja lanskega leta. Padec čistega dobička je predvsem posledica povečanja davčnih bremen v letošiýcm letu, saj je dobiček pred davki zrasel za 2,4 odstotke glede na enako obdol'ye prc' leklega leta. ludi za prvo letošnje polletje so značilni zaostreni gosptîdarski ptv goji na vseh ključnih ravneh delovanja Skupine (îorenje. Cene reproma-lerialov so rekordni) visoke, najpo-tnetnbnejši evropski trgi se otepajo z rcstrikcijo, zaradi šibkega ameriškega dolarja se izgublja mednarodna konkurenčnost. Občuien je ludi vpliv lanskega vstopa Slovenije v mehanizem LMR2 in fiksiranja tečaja evra ob še vedno sorazmerno visoki stopnji domače inflacije, kar ustvari^ di)datne slrt)šknvne pritiske na poslovanje Skupine Cîorenje. Naj-v\5čji i/.ziv trenutno predstavljajo visoke ceiic strateških materialov in surovin, ki so se večinoma sicer umirile na /zgodovinsko najvišjih ravneh, še vedno pa rastejo cene nafte in njetiiii derivatíw. Dt>dalno obremenitev prinaša v letošnjem letu tudi direktiva o reciklaži električnih in clektorskih odpad ki w, po kateri morajo z avgustom proizvajalci prevzeli skrb za go spí>dinjske aparate pí) izteku njihove življenjske dobe. ■ NajpomembnejŠi graditelji stanovanj Vegrad gradi po Sloveniji skoraj 500 stanovanj, gradnje pa se loteva projektno, vse od nakupa zemljišča do predaje kupcu - Vse več gradnje za Stanovanjski sklad, kjer so z njimi zadovoljni Mira Zakoèek I:na pomembnih strateSkih usmerile v Vegrada je bila pred dnema letoma agresivno zastavljena gradnja sianiwanj za trg. Prvi trenutek jim je to povznv čilo veliko dodatnih problemov (predvsem likvid-noslnih). saj so projeki zastavili celovito, kar pomeni, da so najprej začeli kupovati za to gradnjo primerna zemljišča po Sloveniji. Zdaj so že lako daleč, da zgrajena stanovanja ze pn>dajajo. In v tem trenutku jih imajo v gradnji skoraj 500. »V stanovanjsko gradnjo smo se zelo poglobili in se lotevamo predvsem celovitih poslov. Naj pa poudarim, daje naša ponudba zelo bogata, kar pomeni da skušamo zadostiti željam in zahtevam vsakogar Gradimo cenena stanovanja, ki pa so vseeno kakovostna in vrhunska. tako da se ccna za kvadratnih meler giblje od manj kot 1000 pa do 3000 evrov za kvadratnih meter. Pri teh zahtevnejših kupcih pri notranji ureditvi dosledno upoštevamo njilîove želje in gradnjo v celoti usklajujemo s kupci« pravi Hilda Tovšak. generalna direktorica Vegrada. Vse več poslov opravljajo ludi za stanovanjski sklad, kjer so z njimi zadovt>yni. Primož Pire, član uprave lega sklada je s Si)delovanjem zadovoljen: »/ Vegradom zgledno sodelujemo, kaj jiekaj poslov poteka ta čas z njimi in prepričan sem, da bomo sodelovali ludi v prihodnje. Sposobni so uresničevali dogovore, predvsem pa so ludi cenovno konkurenčni.« Primož Pire dodaja, da ima Sianovanski sklad Republike Sloveniie na pi)dročju izgradnje stanovanj vehke načrte. Zagotovo bo stanovanjske gradnje še več, ponudba pa zelo raznolika, prilago jena željam in potrebam različnih kupcev, še posebej pa se bodo ^e bolj skuî>ali približali mladim, več pa bo tudi stanovanj za prodajo na trgu. ■ AOlIMNr GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 6. -18. ure, sob od 8. • 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@gdrant.si, spletna stran: wvwv.garantsi gQgmaaíj^^ SKUMU ZA VASi CARANT MtULA m GOSTIŠČI tromi AN PARliUI Vse kupce nad 70.000,00 SIT éeslimo s slastno piuo v 9 osti é ću in pisse ri JI i terma n v Pariiljah. Vabljeni na ugoden nakup pokiètva v GARANT na Polsell in gostišče in pisser i jo itorman v Pariiljah. kjer Vam bodo postregli vrhunski gostinci. VELIIK^^SLET^A ÁHCIÚŠK'A.'(pRQSiWIV» ^eSm iKgHliSTVA v iul Š^man POHIŠTVO OARANT * POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI m Od trede do torki - svet la doBOTiti Sreda, 27. julija Po aferi /aradi miiiislrovega ka-dri)vanja v šolstvu, sino ludi na no-iranjcm minisirsrvu dobili alcro. /accla pa sc jc zaradi objave imena Milje Ribičiča. Aferti jc z odprtini pismom /^čd pí)močnÍk direktorja kriminalistične polieijc Marjan lîrhaiiê, razpihal pa jo Je nckdajiji generalni direktor policijo Bojan Potočnik, ki je ministra Dragutina Mateja in posredno prcmieda Jane/a Janšo obtožil da sta policijo izrabila v poJitične namene. Oba siH to večkrat zanikala, opozicijska LDS in SD pa sta izrazila bojazen, da se na notranjem ininistrstvu kršijo temeljna določila demokratične in pravne države Ministra Mateta obto/ujejo. da je osebno (s privoljenjem ali cclo pobud{) Jane/j .lan^e) odredil <^bjavo ovadbe zoper Miljo Ribičiča, V LDS so zato resno zaskrbljeni. saj naj bi iak{> Dragutin Male grobo krSil svoja pooblastila. Ker se je na polemiko ludi Janez Janša dokaj anjgantno odzval, je seveda le prilil ogenj na žeijavico. Toda pred vraii so dopusti in pregreta juha se bo verjetno v tem mesecu že ohladila. Četrtek, 28. julija /DA so ugotovile, daje bil novoizvoljeni iranski predsednik Mahni u d Ahmad ine dza d vodja gibanja odgovornega za krizo s talci leta 11^79, vendar pa niso prepričane, ah je pri ugrabitvi 52 ameriških državljanov na araeriškcm voleposla-niî^tvu v Teheranu tudi dejansko s njene, kot je bilo to še pred mesji-ccm dni. V Aziji se odnos do Amerike po časi. a vztrajno spremiîija. Tako ni presenetljivo» da Uzbekistan zahteva umik ameriške vojske iz oporišča na jugu dr/ave. ki ga /DA uporabljajo za vojaške operacije v Afganislanu. Uzbekistan-sko zunanje ministrstvo je amcri-škemij veleposlaništvu v Taškentu izročilo diplomatsko noto, s katero so daJi/DA na voljo 180 dni, da iz oporišča K2 umaknejo letala. vojake in opremo, Podobni zapleti so bili tudi v Kirgiziji, a so zaenkrat Američani še podaljšali pogodbi). Svet pa je z obvestilom o kt)ncu oborožene kampanje presenetila Irska republikanska armada. Odzivi so različni, a vendar večina upa, da je ta njena izjava dokončna in da se na Severnem Irskem <ïdpira novo življenjsko ob-diïbje. Sobota, 30. julija Liflacija je spet malo močneje potrkala na vrata. Julijska inflacija v Sloveniji je bila O.Tnidstotna in gre /Ji najvišjo inflacijo v zadnjih štirih mesecih. Najbolj so se pi> dražili bencin, tobačni izdelki in alkohtîl. Dražji so ludi rekreacija in kultura, stanovanja in prevoz ter gostinske in nastanitvene storitve. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so se cene življen> skih potrebščin zvišale za 2,2 odstotka, medtem ko je bila inflacija v medle t ni primerjavi 2,."^-odstotna. Povprečna letna inllacijajc bila 2.9 odstotka. 21. srečanja ob tradicionalnem planinskem dnevu invalidov, ki je bilo na Kopah nad Slovenj Cirad-cem, se je udeležilo približno 3000 invalidov iz vse Slovenije, ki so to prilt>žnost izkt)risiili tudi kot opozorilo na zanje nesprejemljiv predlog spremembe zaktina o lastninskem preoblikcîvanju Loterije Slovenije. Ob tem ne iz.ključujejo niti predhodnega zjî kont j daj nega referenduma o tej problematiki Nedelja, 31. julija v nasilju v Iraku je umrlo v tem letu že skoraj 4000 Iračanov, med njimi več kot polovica civilistov. Julij je bi) po maju drugi najbolj krvavi mesec letos, čeprav se je število napadov zmanjšalo. Od januarja je bilo v nasilju ubitih 2072 civilistov. 765 policistov, ."^08 vojakov. kažcjii podatki, ki uptjsievajo tudi izgube med uporniki • ubitih naj bi jih bilo 855. / mariborskega letališča naj bi v prihodjije v Barcelono. London in Frankfurt letel irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair. Letališče Maribor in Ryanair sta že pripravila pogodbo, vendar do podpisa fe ni prišlo, saj morn letališče urediti odnose z držjavo, r.vTopeici smo bili v začetku tega leta bolj zadovoljni s svíyim življe-riieni kot lansko jesen. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava Lurobarom etra. je bilo s svojim življenjem popolnoma zadovoljnih kar 80 odstotkov drž^vljanokrajim, ki naj l)i bila deležna večje ex'-ropske i)onioèi. Cef>rav nekateri menijo, da ti dve ohnio^i nimata nič skut^nega. gotovo imata. Vsaj nekateri so pret>ričani, da ti dve ob-niacin sixíita v krog listih, kamor sodi ludi .^kolska. Še vedno fki naj bi ^vítalo, da ijomo ze konec leta t>ripraviii v.vť za sprejem zakona o regionalizaciji Siownije >za domačo rabof(. Ti.sto. ki pomeni deceniralizadjo in skladnejši razvoj. Tu naj bi se \edno veljalo, kar so pouda/jali ministri tudi med ol)iskom v na^ se ne poirjeni regiji, da 1)0 lakih regij štirinajst, lor^ ho mesto tudi za Sašo. Čeprav je ludi /vs. da nekateri gowrtjo ludi o manjšem številu. Ob tem. ko se je pri nas zmm zna.^ei na udaru državni\wi. nekateri že gowri/o. da i)! ga bilo najbolje spremeniti v zfxv pokrajin ozir(.ima regij Tudi to nekateri spreje-fnajo kot znak. da tokrat z regionaiizaajo vendarle nekaj bo. Na poHlič" nem področju vzov v mm državo torej še ni.nmo nan^dili. je pa precej bolečih rezov in ran v fiašo deželico naredila naravd Znesla se je nad mno^mi območji, na našem širšem »statističnemti so maščevanje narave naii)olj čutili v najmary razvitem olmiogu, v osrčju Kozjanskega. Najhuje je bilo prav v občini Kozje. Imdo tudi v sosednji olKîni Podčetrtek. I^redsiavniki t>rax teh dneh občin so še ne dolgo tega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in predstavnika prometnega minl^tr" stva opozarjali na mnoge plazow. ki so se sprožiH ob prejšnjih neurjih in jih ie ni.so uredili, čeprav ogrožajo poslo/^a in ceste, z^iuj so .ve sprožili novi. In poškodovali nekai objektov, odnesli nekaj cest. Vsíy v tem primeru je vlaila ukrepala hitro in hitro obljubila fH)inoČ\ Skladno z /p-khm. kdor hitro dii. dvakrat da, so bih v teh oi)anah take obliuhe meli. upajo pa. da jo bodo kmalu res áMi. Da ne bi sluáyno tako počasi kapljala, kot na drugem koficu nak^ regije. Iger bi mnogi radi. da bi le-končno in dokončno urvdill Macesnikov plaz. Zemljina se je tu sicer že močm umirila, a mnogi ob plazu, pa ludi v sami Solčavi, se še vedno bq/ijo večjega deževja. Vsega, kar je ť mičfiu. namreč še m'so naivdiH. Tega se zaveda tudi vladii. zato naj bi zakon o urejaryu štirih na/večjih plazov v državi i>í)daljšah. Prečki boli jasne naj bi Ivle Uidi zadeve okoli izbin^ iokadje za (Hllaga-lišče jedrskih odpadkov. Iskanje je v prectj občinah vzbudilo precej vro( e krvi, prišlo je celo do odslopa/i/a županov, '/daj naj bi bilo već ali manj Jasno, da je za to najprimernejše Pmnje, med občinami Brežice. Sevnica in Kr.sko frn sledtija, kjer je ob nuklearki že zdaj zai:asno odlagališče. Sii^r pa sta uradno v igri še ludi .Šmartno pri iJtiji in Lenart. Končjio je otLsla na dopusi tudi naša vlada. Toila listi, ki prisegale na lOj da nam vsako zasedanje vlade prinese kaj slabega, se ne wselile imvč. Ce bo treba, bo vlada ludi v času svcfiih počitnic zasedala. Na dopisnih sejah, in tako nam lahko kaj hiin> ^dopišeio^ kaj slabega I Po čem f e danes življen/e ? Ce jih ne moreš nahranili slo, f>oiem nahrani enega. Mati Tereza VQÍko Strahovnik o d ča^a do časa v našo zapadiosl vsakdanji intimi nasilno m t vdrejo podobe trpljenja. Podobe, ki si jih ne želimo videli /.godb v njilun'em oziuiju ne želimo slišali. Ker {K>znamo konec? Ker smo nemočviy Ker nas Je sram in se àitimo oílgovome? V podsaliarski Afriki Je spet zavladala huda lahkota, '/jive te ponovne krize se sešievi^o v tisočih, luido ogrožena življetiia pa s številkami tudi do dvakrat ali trikrat Ne bi želel tako/ pogrevati starih razprav o tem. ali mednarme'ubne-jšepajealginvritina vprašanje, ali so sled/i/a deianja sf)lo/i ihpustna. Oh f!a\'zočnosii ^nxiob izstradanih otrok je odgovor negativen, '/uto Kášna zbeganost, takšna odsoinoit jamih sporočil oh t0i gledanju. Po nekaj minutah se stvar spremeni. Na podobe i)ozahimo in se spustimo mizaj v varnost in mlolynosi naših življeni, polnih povsem sptvjemliivih dejanj Zakaj bi jim morah/mtagaii ravno mi? Ah jih sploh lahko ne-fXisredno f)omagamo?Bo naš prispevek zares imel })ozitivne ftoslediaf? Pri teh vívaša/ýih se jasno razkrije to. da obstajata dve ravni moralnega presihanja: manj in bolj stroga Prva je udobna, druga mnogo manj Ghie na manj strogo ríiven vsi več a!i manj delujemo ddiro in pravilno. Navseyidtýe skrbijno za naše otroke, veano/na držimo sv(ýe obljube pri-jaieljem, nikomur namerno ne povzročamo boleane. plaàijemo davke in i>0ihbn0. Na drugp. strožjo raven se\zdignemo. ko se ujamemo v raz-mišljarýa. kakršno je poihno zgoraj. (}lemina dejanja. Zaslužna čitanja. katerih vzor je iyržkoue bila na primer tnali Tereza, posegajo našo doizmist. So bolj "izbirne vsebine", naša dohm volja. Res? Etik in znani publicist Peter Ungerje pred desetletjem raziskal na kakšen način lahko jtride do dvigu moralnih standardov. Slike izstraiianih otrok, ki poirehuiejo CHmoč, so lahko pomenújen del tega. Pridamo še uieineljeno prepričmje, ih bi jim lahko ne/>osredno pomagali. In ta pomoč nas ne bo stala veliko, kajti za nas i)o pomenila le manjšo izgtibo oziroma sirošek (recimo dvesto tolarjev, ki lahko reši življenje dehidri-ranenni otroku). Ce so nam predstavljena še natančna nawdila. kam imlati pomoč, smo se že znašli v po\'sem drugem moralnem kontekstu, kjer naša nei)omoč, ni več dopustna, temveč nedopustna. Afričunke in Afričzini .si želijo ptflitične in gospotiarske svolx>de. Mednarodna tnmHKje velikokrat zgolj fasada, ki skorumpiranim n>žimom i>o-maga ohraniti oblast, medteni ko Je gosixxiarslvu držav danjvalk vsak dolar pomoči deset ah \ečkraino fmmjen. Z.^lijo si vege neodvLvnosiL Navsezadnje je bila Afrika vse do sn>éne dvajsetega stoletja, kar se tič£ prehrane, povsem samozadasina. Toda ali otrokom s ixM) res ni pomoči? Ah morda tistim, ki IvHfo pri-šH na vrslo nasledffje poletje?Ah res ni organizacije, preko katere bi naš prispevek štel, preko katere bi lahko p{m!agali?Jn če ni pravega načina, ali ga lahko iznaJdenM? NaVt odgovori bodo odvisni predvsem od tega. kako se bomo okleimii udalmosti življenj ki jih živimo. ■ u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. broška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel:: 03/ 8S6'12 56- PE VODOVOD IN KANALIZACIJA _ ' Tel.: 03/ 889 14 20, 03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/ 891 91 53.03/ 891 91 64 GSM: 031/041 390 1 38, 031 375 041 V primeru reklamaci| glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: _ 0a/89611 SO âll 89611 52 Za tjokovno gradnjo:____ 03/896ïi 46aH896ÎÏ4'8 Za industrijo: _ 03/83611 44 4. avgust 2005 POGOVOR, OBJAVE 7 Prve parlamentarne počitnice poslanca Korena 311!' V poslansko pisarno Draga Korena (NSi) se zatekajo ljudje v stiski - Na začetku je imel občutek; da ga v Šaleški dolini ignorirajo -Delo poslanca mu vzame ves dan - Iz Lokovice se v Ljubljano vozi Milena KrstiČ • Rianinc /a poslancem Nove Slovenije (NSi) Dragom Korenom je slabo leio dela, preti njin) pa prve parlamentarne počilnice. ki stí se /a poslance zaćelc kasiteje kot je bilo predvideno, a lu so. Cas, pravi, mu je v lem obdohju mineval veliko hiircje kol pred tem. Nekaj so mu ga gotovo vzele skťíraj vsakodnevne vo/nje v Ljubljano in nazaj v Lokovico. kjer živi. Koren je namreč med Usiimi slovenskimi poslanci, ki bi mu sicer pripadlo sluzheno stanovanje v prestolnici, a gaje zaradi visokili siroškov. povezanih z njim, vrnil Di'h. ki sío opinvljale ?/ÍQj je. nekaj povsem drusega kift je hUo iisUt pi-ed U'ni. Najbrž je bil pmkok ležek? «Delo je povsem drugačno, ludi dnevni umik se mi jc močno spremenil. Prej sem delal le dopoldne, v začetku popoldneva sem se vrnil domov, popoldneve sem imel z-ase. Zdaj so za službo potrebni celi dnevi in tudi večeri, ko si sledijo različni sesianki, obiski, ludi po strankarski liniji, občinski in regijski odbori, sveta straake in podobno. Kot poslanec porabim ves dan za svoje delo.« Viioštanju imate poslansko pisarno. Sooh'iskt v njej piiso^^li-S kakimi težavami se ljudje obračajo na ini .' »Ljudje, veliko se jih odlaša v pisarni, se name obračajo z različnimi težavami in tudi prošnjami- Pr(«ijt5 /z pomoč in posredovanje pri dr/;ivnih (trganih, za pospešitev določenih zadev, velikokrat pa pridejo ludi po kak čisto kt^nkrelcn nasvet, /ajiima jih. na koga naj se obrnejo, kako naj napišejo pritožbo, ugovor... Rad delam v poslanski pisarni, sploh, če lahko ljudem pomagam- Včasih jim že s kakim drobnim nasvetom lahko olajšam /Jvlienje. Priliajajo tudi z zelt) težkimi stvarmi, pri katerih ne morem pomagati. Povezane so s sodnimi zadevami, na katere pa poslanci ni- Drago Koren: mamo nobenega vpliva, saj gre /a drugo vejo oblasti in s socialninn stiskami- Pridejo s položnicami za komunalo, stanarino. R'1"V... lerodrez-konî pokojîûne in vprašanjem, kako naj s tem živijo.« Kako pa sodelujete z lokalno skiipnostjo? »Sodelujem. Čeprav sem imel v začetku občutek, da me prav v Sale-ski dolini ignorirajo, odrivajo ... Prav na začetku, v prvih mesecih sem dobival ogromno vabil iz cele Slovenije. iz Šaleške doline pa ga skoraj ni bilo. V zadnjih meseciJi so se stvari spremenile. Začelo se jc ob pripravi vladnega obiska v regiji in nadaljevalo po njem. Z občino .Šoštanj pa ves čas dr>-bro sodelujem, saj sem tudi občinski svetnik.« Pa z dniiiim poslance?ii iz Šaleške doline. Boja-nom Kontićem tudi kaj sodelujeta? »Največ v zve/j z zakonom o SAS A regiji, ki ga je g<»spt>d Kontič vložil v pariamenlamo proceduro, in kjer sem sopodpisnik. Občutek imam, da bo zakon zdržal. Sodelovala sva. ko sva dija-ki)m 3. letnika gimnazije predstavila delo državnega zbora in delo poslanca. Pridružil se nama je tudi minister Jure Zupan in predstavil nove studijske programe. Sodelovanje je.« V katerih f>dhorih in ko-nmijah pa delujete? »V odboru za okolje in pnjstor, ki je po nioji izobrazbi najbližje mojemu preteklemu delu in v odboru za obrambo, ki sicer ni bilo moje podmčje. a moram priznati, da mije zelo ljubo. Delam ludi v komisiji o preprečevanju korupcije in komisiji /.a Slovence v zamejstvu in po svetu, kar tudi zelo rad delam. Sodeloval sem pri dveh obiskih, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer iz prve roke spoznavam, kako iivijo Shwenci v zaniçistvu.« Kje bdste preživeli prve parlamentarne počitnice? «Zelo lepe tri dni sem minuli kcmec tedna preživel na Nanosu, na samotni kmetiji, kjer ni elektrike in kjer sem si v miru in naravi oddahnil, si spočil in se srečal s prijatelji, la teden odhajamo z družino na I Ivar, kjer upam. da se bomo tudi dobro spočili.« | Radio Velenje Na začetku sem imel občutek, da me v ^fesfc/ dolini ignorirajo." Energetski nasveti Vpliv toplotne črpalke na onesnaževanje okolja /. razvojem ogrevalnih sistemov se vzporedno raz« vijaji) tudi načini priprave tople saniiartîe vode. Sani lani 11 vodo lahko ogrevamo z napravo za ogrev»-uje ali pa s posebnim grelnim sistemom. Med slednjimi SI a posebej zanimiva dva: sprejemniki sončne energije iti toplotne črpalko- Zanimiva sla predvsem zalo. ker odličuo delujeta v polet tîem času. torej takrat, ko je segrevaiye vode v careva Ini napravi najmanj ekonomično in ker uporabljata za svoje delovanje brezplačne obnovljive vire energije: sončtto in geotennalno. Daje Kjplo sanitarno vodo. vsaj izven ogrevalne sezdbudami zaradi maiijiJc porabe energije in zaradi manjšega onesnaževanja okolja. Ptiglejmo kako je prav za pravz obremenitviio okolja pri uporabi toplotnih črpalk, ki za svoje deltjvanje vendarle potrebujejo tudi nekaj električne energije, le to pa pridobivamo tudi z zgorevanjem fosilnih goriv v termo elektrarnah. Po podatkih Agencije za prestrukturiranje energetike je bilo v letu 2001 proizvedeno M.5 % električne energije v termo elektrarnah, .36,3 % v nuklearni elektrarni in 29,2 % v velikih in malih vodnih elektrarna h. Predvidevam, da so tudi daties ta razmerja enaka, le da polovico elektrike iz krskc elektrarne dobi HrvaŠka, mi pa je približno 6% Se uvozimo. V takšni situaciji pa delež elektrike iz termo elektrarn ni M.S ampak 39.-1 %. Med termo elektrarnami ima daleč' največjo proizvodnjo TE Šoštanj s paniinii koili na velenjski lignit, zato računajmo, kot daje vsa elektrika termoelektrarn pridobljena v 11-S. Zaradi urejenega od-praševaoja in odstranjevanja žvepla iz dimnili plinov je kWh elektrike iz TliS okolju bolj prijazna kot elektrika iz manjSih termoelekirarn. ki so se EN SVET, brezplačno energetsko svetovanje ! Energetska svetovalna pisarna 'Šaleška 19 a^ Velenje I Informacije: Tone Juršnik, en. svet 041 250 577 ali 587 06 08, Robert âpegel, en. svet. 041 232176 Spletna strar»; ensvet-velenj8.si brez temeljitega čiščenja dimnih plinov. Izjačun pt>sledii: uporabe toplotnih črpalk je narejen pil podatkih enoletne proizvodnje električne in toplotne energije, merjene na pragu ITS- Pri tej pmizvoditji jebila porabljena določena kí>Iičína lig-nha z ztiant) elemeiuamo sestavo in zato so znani Slika 1 : Emisije C02 (g/kWh) 300 250 200 150 100 50 287 196 nizko temperaturni kotel na Kurilno Oljô kotel na zemeljski plin, kondenzacijski tudi prtKlukli zgorevanja.Ti podatki so vzeli iz Letnega poročila Trš za leii) 2000 iu naKi zaradi primerjave le preračunani na kWli tako kot, da je v vsaki kWh elektrike porabljene v Sloveniji 39,3 odstotni delc:^, elckirikc Iz TI S. Upoštevali smo tudi, da tpalnem zgorevanju 3,153 kg CX)2- /gornja kurilna vrednost kurilnega (»Ija je 12,61 kWh/kg, to pomeni, da dobimo pri popolnem zgorevanju 0,250 kg (X)2 na kWh- Vsa toplota, ki je nastala pri pt^polnem zgorevanju pa se ne prenese na vodo. Zaradi izgub v kurilni napravi je toplote manj iii zato odpade na cmuo (kWh) večja količina dimnih plinov. Pri dobnili, nizko lemperaturnih oljiiili koilili laliko ra-čuTtamo z izkoristkom kiJtla X7 % in dobimo končno vrednost 0.2i^7 kg CX)2 na kWh v kotlu segrete vode. Analogno naredimo izračun tudi za količino S02 pri kurilttem olju in pri kotlu na zemeljski plin. Pri kotlu na zemeljski plin jc upoSievan iz-k(»ristek 95 % in zgornja kurilna vrednost 10.6 kWh/m3. Deleži ogljikovega monoksida CO in dušikovih oksidov N()x so odvisni od kvalitete in temperature zgorevanja. Ne moremo jih izračunati, lahko pa jih izmerimo. So pa ktiličine navzgi>r omejene s predpisi, zalo so na sMki 2 prikaza tie največje« predpisi dovoljene vrednosti in vrednosti, ki so izmerjene pri sodobnih kurilnih napravah. Pri zemeljskem plinu vidimo, da so dejanske vrednosti, ki so izmerjene pri kondenzacijskih napravah. precej manjše tako pri dušikovih oksidih, kot pri ogljikovem monoksidu, od di>pustnih. Du^iko vih oksidov je celo tiiauj kot pri toplotni črpalki, žvepla pa pri plinu sploh ni. Toplotna črpalka torej prispeva v ozračje približno dva krat manjšo količino ogljikovega dioksida kot koiel na olje iu 32 % manj kot koiel na zemeljski plin. vendar je njena toplota obremenjena tudi z ^.veplovim dioksidom, ki ga pri up{)rabi zemeljskega plina nI in z večjo količino dušikovih oksidov. Ktjličinc t)gIiikovega monoksida (XD in dušikovih (ïksidov KOx, ki so odvisne od popolnosti zgorevanja, niso pri kurilnih napravah na zemeljski plin nič večje od tisiih . ki nastanejo pri uporabi električne energije za delovanje to p 1< u ne črpalke. Uporaba ti)ploine črpalke torej ni nič bolj ekološka, kot uporaba zemeljskega plina. ■ A. Juršnikj en, svet 9 ponudb za obnovo doma kulture V četrtek so javno odprli ponudbe gradbenih podjetij za obnovo notranjosti velenjskega doma kulture - Začela naj bi se septembra, verjetno pa v njem prireditev ne bo celo sezono Veleřye • Pred letJnom dni so v pn)si{>riti MO Velenje Javno odprli prmudbe jzrajhenih pojjciij, id so prispele na razpis za obnov(î velenjskega Uoma kuliurc. Vlado Vrbič« direktor Knjižnice Velei\je. največje^ javnega /avoda i/ po-dn>ćja kulture v mestu, je vodil posiopoL Mi smo ga dan kasneje povabili na klepet» saj nas je zanimalo tudi, kako bodo na področju prireditev, ki se med letom odvijajo v domu kuliure, i/peljali sezono 2005/20^6. K Direktor Knjižnice Velenje Vfado Vrbič: "Abonmaji bodo, ce bodof drugačni kot ladnja leta, saj bomo brez velike dvorane." -Ob javnem odpiranju ponudb so bili nav/oći skoraj vsi ponudniki. Prispe 11> je 9 ponudb. Pet jih jc bilo celotno ol')novo, ostale pa po posamičnih sklopih, saj smo v ra/pisu opredelili obnovo v štirih sklopih.« h) kako bo posiopek izbire i/vajalca tekel dalje? »Računamo, da moramo izvajalca izbrali v enem mesecu. Mislim, da bo kakšen dan prej, lakoj po podpisu pogodbe pa naj bi dela stekla. Začetek del se lahko premakne le, će bi prišlo do pritoi^b listih, ki ne bodo i/brani na ra/pisu.« Kot smo že poročali, druga laza obnova velenjskega doma kulture predvideva popolno obnovo notranjosii stavbe. »Medtem» ko bo obnova potekala, v domu kulture ne bo mogoče pripravljati prireditev. Računamo, da bi naj bila obnova končana v roku pol leta. kar je 1X0 delovnih dni. Upam, da nam bo uspelo in da bi nai bila pozno spty-mladi obnova končana. Računamo pa. da bomo i/^ubili kar celo sezono.« To pa seveda pomeni tudi precej manj prireditev čez zimo in spomladi. ^Abonmajev, kol smo jih pripravljali zadnja leta, zagotovo ne bo. Razmišljamo, da bi ga objavili v skrčeni obliki, ponudili pa bi predvsem monodrame in podobno. Del prireditev bomo pripravljali v drugih prostorih v mestu. prav pa nam bo prišla nova dvorana v centru Nova, nad novo knjižnico^ Kot ka/e. bo prav knjižnica Velenje upravljala s lo novo dvorano, k) zaenkrat še ni odprla svojih vrat. Ker je več-namenskfei pa v njej ne bodo pripravljali le kulturnih diipoiresne zaščite mo ramo poglobiti tentelje. zato ho dvorana skoraj za I meter višja. To bo omogočalo postavitev odra. ki ga doslej ni imela. Do nje bo vodil poseben vhod skozi prostor, kjer je sedaj Stiskama. V mali dvorani naj bi tekle predvsem dejavnosti i/ področja amaterske kulturne dejavnosti« Dom kulture ne bo nov kino Na vprašanje, ali bo po obnovi doma kulture mogoče v njem po» gledali kakšen lllin, saj vemo, da je meslo sredi leta i7gubilo edini kint), Vrbič odgovaija: »Vedeti moramo, da predvajanje filmov danes zahteva posebno lehnikt). Teh bodo prišle do nas, pa bo minilo le nekaj Ici. Dom kulture pa nikoli ne bo kino v klasičnem smislu. V njem bomo vneli le kinotečm) produkcijo za boij zahtevno publiko.« Druga faza obnove doma kulture je razdeljena na 4 sklope; prvi sklop so gradbene konstrukcije in obrtniška dela, drugi sklop predstavlja nova tehnologija (zavese. scenska tehnika), treiji sklop je avdio tehnika, četrti pa noiranja oprema. Obnovo financirata MO Velenje, ki bo prispevala ter ministrstvo za kulturo RS z 20% deležem. Druga faza obnove naj bi bila vredna 600 milijonov tolarjev, sredstva pa so že zagoiovoljena. Vse od odprtja večjih obnovitvenih del v velenjskem domu kulture ni bilo. kar pomeni, da je bil dobro grajen, da pa je tudi arhitektura odlična, pove podatek, da je uvrščen med 50 najpomembnejših slovenskih objektov obdtv bja moderne. ■ Bojana Špegel Skulptura za ponos in okras Na Ljubnem ob Sa\inji so minuli peiek, 29. julija, odkrili varjeno skulptun» »Samospoštovanje»', ki jo je izdelal AJojz Jerčič. S tem lepim kulturnim dogodkom so na Ljubnem pričeli z različnimi prireditvami ob občinskem prazniku, kijih bodo sklenili z znameni tim flosarskim balom. Priložnostno slavje so popestrili člani /gornje-sa-vinjske godbe na pihala, prisotnim pa je dobrodošlico zaželel direktor delniške družbe Kovinska industrija KLS Ljuhntï Bogomir Strašek. »Verjamemo, daje »samospoštovanje* eden od lemeljev kulture človeka in osnove za napredek. Plastika, ki krasi pročelje naše družbe, jc naš ponos in okras,« je poudaril direktor Strašek In predal besedo Rajku Pinterju, predsedniku organizacijskega odbora Hosarskega bala.Očilno jckol ravnatelj 0!s Ljubno tudi dober poznavalec likovne umetnosti. Med drugim je povedal: hDogodck je toliko pomembnejši, ker se v širšem slovenskem prostoru vse redkeje do-gaja. ko domače okolje da priložnost svo jemu rojaku - umetniku, da izdela tako ratv numentalno delo, kot je plastika Alojza Jer-čiča, ki jo je poimenoval »Samospoštovanje", Zavedali se moramo, da je Alojz Jerčič eden najbolj izvirnih in pomembnih umetni-na svetu danes. Njegova senzibilnost in lllozofske ideje izvirajo iz Slovenije, obliko vale so se na Japonskem, dozorele pa so zo-pel v okolju, v katerem je umetnik preživel zadnja leta. Njegova zadnja dela - tako tudi iil^v./ ' plastika, ki stoji pred nami - so bolj abstraktna. Sestavljena so iz več deli>v, niso več masivna, ampak bolj linearna, z mehkimi krivinami in spremenljiva glede na kombinacijo delov. Iz katerih so sestavljena. V pomembnem delu plastike lahko uzrcmr tudi lega, da bi bila brez niegovega boja slovenska nicja danes nekje na Trojanah,s.« je poudaril Rajko Pinter. Županja J.jubnega Anka Rakun in direktor Strašek sta naio odkrila okrog pet metrov visoko plastiko. /upanja pa je koleklivu iskTcno čestitala /2 takšno pridi)biiev, »Mislim, da si tako uspešen, karvzxírčno uspešen kolektiv KLS Ljubno, takšno skulpturo tudi zares zaslužuje poudarila. In kaj je povedal umetnik? Pravzaprav ničesar. Le zaplesal je pod vročim soncem, pod iskrečo se skulpturo, ki je nastajala ob trdni podpori vodsiva KLS. 'lako nepredvidljiv, nenazadnje iskriv je (a človek. ■ HinkoJerčic Županja Anka Rakun, direktor Bogomir Strašek in kipar Alojz JerČie z besedami ovešene nebo (o razlUnih »pisavah«) i^ča.v/i kf/ifianc sio/vj vsak i/opnsif//k jmeče po branju, pa mj b() i)erii)dika. lefmhvje a/1 morda kuj zahlewejšcita. Vsak Una Hvoje priljubljeno črivo i u se preko nje%a ukvarja s pisarrje/n /lekoga Jruiiega^ 7m razliku od preteklih fH)ki{j imam tem leios nekaj leza v, řiiseni se padel v počilniško hnuijc, pa w/idar îo řta /tek fiačiu kompenziram z lastnim pisanjem. Konec koncev jc dohn\ če i/ vâ^ sili prisiljen napisali kaj iaksne^^a. kar dokazuje funkcionalno in razmišijujočo pismenost. Pa naj bo f>eia kolona, inovativna dopust-niika razglednica ali doiier SMS. 01) letu /ni najprej pade na /nisel lastno pisanje in sa/nokritiàiosi ko-lum/iistlke. Judi kreativ/io pisanje na/ureč vseprefX>fiasio raz\-odeniin preide v ohrtni.srvo. Se\'eda. dobro je znati kaj lejHj napisali: do^iýa se celo, da se nekateri ljudje pisno wliko bolje izrazijo, kot govorip ali ruz^labljt^o. Pisni, kriličniin analiňčni diskur: postaja danes vse bolj po/nenéen ntdi v bumanlstič/n znanosti in /le .samo períodkvem ti-.^u. Sodobne lunnanistiêne .šole so ga upravičeno in praktiàw povsem izenačile z verbalni/n in retoricn/m disknrzom. z živo besedo, 7mU) se mi zdi loHko bolj boleče, da premnogi redni /fisci, v javnost, lokalno ali šlrse. .f svojim besedova/ije/n razdajt^o sv<^ ptn-prečen domet. ali pa v svojih prisf/evkih vsaj zaidejo na raven vsakdanjih kavarniških debat, nastewnja, povzemanja... To se do^i^a praktično vse/n, tudi tisti/n, ki jim je pisanje />okiic ali vsaj lu)bt. Nekoč še tako dobm brane kolumne in že skoraj eseji Crn kovica, Makarovii'eve, lha/ta In .ie koga (da ome//im sa/no /neni najljul)sej. so se v tisrednji kulturni in novinarski periodiki razblinile, zožile jxtglede. kar le dokazuje, da je taksno pi.'ianje zahtev/ui i/i občullj/va reč\ In če ix)gledat/}o s časovne d iskiuce na "iabarsko" h/htmno s "sosednje" strani, je ekipa piscev doživela kar velike sprenie/iibe. Rdeàf nit vlečejo dohri. prvfesio-nahii so preži\eh... In če se slednjič recimo a stavi/n še pri v.'iepovsođ jHwtf/î gospodični Mí^i Mavec, ki ob ftoplavi njenih kolu/nen v ruz-ličnili tiskanih /nedijih pogosto brca v lemo ali mlati pravio slamo, je jasno, da je prt/ble/n zaznawn inrvsod, /ui vseh ravneh in v vseh medi' jih. Pa .sem skoraj prepričan, da je nx i/no enkrat mesečno .yH>sobna t/apisati kaj zelo dobrega... In konec konivv. hvala boiiU (kah)dolso da je v Na.sem času /nalce več kolumnistov. da lahko Mmode) zrnje in Ij/dko. Pri vsem skupaj fHi se mi zdi potnembno to. da mom fiisecsa/n začutiti, kdaj najH.^ dober prispevek in kdaj seje panietno umak/fiii; nxi/no ko v nje/n ni )'eč prave i.<:krivasti. Razveseljivo je. da so zajHsi različni, da zna večina ljudi, s katerimi se da vsakdanje ko/nunidrati. veliko povedati tudi z lastnimi bese-da/nI in pisanjem Zdrava k/nečka pamet, dober pregovor, lahko i/tarsikdaj ponudita več. kot še tako briljantno napisan esej ali ko-htmna. Kot naj.ítniki .s/no se navdu.sevali nad zapisanimi modrrva Poktf-ninska družba in kar nasmejal sem se. kako .wraz/nerno /ualo se/u privarčeval za polcojnino in se se enkrat za///islil ob te/n. kako raz-fične so lahko pisave in predvse/u okusi za dobro besedo. ■ Ma^ažŠalej Alojz jerčič se je rodil /9. /^A' tui .Hud kot peti od šestih oirok v de-layvkf druži/if kovača Ludvika Jerčiča. Po //edokouča/U osnovni .koli se je vpisal v rudarsko šolo v Vek/iju. a v ja/ui ni vzdržal. Vrnil se je uwd Hs'arje /ta Muti in ta/u začel zbirati raziičue kose stalje/ie^a železa, nato pa jih začel oblikovati .še s po/nočjovarje/ija. t^ia l06Hjeimel prvi razstavi/m Muli in v iošU3/}ju. Leta 1971 je odšel na delo v iS'emčijOs v mestih Heiiigei/haus in lluj^en pa je kur nekaj s^ečjih skulptur, ki krasijo javne objemk le (f(i/una-zija, kuliurm' do/n. raz/ze//r//ieK/nalu se je vrnil, dobil delo v Gorenju in ub delu ustvaril nekaj večjih del (masivni podobi kovača in livarja stojita /ned tovanriškimi haf a/ni bivšega podjetja (hre/ije Mula, v Vele//ju /;u .stoji \ečja podoba pohorskega heroju Alfonza àirhaj Nato je sledilo obdfh bje !S let. kijih Je p/fživel na Japonskem in tam ustvaril nad ^(H} del. K'-liko je Jav/ul/ del. ki krasijo poslovne in druge objekte Osa ki, Kvoiu. Hi' r(^i//ii in drugod. Nujpomemb/iejša je sh/l/H ura ob vhodu v c\'ei lični park vrt/lic v Ibarakiju. ki so ga odprli ob prisoi/io.sti \vč predstav/zikov vlade sa-nu>stoj/ie .Slovenije^ Po vrnitvi v Sloiv//ijo se je nastanil v JJub/ie/n ob .Savinji, kjer je izdelal za /taročnika KLS i^ub/ut 5 metrov visoko skulpturo Sa/uo.spit.^to\Hj/}Je. Delo Je nastajala več kot dve. leti. ■ 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Marsikaj pregori VsHka stvar kdaj pr«jiori. Tako jc /.adnjič pregorela /arnica na aviamobilu novinarke Bojaiif? Špegil, Ker seje lo /grxJilo na parkirišču pred radiem. je bila prepričana, da bo /adevi kos kak tclmik. Pa ji ni bil, čeprav sta lakoj na kraj dogodka prihitela kar dva: Marjan Siapnik in Dragan B^rkenjačevič, irciji, Jani Bm, se je pojavil poicm, ko je bila stvar že končana. Koliko jc pcv tek / vame ra/dalje opazoval ze prej, ni znano, izkazalo pa se je. da ludi pri takih rečeh velja nauk: I.c čevlje p<.)pravija (sodi) naj kopilar! Operacija je uspela sele, ko se je i/ bližnje avto trgo- vine kol rCs^itelj pojavil prodajalec osebno. Prejšnji leden smo imeli na malih oglasili »praktikaniko«. Na pomoč, da zapolni dopustni-škevr/eli. je vskočila upokojenka Marinka Zapu-Uk. Nekdanje sodelavce, je t>bdarila /. lončkom borovnic, ki jih je prejšnje popoldne nabrala sama. Bili smo jo veseli, Pa ne /aradi borovnic, čeprav so ludi te teknile. V teh dneh pa se v obeh uredništvih dogaja »izmena«. lini na, drugi iz počitnic. Samo še mesec in spet bomo vsi zbrani vzdihovali, kako čas hitro leče. ■ Ena novinarka in dva tehnika. Žarnica pa fuč. ••• na krotko ••• TABU Pevka skupineTabti sd poleg petja ukvarja tudi z dizajniranjem oblačil. Jeseni naj bi začela promovirati svojo blagovno znamko oblačil, ki bodo bržkone precej nekonvencionalna. SASHA Saša Dragaš - Sasha. po svoji največji uspešnici znan tudi kot Sala Vrtnar, se spet vrača na glasbeno sceno. Nova skladba je že pripravljena. končuje pa tudi video-spot SELECT Vfoče je - tak je naslov nove skladbe velenjske skupine Select, Pesem je delo ameriškega producenta Menacea, besedilo pa so napisale Se-lectice. Za novo skladbo bodo t režfseriem Mitjem Okornom konec avgusta posnele videospot JAN PLESTENJAK Uspešnica Lotita Jana Ple-stemaka je izšla tudi v Srbiji in Crm Gori. Sprva naj bi plošča izšla pri znani založbi City Records, na koncti pa se je Jan odločil za nekoliko manj znanega menedžerja, FESTIVALI Za 13. in 14. avgusta napovedan! festival Rock in Izola so morali žal odpovedati. Vzrok za odpoved je finančne narave, Eminem se ne bo upokojil! Govorice, da se najpopularnejši raper tega trenutka umika s sccne, je sprožil rumeni časopis Detrioi i/ilminemwega rodnega kraja. V tabloidu je pisalo, da naj bi se raper posvetil producentskému delu, skladanju /.a druge avK^rje in mecenslvu, ^e posebej pa so poudarili, da so I-minemovi nastopi v okviru njegove turneje, ki poteka /daj. tudi njegovi zadnji. Eminem pa je na koncertu v Washingtonu publiko nagovoril: "Koliko vas bere tabloide? Spet so napisali veliko neumnosti o tem, da grem v pokoj." Publika je njegovt) izjavo pozdravila / močnim aplavzom- Karma v Evropi v leb dneh so bili v evropski eter poslani irije remixi angleškega sing la skupine Karma Every Time You Live*' S pes-mijiï se je skupina že predstavila v Italiji, na Češkem, Slovaškem, v Franciji, Finskem, Romuniji in na Danskem. Enega od remixovje pripravila ekipa, ki sloji za svetovno priznanimi Cm> ovc Coverage, skladba »lîvcry lime You Live« se je prejšnji teden že na^la na .16. mestu German DJ Playlisi TOP 100, napredovala pa je tudi na lestvici Ger-man DJ CTiarts TOP 200. Podil-tki, ki kažejo, da se želi Karma resnično predstavili širSemu evropskemu trgu in da ji lo zaenkrat uspeva. tantko postavilo v središče pozornosti in medijskega zanimanja. P{>leg tega pa je Manca s skladbž-gani«. Manca Spik ne toči solz z neba Največje presenečenje letošnjega festivala MMS je bila Manca Špik, ki je osvojila odlično trelje mesto, občinstvo v avditoriju pa jo je nagradilo z drugim mestom. To je mlado debi- <>odcc. Uspeh na letošnjih 'Melodijah morja in sonca' je tako za mlado izvajalko kot avtorja njenih pesmi zagotovo lepa vzpodbuda za naprej, saj Raav že napoveduje predstavitev novih skladb. Zagotovo pa lahko Manco v prihodnosti pričakujemo še na katerem izmed odmevnih slovenskih festivalov. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tivakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. TOŠE PROESKI • Ko ti to grize obraze 2. TEXAS-Gateway S.JOANAZÍMMERIBelieve Tokrat ]$ največ glasov pobral popularni makedonski pevec Toš8 Proeski, ki js v zadnjem času vse bolj popularen tudi v Slovani)!. Srca slovenske publike jeosvojils skladbanii s svojega četrtega albuma, §e posebej s skladbo, ki jo je zapel v duetu z Anjo Rupel. Trenutno je aktualen njegov najnovejši album Pratimte, s katerega je tudi tokratna zmagovalna popevka. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo, 31.7.2005: 1. MUDI PET£LIM: Mladi petelini 2.VIHARI\IIK:Zgodbaovihamiku 3. VAGABUNDI Francka 4. EKARTNaša Minka 5. ALPSKI KVINTIT Moja Midia Predlogizdnedeljo,?. 8.20DB 1. BISTRIŠKI ODMEV; Ts piava stvar 2. POLKA PUNCE: Fenta sem ujela 3. PTUJSKIH 5: Od biieja 4. SLOVENSKI EXPRES: Štajerci 5. SLOVENSKI ZVOKI: Samo 8 leboj ■ WUíGrabner « ^^m m ^J VRTIUAK 4. avgust 2005 Boris Brinovšek, vodja velenjske gasilske poklicne ^ enote» je te dni večkrat zamišljen. Bodo končno uspeli ujeti piromana, ki požiga po mestu? Gasilci imajo letos prav zaradi njega vroče poletje in ve* liko več dela kot sicer. Sicer pa piromani v Veienju niso od včeraj. Ko je mesto rastlo in se razvijalo, v sedemdesetih letih, je v Stari vasi prav tako zelo pogosto gorelo. Požigi so bili namerni. Piroman pa nikoli razkrit. Zato so takrat domačini govorili, da Velenje »raste na požarih in faušiji«. Le kaj vodi k nerazumljivim dejanjem piromana novega tisočletja? Ivan Urbane je zdravnik, ki je v šoštanjskem občinskem svetu do novih lokalnih volitev nadomestil svetnika, ki mu je prenehal mandat. Za zdaj je imel srečo. Udeležil se je le ene seje, potem pa se je, kar se politike tiče, lahko odpravil na počitnice. Tako kot svetnica Erna Obšeteter, ki ji kot šolnid počitnice - in to podaljšanje ' pripadajo po šolskem koledarju. Kaj neki počne Alimpie Košaikoski, Šoštanjčan, ki ima rad mesto, turizem in šport? Pomagati poriva voz po ulicah mesta. Dobesedno. Sicer pa kot pomočnik trenerja Odbojkarskega kluba Šoštanj - Topolšica rine naprej predvsem domače odbojkarje. Kako očarati žensko^ ki vam ysiîii_ Po/abilc (la dra^a darila in nakit. Po mnenju znaistvenikov hosie žensko najlažje očarali / dobro hrano in pijačo. [•'kipa /nansivenikov iz londonskega Uni-versiiy Colkgoa je ra/vila poscbuo male-nialičiK) formulo in osvajanje opisala kal skupek iger za iskanje najboljsejia tiaćina, kako očarali žensko. Njihovi izsledki so pokazali, da naj bi drago darilo pokazak), da ima moški z žensko resne namene, pri rem pa se mora pazili na lako :menovane lovke na denar, ki ga bodo zapustile, ko bodo od njega dobile vse, kar si želijo. Po besedah Peira Sozouja Iz omenjene univer/c bodo moiki ženski le redko podarili nekaj dragocenega, čc zanjo niso dolgoročno zalnieresirani. Poceni darila pa ne navdušujejo deklet, je se dodal Sozou. Cc pa bo njoški ponudil drago darilo brez prave vrednosti, kol je na primer večerja ali kane za v gkdalii>če. ne bo ničesar l/^bil v ptímeru. da ćobi košarico. Saj, če n^oski ženski ni privlačen in zanimiv, najvcïjeinejc ludi ne bo sprejela njegovega povabila, so « razkrili znansiwniki. Ti trdijo, da je dan)vanie del osvajanja pri Ijudeli in nekalerili vreiah živali, s katerimi želi samec narediti dober vlis na samico. Sicer je i/redno pomembna fi-ziCTia privlačnost, a darovanje pomaga. Daljše življenje z večjim oprsjem ?^enske, ki im<\io veliko oprsje in široke boke. živ^o dîje od žensk, ki so bolj suhe, je pokazala raziskava danskih znansivenikov. Raziskovalci so odkrili, da na daljše življenje vpliva masino ikivo. ki ga imajo na bokih in oprsju, saj to vsebuje naravno dezii^fekcijsko sredsivo adiponeklin, ki preprečuje zamašilev žil. Dokazali so, da imi^o ženske z več mastnega ikiva in širsinii boki kar 87 odstotkov V Franciji je Icios sicer leto Brazilije, a Pariiajiom se /^lo še ni ireba (odpravili na prelepe brazilske plaže več I i soč kilometrov daleč. Meslne oblasti so na obrežja Sene pripeljale kar L50n ton peska in pričarale so dva kilomeira "brazilske" plaže. Parižani, več možnosli. da živijo dlje. Poleg tega imajo 86 odstotkov manj možnosti, da bodo imele ležave s srcem, V lokialni raziskavi je sodelovalo iri lisoč žensk in moških. siarih od 35 do 65 let. Raziskava, ki so jo izvedli pred lo. je pokazala ludi, da iiuajo moški in ženske z ozkimi boki več HK^žnosii, da zbolijo za sladkorno boleznijo, imajo visok pritisk in bolezni povezane z žolčem. Plaža na obrežju Sene že petič v Parizu so 21. julija na obrežju Sene spel odprii pariško plažo, ki bo še popestrila dogajanje v /e lako dogodkov polnem velemestu. turisti ijî vsi drugi, ki jim Je prevroče iu jih pot zanese k Seni, se lahko odpočijejo v visečih mrežah in ležalnikih pod čisto pravimi palmami Ipanema. Maracana in Copacabana so lelos poimenovali dele plaže, da hi se obiskovalci vsaj malo počuiili kot v Riu de Janeiru- Odprijc "Paris Plage" je pospremil nastop brazilskih plesalcev sambe, plaža pa bo odprla do 21. avgusta. Številni Parižani, "domorodci". nad plažo niso preveč navdušeni Negodujej:javil eden od obiskovalcev. Letos so Pariz že v dru^zi polovici junija zajele izredno >1soke temperature, ki so se povzpele prek 35 siopjnj Celzija. Plažo so v rranc<^skem glavnem mestu le-i.os pripravili že pelič, Na podobnih mestnih plažah so v preteklili letih lahko uživali tudi meščani Tokia, Berlina, Rima. Bruslja in Amsterdama. Mačke ne marajo sladkega /a razliko od skoraj vseh drugih sesalcev se mačke ne odzovejo, če jih poskusas privabili z mamljivimi sladkarijami. llazlog z.a to je v njiho\ni genih, je ugotovila ekipa strokovnjakov na amerli^kem inštitutu za raziskovanje čutil v Philadelphii. Domače mačke, tigri in gepardi namreč nimajo okušalnih brboncic /a sladkor in ogljikove hidrate, svojim potrebam po ka-Vmydh pa ugodijo izključno z mesom. Razlog za loje v njihovih genih, je ugotovila ekipa strokovnjakov aa ameriškem in-^lilutu za raziskovanje čutil v Philadelphii. Domače mačke, tigri in gepardi namreč nimajo okusalnih brbončic za sladkor in ogljikove hidrate, svojim potrebam po kalorijah pa ugodijo izključno z mesom. I fiiňnite Piromon Iz nekaterih zadnji primerov z našega območja jasno sledi, da nlm^yo prav tisti, ki menyo, da je piroman tisti, ki ljubi gašenje žeje s pivom. Hladen tuš Od danes daUe lahko marsikdo v \eleniski In soštaT\j-skl občini doživi pravi hladen taš. Zaradi vzdrz^varga ne bo dobave toplotne energije. Mocon je Za moža našega območja Jožeta Zagožna sicer pra-v^. da ni velik, je pa očitno močan. Le kako bi si sicer lahko zadnje časa naložil toliko različnih funkcij. Spremembe Včasih so nekateri že kar žaljivo govorili, daje dovolj, da zna nogometaš šteti do tri. Zd^ se lahko že $anii prepričamo to sploh ne drži več! Premiki Selitev sedeža mozirske zadruge v Goritji Crad različni ljudje različno ocenjujejo. Eni kot decentraliza-euo (tudi) Zgornje Savinjske doline, drugi kot selitev v novi center te doline. Nove na starem Novo velenjsko podjetje bo »izdelovalo« stari produkt. Tudi Iz tekstilne družbe Gruda Eura bo »prišel" VIP turnir. In ob kreaciji Gaber-skovih. Breizakonje v Slovenji vlada vse večje brezzakonje. Po statističnih podatkih je število sk]enj^ nih zakonskih zvez zadnja leta pri nas močno padlo. Pika v muzej Nekateri so bih presenečeni nad vestjo, da odhaja velenjska Hika v niuzej. L>a te priljubljene prireditve ne bi bilo več? Ne, le res odhaja z delom prireditev tudi v muzej. V Muzej premogovništva. Mrtvilo Ta teden, ko je »zamrlo« delo v Gorenju, Premogo>-niku In so na koleklivni dopust odšti še delavci iz nekaterih drugih večjih družb, je dodobra zamrlo tudi življe-r\je v Veiei^u. To je nov dokaz. da te n^večje firme 09-j^o utrip dolini. Dokaz Ce natančno pogledamo MERcAtor že ima Ero! 4. avgust 2005 iM^jias ZANIMIVO Nauk zgodbe: smeti mečite v koš! 11 Dijaki in študentje letos že četrtič čistijo Velenje z okolico - Projekt čiščenja predlagan za mednarodno tekmovanje - Prijav za delo vsako leto več Mc^ca Krajne VeCer. Mirne ulicev soju prižganih luci kličejo sprchajalcc, Jii si odpocijejo od naparnega delavnika in nič nenavadnega ni. če komu svež zrak lako korisii. da osiane zunaj malo dlje, morda ludi v noć. V Velenju kaj takšnega ni pripi^roćljivo počeli! Morda je bolje, da nc vemo. kaj točno se ponoči dogaja, dejstvo pa je, da zgodnja jutranja slik» mesia ni lopa. Plastične steklenicc. vrečke, ogorki cigaret, druge smeli, po novem pa tudi /a^^ganl smctnj'aki na poseben način pričajo o ljudeh, ki so avtorji takšnih umcl-nin. Odgovor na vprai^anje. kdo jc kriv, je /ii mnoge jasen že vnaprej: ndadi. Ti mladi vandali, ki nič ne mislijo, ki se jim vse zdi smešno, ki so preprosto mladi in /.ato brezgla^! Tudi mo/no. /\ vsi mladi niso takšni. Krepko preko 100 jih je ludi letos napisalo prošnje za počitniško delo. ki ga želijo opravljali v okviru Mestne občine Velenje, na področju čiščenja mesta. Njihova menlorica, Antonija /amuda, je povedala, da so prvo leto prejeli okoli prošenj, od lakrat pa povpraj^evanjo neprenehoma narašča: »Nihče več taoče delati v pisarni. vsi hočejo ven.« Navdušenju nad delom se ne gre čudili, saj verjetno drži, da so mladi v resnici pripravljeni delati, le naučili jih moramo in jih znati n\oiy virali. Antoniji /aniuda uspeva vsako lelo bolj. Kar pa ni nič presenetljivega, če upoštevamo, da je gospa vsako julru že ob štirih zjutraj v pisarni, da se nekaj čez pcio um sestane z dijaki in šludenli, se z njimi pogovori, jih pogosto tudi spremlja ob njihovem delu. jih usmerja in jim hkrati dopušča dovolj svobode. Kakšno uro po poldnevu, ko /.delom končujejo, se še enkrat dobijo v njeni pisarni in povedo, kako jim je šlo. »Vem, da marsikdo ne bi veriel. ampak ti mladi dostikrat tudi sami predlagajo, kaj bi še biJo treba počislhi in so res /elo delavni,« je povedala Zamuda. ljetos so s čiščenjem začeli 27. junija, le da tokrat v dveh skupinah po deset ali dvanajst mladih, F.no skupino vodi Antonija Zamuda, drugo pa tîjena pomočnica. Vsaka skupina tudi letos dela 14 dni. potem pa jo nasledi naslednja. Do 1. oklobra bo imelo priložnost za delo mnogo mladih, a Se vedno premalo. »Razmišljam že o tem, da nc bi več delali 14 dni, ampak le en leden, da bi jih lahko prišlo več na vrsto. Oe bi sc odločili za to, bi delali tudi ob boiah, ki bi jih z veseljem preživ- Tudi mtadi znajo pometati Mladi pravijo, da Je mentorica Antonija Zamuda -zaiion^ Ijala z njimi; je pa ludi res, da je en teden malo. Predvsem se pozna pri zaslužku,« je pripovedovala Zamuda. Zaenkrat sisiem ostaja takšen, kakršen je. In tudi mladi, ki čistijo mesto ostajajt> takšni, kakršni so. Veseli in zadovoljni z dch>m, ki ga opravljajo in ki se jim ni niti približno ne zdi sramotno. Vsako leto je več listih, ki že v prošnjif napišejo, da bi radi delali izključno na področju čiščenja mesta, saj se tam zabavajo, smejijo, dosti dobrega naredijo in i/ vsega potegnejo še nauk: mečite smeti v koše! Njihova »šcfica« jih i>čiino povsem razume: «Poskušamo združili korisino s prijetnim in skrbimo, da ne gre le za strogo garanje. V osmih urah si privoščijo tudi nekaj počitka, kar mladi sprejemajo čisto drugače, kot če bi jih obremenili s kakšnimi normami.« Ona že vc, saj se že nd začetka ukvarja s počitniškim čiščenjem mesta in dosega mnoga priznanja in pohvale. Projekt cisce-nja. o kaierem pišemo, je letos predlagan celo za mednarodno tekmovanje na Švedskem, kjer države članice livropske unije predstavljajo najboljše projekte za zaposlovanje otrok in mladine. Kako lepo. Antonija Zamuda s polno paro sodeluje s predsedniki krajevnih skupnosti in sprejema njihove predloge, lako da so mladi čistili žev Kimovem, v Vinski Gori. Pesju, mestni četrti Desni breg ... Povsod jili imajo-smeli. Mladi jih zberejo, izpraskajo iravo. pometejo, skratka p(v čistijo, nato pa njihova mentorica vzame telefon in pokliče podjeije, ki poskrbi, da se vreče umazanije odvažajo sproii. Torej je trud vandalov zaman! Čeprav vsako noč v/trajno uničujejo mesto, še živijo ljudje, ki jim za okolico ni vseeno. Ljudje, ki vstanejo zgodaj /juiraj predvsem zalo. da je mestih v času, ko se večina odpravlja v službo, že čisto. Ko bi le bili vsi takšni, ■ Sredi poletja kar 489 krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Velenje je lahko ponosna na svoje krvodajalce -Dvodnevna krvodajalska akcija dokazala, da smo v vrhu slovenskega krvodajalstva Bo/a rta Špegef Velenje - P štoru. Pavle medtem že leži, njegova kri pa leče v posebej pripravljene vreče. Občuick? »Počutim se dobro. Popoldne se bom držal bolj v senci, pa bo zagolovo ludi tokrat vse vredu,* mi še pove. preden se poslovim. Vesela sem, ker sem med krvodajalci videla tudi Leopold Avberšek mije dovotii, da sem ga 9premi}ala na ce« lotnS poti od dviga kartončka do darovanja krvi. Tu so mu iZ' meriii priiiskf izpoiniije tudi anketo. ved, predsednik OO Rdečega križa Velenje, nam je dan pred začetkom dvodnevne krvodajalske akcije povedal: W tej krvodajalski akciji v redni sezoni - to je namreč naša redna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani - pričakujemo 470 krvodajalcev. Kri je v teh dneh izjemno piUrebna, čeprav v poletnih mesecih ni toliko operacij kot med letom, vendar pa je zaradi prometa in turizma zelo veliko prometnih nesreč. Zalo so tudi poleti potrebe po krvi v našili bolnišnicah zelo velike.« in ni se znK)til, V sredo so našteli 219 krvodajalcev. v četrtek pa kar 2701 V letošnjem letu so na velenjskem Rdečem križu pripravili že 7 krvodajalskih akcij, pripravili jih bodo šc 5. Medved dodaja: »Z odzivom krvljni. Število krvodajalcev se v Šaleški dolini ne znižuje, je enako kot lani in predlani. Še vedno smo v samem vrhu v drŽavi, saj imamo nekaj več kol 11% krvodajalcev na število prebivalcev, slovensko pov- prečje pa je nekaj manj kot 5%.« Največ krvodajalskih akcij pripravijo v sodelovanju z Zavodc^m za transfuzijsko medicino iz Ljubljane. n so tudi najbolj usposobljeni za večje število krvodajalcev, V Ravnah pri Šoštanju pripravljajo akcijo za potrebe Mariborske bolnišnice, krvodajalce pa vozijo ludi v Splošni bolniJnici Celje in Slovenj Ciradec. »Počutim se odlično« v četrtek okoli 13. ure je vročina pritiskala kot nora. Jaz pa sem se odločila, da si ogledam, kako izgleda krvodajalska akcija. Tako kol vsi krv{)dajalci sem se najprej odpravila v pisarno, kjer so krviv dajalci dvignili svoj zdravstveni kartonček. Tu sem srečala rudarja Leopolda Avberška, ki se je strinjal, da si v njegovi družbi ogledam. kako teče posKjpek darovanja krvi. Povedal mije: »Krvodajalec sem že di)lgo, danes bom dap^-val kri tridesetič. Lahko vam povem. da se po tem, ko darujem kri, vedno dobro počutim. Kot bi Kri že teče v posebne vrečke. Kako pomembna tekočina je tOf se mnogi zavedo šeie, ko jo potrebujejo sami aii kdo od njihovih najbližjih. Zato je krvodajalstvo res pohvale vredno^ rola v krvi. 5»Ne sme ga imeti preveč in ne premalo. Poleg tega bom preverila krvnih skupino, saj bi se laiiko zgodilo, da bi morda imel napačne podaike v kartonu,* Kri je hitro odvzeta. Polde, kot ga kličejo sodelavci pa je že na poli v pisarno, kjer mu i/merijo krvni pritisk, izf^olnili pa mora tudi anketo. »Letos bom kri daroval tretjič, več pa ni priporočljivo,« mi pove med potjo. Medicinka ga, ko kar nekaj zelo mladih. Pravzaprav so v času mojega obiska prihajali na odvzem ljudje vseh starosti in obeh spolov. Pohvalno. In pomirjujoče. Še so ljudje, ki radi nesebično pomagajo. Občutek, ko sem zapuščala Dom učencev, je bil topel. Sploh, ko tne je Mojca Lorger iz velenjskega Rdečega križa se-/jianila s številom krvodajalcev, ki so si sredi poletja in dopustov vzeli čas in prišli daroval kri. ■ MALA ANKETA Mladi tudi letos z veseljem čistijo Velenje Zdi se. da so z vprašanjem čistega mesta zadnje čase zado voljni vsi. Ljudje se nc pritožujejo, turisti se ne pritožujejo, funkcionarji se ne pritožujejo, celo tisii» ki mesto čistijo, se ne pritožujejfi. No, le nekoliko se zgražajo nad tistimi vandaii, ki vsako noč tako vztrajno uničujejo mestno podobo, da pridnim dela res nikoli ne zmanjka. Tudi v letgoče imeli. Tudi zaradi lega se mi delo sploh nc zdi sramotno. Kt">nec koncev pa tako delamo za svoje mesto!« ■ M. Krajne 12 MED VAMI 4. avgust 2005 Na kraju dogodka Peti Small fest v dveh večerih obiskalo okrog 400 ljudi - Med enajstimi skupinami tudi Italijani Mojca Krajne_ Pri/.nani, Nisem zaprisežena punkerica, rockerica, pojma nimam o punk-mcku ali Illness popu, blucsu. meul se mi jc vedno zdel razbijanje, ampak late Small fesilak je popravil vtis. /avod za kuliuro Šoštanj jc v preteklem vikendu pripravil peiega po vrsii. iretjega v Šoštanju, i ni udi lok ral je trajal dva dni, kol vsak boljši fesiival. Njegov niimen skozi lela oslaja isti: po J pi rali drugaiino glasbo in neuveljavljenim skupinam nudili možnost nastopanja. Začelo se je, ko seje že temnilo. In čeprav je bil sprcliod do prizorišča ob jezeru grozljiv (mladi pivci v parku ne dajejo najboljšega občutka), je bilo na cilju vzdušje drugačno. Zapletlo pa seje pri mojem vstopu. »Opa. kdo pa sie?« Jah. iň} veste, za časopis delam in sem prišla malo pogledati.« Sumljiv pogled rcdaria, ki mi očitno ni veijeK meje presenetil. Prepricaua sem bila, da bom na prizorišču edina, ki ne bom imela izstopajoče frizure, edina, ki ne bom imela nevsakdanje obleke in da bom torej edina, za katero se bo brez dvoma reklo, daje prišla brez lastnih interesov. Pomola. Na prizorišču fcsiivala za mlade -po srcu-so se okrog odra zbirali mladi, malo manj mladi, starsi, olroci, elegantno oblečeni, nekaj listih »in pravih«, Spi^rlno pripravljeni in nasploh ljudje dobre volje. >Vsak večer se je zbralo okrog 200 ljudi,« jc povedal Kajeian Čop iz /avoda za kulturo Šoštanj, /[elje in ambicijc organizatorjev še vedno ostajajo do nekaj tisoč t>biskovalcev, kolikor bi jih prostor dejansko lahko sprejel, zavedajo pa se. da bi takšne številke zahtevale tudi drugačen pristop. Zaenkrat lorej ostajajo pri nekaj slo obiski^valcih. ki so tudi tokrat z veseljem prisluhnili enajstim skupinam. V petek so se predstavili Skink, Unpleased in Cestar blues irio iz Velenja, Sa-baium iz Maribora in April never to be seem iz Kranja, v sob(îio pa Šus in Vuk pni^icci iz Velenja. Pcosiiîg teens iz Slovenj Ciradca. Elodea iz Ajdovščine-Vrbnike, Curse of in- Na Small festu se imajo obiskovalci "noro dobre» stincl iz Maribora in gostje. Naughty v/hispcr iz Italije. Pci-kovo zabavo so zaključili nekaj pred drugo uro zjulnO v soboto. vsi, ki so kupili vstopnice pa so imeli tudi pravico do prenočitve v šotorih. I^Kilek jim je še kako koristil, saj so v soboto proti večeru na rokometnem igrišču začeli z obmetavanjem s smetanovúni tortami. »Obmetavanje je bilo zelo uspešno, zato bo zagotovo poslalo tradicionalno,« je povedal Cop, ki pravi, da seje na igrišču obmetavalo okrog 70 ljudi, zbralíí se jc prek<î 100 gledalcev, imeli pa so celo obisk iz Ćeške, tako da »je bil(5 obmetavanje mednarodno,« kolje dejal. Tislih tristo oz. štiristo smetanovih lorl, kolikor so jih zmetali drug v drugega, je bilo namenjenih sproščanju in zabavi- Nato pa spet Small fest. ludi v soboio je bilo zbranih okrog 200 navdušencev, ki se niso vdali pritiskom komaijev in music, ki kraljujejo v bližnjem jezeru, in so vztrajali skoraj do tretje ure. Poslušali so glasbo, ki resnično ni samo razbijanje in dretje, ampak vključuje tudi nekaj pomensko bogatih besedil. Pesem, na primer, v kateri so glasbeniki prepevali b... nc se sekirať je samo z ref-renom premagala nekatere predobro znane in prehudo slečene pevke slovenske glasbene scene. Če bi lorej obstajal še kakšen tak festival, bi se morda poneumljanje ljudi končalo, pa tudi stereotipi bi sc razblinili. Dobička od prireditve tudi letos ni bilo. Čeprav je vstopnina znašala 444 tolarjev za večer (lani je bila 333. prihodnje lelo pa že obljubljajo 555 tolarjev), Kajetan Čop pravi, da je zelo hvaležen ribiški koči, ribičem in vsem drugim, ki so jim pomagali. Logično, realna vrednost takšnega brnčena presega 444 loiaijev, tako da je pomoč še kako potrebna. Toda brez pestrosti ne gre-small festovci imajo pač še vedno radi razgibano življenje. In prav to jih dela posebne. ■ Mnenja in odmevi »Gospodarstveniki« in avtocesta Takšen je bil naslov v rubriki mnenja in odmevi aktivnega dopisnika te rubrike dr. Vladimira Koruna. Kar nekaj časa sem razmišljal aii b: odgovoril na tako nizkoten, veijctno s strani občinske oblasti tudi nagrajen dopis izpod peresa se nekaj let nazaj tudi mojega kolega dr. Vladimira Koruna. Vladimir je bil (in je počiti s programi in vizijami kot pa namernemu natolcevanju v časopisu. Veijctno dr. Kt>run ne pozna vseh ozadij in mu ne zamerim glede spreminjanja in zavajanja javnosti preko lega časopisa, kje in kdaj bn cesta. Upam in želim, da bo dr. Korun div bro prebral vsebino moje izjave v omenjenem članku, in se opraviči) za klevete. V kolikor je pričel sodelovati v politični gonji pr<ïti meni in iskati kandidata za župana, s katerim bo lahko sodeloval, je to že druga zgodba in ne pričakujem, da bo vsebino še enkrat prebral in se opravičil, ampak bo iskal stavke, iz katerih bi me bilo možno tožiti. Gonja proti meni se jo že začela, saj je zoper mene že sprožena ovadba s strani župana in to preko komisije, ki jo vodi g. Ktis na državnem nivoju. Pomagajo mi v podjelnišivu, saj me občina z dopisi naganja iz zemljišča, ki ni v občinski lasti. Stranki SDS so določili, da mora zapustiti prostore, ki niso v 100% občinski lasti in da se mora zapreti oziroma izpraznili gostinski lokal v Starem Velenju, v katerega ludi ni občina vložila nili tolarja. Verjein<î bo lokal oddan g. Ročniku, saj tudi KSC lastnik ni smel prodali komu drugemu kot tistemu, ki je všeč županu. A to je ž.e druga zgodba, ki ne spada v to vsebino. Bralci bodo prebrah in hitro ugtuo-vih. da je formalna izobrazba le orodje, ki ga lahka znaš uporabljali. Vem, da sem s tem zapisom odpri možnost napadanja, mogoče ludi namerno, da se bodo volilci lažje odločali. ■ Franc Sever Mestni odbor SDS Velenje ■V * * ★ ^ VSAKODNEVNO VARČEVANJE * EURO * :spm; * * * PAMETNI NAKUP SBidas/i 1409 zo kg SIT m BKOa 1500 ml za I Sir 57/ UUTOMSfiSKO 1000 ml mtomŽÁXimiPM IO/I lOOOg VOOKAiaCOCKTAŠ. 275ml zalS!T433r srr m SOK MutrmAŘWSKi 'PUBIJOSOL' i.500 ml zal SIT 113/ Str 169. RIN MAiJVE&JA ITAUUANSKJV VERI EUR IZOLA F^LJDA, 21 dvlovnl Ommt 0*^0 1 .J mmr^tom KFIAIM^ TXS Dqi_JNJpVO. âUCEVA B3 awewnl eaa: ^S^BCTpeneaeillelc-wefaœ* dMrovni Ommi fSO pan«ci«lj«lc-Ma N ISI IP DISKOMTOV Z VE6 KOT BOO RRODAUIMIMI MBVTI KON^ICe ^^ caomcA ovni om po I Jo Ic-^o boeo MGOTTQ Bvni ommz a-S po nodo I Jo le oo borCo o boco pon od oljolc-oo PONUDBA VELJA OD 04. DO 13. AVGUSTA 2005 4. avgust 2005 iM^jias MODROBIEM KRONIKA 13 Policijska pisarna se je prijela v policijski pisarni v Šoštanju se v času uradnih ur oglasijo v poprečju trije -Nekateri se pridejo le pogovarjat Milena Krstič • Planirtc Šoštanj • Policijsko pisarno v Soj^iaiiju so ljudje sprejeli /a svojo, sprejeli pa so tudi vodjo policijskega okoliša Zorana Stojka -Krmh. kije v obćini prisoicii pel dni v icdnu po sedem ur, čeprav ima v policijski pisarni vraia uradno odprta le ob sredah med 14. iji 17. un>. »V pisarno pridejo nekalen ludi /aio. Ua se s kom p<îgovaTjajo. Će je Cas Jim vedno prisluhnem, saj ljudje potrebujejo obcu-le k varnosti. Ne ^re pa 10 vedno. Poleg leh vp(h prečju ob uradnih urah beležimo še dva do iri obiske. Polovica leh srečanj je formalnih, takih, ko gre /.a obravnave do-^ndkov ali prijave kaznivih dejanj,* pravi. Pi^ listem, ko je bilo v zadn^iem leiu na območju Šoštanja zaznati porast kriminalitete, šlo je predvsem /a odvzeme motornih vozil, vlome v gostinske lokale in trgovine, so se zadeve po prijetju skupine osumljencev, izboljšale. Gre /a skupino treh, ki so jih policisti na podlagi doslej zbranih dokazov in izjav osumili storitve najmanj 20 kaznivih dejani. zadnjem ćasu Zoran Iz policistove betežke Živlienje piše Žalostne z^eodbc. A dvema lakima pričenjamo zapis Iz policistove beležke. 25. julija ob 2.^.40 so policisti posredovali na Šenreijevi v Velenju, kjer je sin prelepel očeta, /oper sina sledi obdolžilni predlog na sodišče. Tak^ne^a policisti pišejo tudi za tnamo, ki je 27. julija na Kardeljevem irgu v Velenju pretepala dveietno hči. l .e da bodo v tem primeru obvestili (ali pa so že) tudi Center za socialno delo. Istega dne je bilo na Prešernovi ukradeno moško gorsko kol5> znamke sprint, sive barve. Potem so se začeli vlomi v avtomobile, ki jim je skupen način, kako so neznanci prišli vanje. Razbili so steklo. V četrtek, 28. julija. sta bila laka dva vloma v Šale k u že zjutraj, ob 7.22. (z onega je vlimiilec odnesel avto radio, iz dnigega ni odnesel nič. Pri rondoju oh Kidričevi je/avrela kri. Možaka sla se slepla, posredovali so policisti, vendar se eden pod njiju tudi na njihovo prigovarjanje ni in nt unesel. Vzeli so ga s seboj in ga za dvanajst ur pridrâli. Na Selu so (takrat se) ue/Jianci ukradli 400.000 tolarjev vredno transportno lestev. A so imeli / njo veselje le en dan, potem soju. bila sta torej dva. policisti zasačili pri rezanju iestve, s čimer sta si želela očilno pripraviti material za prodajo. Ostanke lestve in kotno brusilko so jima zasegli. Istega dne, torej 29. julija, ob 22.sta dva pri objektu Nova vlamljala v osebni avto. pri lem pa bila zasačena. Mislila sta sicer, da bosta policistom ušla. a sta sezmotila. V sodelovanju z vodniki službenih psov soju prijeli v bližini Kopališke. Sumijo ju. da imata na vesti več vlomov v osebne avtomobile. V nedeljo, pol ure po pobiočl. je vinjen možak razgrajal v lokalu v Šaleku, a se je, ko so se prikazali možje postave, umiril V nedeljo, 31. julija, pa so policisti spet beležili vlom v avto. tokrat na )'o-ilovi. ■ Preizkušanje potrpežljivosti Clo\vkoya nemorala m mma majal Ne samo. da iMsiopoma uni-čujemo lasíen plwiet, da m'smo pozorm' do hUînjih, da nam ^re le za denar, da sosed krade ht jemlje soaedu, prijaielju ... Ne! Kol da lo ni dovolj» .se nekateri brez fezav odločijo, da bodo kradli tudi mrtvim. Pokopališče v Podkraju je prostor, za katerega pra\ mo. da je na-i/ieriie/i tmilku naših draph rajnih. Gre torej za ljudi, ki so .'iwjo ti-vijenjako pot ze končali, v njej ustvarili m^e zgodbe, za aaho tki pu^ tili fjndl, ki jim ni iveeno in p^jkojne tfogrešajo. Nedvomno je žalwt svojctrv in prijateljev razumljiva. Zato pu je se toliko manj razumljivo početje tistih divjakov in egoističnih trosikev nestrpnosti, ki se očitno načrtno odločijo, da bodo na sosednjem ^rohti it kradli kak' šno rožico, pa vazico, za šalo uničili spati. Morda tudi ne. Kakor koli: ukret>i so nujno potrebni. Sto^iio - Kravzo/' " PridejOf da se h imajo s kom pogovarjat" pa beležimo nekoliko več kršitev s področja javnega reda in miru» ki se dogaja v neposredni bližini nedavno odprtega kluba ljubiteljev malega nogometa in lokala ob njem, ljudi moti, ker ni rairu po 22. uri. Vsako prijavo skrbno preverimo, in če se izkaže za potrebno, tudi ukrepamo. A gre v teh primerih največkrat za glasno speljevanje z avtomobili in glasno pogovarjanje, tako da lakrat, ko pridemo na kraj, tam že nikogar več ni.« Dobro sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo. Vodja policijskega oklicisti so v razgovoru s prijaviteljem in ogledom ugolovili, da je neznanec odtujil menjalni denar, cigarete in kavo, lastniku pii povzjočil za natanko 197.240 lolaoev škode. Kdor čaka, dočaka Zgodba o jezu v Gaberkah dobiva epilog - Dela naj bi se začela v teh dneh Mojca Hrajnc Zdaj ga že poznate. Jez, o katerem smo lani pisali, da kljub opozorilom svojo podobo spreminja le na slabše, jc v porušenem stanju tudi letos, A se obetajo spremembe. Jez na Velunji, katerega stanja do nedavnega niso želeli komentirati. so bili na dopustu ali pa aiso imeli relevanltnh podatkov, je lansko poletje narasel hudournik dobesedno odnesel. Kljub strahu prebivalcev v ogrozetn hiši, ki so od vode na nekaterih mestih oddaljeni komaj kakšen meter, se sanacijska dela niso začela. Začela se niso niti ob mnogih klicih ogroženih na pristojno podjetje Na Nivoju obljubljajof da bodo s sanacijo jezu 2aěeU avgusta (tetos) niti ob posredovanju predsednika Krajevne skupnosti niti po našem pisanju. Da bo takoj, ko bo mogoče. jc bil večen odgovor delavcev iz Nivoja, ki so imeli z jezom opraviti le, ko so ga Iblogrartrali. Tudi mi smo ga - tudi tokrat. Kol je videli, zares ni skoraj nič novega. Očitno je le. da je nekaj- krat narasla Vclunja rečno strugo le še bolj načela, poglobila in da nevarno ogroža breg ob jezu. ki se ob večjemu nalivu dejansko lahko poruši. Nič novega ludi ni. da predsednik KiS Gaberke pravi, da bo še govoril z županom. Se pa nekaj novega dogaja v podjetju Nivo. Zdenko Zupančič iz ome- njenega podjetja je namreč povedal. daje pogodba za začetek del že pripravljena, da dela na tem jezu spadajo na prednostno listo in da čakajo le še na podpis iz strani Ministrstva za okolje in prostor. Po njihovih pričakovanjih naj bi ludi ta podpis prejeli v leh dneh, >»lako da načrtujemo, da bomo z deli zagotovo učnW v mesecu avgustu«, je povedal Zupančič. Po njegovih besedah, jih tokrat nič ne more ustavili. Četudi bi v teh 14 dneh večji naliv stanje na jezu še bolj spremenil, se bodo dela nadaljevala, »Jezu zdaj tako ali tako nI. je uničen in se kaj več i>d lega že ne more zgtv ditL res pa je v nevarnosti bližnja brezina, ki se lahko poruši. Vendar bomo. tudi. če se zgodi kaj lakšnega. z deli začeli.« je povedal Zupančič. Zdi se torej, da je vse urejeno. Dela se bodo začela, jez saniran, ljudje bodo rešeni in pravljica se bo srečno končala. Upajmo, ftllpam. da nas bo vreme počakalo in se ne bo v tem kratkem vmesnem obdobju zgodilo kaj nezaželenega,* je ziddju-čil Zdenko Zupančič. ■ Stresi štajerskih prvoligašev tmdaljeyatijtí s L sjrmti KtU seje sirinjal ludl gostujoči Irene r Slavisa Sloja novic, je njihovi visoki zmagi botroval spicl okoliščin, »Prepričan scini. čc bi domači končali tekmo i enajstimi igralci lako ko! mi. bi bil iz IO do konca negotov.« Velenjčani so namrcć ickmo končali / dvema izključenima igralcema, saj je sodnik žc v 27. minuli poslal v slačilnico vratarja Vcršov-nika. ki je v vratih zamenjal Ncmanjo Jo/Jća. Slednjemu je na sobotnem treningu poćiia narina kosi na lovi nogi inje lekmo spremljaj v mavcu, /a t o je moral trener Dra^o Kostajnšck iz igre potegnili t-d-nana SoUica, med vralnici pa je nameslo Dejana Veršovnika stopil mladinski vratar Slobodan Cosič. V 4.^. minuli so bili domači branilci spel prepočasni za gosîc. Po sodnikovi occni je Jeseničnik nepravilno zaustavil enega iznied gostujočih igralcev. Tudi njega je izključil, pokazal na belo točko in gostje so povedli 7.2:0, saj so potem, ko so tudi rudaijl imeli nekaj (poi)prilož-nosti, prvič zadeli ze v 16. minuti. Oslabljeni In raz(prc)lreseDÍ Veleni-ča ni v nadaljevanju seveda niso mogli več kljubovali razigranim gostom. ki so njihovo mrežo polnili kot za slavo. Po 2- krogu ostaja Rudar edino moštvo, ki še ni /:aireslo nasprotnikove mreže. Ibda kol je dejal eden izmed navijačev, prvenslvt) je dolgo in lakšne snwle, kol so jo imeli pred ta tekmo in med iyo, ne m{>-rejo imeli več. Zalo glave pokonci.* vos Trener Drago Hostajňéekje imet v nedeljo močno igratsko zasedbo tudi med gledaici: Poškodovana Nemanjo Jožica in Elvisa Muharemoviča, ki so mu prejšnji teden operirali ko-lenOf najboljšega strelca lanskega prvenstva v 2. iigi Mir-nesa Ibrahimoviéa (na sliki z leve), zbolelih Bdlja Borštnarja in Mateja Holenca ter Denisa Haiilovičaf kije tudi bil na operaciji koiena, (foto: vos) Zapisani v zgodovino nogometa Polovica igre le z devetimi igralci - Izredno slab rezultat (8:0) blizu rekordnega poraza -Nova preizkušnja že v soboto Oeprav je pretekli vikend Velenje po dveh Iclih spet gostilo prvoligašku tekmo, vzdušje na sladi-nnu ob jezeru ni bilo najbolj veselo. ffželeli smo ponoviti igro i/ Piuja. a nam to ni uspelo,« pravi Drago Kostajnšek. trener NK Rudar Velenje. Nesreča se je začela že v bolo. ko so vratarju in kapetanu Nemanji Joziču na nogo namey tili mavec in mu povedali, da bo moral počivali vsaj 14 dni. Kljub tej i^ubi so »knapi« začeli z dobro In zagreto igro, ki pa ni zadov lovala za zadetek. V 27. minuti jc bil izključen vratar Versovnik, ki je 7 roko posredoval zunaj kazenskega prosiora, v minuli pa še Damijan Jeseničnik. »Igrali v nepopolni postavi pniti tako dobri ekipi kol so Domžale, je tako težko, da res skoraj nimaš sans,« jc dejal Kostajnšek- Samo z devetimi igralci so domačini doživeli pravi polom. »Dejstvo je, da smo Imeli izredno smolo, vendar mislim, da igralcem ne moremo merili, saj so se borili in dali vse od sebe,« je dejal predsednik upravnega odbora Rudarja, Janko Liikrter. Lanski po d prva ki, Dom/ale, so namreč velenjsko mrežo zatresli kar osemkrat. »Včeraj ni bilo lepo bili navijač Rudarja, saj smo dosegli enega najslabših rezultatov na domačem igrišču,« priznava Lukner, ki pa je vseeno optimističen. Po njegovem so igralci v prvem kolu proli Dravi pokazali, da zjiajo igrati dobro, zalo je tudi prepri- čan, da bodo takšno igro pokazali ludl prihodnje. Podobnt) meni trener kluba: ^Pred nami je še 34 kmgíw, ko se bo še mnogo dogajalo. Upam, da nam bo v lem času uspelo ekipo skoncenirirati In da se napake, kot je bila ta. ne bodo več dogajale.« Vse res ni lako slabo. Zmagovalne Domžale so vseeno zaostale za rekordno zjnago OUnipije iz leta 1992, ko so Jadran l.amo premagali z 12:0. Po drugi strani pa so na nek način zadel ki gotovo zanimivejši ludi m navijače. »Želim si, da bi gledalci kljub temu, kar seje zgo dilo, prihajali tudi v prihodnje,* upa l.ukner. Ltdpo čaka nova preizkušnja že v soboto v Celju. Izidi 2. kroga lige Si.mobll Voda- fone in lestvica liidl: Rudar • Domžale 0:8(0:4) Bela krajina - Pfimorje 1:0(0:0) Beltinci: fVafta-CMC Publikum 2:1(i:1) Maribor Pivovarna bško- Anst Koper 1:2 (0:1) HIT Gorica-Drava 2:0(0:0) Lestvica: 1. Domele 6 2. HIT Gorica 6 3, Anet Koper 4 4. Nafta 3 5. Drava 3 6. Bela krajina 3 7. Primorje 1 8. Maribor Pivovarna La^o 1 9. CMC Publikum 1 10. Ruiar 0 Dečki in delciice elcipno peti Plavalni klub Velenje na državnem plavalnem prvenstvu uspešen - Konec tedna čakajo nastopi še kadete, mladince in člane Milena Krstič • Pianinc Ravne na Koroškem, 29. • 31. julya - Konec ledna, v petek, soboto in nedeljo, je na Ravnah na Koroi^kem potekalo državno prvenstvo v plavanju /Ji dečke in deklice. Nastopilo je 190 tekmovalcev iz slovenskih klubov, med njimi tudi pcinajsi plavalcev Plavalnega kJuba Velenje. ki so se znova - po nastopih mlajših dečkov in mlajših deklic teden dni pred tem - dobro odrezali. Lkipno so dosegli odlično 5. mesto, ptîsebej pa sla se pri deklicah izkazali Jana Koradej s štirimi osvojenimi medaljami (eno srebrno in iri bronaste) in Tamara Covejšek (ena srebrna in ena bronasta), Tina Meža \u Irena Juric, pri dečkih pa Marko Krstić. Jaka Corišek in Žiga Hudournik. Prvo mesto ekipno so osvojili plavalci ravenskega Fužinarja, Trenerka dečkov in deklic Vera Pandža je ptî končanem tekniíwanju povedala: »Zelo sem zadovoljna. Ilkipno peto mesto je za Plavalni klub Velenje izvrsten dosežek, ki veliko obeta tudi u naprej. Nekateri od teh tekmovalcev, ki so nastopili zdaj, bodo jeseni začeli trenirati In nastopati v kadetski konkurenci, z rezultati, ki jih dosegajo zdaj, pa veliko obetajo.« la k<^nec ledna državno prvenstvi) v Radovoljici čaka ^e kadete, mladince in člane, potem pa se bo tudi za plavalce končala letos precej dolga sezona. Rřzulíati (uvrščeni do \6. mesta): Ok'klici; • .5y, 10. I ma Meža J5: lUll múvlíiu: 2. Jana Koradej l:\4M. 7. Tamara Oovcjšek 1.20.94: 5« m pnM»: 2. Tamara Gov2.71: 4il0nim^no: 14. Na^itiaKostanlšsk 6:45.10: SUfHa 4 x KMhn prííslo: 6.4:4.^.16: MMî m prrwio: 3. l'amara G raU(5 1:2.^.21, 9. rina Meža 1:27.67. 12-Irena June 1: šlaída 4 x I«« ju mešano: 6, 5:24.55, Dečki - úiAtm 50 m: 6, Marko Ki siič 0:31.02:2110 m prsno: 11, /iga Hudcxu-nik.^K)5.l4,16. Borut Lamprel .'í:l2.&2: luo m hrbtno: 9. Jaka «oris^ck 1:13.4."^: 2011 in mťšano: 9, Marko Krstić 2:.^6.22. 15. Jaka GorISek 2:42M štaleia A x 200 m: 6. 9,48.S4, 5« m prsno: 13. Jasmin Ahnictovie 0:40.05, 16. Alen Bauk 0:4l.vi«: 12. /i^ Hudournik 20.12,17. 13, Borut l^mprei 20:32.33: šlafda 4x IDO m im'il Trimu i/Trebnjega. Prvič se med drugim odpravljajo na močan mednarodni turnir v Nemčijo, kjer bodo nastopili v konkurenci nemških prvoligašev Cîrosswalsladla, IISV ] lamburga. danske ekipe C/OCî C i udm e. š ved skeg a 1FK Skovde, ruskega moštva Dinamo Astrahan, švicarske ekipe Kadelten Schaffliausen in Concordie Delitzsch. Pred temo bodo gostje v Flen-sburgu, kjer bodit z drugo najboljšo ekipo nemške bundes-lige in danskim Cîudmejem odigrali otvoritveno tekjno sezone. Po p zagi)l(ivo prava poslaslica /a vse ljubitelje avlomobiliznia, saj jzre /a tradicionalno priredi-lev. ki ponavadi privabi vsaj 24 tisoč gledalcev. Kako tećcjo priprave na dirko, pa sia nam povedala dr. Andrej Blažič. predsednik organtzacuskega odbora 1er Dan) Bliizinèiê, pomočnik direktorja dirke. Najprej smo želeli izvedeli nekaj več o klubu. *Avla molo luring klub ima dolgoicino iradi-cijo, saj se v Velenju že već kol dve deseiteiji odvijajo dirko. Klub ima prosiore na Slarem jašku Premogovnika Velenje. Tam je ludi kari ing proga in prostori za Dani Bfažinčič: ^Letos bomo se zadnjic štartalS na Titovem trgu," dru/enjc članov kluba. Teh je trenutno okoli 7(1 V času priprav in same dirke nani bodo vsi pomagali. Tsinih preizkušenj na letošnjih 130 kiUv metrov hitrostnih preizkušenj.« nam pojasni Blažič- In doda. da pričakujejo okoli 100 posadk. Rell bo imel mednarodno udeležbo, saj ho tekma ločkovana za slovensko in hrvaško državno prvenstvo. Dani BlažinCič nam je povedal več o lekmi sami. »Start bo lelos /adfijič na 'i it do pretreni- Bostjan BuČ: »Vem, da bom v Hefsinkih dal vse od sebe. Rezultatov pa ne želim napovedovati." ranosti in do manjših zdravstvenih težav. Zalo nisem bil povsem prepričan vase do zadnjega tedna pred državnim prvenstvom. P(v tem pa sem opravil dva treninga, ki sla me spet popeljala do sami> zavesti. Lahko rečem, da sem bil že pred tekmovanjem v Mariboru trdno prepričan, da bom uspel, tn to sem s tem tekom tudi dokazal.« Rezultat, ki mu je dal vozovnico za Helsinke, ni Boštjanov najboljši rezultat. »To je najboljši rezultat, ki sem ga dosegel v Sloveniji, moj osebni rekord pa je 6 sekund boljši. Odtekel sem ga pred dvema letoma na atletskem mi-litigu vOstravi.« Športni poznavalci pravdo, da lahko Boštjan v iklsinkih veliko dosežji. Nas pa je zanimalo, kaj od svetovnega prvenstva pričakuje sam. «Pričakujejo ponavadi drugi več kol jaz sam. Dobro sem se pri- pravljal, resno treniral. Tako kot vsako leto, Morda sem letos pripravljen najbolje doslej. Svetovno prwnsrvo pa je le svetovno prvenstvo. Pri uspehu je prisotnih več dejavnikov, pripravljenost je Ic eden od njih. K dobremu uspehu veliko botruje tudi sreča. Boštjan že ve. da bo v I lelsinkc skupaj z atletsko reprezentanco potoval dan pred začetkom prvenstva, torej danes. »Vse di» odhoda se bom seveda pripravljal na prvenstvo. Ireniram včasih kar doma, v Misllnji, ali pa so pripeljem na trening v Velenje. Že vse od začetka kariere sem namreč Član velenjskega kluba, saj smo lakrai še živeli v Velenju. V Mislinju nimamo jezera, tečem po gozdu in lokalnih cestah. Zanimali so nas še začetki Bošt-janove atletske kariere. >»/ačel sem lela 1995. Tako kot vsi začel-nild sem prihajal na šiadion vsak drugi dan in delal predpisane splošne vaje. ki jih mora narediti vsak začetnik. Skozi iela treninga sem prišel do moje discipline, ti>-rej teka na 3000 metrov z zaprekami. Lelos pozimi sem lekmovaJ ludi na 1500 ali .1000 metrov, saj v dvorani moje discipline ni med tekmovalnimi disciplinami. Rad pa lečem ludi na krosih ali uličnih tekih.« Alleiika Boštjanu vzame veliko prostega časa, sploh, ker je po končani elcklro tehnični soli v Velenju začel študirati na višji elek-iro strokovni šoli. »Od junija sem sedaj zaposlen na Ministrstvu za obrambi^ v športni enoti. Moram pohvaliti Mirana Stanovnika in ekipo okoli njega, ki mi je lo zaposlitev omogočila. To namreč pomeni, da se lahko profesio- nalno ukvarjam s športom. Di) kimca lela pa bi rad opravil rudi manjkajoče izpite.« Boštjan seveda računa, da bo se dolgo lahko uspešno treniral in iekmoval. »S tem se ukvarjam, to imam rad. Pravega prostega časa skorajda ne poznam. Moji dnevi so sestavljeni iz treningov in počitka tned njimi. Drugega skorajda ne počnem. Le pozimi si vzamem čas za dopust, ponavadi na smučanje.^' Zanimalo nas je še, če morda razmišlja t) selitvi v kakšne večje ineslo, kar se med uspešnimi športniki pogosto dogaja. »Ne. o lem še taisem razmišljal. Veliko potujem po svetu. Ko pridem domov. sem prav srečen in vesel, da sem doma. Mislinja je lepa In prijetna. Velikih mesl imam dovolj že /.aradi tekmovanj. Človek se v kraju s 3000 prebivalci navadi iia nnr,« mi p{>ve- In na moje novo vprašanje, da so verjetno ludi Mislinjčani ponosni nanj pravi: i»Seveda me poznajo iu vctjelno ludi vedo za moje uspehe. Pred dvema letoma sem, recimo, na evropskem pokalu v Velenju zmagaj in res sem bil vesel, ko seje k nam domov pripeljal mislinjski župan Viktor Robnik, Čeprav me ni bilo doma, mije to, daje čestitko domov pripeljal i)sebno, veliko pomenilo. Drobne pozornosti pač lepšaj(5 avljenje. « je ob kr>ncu pogovora povedal Bcíštjan. Od jutri dalje bomo ludi mi držali pesti, da bo tudi v Helsinkih dokazal svojo dobm formo in se domov vrnil zadovoljen s svojim rezultatom- Ce ho z njim zadovo Ijen on, bo zagotovo tudi Slovenija. Fanl namreč ve, kaj hoče. za tovrstne dogodke zelo ležkt) dobili, veseli pa so vsakega. In da bodc^ zagfîiovo obiskovalci največ doživeli ob hitrostni preizkušnji v okolici jezera. »V Velenju imamo veliko problemov zaradi prehitrih voženj po mestu, /elitno si. da bi tisti, ki to radi počnejo, počeli le na dirkah. Hitrosti na cestah, v normalnem promelu, se sicer ne da preprečili. lahko pa ljudem pokažemo, kakšni morajo biti avtomobili, s katerimi se lahko hitro vozi. A le na dirki. Zato je geslo letošnjega tekmovanja «Bodi liiler na dirki, ne v prometu.* Srebotnlkova slavila v dvojicah Velenjčanka Katarina Sreboinik je na turnirju WTA v Budimpešti z nagradnim skladom 140.000 dolarjev prišla do novega lurnirskega naslova. Skupaj s Francozinjo Lmiiie Loii, bih sta prvi nosilki, sla namreč v finalu dv letu dni odpravila Očeta in sina. a v polllnalu sla izgubila na raziiko z ekipo MiA'i. Tako je bil presenetljiv zaključek, v katerem je zmagala ekipa Prototipna med skupno IK ekipami. Tudi ženske dvojice so pokazale veliko spretnosti in znanja in po lan-skein tretjem mestu sla letos zjiiagali članici ekipe Iwix. Vrstni red - moški: 1, Prototipna (Dani Šlogar, Anton Vrabič), 2. Mi-Vi (Vinico ZaložJiik, Miran Torkar), 3. Trajbeža (Silvo Strigl. Malej Pruš)... - žensket 1. Twix (Dalja Kavnik, Lidija Vrbniic), 2. Šark {Tanja Cilobačnik, Manja Globačnik), Mami (Marina Duh. Milica Borov-nik)... ■ H.J. Izžrebane vstopnice Ha Reviji stnučarskili skokov Velenje 2QDÔ so bile po $ot)Otni lekmi dne 09. 07.2005 izžrebane naslednje vstopnice, ki prinašajo nagrade gledalcem: 1. vstapnica G (rumena), št 1712,2. vstopnica 6 (rumena), št. 135.3. vstopnica A (zelena), št. 404,4. vstopnica B (rumena), št 1928,6. vstopnica 6 (rumena), št 20. Ker se imetniki omenjenih vstopnic se niso javili, prosimo, da to zaradi prevzema nagrad sporočijo čimprej na tel. 041/776 405. Rok prevzema nagrad je 90 dni po uradni ûb}dvi, ki je bila v soboto, dne 09.07.2005. ČETRTEK, 4. avgust PETEK, 5. avgust SOBOTA, 6. avgust NEDEUA, 7. avgust PONEĐEUEK, 8. avgust TOREK, 9. avgust SLOVENIJA 1 07.DG Oúam 0/3Ô Račks.ipMiíilm 07.60 M(]|^[ii]Vdrlruhim, dokutn. Oa.Qb riipsrminpab nS.^n (liiSsrskioLDk, nam/. n8.!)Q Risaiikđ 09.00 Malcsjvscebcs.kvi; 09.4Û Vriii^k^rji 1070 Podtaioiur; 11.16 Krčmarjca Mirandolina. iv rjrsriid 13J0 Pnraiilii.lpurtvreniB 13.26 Ja2$8rnpamu/ikanidrjk. oddaji 14.16 VirIoQpi.srna 11.40 Pesem kaniit3. (V Koper 16.(10 Pwfjůla, prnniBl 16.06 Motilovi 16,40 Cedrik30/6? 16.60 Risanka 16.10 Nalimji.oiIri./ariM 1/.0n Novice. SjíOíL vreme 1/.30 Siafeia mladosti 16.16 Duhovni uirip 18-40 MoisiarMiha,risanka 19.00 Dnevnivriuire.Špon 20.00 hjykivH vojna. any. nad. 21.30 Osinidan ?7.n0 Odfnuvi.SpnrUrL'»)« V2.60 GIssifíDiVBřBř 01.00 Dnmikjpori 01.40 Onevnik/aniRisksiv 0V,06 Iritai SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanai 10.00 Olfoški infiikanal 11.30 Ivprndaia 12.00 Zabavni rrif oka na I Ivprodaia 16.26 rráárL2del r/.26 Simpsonovi, ??/22 16.00 AlpG.Donsva.Jarhan 16.30 Umm laoo Uietfi*.i6/i; 20.no OpumíjpfÍEtis 22,30 Odre§;i:ÍEOIN^IVI{IL pQiûfisnoihkiini. nfldaia 18.66 NH|spoidn?va 19.00 Vi(l!!ûsirRni. niivuKUla 19.66 Vabimo k osledii 20.00 Sltfbimo/a zdravja, i/r;bri»?evalna odd^ia; Alismaiivna m kninp1yri(E?niarn3 merliiinm 20.66 Rcgit)jtfiln»nQvii2) 21.00 AvLošok.iií1[jaja2aliubiiel]í3 i^viunioljilizma 21-30 MrilNAmNIllilPOliTJA 2006 zabavna m naiodnozab^vnn ylasbf!. 3. IV mrcis. kunrakuia oddaja, vodi I6lj: Vinko Siniek 22.46 Vabimokni^ledu 22.60 Najspoidneva 22.66 VidsQSin?nL otjvnsirla SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.36 Vulm^. igram hfrn 07.60 fl^arkiilkdrikufn.Iilm 03.06 [lipennlrijtaka.risanka 0830 Gusarski oink 0B.60 Hi liniji 0930 VfUtoii.nal 10.10 Ml smo... Griani;i 1036 K(9l|tisivoplaniskeyarirla. dukum. oddaia 1130 Kalahanjska sap 12:^0 Osmnlan 13.00 Purnùla. Sport, vrema 13.30 Gb/orjflduha 14.00 Vie lita m. po (Opis 15.00 Poroûla. promel 16.06 M IB LOVI 15.40 1iino(B)lindiv§ûloJ6/?6 16.05 ^popoinsiorbe 16.26 SveWivaíi, 8/13 I7J]0 í^uviis.vreme. Sjínri 1736 ř^ainnalCeoyraplna'!/!? IGi'ô /f5banj(j delaljice 18.40 hikHinlíJčka.ri$»rd;a 18.46 C>;lesun, n^flnka 19.00 Dnevmk, vreme, ápnri 70.00 SSovuKikivenOuk 21.00 aflčBn|G.7/20 22.00 Odmevi. ^porL vreme 22.60 Polnoftiti klub 23.46 GrancRofičiil i//a odra 01.40 Dnevnik, vrsma. šport 0236 íunslua 02.66 Drifivhik^amqsks (v 03.70 Inl'tel 8LOVENUA 2 0530 Infokarial 10.00 Uira^kiinfnksnal 1130 Tvpmdaja 12.00 /flbavniiníokanal 1230 Ivpmdaja 16.00 GIssnltvMflnbnr 1530 SiafiUfl mladosu 16.16 Wiistbound. amenâki lilm 17.20 Dn;Bayodb8 20D4.kQni:Qrl 18.26 MfjsLovi 19.00 Ripr&^ivei[a.6/e 2DD0 Avgosi, yrobnnn niimvmk, dnk.tidd. 70.60 Slovanski rr aga/m 21.15 Sian nnvj obraci Lvropsiaivija 21.40 Soiilhpark 22.10 íarovmca iz Blaira, am.Iilïïi 01.20 Ininkanal - TV 0B.6b 24 ur. pOTiuviiBV 07.66 Sťdma nobRsa. nan. 08.46 PeisknvnEii. nad. 09.40 Zastavljeno srcs. nad. 1030 ív prodaja 11.00 ^nadania.nad 11,60 Prava liubtí?«n. nad. 12.46 Vra^c nevestin. dokiím.sKhja 13.40 Ivpfodaja 14.10 Sf^drna n^íbssa. nan. 15,00 Prava Ijubmi. nad. 15.65 &čna dama, nad 18.65 /asiavlpnosrcs. nad 17.66 ?4uf -vrBmfi 18.00 Peiskrivnosii.moh.nad 19.00 24 ur 20.00 Snirinnsnn orn^|{). amor. film 22.10 Pod lupo pravice, nan. 23II5 X» première 73.1Í1 Pn]ai8lji.rian. Parčkanic. nan. 00.10 LavQi: sont, amrir. film 02.06 24 ur, ponovjiev 03.06 Nntna panorama © I 09.00 j 10.00 i 10.06 11.20 14.00 17.66 18.00 18.40 18.45 19.16 19.20 19.56 20D0 20.60 20.66 21.00 21,30 22.16 27 JO 22,26 nobrtijuiro, infomiaiivrio rayy^rfnlmt oddaja Vi^bimo k uylHdu MlONAmNIHITPUlLIJA 2005 /abavnn m narodno^abavn» yissba. vodileli: Vinko Sunek i^f spol dnnva VidGctsiraiH, nbvcslilti Vabimo k uylndu Miš maS.dUnlka oddaja. 3. IV mrc^a prvapomoil Regionalna noviCR RokomRl moiaigfe 13.20 2arli^ia tramvajska pfstaja 13.40 luristika 14Í30 Slovenci uinnki 14,26 Msli mrt, 5/15 15.06 Dvoji^ip.nsm. lilni 17.00 Poroi^iia. ^ori vreme 17.16 Om 17.25 So7ii|a, ivManbnr 18.40 Pnbaja Nadi. nsanka 19,0n Dnevnik, vreme, ipor j 20.00 bjkol»dnu!san|y.5/1D 2030 Velika imena malega ekrana 2;.?6 PosvtfliinHukD(i,5/6 22.00 PoroCila.feofi.vreiDS 22.30 Brigada. 6/15 23.26 Častni bojevnik. avsL film 01.20 Dnevnik, §pori, vn^rne 02.00 Dnevnik/am:?i$ke IV 07.06 Infokanal SLOVENIJA 2 05.30 Ininkanal 09.00 Tv prodaja 1150 ivprodaja 12.30 Siarinovi obra/] řvrope. laivijs 12.66 Pnnc m igralka, ídm 14,60 konten n>u?iklQV 16.30 Radovliica. plavaira miuog 17.30 Helsinki. SP v aileiiki 21.00 Dí0Pij.jLíilm 22.46 SagaoForsydh, nad. 00.06 Ra;kolvKobenliavniLany.d(A. nddaja 01,05 Dnrga gndbs. 8nna 02.15 Inliikanal TV 0730 Tvprodaia 08.00 Moi pnjaieli Roki.ns.sanja 08,20 Kaikr^inQrbi,ris.sQnja 08.40 7elHijav^i.ris.serija 09.20 Mali^Kiuy.r;iseniR 09.30 Mala čarovnica Sahrin». ris. Ii(m 1036 TominJerry.nsanka 11.55 Lapujtibiiiinilijonar 12.26 Finske razgledniij;. dokunk oddaja 13.20 Diagnfi^aiimor, amer, liani. 14i]6 Na debeli |a (epo, 1S.06 Mesioœ;3vedno,nan. 15.06 Močno zdravilo, nan. 17,00 24 ur 17.10 /akon^e \£lm. ma. lilm 19.00 24 ur 20.00 [jubimtwavfi.amiîr.tilm 22.15 Prva IjiAe^en. amer, tlim 00.15 Indiianska knvda. amer. Iiint 02.00 24 ur. ponnvitóv 03.26 Nu^n^ panorama © 09.00 Miš mal otroška nddaia. pnf)ov(iev prvapnmrj^. 09.40 Vteokogiidu 09.46 Hokomei mofaigra.ojro&ka Spmina oddaja 1Í1.15 Naj spol dneva 14J30 Viite^iif, ubvfisiiÍR 17.55 Valiimn k ogledu 18.00 Mladi upi. otro&ka oddaja, ponrrviiev 18.40 Naji^potdneva 18.45 DobnPepiin zaklad nsani film 19.00 Vuioosm, r^visuia 19.66 VMiimn k ogii?du 70.00 PnpoiniSkfi ra^glp.ilniDfi, polopisna oddaja Ron>unt|a 20.66 Naj spoldneva 71.00 Duda miur^o! posnetek 1. dda komsria Andreja šifrerja 2230 Vabimo k ogltfdu 2236 Naj spoldneva 22.40 Videos^rif, rdive^ula SLOVENUA 1 0730 2iv;av 09.65 Nfiilaljskama^, [Ip.r^liena Gor. IlilO DBřplB,kiBrsodnn)a la^flnde.dûk. odd. 11.75 Ob/ofjaduhs 12.00 L|udjeirt7Eml|a 13.00 Pnrnčila, Spon vreme M PriJn2uvi;u?Nćftaliju MII5 igrebrszrnejaiKrani 1636 Nikoh ob desetih; Nii§a Dert^nda !S35 fiinsuka 17J10 Pornčila.Spori vrptne 1/,20 llnbar.portnvilav 10,Î6 SloverBki oiimpijti: Inuk Puc. mknmei 18.75 Aebanjelota 10.40 Hopla, nsanka 10.45 CaríiinMimn, nsanka 19,00 Dnavnik. vranic, ipuri 19.25 Zrcalo ledna 20.00 Nasvideniuvnaslndnjivojm. sinv. Fi1m 21.55 Iniervju 2730 Piirotila.Sport, vrcme 23.10 Desetmiriuísiariiiši.íilm 00.40 Dnevnik, vmilie. špofl 01.20 Dncviiik^ami^jskiJlv 01.50 Inlokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 116.00 Ivprmlsja 00,30 Inlokant^l 10.45 ivprodaja 11.00 Marko RoJmari. velika irneria rnalHga ekrana 12.25 19. revija oir.m mlad. pev. /borov 12.55 Mladi virtuo/i 12.45 lavessIidaaaliMaiiřBkse ;Rm, SLCfjlje 14.40 Tiyj^rii^teúyncQ.nem. (lim 16.16 Rado^ji(;a,ňavalnimiling 17.30 SPvaiMi, Helsinki 20.45 Mladi mormonski mi^iin^siji. dok. ndd 20.50 NaSpsknvnoiivljerijjj, 17/2? 27.35 Jrneinosiglashs in plissa 00.05 SPvatlenkf 02.05 iniokanal 0/30 ív prodaja 06.00 Rudi]3vnniošivQ,ns.sen)a Ofi.75 Acljon mari, ris, senja 06,50 Ogifuva druSCina, ns. scnja 09.in Čarobmmeč.ris. Nm 10,30 Su[lur punce. ns. Senja 11.00 lepiJiebitimilijonHr !2h35 Oiagnn« umor. nan. 13.30 Nade?a[ijeli^po. av^Lnan. 1435 Meiitccn/a vRdno, amer, nam/, 16.00 Moinojdravilo.nan. 16.35 la čudesni svet, dole odd 17,00 ?4ur-vrcmB 17.10 Obtožena ^rtev, a rrur. Ill m Î9.0D 24 ur 20,00 liiTDBr m Hûoiii amer, him 21.50 Velfk. amor, him 23.4 0 24uf, ponuvUBv 110,40 Nu^oa panorama © PONOVI rrv ODDAJ IfDřNSKbGA spoiiroA 1)9110 Mi^ maš. oiro&ka oddaja. ponovi Uîv prva pomoč 09.40 i? ponadcljkove oddaje Dobm juirn. informa uvnn • ra^ ve dni na odda i» 10.30 1386.ViVmaga7in.rooionalnj inlormaiivni prngram 10,55 Kultura, inlormauvna fifidaja 11.00 Športni torek. Športna iniormativna oddaia 11.20 MCDNARODNIHIIPaiErjA 2006 in narurlnruabavne glasbe, vodilslj: Vinku ^niek 12.35 Vabimo k oglodii 12.40 ]?srcdinerjddajfiDobrnjuirn. informativna - ra/vedrilna odà[3 13,30 VidHiisuani. obvKtila 16.55 Vabimo k ogledu 19.00 l/petkovaorldaieDobrojuiro. infor • ra^vDdri lna oddaja 19.50 Nedeljski i;iei, potopisno- dokurimntarna oddaja 20.00 60ne7d/aoiroke.posnetek 6. dela /abavne prir^dilvi^v Velenju. itcKtopajo: Oavrjr Radnili, Npliina Biagna, Ctikj, Rebnka Dremelj. Tereza Kïsovijs 20.50 Skrbimo 2a2d;av|s, izobraževalna oddaia; AlieruHtivna m komplementama medicina 71.45 Vidensiani SLOVENIJA 1 07.00 Uinp 07.16 brcalo tcrtna 0735 Oeteči/vrjki, igram him 07.50 Jnrdy^a o^ta ins^irojlok. I 08.05 r II ptifin I opaka, risanka 08a30 Ousarskioiuk.frnam/t^nka 08.50 Irpfipotnptorbs 09.10 Sv5tM,6/13 09.40 Vrtiekarii.tvnad. 10.16 Igre brE? msja: Kranj 11.46 Niknliobilesetili:Tinkara Kova^ 13.00 Poročila, Spon vreme 13.16 Hribar 13.16 Sk;vsnski dimpijci 14.26 Posvetu naokoli, 6/8 15.00 Pofoi^ila, prnrriat 15,05 Oober dan, Koroška 15,40 Metka inZvennko,4/11 15.10 Radovedni Taesk 16,20 ?Mkû stiporca, risanka 15,30 Dine?ve;dics.oir,nanizank3 uoo Novii;g. spori vraile 1736 /adnji gladiatorji, ang. poljiidno/naisivena odd. 1BJ?5 7r{ibanjB3x3 18,40 Cvetka m ^oni^ek,nsanke 18.45 Oči insino nsank^ 19,00 Onevuik. vremt?. šjiort 20,00 m meuik 7/15 20.45 RdeCaj)nlRi|o,6/10 71,411 100 let slov, htma 22,00 Odmevi, Sport, vreme 27,50 Mama Lucija,3/3 0075 Onpvnik, vrenisJporl 01.70 Onevnikzamcjskeiv 01.60 Iniokanal SLOVENIJA 2 0530 Iniokanal 10.00 OlroSki iniokanal 11.00 ÍV prodaja 11.66 Slovensiki magasin 1270 Um^inostsIasbeinplRsa 13,50 Ma dl mormonski misina rji 14.46 íunstika 15,16 Cvatniladnsti./adnjidel 15.50 Dober dan. Kortóka 17.30 SPvatleliki 20,45 ?HnskeslloSiminhove${e/e. dok, oddata 21,40 Z3S3lo,lr,lilm 23,20 RraneRunčeii/iiodra 00.45 Psdliarigeh.hongk.lilm 02.05 Iniokanal T\/ j 05.55 24 ur ponovitev 07.55 Sedma nebesa, nan. 08,15 Peisknvnoslj, nad. 09.40 7dsiavl|enosrne,nad. 1030 ]v prodaja 11,00 Sri^na dama. nad. 11.60 Prava liiibe?nn. nad 12.45 Oiagn/a umoř. nan. 13.40 Iv prodaja 14.10 Sedma nebesa, nan. 15.00 Prava Ijube^an. nad 15.55 Sn^iia danra. nad. 15.55 7^iavl|eiio$rce,nad, 17.66 24ur vramu 18i)0 Pel skrivnosti, nad, 19J)0 24 ur 20,00 fisiegat^ambnegadiia, am. 21.66 Mafijska pnča, 3/4 22.50 m pretnmm 22,55 Teksaški rnn^pœtave, nan. 23,50 Pn[at8lji,nan, 00,20 Pari^kante. nan, 01,10 24 Uf 02.10 Nočna panorama © 09,00 Dobro julro. mlnrmauvno ra/VLHlrilna oildaja 10.00 Vabimnk(^l»du 10.05 Oedu^morajolpnsnetek 1. ilela koncerta Andreja Šifrerja 1136 Naj^otdnuva 14,00 Videustrani, obvusiila 17.66 Vabimo k oqifldu 18.00 Mofca m mcdvedekJaka. otroSka mlda|â/a najmlat^e viieSka /abava 18.40 Regionalne novice 18.45 AvtnSok.oddaia;aljubitalie aviariiiibili/ma 19,16 Naj ^ot dneva 19.20 Vidoostram. obvestila 19,55 Vsbimn k oglidu 20,00 oddaje Dobïïj I utra inior. raTV ednina odda | a 20.55 Regionalne novice 21.00 SporUiiiloN^k tedna. Športna oddata 2130 Vabimo k ofllmiu 21.36 Naj spot rineva 21.40 Dobervcfter. gospod predsednik, gost: LrnestLory, predsednik Gdsiíske;ve?e Slov. 22.40 Vabimo k ogladu 22.45 Najspoidnsva 22.50 Videosuani, obvf^stila SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 0736 lekmiiii, igram him 07,60 l^l-l.igraniíilm 08.06 FliperinLopaka.nsanka 08.26 Riisa^ki otok, nani^arrka 08.60 Radovedni laček 06,60 9iu(! ?VL';flicf), lutkovna naniA 09,10 Oydnk, 28/62 09,40 Vb^áitapu, mlad, nadaljevanka 10,10 Vřtiřkariuv,nad, 10.46 Sožitja, tv Mnnbor 11.55 PnJo^nvcuzNatalijo 13.00 PornCila. šport vn?me 13.76 Velika imena ntaleg3 ekrana. Marko Ru^ an 14.26 CoknladnRMnffi,6/10 15.00 Poíijíila, šport vrflma 16,06 Mosiuvi 16.40 /majskRigadbi«. 19/26 16.10 /mâjčil ns^r^a, nanizanka 15.36 /latkn/skladkrj 17.00 Novice.sinvenskakromka, vrfifiiii. špnri 1736 Travniki, prezrla okolja, dok. oddaia 16,06 Mismo...Nemci 18.40 Sibir^keljiidskepravljice.ns, 10.46 Leon m buči, nsanka 19.00 Dnevnik, vr^me. ^jori 20.00 Pod žarometom 21.00 Svtu bobni, potopis 22.nn Odmevj. šport, vinme 22.60 Hirošima, dok. odd. 23.40 Prezrta okoíia, Iravnik poii. 00.15 Dnevnik,vremc.^jori 01.10 PoiUaroinetcm 02.00 Onevnikzamejskerv 02.26 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 liilnkarial 10.00 Uintški iniokanal 11.00 fvprutla[a 11.30 Zabavni iniokanal 13,00 Ivpfiidaja 15.76 Slovtmski uinnki. tv Madžarska 16.46 /lata leta. Kameleoni 16,66 Mosiovi 1730 llKlsinki,SPvatletiki 1936 ViaimiBpnhodnfBL 17/20 20,46 OiTSlibrai. Iv priredba 22.46 Oliocirevolcij[>. avsLhliii 00.76 Nalinijf, oddaja/amiadia 01.10 Inhkanal 05,66 24 or. ponovitev 0Z66 Sedn^a nebesa, nan. 08.46 Fjisknvnosti.nad 09.40 Zastavljeno srf:fi, nad. 10.30 Tvprodaia 11.00 Sr^ia tlama. nad. 11.5(1 Prava ljube/en, nad. 12.46 Mafijska pn^. nad 13.40 Tvprorlais 14.10 SediKH neb(»S({, nal 16,00 Prava ljubezen, nad 16.65 Srčna dama, nad. 15.66 /astas^jono sri:n. Odd 17,66 24 ur weme 18.00 Pclskrtvnoslf,n3d 19.00 24 ur 20.00 Prmneno 20.46 Ritka/a posestvo, amer, hli 22,76 XXI premiere 22.30 Taks aSki m D? postave, nan, 23,76 Pii|aiel|i,nan, 23,66 Parikanie. nan. 00.76 24 lir, ponovitev 01,26 Nočna panorama © 09,00 Onbnrvečtsr.guspod predsednik, gost Lrnsst Fory. pred. Gasilske /ve/s Slovt^nije 10,00 Vabimokogledu 10.06 Vrliglavi;:a 643m, dnkumontarni him 1036 Naj spot dneva 10.40 Avto Ink, oddaja /3 liubilulje avtom obili/ma 14,00 Videostraui, obvestila 17,66 Vabimokogledu 16,00 Spo/najmojib, i/obra^cvalna oddaja, 3. IV inre>a 18,40 Neitijljski Ipotopisno dokom, oddata, 3. rVinri>ia 10.60 Naj spol dnova 18.66 Videostrani. obvestila 19.66 Vabimokogledu 20,00 136/. VTV magasin 20.76 Kultura, ininrmativna oddaja 20.30 Sponni torek, Špivina informativna oildaja 20.60 športni dogodek tedna, športna nddaja. pnnovitev 21.20 Naj spot dneva 21.26 Vahimo k ogledu 2130 Asova giiianica, inior, oddaja 22Í10 Fsng šui, i/obra^eva lna oddaia 2230 Vabimokogledu 2236 Naj spol dnava 22.40 Videnstrani, obuisiila SREDA, 10. avgust i SLOVENIJA 1 j 07.00 Udmtivi j 0736 legava viipia Gabrai, igrani f, j 07,60 2aa doKtiin, lilnj i 08,06 lliperinl.opaka,nsana i nanizanka : 08,26 Gusarski otok. ns, nanizanka i 08.60 /maM 7/13 j 09,16 /laiko/akladko i 09,40 Naučimosepesmico i 09,46 Vručkarjuv nad s 10,70 Natioiialgegraphic.4/1? j 11,26 |{eidi,av3i himl i 13,00 Poročila, Sport. vramR I 13,16 Nekaj minut /a dorna^j glasbo i 1336 ljud|ein;srn]ja I 14,25 Oehle.kfersQ doma legende, i dukum, ssnia j 15.00 Poroćilfl, pmiiiei i 16.06 Mnstnvi j 16.40 SiHirfij. 6/13 i 16,06 pod klobukom : 17,00 Novii;e. slovenska kronika, i Šport vremn I 17,30 Kraljestvrj [ilarúskf^ga oda, i dokum. oddaja I 16.70 Funsuka j 16,40 ^reb^niL'Astra j 16.46 Binko,nsanka i 19,00 Dnevnik, vrmiie. šport i 70110/ločini, danski lilm i 2130 Myíirstcutsiov.kratjililm I 71.40 Stnipi.stkratkihlm i 77,00 Odmuvi, kultiira, šport vroiic i 72.66 Olodr^e, Sov, mladgiudališče : 01.06 Dnevnik, vreme, šport 1 02.06 Dnevnik/amejsketv I 03.16 Iniokanal j SLOVENIJA 2 i 0630 Iniokanal i 10,00 Otroški iniokanal I 11.30 Ivprodaia I 12i)0 Zab;^yni ininkanal i 13.40 Fvprorfaia j 16.06 Lvropski ntaga2in I 1636 Druga goriba 2004. konœrt I 15,66 Mostovi \ 17,30 SPvailnliki i 71,70 Kraljestvo ptaren^eya orla i 77,10 Nmisvstega lovrf^nca, ii iilm \ 73.66 Prolusion al ec. srbsko i Črnogorci lilm i 0135 Iniokanal 0B.66 74 ur, ponovitev 07,66 Sedma nebfsa, nan, 08,46 PstsknvníKti.nad 09,40 Zastavljeno srr:£. nad 1030 Fvprodaia 11.00 Srčna dama, nad. 11,60 Prava ljubezen, nad 17.46 Preverjeno 13,40 Ivprrjdaia 14.10 Sedma nebesa, nad. 16,00 Prava ljubezen, nad. 16.66 Srčna riama. nad, 15,66 Zastavljeno srca. nsd 17,55 24 ur, vrmiiB 16,00 í^tskrivmso.nad 19.00 24 ur 70110 Resnica za nbiekirvom. am ar. hlin 21,40 Hitnřdi,nan. 7736 XXI premiera 27.40 Teksaški moi postave, naa 7336 Pniaielfi. nan. 00J16 Paríkanjs. nan. 0036 24 ur. ponovitev 01.35 Noi^a panorama © 09.00 10,00 10,06 10,26 1030 10.60 14,00 17,56 18.00 16.40 16.45 19.00 19.06 19.66 7030 20.60 70.66 21,00 71,75 2130 2230 2736 22,40 Dohro |uim, iniormativno rs/ved nina nddsia Vahimokngledu 1367, V IV magazin regionalni inform ativni program, pon. Kultura, informativna oddaja, oonovilev Športni lorvk. minmiativna oddaja, ponrjvitev Naj spot dneva Vi (Inostrani, obvesula Vabimo kogleái l^as^anas, mladinska oddaja, 3.TVmrcia Regionalne noviire Otroški iilasbem viileospoti Naj spot dneva Videostrani, obvetitila Vabimo k ogledu nddaie Dnbm ]uin), ininr. ra/vednlnn nddaia Regionalne novice Naj spot dnnva Kiiar!>ki don Boris §uli m Miimks Kratnc Stih. jifjsnetek 2. dela koncsría Vabimokogledu Odprta ms, 3. FV rnre^s Vainmokogladi Naj spot dneva Video!>trani, obvesula PROSTI CAS (T.Moroskon Oven od 21.3. do 20.4. ^^^^^ Kar preœi izgubljeni bosie» pa íeprav imsie končno čas. ki bi ga Ishko posvetili le sebi. Spet se vem bc dogaisio. de ker neenkcat * * tega ne boste mW veř ooten. Zaio bosia s parmeriem zsgoiovo lp iimenjala nekaj vročih besed, ki hodoza kakšno uro prinese v hišo ^ ^ popolno mt. Uù. poiein se bo spet vse uredilo in sprava bo naravnost siac^a. Kot tudi neko srečanje, ki bo povsem nenačaovano. 6q dokaz več, kako lahko majhne stvari polepšajo iivlienie m rozbíjeje rutino vsakdanjika. Pazrte, komu razlagate zefo tniimne zadeve. Bik od 21.4. do 21.5. ' N Zagotovo boste med tistimi, ki v prihodnjih dneh ne bodo ^meli ve-lika pripomb na to. kar se jim bo dogajalo. Pravzaprav boste pre-sretni. Kiiva bo ljubezen, ki bo vsak dan lepSa, svet se vam bo ?a-^ radi niezdel prijazen kot le nikoli. Pr3vnič ne bo skahlo va^ sreče, ^ saj boste vse stvari jemali kot nekaj samoumevnega, če bo kie potreben napor, pa boste to premagali z voljo in nasmehom na ustnicah. Pazite le. da ne boste ob koncu tecina preveď^rat obljubili, da boste zraven. Ker na več koncih naenkrat ^ ne znate biti. Dvoick« od 22.5 do 21.6. Kar malce strah vas bo vsakega clieva v prihodnjem tecinu, Veste da vas čaka ogrcsnno dela. veliko ga bo takega, ki vam MuF tudi malo ne di^i. A ker se scenarij ponavlja prav vsako leto. boste ^ zdržali. Koboza vami, boste celo presrečni, sai vas bo napolnil - občutek, da ste storili nekaj dobrega. Boste pa zato malo bolj na- porni za okolico, saj se bo dogajalo, da boste takoj vzrojili. Napetost, ki jo !e nekol časa čutite v sebi. sproščajte predvsem s športom m sprehodi v naravi. Rak od 22.6. do 22.7. Uspehi se bodo vrstili. Presrečni boste, ko boste ugotavliaii, da so nekaœri od tísith. ki vas hvalijo. ocOiritosrčni in da tokrat res ne gra za fav^ijo. Poleg tega boste uspeli navezan stik z zelo pomembno osebo, ki vam bo v prihodnosti Še v^iko pomagala. Vse to bo zelo dobro vplivalo tudi na družinske razmere, kjer se boste v nađednjih dneh veliko smeiali predvsem na račun vas samih. Počitek, pa čeprav kratek, bo l^a-sen, Občutek ob novici, ki bo do vas prišla sredi tedna, pa veličasten._ Lev od 23.r. do 22.8. Boldo vas bo, ko bo nekdo čez noč poskušal izničiti ves trud. ki ste ga vlolili v nedavno opravljeno delo. Ker niste od včerai, boste ie vedeli, da je najbolje, če kar molčite in nič več ne razlagate. Kai ' hitro se bo spet na^l kdo, ki bo poskušal uspehe pripisati sebi. mi-^ nuse pa naprtiti vam. Sicer pa fe veste, kako huda vročina bi se razvila, če bi iavšila gorela. Še najbolje bo, če se kaj hitro, pa četudi le drugič ali tretjič v tem poletju, ze nekaj časa umaknete iz delovne sredsie. Devic« od 23.S. do 22.9. N Le kaj ste mislili, ko ste se podali v divje vode m razburkano žwlje- ?n|e, ob tem pa bili prepričani, da se bo vse lepo izteklo. Sedaj si kar pripišite vse posledice, ki niti pod razno ne bodo prijetne. Tefko boste spali, pa ne zaradi vročine. Predvsem zaradi ^vcev, ki vam ^^^ bo± v naslednjih dnehkrepko nagejali. Mis. kar še lahko recite, čepravne boste imeli prave volje, da se rešite iz težav. Morda bo novica, kr bo do vas prišla v soboto, stvari vsaj malo poenostavila. Tetifnic« od 23.9. do 22.10. Spet se kot otrok veselite mo/ja in počitnic, če seveda niso ze pre-teklosL Ce so. boste še nekaj časa živeli od spominovb. Želje se vam kopičijo, ko pa pnde do tege, da se katera od njih uresniči, pck časi začnejo izgubljati moč, ki jo čutite prej. Naenkrat ni nič več vredno toliko, kot ste Si mislili. Zato se ne čudite, če vam bo kdo od «i »v bližnjih očital, da ste velik nehvalefnel Dogajalo se bo namreč, da se ljudje do vas sploh ne Mo znali več oi^ašati tako. kot bi vi ieleii. Ko boste premislili, jih boste celo razumeli, a priznali si ne boste. Vsaj na glas nel Ikorpijon od 23.10. do 22.11. ■ ^ Večno pač ne bo šlo tako kot ste bili vajem v zadnjih tednih. Delo od iutra do večera človeka izčrpa, pa če to prizna ali ne. Naenkrat se bo zato ustavilo tudi vam in ro veliko bolj kot si mislite. Pazrte ^UÇ se prepiha in premočnih klim. saj se vam kaj lahka zgodi, da se - T*-/ bQste v naslednjih dneh okoli sp^ehaiaN z robčki na nosu m počenim glasom. Ko tote zbrali vtise o novih znancih, pa se še malo usedite m premislite. Tokrat vas namreč lahko prvi občutki močno prevarajo, Streioc od 23.11. do 21.12. Se vedno se boste daleč najbolje počutili med veščimi, predvsem pa iskrenimi i|udmi. Prav veseli boste vabáa ob koncu tedna, ki ft^ vam bo obetal veliko dobre vcíje. Končalo se bo drugače • nekdo vam bo pokazal, kaj le to prava hmavščina, kar vas bo œlo zelo močno šokiralo. Pa nikar ne mislite, da se bo s tem končalo. Plaz neprijetnih dogodkov, čeprav med njimi k sreči ne bo usodnih, se bo šele zač^ prozni. Koiorog od 22.12. de 20.1. 'V Sploh neboste vedeli, zakaj ste pravzaprav spet malodušm m tïez-voljni. Vsi okoli vas bodo prepričani, da le kriva vročina, vi pa boste vedeli, da so vzroki veliko globlji. Kar naenkrat se boste namreč za-Ip vedli, da le več kot pcdovica leta že preteklost m da se v niem m ^^^^ uresničilo tisto, kar ste si najbolj Meli. Malce pa tudi ne boste vedeli. zakaj nimate nobene prave volje do dela. Morda bi vam dobro delo, če bt poleg tega da zamenjate okolje malce menjali tudi družbo. Otej. ki vam zadnje čase največkrat krajša čas. veste ze vse. Vodnarod21.1.do 19.2. Zdelo se vam bo, da se bodo dnevi vrstili čisto prehitra. V preteklih dneh ste imeli veliko energije.! o boste vedeli šele ± koncu tega tedna, ko se boste naenkrat počutili kot o^ta cunja. Poiščite osve-^^ žitev ob vodi. po možnosti tói. In nikarsi nezazelite v nekaj urah ^ ^ dobiti poletno barvo. Sonce vam namreč v naslednjii dneh ne bo najbolje delo. Sicer pa ga menda ne bo prav veliko. Ribi od 20*2. do 20.3. Teden, ki je pred vami, bo malce prežet s strahom. A vse se bo končno izteklo tako, kot si lahko le želite. Ob tem se boste celo rahlo spočili, kar vam bo ogromno pomenilo. Postorili boste kar ne-kai stvari, s katerimi ste v zamudi, potem pa si boste dneve začeli lepšati še s skrbjo zase m svoj izgled. ías za dieto, če se vam zdi potiebna, bo v naslednjih dneh kar dober, le voljo boste spet težko zbrali. Kupne si, kar si že nekai časa želite, saj ima^ vse pogoje za to. Nabiranje gob in gozdnih Pnictje je, dovolj je sonca in dežja, gobe rastejo, da jc veselje, pa tudi bonwmcc in maline postopoma /orijo. V lem ćasu skoraj vsakega /amika. da hi si kaj nabral. Pri nas je nabiranje gob in gozdnih sadežev /eln pri* ljubljeno, kot oblika rekreacije in sprostitve pa tudi di^polnilve jedilnika s posebnimi okusi. Ali lahko nabiramo? po nasi zakonodaji je nabiranje gob in gozdnih sadc/ev v državnih in zasebnih go/dovih dovoljeno pod pogojem, da ne delamo škode in da nabiramo /.a lasino porabo. Nabiranje za prodajo pa ni dovoljeno. Določilo, da ne delamc^ škode, nabiralci večkrat krmijo na primer z nabiranjem borovnic z različnimi pripomočki, ko borovničeve grmičke osmukajo z listjem vred. Ali pa ko se na zaOeiku sezoi^e vsi za/cnejo in nabirajo še nezrele plodove. Pogosto si posamezniki naberejo tudi prevelike količine gob, saj inl^pekcija le redko opravlja kontrole. Vendar konlrt>le so in morda boste nanjo naleieli prav vi, zato je modro upoštevati predpise. Dogaja se tudi. da se zaradi udobnejšega nabiranja posamezniki s terenskimi avti vozijo po gozdnih vlakah, kar je p repo vedano in ludi kaznivo. Pravila pri nabiranju Podrobno zakonodaja predpi* suje samo nabiranje gob. Omejena je količina gob, posameznik lahko ns dan nabere 2 kilograma, (jub ne smemo namerno uničevati. nabrane gobe na gmbo očistimo na rastišču in jih prenašamo v irdni embala/i, ki omogi^ča širjenje spor, najboljše v košari. Ali Sle vedeli, daje v Sloveniji zavarovanih kar 70 vrst gob, ki jih ne smele nabirati? So pa lo večinoma redke vrste gob. ki Dist> zanimive za nabiranje. Aii veste tudi to, da j C nabiranje gob prepovedano v osrednjih območjih narodnega parka in regijskiJi parkov (Triglavski narodni park. Regijski park Škocjanske jame) 1er v naravnih in gozdnih rezervatih (njihove meje so označene / modrimi črtami na drevesih)? Dovo-Ijeno je nabiranje gob. ki imajo razvile lisle morfološke značilnosti. na podlagi katerih lahko določimo vrsto gobe - torej zaradi varnosti ne nabirajte premladih gob. Upoštevali je ireba tudi uredbo o prepovedi voženj v naravnem okolju, ki nam dí)voljuje vožnjo z avtom le po gozdnih cestah, po grozdnih vlakah pa se je prepovedano voziti, ker so namenjene tem nabiralci nenehno molijo in preganjajo, živali leh rezerv za zimo ne uspejo narediti In posledica je, da zime ne preživijo, /alo takt) zelo poudarjamo zmernost pri nabiranju. Gobe pa imajo še bolj pomembno vlogo v gozdu, saj so izredno pomembne /a stabilnost In i^dpornost gozdov. Poleg bakterij so najpomembnejše razgrajevalke Nabiralci gob pogosto pretiravajo. Navkljub zakonu so pripravljeni pobrati več kot v resnici sploh potrebujejo. spravilu lesa. Kazniva je vožnja po zaprtih gozdnih cestah, ki so označene s pn^meinim znakom prepovedano za ves promet. V predelu Ktmina in Smrekovca sla zaprli gozdni cesti Smrekíwec-Kr-nez in odcep na JIIipt)vec. Avtomobile parkirajmo lako. da ne oviramo prometa in da lastnikov zemljišč ne oviramo pri delu. Oe parkiramo v bližini kmetije, se spodobi vprašati, ali naš avio ni v napoto. Zmernost pri nabiranju /a vse gozdne sadeže priporočamo zmerng<> jih. Drevesa in gobe so lesno povezani, /jiradi bogastva gob je gozd btfij zdrav in odporen. Vloga gob in gozdnih sadežev v naši prehrani Gobe in gozdni sadeži niso osnovna živila, večinoma jih uporabljamo kot dodatek /a izboljšanje okusa in popestritev različnih jedi oziroma jedilnikov, /aio jih nabirajrao v manjših količinah. In še opozi^rilo: previdnost pri uživanju gob ni nikoli odveč. Zastrupitve zaradi uživanja strupenih gob so sicer redke, se pa dogajajo vsako leto. Pogoste so prebavne težave zaradi gob, ki so sicer užitne, ampak oporečne kot ži- vila. Ge?>u>vnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde. Pucareva, SubtUice in Velenja, urejala s muči s ča; - 6. avî^usia 2000 so člani velenjskega kolesarskega kluba Energija pripravili 4. kolesarski vzpon v Zavod nje, ki se ga je udeležilo 216 kolesarjev iz vse Slovenije. Pol od zdraviliî^èa v Topolšiei do gostilne Pri Vidi v /avodnjah je najhitreje, v 13 minutah in 55 sekundah, prevozil Ve-lenjčan Sandi Šmerc, član Kolesarskega kluba Sava Kraj)j; - H. avgusta I99S sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliko finale pevske prireditve »Poletnili 13«. na kateri je nagrado /lato sonce prejela Velenj-čanka Natalija Verboten; • K. avgusta 2002 je J o land a Ceplak v leku na 800 meirov s časom 1.57,65 osvojila zlato medaljo na 18, evropskem atletskem prvenstvu v Mûnchnu. Naslednji dan so ji Velenjčani na Titovem trgu pripravili veličasten sprejem, ki se ga je udeležilo ogr ski stadion Ob jezeru: 10. avgusta 1962 se je v velenjskem prermigovniku /,godila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja itirih rudarjev. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič Župan MO Velenje Srečko Meh in Manda Čeplak na sprejemu v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje) Kraljica Škrlatica Cas počiinic - čas ptuepanj. Na višku jc Cas dopusiav. pa mUl ic-lesne kondicije, ki jo je treba izko-risiiii, saj ni od včeraj, Če si ho češ privoščili kakšno planinsko »poslasiico«, brez nje nikakor ne gre. /ato - skrbno naOriovaii pol, spravili v nahrbinik vse potrebno in - hajd na pot. »Rana ura -/iata ura« ima v planinslvu se poseben pnmen! Aljažev dom v Vratih Je vseskozi t>blegan. 'i\i so registracije park i ranili avtomobilov zelo raznolike. Smerokazi na izhodiščih poti ne kažejo milosti. Torej -smer Škriatical Ze navsezgodaj je toplo, ob prvem vzpenjanju pa sploh. Tu in tam se srečah ?. ljudmi istih namenov in z vsakim izmenjaš par besed. Tak(ï tudi z dvema starejsima Ciorenjkania, ki sta imeli isti načrt kol midva. Obljubila sva jima rezervacijo v Pogačnikovem domu na Kriških podih, saj bosta tja prispeli /agoiovo /a nama. Pa srečno pot! Vzpenjanje na Škrlaiicoje resna zadeva in zahteva popolno preda- nost. 7. vztrajnostjo jo osvojis in trud ti poplača stotero. Počutiš se kot kralj, saj si v družbi samih mogočnih gora Julijskih Alp. Po vralek je polekal po severni steni Dolknve ipice in prehod čez Rdcčt) škrbino je za dobre živce, saj imaš občutek, da je vse razmajano in te lahko vsak čas odnese skupaj z rdečkastimi skalami vred v dolino. V dokaz temu je malo naprej skoraj napol preklana gora, ki jo je nedavno dtibršen del odneslo v dolino. Pol do današnjega cilja je polepšana s pogledi na /g. in Sr. Kriško jezero. Nad slednjim je pravi zaklad - izvir pDHniHmiHiiii Í4, ■. - '.v i'm íMr' i'-- '-J*' v i: - Odmev PfanmeD je pred planinsko koćo naroČil kozarec kuhanega vina, natakar pa mu |e prinesel šttn ko- 'Saj sem naročil le enega'' |a pro- testiral planinec "Oh, oprostite, spet ta odmev!' se ]e opravičil natakar Zelenjava Zdravo, prijatelfi Ti pa ne jzgleddi najbolia!?" Oko je zazrto proti Stenarju. "Saj am že bil pri zdravniku Priporočil mi je več zelenjave." "In kai si ukrenil? ' 'Namesto ene olive dam v martmi 2dajpodve vode, ki je danes, na najtoplejši dan v letu. tekla neumorno - po grlu in v obliki potu. Za povrh pa Se presenečenje. Neverjeina mn(v žica gamsov, predvsem mladi-čktw, ki nas je opazovala iz vzporednih skal in izvajala svoje vragolije. Okrepčanjein zaslužen pi^ čitek na Pogačnikovem domu icr skrb za prej onier^jeni planinki, saj sla do cilja prišli ob pol enaj-slih zvečer! Ob petih nas je večina vstala kot na ukaz in pol ure zatem smo se ze vzpenjali, vsak svojemu cilju naspmti. Midva najprej na Razor, zatem na Planjo, kjer sva opazovala Utrujeni stolp in mogočne stene, ki se končajo nekje v dolini... Povratek na dom. okrepčilu in naslednjemu cilju nasproti. To pol je bîl najprej na vrsti Pihavec (ptîgled na Sp. Kriško jezero pod ptujo je bil čudovit), ki pa sem se mu tik pod vrhom uklonila in prav je bilo tako, saj ta gora ni /m »babice«. Pol proii Dtmkim vratom je pravo razvajanje in vzpon na Stenarje spel užitek. Povratek preko razcvetene Sovatne v dolino Vrat je bil nagrajen s posebnim srečanjem. Nasproti sta nama po poti ležerno prihajala dva mogočna kozoroga in se lik pred nama vljudno umaknila v skale. Kaj bi si človek še želel! Opazovanje prihajanja utrujenih ljudi do Aljaževega doma v Vratih je prav zanimivo, saj ima vsak za sabo dobršno garanje. Če imaš za sabt) dva dneva s trinajst ur hoje vsakič jili /elo razumeš. Bogastvo v duši, ki ga odneses s sabo, ti vse siotero poplača! ■ Marija LESJAK Debelost Kako veš. kdaj si resnično predebel? Ko ležiš na plaii m pridejo aktivisti Gfeenpeacea in te začnejo nniti v vodo' Nagradna križanka zeliščne prodajalne Reha Šaleška 2 d. Velenje Tel.: 03 398 5640 Ma^ program je namenjen vsem. ki skrbite za zdravje, lep^i izgled inpn-jetno počutje. Za lep§i izgled priporočamo priznano kozmetiko z âk)jo in za zaščito pred. med in po sončenju odlično kolekcijo BERGASOL Po sončenju osvežite telo z ak)|3 gelam z E vitaminom. s kumaro aii kakavovim maslom. Za uspešno odpravo celulita ponujamo učinkovite kreme in gele. S sredstvi proti insektom poskrbite za večjo varnost pred raznimi žuželkami. Zelo iskan |e tudi 100 % sadni bio sok NONl za večjo vitalnost in dobro po-čtrQe. Poskrbeli smo tudi za veliko pripomočkov, tudi masazne kopeli ali i^ane vodne fiftre Brrta. Prklfte in nas obiščite, tudi. ko iščete kakšno praktično darilo! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljne na Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2 a. 3320 Velenje s pripisom REHA. najkasneje do 15. avgusta. Izžrebali bomo tri darila, 3 x a loja gel. NAOftAJENCI NAGRADNE KRIŽANKf UNiiPORT, objavljene 21«]unjdv tedniku Nas (as, so: 1. nagrada. KOLESARSKA MAJICA pr^me Josip Marfcovtc. Lokovica 15-e. SDitanj. 2. nagrada KOLESARSKA OCALA prejme Vids Karlovcec. Flor-]dn IBS. šosianj. 3. nagrada; KOLESARSKE MOGAVICE IN KAPA SCOTT prejme Jemei Hralovec, Kraigherjeva 6d. Veler^je. Nagrajenci prejmejo nagrade zasebno izkaznico v trgovini UNlŠPORTVelenja. Šaleška 21 (Center Nova), Čestrtamol CETRTfK.4.av9vsfo: 6.00 Dobro jtitro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Ho/oskop; 7.15 Cestne infomiacije - p^ ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 3.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 rJa svidenje; H.OO Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; Î5.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. ovgusto: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročita; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni t;trip; 8.00 Špodni utfip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročita; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. S080TA, 6. ovqusia: 6.000obro jtjtro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. N(ĐEUA, 7.0vgiisto; 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročik) Avto moto zveze Složnije; Glasba razvedri zivfjenje; 8.00 Duhovna iskanja. 8.30 Poročila; 8.4S Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene r)o-vosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambíi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. rONED£UEK.8. avgvsto: 6.000obroÍL;troinveselovnov dan;6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoski^; 7.15 Cestne informacije • p^ ročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj. 16 30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9.ovgusio: 6.00Gobrojirtro in ve^lo v íkiv dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; Î6.00 Kdai kje. kij; 1Z00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veseb v nov dan; 7.45 Današnji kuKumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Htxoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi;; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 25. julija 2005 do 31. julija 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka. MBSTNA OBČINA VELBNJB URAD ZA OKOUB 9N PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 25.juní3 2005 do 31. julija 2005 (v mikfo^ S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikron S02/m3 zraka a 26. Jul QŽS Jul H27. Jul O 28. lul QZd. Jul C 30. Jul 2Eai .;ui fl)&|navre(lnosl;350in)90iiSOZ/m3 itaki^ spicf^nil^o pres«g»)«vletu2iX)4;30inkro-g S02/m3 ^tska OBVEŠČEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA TIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm; 03Î/505495, gsm: 03V836-378, telefon in faks: 57?6-319 49-LETNI stmpatičen zdravnik si želi spoznati urejeno žensko staro do 42 let. Resna veza. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan) 30-LETNA vitka ženska, s srednjo šo>o. si želi spoznati prijatelja starega do 42 let. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan). inmmnn^ NA ODLIČNI lokaciji prodamo stano-vanie 76 m2 in 63 m2. Gsm: 041/296-153. NOVO, dvosobno stanovanje, 70 ml, na Selu pri Velenju, prodam za 18.3 mio/sit^6sm: 041 /767-881. MANJŠE stanovanje v Šoštanju. 34 m2, prodam. Telefon: 5863-068. STANOVANJE, 86 m2, v centru Velenja prodam. Gsm: 031/651-950. OŽILA OPEL ASTRO 1,6 GL. I-1993, prodam. Gsm: 031/854496. ŽIVALI PRAŠIČA težkega 100 kg prodam za zaki^ ali nadaljnjo rejo. Gsm: 031/868-831. KOZLIČKE burske pasme, stare 3 mesece, primerne za rejo ali zakol. ' ' I ' MESTNA OBČINA VELENJE Urad župana In sptoSnIh zadev Sporočilo za javnost Javni raspis sa dodelitev sredstev sa razvoj malega gospodarstva v UNestni občini Velenje v letu 2005 Mestna občina Velenje obvešča samostojne podjetnike in mala podjetja, da bo v petek, 5. avgusta 2005 v Uradnem listu RS in na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/razpisi) objavila Javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva v Mestni občini Velenje v letu 2005. Rok za predložitev vlog je do 20, oktobra 2005. Služba za odnose z javnostmi MOV AC Mlakar_ Cesta Simona Blatnika 18, Velenje Telefon: 03/ 898 56 70 Pokličite ali nas obisčitel ùî^cC POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel,: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24UR0NEVN0 prodam. Telefon: 5882-702. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, otiliáilh staršev in zlate prlnašalce. mladičke, os-tokrvne. brez rodovnika, oba starša z rodovnikom, prodam in čakajo na nove lastnike. Telefon 03/5869-299 ali gsm 041/966-252. DDAM V MARIBORU oddamo dve dvosobni stanovanji študentkam/študentom ali parom, mirna lokacija, vsi priklju- čki, komfortno, parkirišča. Gsm: 031/393-524. V VELENJU oddam dvosobno stanovanje. Gsm: 041/967-907. PRIDELKI JABOLČNIH in medeno, slivovo 1er sadno žganje prodam. GSM: 041/344-883. ZELO UGODNO prodam kredenco za kmečko sobo ali jedilnico ( 190 x 190). Gsm:031/62&073. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Poroke Danijela Kac. Trg bratov Mravliakov 4 in Simon Šerkezi, Bele vode 12. oba Šoštanj;^Martina Ramšak. Skorno 26. Šoštanj in Zoran Red-nak. Kardeljev trg 3. Velenje. Smrti Anton Pozeb, roj. 1926, Dobrava 62, Zreče; Marija Kolšek, roj. 1931. Podgora 31, Marija Zlili. roj. 1926. Tomšičeva c. 6, Velenje; Jožef Stanislav Ratej, roj. 1944, Spodnje Grušovje 21 a. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je te!.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovora na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko Številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445 Lekania v VaieNí«: Lekarr>3 Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne- deljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do Î4.00. telefon 898-1880. Zoboid rov liki: G. in 7. avgusta - Mojca Pusovnik, dr stom., v dežurni zobni ambulami Zdravstvenega doma Velenje {od 8. do 12. ure}. Vel«riianl(o poiNi|a Soitaij: Od 5. do 11. avgusta - Simon Mi-klavan. dr vet. med., gsm: 041/633-676. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure tertorek in četrte od 13. do 17 ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7 in 10. uro ter med 13. in 14 uro. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.DDD gospoc/injslev., Pokličite 03/ 898 17 50 U KOMUtMLNO PODJETJE VELENJE d,O.S, KcroSaCMtBSr« 332DVMar)g KOMUNALNO PODJETJE VELENJE • PE ENERGETIKA obveščo svoje odjemalce toplotne energije, da bodo v času od 4.8. do vključno 7.8. izvajali nujna vzdrževalna In remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Vtem času ne bo dobovetoplotne energije na celotnem področju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Cenjene odjemalce prosijo za razumevanje! NUMERO UNO trgovina z motornimi voziti Robert Kukovec Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski in gotovinsid KREDITi do 7 let, za vse zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % ot>remenitve, star kredit n( oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi va&aga vozlia, ter leaslnge za vozlia stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Taux 02/ 252 48 23 www. numerouno'sp.sl a vii|< /sjr r 0-- -, ^ RAD/O V6LeNJ6 kamnoseStvo podpeCaai $«l(2l,TN.:(l3/e97 03l)0,Mi;e5Z 1D8 izdelava oagpolioiliov in klesanje napisov gorenje moj. tvo]. dom. Edino pravo mesto za poletni nakup keramičnih ploščic Piihititc! L'godne œiie do odprodaje zalog V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Keramika v Smartnem ob Uaki, vas te dni pričakujemo s posebno ponudbo po poletno vročih cenah. C»nrrn|c kcmmik^ • Gorenic ]b ■ 5Î27 ^mamoobPolu • celj 0Î 8966] -7 Pomtaà bcj na tvoj vrl prif/a in ČakáU da jiiideš ti in sedli br) na roinu tla in jokak kei iebe ni. (Siiiiuii G^^c'ic^ ZAHVAIJ^ v 89. letu starosti seje ustavilo srce ljubeče in skrbne mame. stare mame, babice ŠTEFANIJE PODVINŠEK rojene Arlič iz Gaherk 25. 12. 1916 - 22. 7. 2005 Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala velja tudi medicinskemu osebju Bolnišnice Topoišica. Hvaia vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Žalujoči: njeni KOMUNALNO PODJETJE ' VELENJE 1I.0.0. Pogrebno pokopalliks delivnesl KoroSka cesta 37 b, Velenja NA POKOPALIŠČU PODKHAJ IN ŠKALE SMO EDINI. KI IZVAJAMO V CELOTI: POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tsl.: 03/891 91 53, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 50 41; Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. sestre in tete MARIJE PIRNAT rojene Pečečnik 21. 1. 1924 - 15. 7. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali. Hvala osebju Bolnišnic Celje in Topoišica in patronažni sestri. Hvaia pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, gospodu kaplanu za opravljen obred, govorniku gospodu Upniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Golobi mažejo^ čistijo pa ne v Mažejo pročelja, nadstreške, senčila - Čiščenje gospodarske zbornice bo stalo sto tisočakov Miiena Hrstič • Ptaninc VVIcjye, 29. a^çusU - (lolohi, sicer simboli miru, a meJ ljudmi znani ludi k/. golobi so se ^e pred nami ukvarjali na dveh sosednjih objek-lih. Banke Vclcjije in Tre. od kiv der pa so jih, ko so namestili zaščito, pregnali. Preselili so se k nam in na zunanjih senčilih napravili loliko nesnage, da lega cni>siavmi nc inbn\očne go spodarske zbornice. »Skupaj z etažnimi lastniki upravne stavbe smo pred tem iclilali. ali se ne bi ludl mi odločili za podobne ovire kol in praznih pn)Sionh. lam najdejo tudi mrivu golobe, kar gotovo ne vpliva dobro na zdravje ljudi. Predlagamo, da se nekaj napravi, da se sicer poišče so/.ilje med ljudmi in živalmi, a da se problem reši. Predvsem pa pričakujemo odziv sanitarne inšpekcije In zdravstvenih služb.« Eldar Husanović iz čistilnega servisa Tier' naus, enote specialisti, pa je povedal, da se s lovrsinlnil težavami pogosto srečujejo. Kličejo jih z vseh koncev Slovenije. »Na zunanjih senčilih bo ireba na grbo skriačiti vsa nesnago, potem se na ilno. na koncu pa jih bo po-irebnozglobinskiin sesalcem se sprali,« pravi. Etdar Husanović: "Večkrat nas pok/ičejo, da počistimo ta goiobi.'i sosedi, a ker bi nas lo stala več koi 60f).00f) lo-laijev, smo se zaenkrat odločili za čiščenje. Tudi ta strosek pa ne ho majhen, stal nas bo prektî slo tisočakov.« Alenka Avberšek pravi, da želijo opozorili, da so golobi v Velenju poštah že problem. «Po informacijah, ki jih Imamo nd upravljavcev stanovanjskih blokov so težave z golobi (jčitne v podstrešnih etažah Na nekaterih mestih se skozi zunanja senčna skoraj ni več videio. Počitniško srečanje otrok v Zavodnjah Člani športnega druS-iva izZavodenj pri Šoštanju veliko svojega dela namenjajo tudi organizaciji različnih prireditev za najmlajl^e krajane Zavodenj in Seivida pri Zavodnjah. V petek. 29. julija so lako za vse predSolske in osnovnošolske oirokc pripravili počitniško srečanje oziroma celodnevno aktivno d r uže nje, Pt ) leg krajšega pohoda so za njih tjrganizirali različne igre. skakanje na trampolínu in celo pravo pravcato kepacje z baloni napolnjenimi z vodo. V vročem julijskem dnevu je taksna vodna osvežitev najmlajšim In tudi malo siarejsim udeležencem srečanja prišla Se kako prav. Poleg palačink In obveznega sladoleda so lahko otroci cel dan uživali v sproščenem in pr^etnem vzdušju na športnem igrišču in po kancu srečanja so vsi v en glas zatrdili, da se že veselijo naslednjega druženja, ki ga bodo zanje pripravili člani športnega društva Zavod nje. ■ ĐK ZSAM Velenje na Rogli Minulo nedeljo je bilo na Rogli pri hotelu Planja tradicionalno, 14. srečanje Voznikov In avtomehanikov Slovenije. Šle-vilčno so se ga udeležili ludi člani ZSAM Velenje, ki so ob tem, na slovesnosti prejeli ludi pokal za drugo mesto na regijskem de v nem lekmovanju poklicnih voznikov, ki je bilo junija v Lnčici ob Savinji. Več kol tisoč zbranim udeležencem je spregovoril o pomenu prometa, promeine varnosti in gradnji cest državni sekretar Ministrstva za promet RS dr. Peter Verlič. ki se je ob tema v imenu vlade RS zahvalil šoferskim združenjem za njihova plemenita dejanja na področju cestno prometne preventive in visoke stopnje prometne varnosti v vrstah po- V prijaznem okoiju Rogte so se velenjski člani ZSAM z družinami tokrat zbrali v precejšnjem številu. Bilo jih je kar 145« klicnih voznikov. Srečanje so člani ZŠAM Velenje izkoristili tudi kot druženje ob zaključku soferskega prazjiika julija« in iJb svojili polletnih uspeliih. ■ Alja Miklavc Delo na višini X'elenjç - Ko ju gledaš, kako se na premičnem odru premikata gor in dol od pritličja do dvanajstega nadstropja stolpnice na Kersnikovi, in pri tem še trdo delata, velikokrat ob močni sončni pripeki, ju lahko le občuduješ. Sanirata balkone, da se ne bi slučajno zgodilo, da kak kos dotrajanega betona pade komu na glavo. Pimiisliš, da morata biti gotovo alpinista, vajena lakih >»eksiremnih«i razmer. PeřerRovšnik. kije končal študij na gradbeništvu in Rok Cojimer. ki gradbeništvo študira, to tudi sta. Člana Šaleškega alpinističnega odseka, ki preko «»študenta« delata v družbi AI.IUM, d.o.o.. S tem delom utrjujeta dvoje: svojo poklicno in ljubiteljsko pt i upodobil njegovo podob<î iit posnemal njegov glas, zraven pa še odlično obvladoval klavir. Charlesovo zgodbo je pripovedoval v prvi o.sebi in s lem v ccloii dosegel namen spominskega večera za velikim umetnikom. ■ M.M. 45. Flosarski bal Ljubno ob Saviiyi - Z odprtjem jeklene skulpture, kijt>je izdelal kipar Alojz Jerčič, pred poslovno stavbo družbe K.-I.-S, so se prejšnji leden na I-jubnem ob Savinji začele prireditve Rosarskega hala. Flosarski bal bo letos slavil 45 let, zato je organizacijski odbor vsem prireditvam namenil še posebno pozornost In pripravil deset dni športnega. kulturnega 1er dTU/.abnega dogajanja. Jutri bodo s slavnostno sejo počastili prazjnk občiiíe Ljubno, v nedeljo pripravili tradicionalni flo-sarki krst, na prireditvenem prostoru v Vrbju pa postavili etnološko vas. ■ mz Luče praznujejo Luče - Turistično društvo Liiče. občina I.uče, pa tudi v kraju delujoča društva in krajani tega lepega kraja v Zgornji Savinjski dolini, bodo ludi letos pripravili Lučki dan. To je tradicionalna luris-llčno-zabavna prireditev, ki ne traja le en dan, ampak od torka, 9. do ponedeljka, 15, avgusta. Letos bo že 19. po vrsti. Praznovanje je posvečeno tudi občinskemu prazjiiku, ki ga bodo s slavnostno sejo sveta občine obeležili v sredo, 10. avgusta, ob 19. uri, v tamkajšnjem kuliuniem domu. Praznovanje bodo začeli s predvajanjem slovenskega filma Vesna, sledile bodo vaške igre. pa petkov rock koncert, V soboto in nedeljo bo dogodkov daleč največ, vrstili se bodo od zjutraj do poznih večernih ur. V soboto zvečer pripravljajo ludi večer z Lučkimi pevci, v nedeljo ob 12. pa se bo m-čela prireditev ^Od štanta do šlantaR, na kateri bodo prikazali stare navade, popestreno z razstavo starih vozov in mehanizacije. Luče torej vabijo! ■ bš