Lete lUIIl. iM Z30.
V Dubljom, v soboto 10. outouro 19ZS.
cena Din no
Pn. VSBtJčTlLI
MI.; li I G A
J- jttfcl j čina
1 iiat
Isbala vsak dan popoldne, IzvzenUl nadeli« in praznike« — Inaerati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovora. — Inseratni davek posebej. —- „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Uprsvntsivo: Knallova olica sttv. 5, pritličja« — Telelon ste v. 304. Uredništvo: Knsiiora oiica st. 5, I. nadsiropie« — Telefon štev, 34.
BV~     Poštnina plačana v gotovini.
Zbliževanje z Boisarl
Naši odnošaji z Bolgarsko niso taki, kakor si jih želimo z zunanjepolitičnega, predvsem pa z višjega nacionalnega stališča. Naša bodočnost zaht.va, da pride z Bolgari čimprej do sporazuma na podlagi priznanja stanja, kakršnega so v bistvu ustvarile mirovne pogodbe.
Kar je naša diplomacija doslej ukrenila, da doseže prijateljsko razmerje z Bolgarsko, je bilo podrobno delo, pred vsem v cilju, da se onemogoči nevaren razmah bolgar. iredentizma in da se bolgarske šoviniste opozori na mirovne pogodbe ter na nedotakljivost jugoslo-venskega državnega teritorija, posebno v Južni Srbiji. O kakih posebnih po-greškah naše diplomacije ne moremo v tem oziru govoriti, pač pa so dosedanjih nesoglasij edino krivi oni bolgarski činitelji, ki se nočejo vživeti v nove razmere in ki bi radi na temelju povsem zmotnih lingvističnih teorij ustvarili Veliko Bolgarsko. S takimi aspiracijarni Bolgari ne bodo uspeli. Take sanjdsfce dajo realizirati samo, ako računajo oni z napadom na Jugoslavijo iz zasede, ako bi bila ta zapletena v vojno s kako drugo silo, kakor se je to zgodilo v svetovni vojni. Če si pa bolgarski politiki na ta način predstavljajo odnošaje med Bolgarsko in Jugoslavijo, potem seveda ni misliti na noben sporazum. Jugoslavija ni predvojna, mala, nebogljena Srbija. Danes morajo Bolgari računati z njedinjenimi Srbi, Hrvati in Slovenci, z veliko mogočno državo, ki je močna. Jugoslovenska država je dovolj močna, da se ubrani še silnejših nasprotnikov, kakor so Bolgari. To je činjenica, ki jo morajo uvaževati tudi bolgarski državniki, ako hočejo biti realni politiki. Sicer pa lahko črpajo pouk tudi iz svojih dosedanjih bridkih izkušenj.
Če nas torej ne zadene nobena kriv da, da sedanji odnošaji z Bolgari niso najboljši, vsekakor pa ne taki, da bi mogli privesti do kulturnega in političnega zbližanja v slovanskem smislu, ni s tem še rečeno, da smo že tudi kaj storili v pozitivni smeri! S tem smo se dotaknili vprašanja, ki postaja vsak dan bolj pereče.
Mislimo namreč, da bi morali mi kot močnejši, treznejši in uvedevnejši forsirati čim naitesnejše kulturno zbli-žanje. V tem oziru smo bili v preteklosti in sedanjost' r*r> ^mo v delu pasivni, marveč naravnost negativni.
Kako si zamišljamo praktično kulturno zbližan je? Najprvo je treba organizirati ozke stike kulturnih, umetniških udruženj. Skupne razstave, razstave bolgarskih del v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, razstave naših umetnikov v Sofiji, turneje naših pevskih društev po Bolgariji, turneje bolgarskih po Jugoslaviji itd.
V vse slovanske organizacije je treba pritegniti Bolgare. Naši ugledni kulturni možje moraio navezati stike z bolgarskimi učenjaki.
Ogromno zbliževalno delo bi pa v tej smeri moglo izvršiti predvsem So-kolstvo. Te dni čitamo v sofijskih listih na pr., da ie v bolgarski sokolski organizaciji, imenovani »Junak« izbruhnila notranja kriza in da se pobijata dve struji: Ena germanofilska, druga slova-nofilska. Listi naznanjajo, da bo najbrže zmagala slovanska struja in da bo ta struja izvedla reorganizacijo bolgarskih »Junakov« po sistemu, tehniki in ideologiji slovanskega Sokolstva.
Če zmaga ta struja, potem ie na dnevnem redu vprašanje posebne kooperacije med lugoslovenskim in bolgarskim Sokolstvom. Po tej poti bi bolgarsko Soloolstvo srečno prijadralo v varni pristan vseslovanskega sokolskega Saveza.
Takemu savezu bi sledili balkanski sokolski zleti, sokolske konference itd. Rodil bi se duh medsebojnosti, sledilo bi zopet slovanska razpoloženje bolgarskega naroda, ki je nekoč bujno cvetelo in ki bi edino moglo vzpostaviti res bratske vezi med jugoslovenskim in bolgarskim narodom.
Če hoče naš zunanji minister započeti napram Bolgarski z novo, konstruktivno politiko, kakor se pravi, potem naj začne s kulturnim približevanjem. Naj preko svojih organov pripravlja skupne kulturne manifestacije, skupne organizacije na raznih poljih javnega življenja. Uspehi se pokažejo v najkrajšem času. saj pridobiva trezna prevdar-'ost tudi med Bolgari vedno več tal.
V vsakem mestu imamo češkojugo-'ovenske lige, imamo poljska društva,
amo ljubitelje raznih slovanskih na-Jov. Ne bib bi pogrešno, ako bi jeli •-sirati s sličnimi ot«^aniza/u»aJ»^ tudi i i žanje z Bolgar*
Radić poljublja uradnike zunanjega ministrstva« — Značilni
članek radikalnega «Vremena».
—Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Stepan Radić se je snoči pozno v noč povrnil s Topole. Na grob kralja Petra Velikega Osvoboditelja je Radič položil velik Javorjev venec z napisom: »Neumrljivi senci mu-čeniškega kralja Osvoboditelja m stvarnega ujedinitelja vseh Južnih Slovanov — Hrvati. V ime hrvatskega naroda Stepan Radić.«
Danes je postalo v narodni skupščini zelo živahno. Stepan Radić je prispel v narodno skupščino zelo zgodaj ter se je poljubljal s svojimi prijatelji in znanci. Ob 10. dopoldne je odšel v zunanje ministrstvo, želeč, da se posvetuje z zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Dr. Ninčić ga ni sprejel, ker je bila za dopoldne napovedana seja ministrskega sveta. Radić je vse dopoldne ostal v zunanjem ministrstvu, seznanjal se je z uradniki tega ministrstva, pil je ž njimi kavo ter jih poljubljal.
Ob 10.30 dopoldne se je sestal ministrski svet. Seja še traja.
Glede povratka ministrskega predsednika ni ničesar pozitivno znanega. Nekateri listi omenjajo, da je prometno ministrstvo že odposlalo na Rakek salonski voz, s katerim se Ima pripeljati Nikola Pašić v  Beograd.  Viadinovsko časopisje danes
Varnosten konferenco o Locarnu
Nemčija in društvo narodov« — Italijanska objava varnostnega pakta je bila mistifikacija. — Francija nastopa sporazumno •
Češkoslovaško in Poljsko.
omenja, da je povratek Nikole PaŠića eno najslavnejših vprašanj, ki zanima politične kroge. Radićevi lit."- ponavljajo kombinacijo o imenovanju Stepana Radića za mini stra. Ti listi pravijo, da je imenovanje sigurna stvar ter da se to vprašanje reši takoj, Čim dospe Pašić v Beograd.
Zelo značilna pa je pisava današnjega »Vremena«, ki jasno kaže, da radikali niso naklonjeni Radiću. »Vreme« v posebnem članku razpravlja imenovanje Radića za ministra. Med drugim naglasa: »Predvsem g. Radić nima poslanskega mandata. Radikali ne žele ustvariti stičnega precedensa za Imenovanje osebe ministrom brez poslanskega mandata. Položaj podpredsednika vlade pa ni utemeljen nit! po zakonu niti po ustav! in se more uvesti samo zakonodajnim potom. Po »Vremenu« radikali tudi niso pri volji, da se poveri Radiću ministrstvo brez portfelja. Radikali zahtevajo, da Radić najpreje najde pot do mandata, potem mu je šele pot v vlado odprta kot resorni minister. Pisava »Vremena«, ki je bilo doslej napram Radiću vedno v prijazni rezervi odnosno, ki je vedno pisalo o njem blagohotno, je vzbudila v političnih krogih splošno pozornost
Zaščita domačega delavstva
Novi pravilnik ministrstva za socijalno politiko o zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi.
— Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Na podlagi dne 28. septembra t. 1. se vršeča inter-ministerijalne konference in na pritisk zunanjega ministrstva je izdalo ministrstvo za socijalno politiko sporazumno z notranjim ministrstvom nov parnik o zaposlovitvi inozemskega delavstva v naši državi. »Slovenski Narode je svoječasno priobčil iz Beograda daljšo informacijo, kako stališče zavzema zunanje ministrstvo ''-.iDram domačemu delavstvu. Novi pravilnik stopi v veljavo takoj po objavi v službenih novinari. — Glavna   določila novega pravilnika so:
Dovoljenje za zaposlitev ".losemskih delavcev je lahko izdano na določen ali nedoločen čas. Podjetnik, ki zaposlu e inozemske delavce, je dolžan popreje zaprositi za dovoljenje pri inšpekciji dela na podlagi strokovnega mnenja, izdanega od pristojne Delavske zbornice ali od Borze dela ter od organizacije podjetnikov. Inšpekcija dela bo izdajala dovoljenja le za one delavce, ki jih
Kongres
ni v državi. Dovoljenja inšpekerje rada traja To samo šest mesecev. Za dovoljenja čez 6 rneseceev jc pr«!ono ministrstvo za socialno politiko. Mesec dni pred potekom roka lahko podjetnik zaprosi za podaljšanje roka. Delavska zbornica in Borza dela ste dolžni izdati prositeiju mnenje o potrebi zaposlitve inozemskega delavca. Za slučaj, da delavska zbornica ali Borza dela smatrate, da je inozemski delavec nepotreben, morate navesti, k;e se dobi slična domača delovna sila. Odločbe inšpekcije deia se imajo predložiti ministru za socijalno politiko.
Od teh predpisov so izvzeti tudi delavci, ki bivajo v naši državi na račun ino~ zemskih tvrdk tn imajo nalogo, da popravijo kakšne stroje, ki so bili naročeni od dotičnih tujih tvrdk. Tak delavec sme ostati v naši državi samo 3 mesece. Dovolitev za bivan'e odnosno zaposienre takega delavca izdajajo pristojne policijske oblasti.
nerodnih manjšin
Udeležba zastopnikov slovenskih manjšin iz Italije in Koroške.
— Praga, 8. oktobra. V Ženevi se otvori 14. t. m. kongres narodnih manjšin. Sklicatelji kongresa so: dr. Josip W i 1 f a -i, slovenski poslanec v italijanskem parlamentu, dr. Paul Schie-m a n n, nemški poslanec iz Litvanske in Geza S z u 11 6. predsednik madžarske Lige za Društvo narodov. Omenjena trojica vodi celokupno akcijo za obrambo kulturnih in gospodarskih interesov narodnih manjšin v posamnih državah. Glavni cilj kongresa je, da se zavaruje gospodarski in kulturni obstoj narodnim manjšinam. Sklicatelji kongresa predlagajo štiri resolucije in sicer: 1. Narodna kulturna svoboda le ravuo.ako važna kakor verska svoboda. Ta etični princip se ima oblikovati v pozitivnem pravu. 2. Vsaka država naj omogoči narodnim manjšinam kulturni in gospodarski razvoj ter lim zajamči neskraišane državljanske pravice. 3. Vsaka narodna manjšina, sposobna za samostojno kulturno življenje, ima pravico se razvijati v lastnih javno-pravnih korporacijah. 4. Obramba pravic narodnih manjšin bodi prva dolžnost Društva narodov.
Na programu kongresa so med drugim problemi narodne strpnosti, samouprave, narodnih manjšin na gospodar-sko-kuitumem polju, kakor tudi podrobna vprašanja o položaju nekaterih narodnih manjšin. Udeležbo na kongresu so doslej pripravile te narodne manjšine: Nemci na Poljskem, Litvanskem in v Estoniji, v Rusiji, v Jugoslaviji, Romuniji in na Madžarskem.   Danci na
Odenimo mrkle dogodke v prošlosti s plaščem pozabnosti. Bolgari so v prošlosti težko grešili in zadela jih je za to pravična kazen, ne bilo bi pa z naše strani politično in državniško modro, ako bi jih po prestani kazni ne skušali dvigniti k sebi in napraviti iz njih iz sovražnikov prijateljev, bratov
Nemškem, Romuni v Jugoslaviji, Belo-rusi na Poljskem. Ukrajinci na Poljskem in Češkoslovaškem, Poljaki na Nemškem in Češkoslovaškem, Slovenci v Italiji in v Avstriji, Cehoslovaki v Avstriji, Hrvati v Italiji. Lužiški Srbi v Nemčiji, Madžari v Jugoslaviji, Romuniji in Cehoslovaški. Značilno je. da je kongres przrl Zvezo narodnih manjšin na Nemškem, v kateri so organizirani Poljaki, Lužiški Srbi, Danci in drugi. Ta zveza je nastopila 1. 1924. pri volitvah v nemški državni zbor. Zveza narodnih manjšin v Nemčiji občuti to kot zapostavljanje.
flii ]e Jugoslavija stara aH nova država
— Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Mešano razsodišče v Ženevi, kateremu pripada kot sodnik univ. prof. dr, Aran-gjelović in kot zastopnik Jugoslavije predsednik državn. sodišča dr. Dušan Subotić, je izdalo končno razsodbo v procesu med Jugoslavijo in Nemčijo. Gre za vprašanje, ali je Jugoslavija stara ali nova država. Jugoslavija je v procesu zmagala. Sodišče je ostalo pri svojem prejšnjem stališču, da Jugoslavija ni nikaka nova država. Radi teea vsote, ki izhajajo iz likvidacije nemških posesti na ozemlju Jugoslavije, ne pripadejo lastnikom teh posestev, temveč re-paracijskemu fondu.
Na podlagi te razsodbe pripade fz likvidacije nemških posestev na korist Jugoslavije več miliard dinarjev.
Tudi drugi spor med Nemčijo in Jugoslavijo je rešen v korist naše države. Na podlagi starega srbskega vojnega zakona ostanejo v veljavi vse likvidacije, ki so bile izvršene pred ver-^ajllsko mirovno pogodbo
— Locarno, S. oktobra (Izv.) Češkoslovaški minister zunanjih del dr. B c -n e š je včeraj ob 14.30 prispel v Locarno. Takoj po svojem prihodu je posetil Chamberlaina. za tem Brianda in Ber-tlielota, s katerimi je imel daljša posvetovanja. Predmet posvetovanjem so bila vprašanja, ki se nanašajo na Češkoslovaško. Dr. Beneš je konstatira! popolno soglasje med ČeškosiovaŠko in zavezniki. Francoski zunanji minister Briand je izrecno izjavil zastopnikom svetovnega tiska, da se vsaka,akcija na konferenci vrši v soglasju s Češkoslovaško in Poljsko. Zunanji minister dr. Beneš je danes zelo dolgo konferiral s članom poljske delegacije Moravskim o arbitražnem paktu, ki se ima skleniti med Češkoslovaško in Poljsko na eni strani ter Nemčijo na drugi strani. Posvetovanja o vzhodnih arbitražnih paktih se prieno jutri v soboto. Dr. Beneš je v izjavi novinarjem posebno odtočno nagi ašal, da on ne žel! rušiti konference, marveč je pripravljen podpisati vse, kar služi ideji evropskega miru.
— Locarno, S. oktobra. Na današnji plenarni seji je bilo na dnevnem redu vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov. Težkoče. o katerih so prvotno mislili, da so nepremostijive, so malenkostne. Člen 16. omenjenega statuta je povzročil živahno razpravo. Na obeh straneh se je pokazala najboljša volja skleniti sporazum in bodo vse diference odstranjene.
— Berlin, 8. oktobra (izv.) Dopisnik ^Vossische Zeitung« v Locarnu javlja, da ie danes zunanji minister dr. Strese-mann posetil zunanjega ministra Chamberlaina ter se ž njim razgovarjal nad 2 uri. Dopisnik je iz angleških krogov doznal da je razgovor povsod napravil najboljši vtis. Chamberlain in dr. Stre-semann sta obravnavala vsa vprašanja, zlasti vprašanje zapadnih arbitražnih pogodb. Glede vstopa Nemčije v Društvo narodov dela ovire člen 16. pravilnikj Društva narodov.
— Pariz, 8. oktobra (Izv.) Jutranja poročila iz Locarna javljajo, da se je pričela razprava o vzhodnih mejah Nemčije, o garancijah Francije glede arbitražnih pogodb, ki se l klene jo med Nemčijo, Čehoslovažko in Poljsko. Najtežje je vprašanje glede svobodnega prehoda francoskih čet na Poljsko odnosno Češkoslovaško In vprašanje demttitarlza-ciie renske cone, kakor rudi vprašanje francoske vojaške pomoči Češkoslovaški in Poljski v slučaja, da bi bile te dve državi napadenL
— Trst, 8. oktobra (Izv.) Iz Milana javljajo: FtoroČilo, da se ie nekemu italijanskemu listu posrečilo dobiti vsebino varnostnega pakta, ki je bil začrtan od pravnikov-strokovnjakov, je bilo netočno in v glavnem navadna mistifikacija. Poročilo rimske »Epocec o varnostnem paktu je spretna kombinacija na podlagi raznih poročil in informacij. To poročilo pa je »Epoca« objavila pod senzacionalnim naslovom. .
«3-
SPLOŠNA STAVKA AVSTRIJSKIH URADNIKOV
— Dunaj, 9. oktobra. Rezultat pred tednom uvedenega glavnega glasovanja, ali naj uradniške organizacije v borbi za izboljšanje gmotnega položaja uporabijo ludi sredstva mezdnega delavskega gibanja, v prvi vrsti stavko, je bilo snoči objavljeno: Rezultat se glasi 92.8% za »da«, in 7.2% za »ne«. Z veliko večino je avstrijsko uradništvo sklenilo stavko,
ZUNANJA POLITIKA j POLJSKE
— Varšava, 8. oktobra. (Izv.) Minisir-ski predsednik Grabski je podal v sejmu obširen ekspoze o zunanji politiki Poljske republike. Zlasti je z zadovoljstvom in odkrito povdarjal, da postajajo odnošaji napram Rusiji vedno boljši. Poset Čičerinov v Varšavi dokazuje znaten napredek v konsolidaciji rusko-poljskih odnošajev. Popre-je obstoječa napetost med obema državama znatno ponehava. Odnošaji napram Cehoslovaški so popolnoma zadovoljivi. Povoljni so tudi odnošaji napram Ameriki, zlasti* na finančnem polju. Pogajanja z Nemčijo se še niso pričela.
VELIKA EKSPLOZIJA V MORAVSKI OSTRAVI
— Moravska Ostrava, 8. oktobra (Izv.) V električni centrali so poskušali nov stroj. Pri poskušnji je nastala velika eksplozija, ki je ubila tri delavce in šest delavcev težko ranila. Poslopje je znatno poškodovano.
POTOP GRŠKEGA PARNIKA
— Capstadt, 8. oktobra. Grški tovorni parnik »Margaretha« ki je bil na-tovorjen s koruzo, se je med East Londonom in Lisabeto potopil zrooštvorn vred.
NOVA POŠILJATEV KOVANEGA DENARJA
Sušak, 9. oktobra (Izv.) Prihodnji teden prispe v sušaško pristanišče francoski panik Teneritfe z novo poši-ljatvijo kovanega denarja. PoŠiljatev vsebuje 50 milijonov dvodinarskih, eno-dinarskih kovanih novcev v skupni vrednosti 75 milijonov dinarjev.
DEPUTACIJA ŽELEZNIČAR. SKIH VPOKOJENCEV V BEOGRADU
Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Zastop* niki železničarskih vpokojencev iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Subotice so včeraj prispeli v Beograd. V finančnem ministrstvu, prometnem ministrstvu, v ministrskem predsedstvu in v narodni skupščini so izročili spomenice glede ureditve pokojnin in zboljšanja njih gmotnega položaja. Prometni minister je deputaciji železničarskih vpokojencev izjavil, da bo vlada upoštevala njih* utemeljene zahtevo
Borzna poročila
Ljubljanska borza
Lesni trg.
Trami moute po noti frc. meta 1 vm*. denar 320, blago 320, zaključki 320, frizi od 4—10 cm od 25—60 cm frc meja denar —, blago 1300, breza od 10—30 cm pr. frc. meja blago 400, bukova drva 1 m dolž. sufca tri, n. p. 2 vag. denar 17.50, blago 17.50, zakliufc* k: 17.50«
Pšenica domaća tre. Lj. denar 255, blago —, koruza medjimursk\; nova, na solne« sušena, frc. Čakovec —, 210, koruza okrogla, drobna, zaduhla par. Lj. 190, 195, koruza v storžih par. slav. postaja —, 75, koruza nova oki., nov., dec. 100 odst. kasa pri sklepu par. slav. post —, 122.50, koruza nova, umetno sušena par sremska post. 1 vagon 162.50, 162.50, 162.50, koruza stara, rumena, zdrava, suha, resetana par. sremsktt post. 1 vag. 185, 185. 18?. fižol mandaten frc. Lj 295, —, fižol prepeli-čar frc. Lj. 345, —, fižol ribuičan frc. Lj. 315, —. fižol beli prebran baranjski v vrečah po 100 kg gl. vzor* ca frc. Postojna trs. — 300.
7% invesr. pos, iz 1. 1921 denar 80; 2Vi •/1» dri. renta za vojno škodo denar 310, blago 312.50, zaključki 311; Celjska pos. denar 201, blago 205; Li. kred. bka denar 220, blago 240; Merk. bka denar 100, blaga 104; Kred. zavod denar 175, blago 185: Strojne tov. denar 123, bla.TO 1?6, zaključki 123; Trboveljska denar 343, blago 358; Združene pap. denar 120; Stavbena d. d, denar 165, blago 180; Šešir denar 128, blago 148; 4Vs% zasL 1. kr. dež. bke denar 20, blago 24; 4V*Vo kom. zad. dež. bke de* nar 20, blago 24.
Zagrebška borza
dne 9. oktobra. Vahr.e: Dunaj 790—800,   Berlin 13.20^ 13.30, Newyork 55.?0—55.90, Praga 163.50-^, 165.50.
Devize: Dunaj 788.70—796.70, BertSn 13.35—13.45, Bukarešta 25.75—26.75, MUaii 224.44—226.84, London 271.SS -273.58, Neu-york 55.97—56.57, Praga 165.94—167.94, Čarih 10.8260—10.9060. Pariz 259.50—263 50.
7% invest. posoj. 1921 75 ; 2%% dr.:, rente za ratnu štetu 294.50—295.50; Ljubljanska kreditna 225; Centralna banka 11; fin', eskomptna banka 125—127; Kreditna banka, Zgb. 130—132; Hipotekama banka 72.50—73; Jugcbanka 109—110; PraStedio-na 950—960; Slavenska banka 49—50; Eksploatacija 47—52; Drava d. d. Osijek 25C; Šećerana, Osijek 500-^520; Isis d. d. 65--73; Nihaš 40; Gutman 390—410; Slaveks 140—145; Slavonija 514A— 52; Trboveljski 340—350; Union, paromlin 440; Vevče 12J.
mUDOHAU
n
1
11
BUDĐHA-
trak mark C
D^4B
1961
\
stran 2.
»SLOVCNSK I  N ARO P« dne 10. oletobra mo
Dr. J. C Oblak:
•v«
(Ob petletnici plebiscita.)
»Naša ljuba Koroška, ti najlepši del nafte slovenske zemlje, — da, zibel Slovenstva !c Tako kličemo zemlji, ki smo jo že Imeli v svoji oblasti. Ozemlje je z vso ekscentrično lego, ld leži kakor zadaj za velikimi plankami naših Karavank, ki so jih preluknjali pred 20 leti brez vsakega haška za našo narodno stvar, ozemlje, ki nam Je bilo pred vojno in med vojno tako malo znano. Le-to je imelo z nami silno malo stika, zato pa temveč vitalne ta globoko segajoče gospodarske In socijalne zveze z javnimi torišči tujega elementa, t. j. Celovcem In Beljakom. Tu imamo tisti divni Rož, ki sega od Beljaka do odrastkov Obira, celovške okolice z Vrbskim jezerom, t. J. pokrajina tik zadaj za Karavankami čisto alpskega značaja. Naša Podjuna pa leži zadaj za Solčavskimi planinami in Jo reže v dva dela mogočna Drava. Južno od nje Je okraj plfberški in železnokapeljskl, ki stremi gori k Savinskim planinam in okraj velikovški, severno od Drave, ki sega gori na rob položne Sinje planine, sredogorske-ga značaja. Z Rožem nas veže Karavanski predor in ljubeljski prelaz,   čez katerega vodi cesta mimo Borovelj Čez Osojnico v bolj aH manj ravni črti v Celovec. S Pod-junsko dolino nas veže ne dosti nižji prelaz Jezerskega vrha, nad  Jezerskim kotom, Čez katerega vodi glavna cesta ravno tako skoro premočrtno čez Železno kapljo in dalje v Dobrno vas Čez širna polja južno od Drave in potem čez Dravo na drugi bre v Veltkovec, ki leži v tistem razmeroma malem prostoru severno od Drave. Le-ta del nam je zadel usodepolni udarec pri plebiscitu ter severno od Podjune je odločil usodo celega ostalega ogromnega slovenskega ozemlja, ki leži južno od Drave, vse sredogorske pokrajine na Osojniči južno od Vrbskega Jezera ter divnega slovenskega Roža. Rož, pokrajinsko in jezikovno soroden z našo Gorenjsko, na eni strani, a na drugi Podjuna, naslanjajoča in ležeča tudi jezikovno in v nekaterem ozlru tudi pokrajinsko sorodna s sosedno Štajersko, to je slika naše Koroške, katero so proglasili Nemci v celoti za nedeljivo, čeprav jo je v istmi razdelila že davno naša narodnostna meja, ki se je držala naravnih mejnikov po gorovja
Od več je poudarjati, da se med slovensko govorečim ljudstvom vstajale rene-gatske duše, ki jih mi Slovenci imenujemo nemčurje, Nemci pa »deutschfreundli-che Slovenen«. Koliko je teh nemčurjev, se ni računalo, pač pa se je govorilo o omahljivem, ki do zadnjega trenotka ne vedo, kam spadajo.
Čim bliže glavnega mesta in večjih krajev si, kjer se je usidralo privandrano nem-štvo in je fabriciralo prve nemčurje, tem več nemčurjev najdeš v bližnji okolici, in to velja predvsem za celovško okolico, če še omenjam tisti klin, ki seže iz Celovca do Podljubeljskega prelaza čez Vetrinje in Zmpolje ter Borovlje, ki so ga Nemci proglašali kar za čisto nemško ozemlje, sem povedal v glavnil obrisih vse. kar je v tem oziru pomembnega za razmotrivanje plebiscitne nemške večine in pa za naše manjšine. Omenjam že precej samoobsebi umevno okolnost, da čim bolj gremo gori v nepokvarjeni gorski svet, tem manj nemčurjev najdemo, in tako moramo končno konstatirati, da tudi v gorskih večjih krajih kakor Sloveniplajberg, Sele, Bela, Jezersko, skoro ne najdeš nemčurja med poštenimi Slovenci.
NemČurska zalega se nam je ukoreni-nila v nižini, v močvirju, tam, kjer je kultura, kjer pa obenem najdemo s kulturo tudi največ moralne pokvarjenosti.
Nekaj drugega pa opažamo na severu gori nad Velikovcem. Tam najdemo v jako visokih legah z znatnim številom nemčur-sko misleče ljudi in na koncu ob izlivu La-budnice ter nad Graniško dolino v čisto nemško Labudsko dolino strmeče vasi totalno ponemčenim prebivalstvom, med njimi najznamenitejša Pustrica.
To je slika takozvane slovenske Koroške na pravo okoli Velikovca.
Predno se je sploh še govorilo o kakem plebiscitu, so Nemci zagnali krik, da Je Koroška nedeljiva in g. Martin Wute nam ni privoščil niti Jezerskega, Čeprav je Isto geografični del Kranjske. Oglasil se je pa tudi profesor Pfaudler, ki nam Je Jezersko brezpogojno priznal In obenem predlagal,
da ako se že Koroška deli, naj se nam da južni del Drave od Baškega jezera naprej, pri čemer se naj žrtvuje nam velik del tistega eminoznega klina, ki seže od Celovca čez Žihpolje ta Borovelj do Podljubelja, torej Borovlje z Ljubeljsko dolino. Brez komentarja.
Tako smo stali Slovenci — predno smo prišli v Pariz — en del od nas Je zahteval kar celo Koroško, drugi skromnejši pa dve tretjini z Držami, brez Labudske doline in brez zgornje Dravske doline. Tudi brez komentarja.
V mali knjižici »Koroška Slovenija«, ki sem Jo izdal 1. 1919., sem označil te zahteve kot nevarne in neprimerne in naša Javnost in posebej mirovna konferenca Jih je kar a priori odklonila.
Odločno sem odklonil tudi vsak plebiscit iz umevnih razlogov.
Konferenca pa je Iz Koroške izluščila takozvano Celovško kotlino in jo razdelila vrhu tega še v dve coni, od katerih Je bila takozvana slovenska cona A brez Celovca tako nesrečno prikrojena, da je moral vsakdo, ki je poznal Koroško, vedeti, da je plebiscit izgubljen.
In pokazalo se je res, da nismo imeli po plebiscitu v tistem velikovškem trikotu v prav nobeni občini večine, dočim jo imamo v Rožu, razen v tistem Boroveijskem klinu, ta Pod juni na južnem bregu povsod. Kajti velikovški okraj je dal 5.662 glasov nemške večine, ostale nemške glasove 1.085 je polovila nemška agitacija v tistem znanem aemškem klinu.
Nemško večino Je deloma stvorilo par čisto nemških vasi ter tisti ozki klin od Celovca do Podljubelja (Vetrinje, Žihpolje, Borovlje).
Kljub temu imamo na južnem bregu, kljub Borovi jam, ki spadajo v ta klin in so same dale Nemcem okoli 800 glaov večine, v celoti še vedno večino nad 500 glasov, če pa vzamemo še Osojnice z Žihpo-jem in Vetrinjem vred, v celoti le 800 glasov manjšine. Avtohotni element, ki poseduje zemljo od pamtiveka, tvori jedro Slovenstva v tej coni in je slovensko še danes. Tega je bilo o plebiscitu 5.287 glasov.
To je število, katerega tudi Nemci niso pričakovali. Mi ne smemo namreč nikdar pozabiti, da so ti Nemci lagali v Parizu in vsepovsod, da Slovencev na Koroškem sploh ni.
O plebiscitu pa so koroški Slovenci, katerih niti sami niso poznali, oddali 15.000 nacijonalnih glasov, in to je naša največja moralična zmaga.
Koroški Slovenci so ob plebiscitu morda sploh prvič v svoji zgodovini imeli priliko pokazati brezdvomno čisto narodno mišljenje in kako jaki so.
Saj so Nemci celo tedaj, ko je zmagal v tistem malem kotu okoli Pliberka Gra-fenauer kot zadnji slovenski koroški poslanec v Avstriji, trobili v svet, da ti glasovi niso bili nacijonalni, nego so volili Grafen-auerja iz čisto drugih ozirov. Sedaj pa so koroški Slovenci glasovali brez dvoma samo iz zgolj plemenske zavesti za Jugoslavijo. Nacijonalna ideja ni nič drugega, kakor čista nacijonalna ideja, ki se zrcali v teh glasovih. S tem so dokazali tudi an-tanti, da je klevetanje Nemcev bila laž, ker so pri vsej slepariji morali izkazati toliko slovenskih glasov, saj se je vršil zgolj v znamenju nacijonalne ideje.
A od naše strani, v našem časopisju, se je po plebiscitu napisalo toliko gluposti, da me je bilo skoro sram. Pa tudi v srbščini sem bral skrajno neumesten članek o »rob-skil dušah«, vkljub temu, da Je pred plebiscitom Cvijič napisal o koroških Slovencih trezno in pošteno besedo, ki pa menda ni segla daleč iz Zagreba, kjer je bila natisnjena. Tudi on je slutil zlo In govoril o omahljivcih, katerih Je baje toliko, da je težko prokovati izid glasovanja v coni A, v resnici pa da so vsi Slovenci. Tudi Je povedal, da imajo Slovenci tak stvaren strah pred Nemci, da še ob tako neznatni nemški ofenzivi nastane prava panika vsled nemškega terori a, kar je posledica strah« in vera v moč gospodarjevo vsled stoletnega strahovanja, in se celo pospenja glede te psihične posebnosti koroških Slovencev do primera z ljudstvom v centralnih delih Balkanskega polotoka, sicer pa da imamo v koroških Slovencih ljudi solidnih lastnosti, poštenosti, skromnosti in urejenega notranjega življenja.
Jaz pa bi še dostavi!, da Imamo v koroških Slovencih, kar Jih Je zavednih, naravnost Junaške predstavitelje narodnega Idealizma kakor jih morda ni v Jugoslaviji In se v tem oziru pridružim mnenju onega znanega Srba, ki pozna morda najbolje tudi današnje razmere med koroškimi Slovenci In ki pravi, da so koroški Slovenci boljši Jugoslovenl, kakor pa mi vsi skupaj v Jugoslaviji.
Življa, ki se je enkrat zbudil, ni mogoče več zatreti. »Nas niste mogli spečih, ne boste nas bedečih!«
Petletnica plebiscita nas ne sme najti malodušne, čeprav valovje nemškega navdušenja nad svojo »zmago« seže do neba. Kajti ta zmaga ni bila nobena prava zmaga, le hipni navidezni nspeh brez trajne vrednosti. Kajti na strani Slovencev je pravica In priroda s svojo elementarno silo in ta je rodna govorica in naravno ljubezen do
rodne matere in grude. Trajna zmaga nad to sflo Je nemogoča.
Prav zdaj, ko so odložili na mirovni konferenci z dnevnega reda priključi t v eno vprašanje, je zapisal vodilni nemški mož v vodilnem nemškem listu »Aufgeschoben lst nveht aufgehoben. Der Anschluss kommt, weil er kommen muss. Gegen die Natur und das naturliche Recht lst Jeder Kampf ver-gebens.c
In prav ima ta mož. Po krivici se brani Nemcem v Avstriji združiti se z materjo Germanijo v naravno skupnost, tudi to je boj proti prirodi. Naj se le združilo, toda to združenje se more zgoditi le brez koroških Slovencev, kajti le ti prav po Isti elementarni prirodni pravici In po istem »natflrliches Gesetz« pripadajo nam! In v to elementarno silo prirode verjamem tudi jaz.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA:
Petek, 9. oktobra: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 10. oktobra: Zimska pravljica. Premijera. Izven.
Nedelja 11. oktobra: Jb 3. pop. Pravljica bodočnosti, mladinska igra. Izven. Ob 8. zvečer Periferija. Izven.
Ponedeljek, 12. oktobra: Zimska pravljica. Red A.
OPERA: Začetek ob V> 20. i/ri zvečer. Petek 9. oktobra: Manon Red D Sobota, 10. oktobra: Zaorto Nedelia, 12. oktobra: Manon. Izven. Ponedeljek 12. oktobra: zaprto.
Razstava portretnega slikarstva
(Razmišl anja in refleksije.) O vsem tem nam poročajo portreti, nemo, a jasno. Spričo n ih se prestavimo v minule dobe, ko je bilo prebivalstvo v Ljubljani in Mariboru patriarhalno enotno, kakor ena velika obitelj: kar je imel ta, je moral do Mri i oni; portreti postanejo tipični.
V najnovejši dobi se to korenito predru-gačn: vse se individualizira. Moderni portret nima zveze s svojo okolico, ne z naravo, ne z Ijiidttrji: vsak portretiranec sameva zase. In vkolikor ga obdaja o ljudje in predmeti, pomenjajo samo pritikline in umetniški pomožni rekvizit brez bistvenih in psihičnih stikov. In to odseva iz portretov. Vidimo dame rn gospode, zaverovane v svoje indi-vkluelne misli in opravke, samevajoče po naslonjačih tn zofah, ali stoječe v sobah in na potih, vedno solo, brez psihičnih stikov z okolico. Moderni portret je todrvidualen, a hladen In neprivlačen po svojem bistvu. Umetniško pojmovanje pa je samo zase višje, kakor pri starem portreiu. Zdai pričakujemo umetnika, ki bi zđruž'l oboje in postal spasitelj tej panogi umetosti. ki ima in bo imela vedno nekaj posebnega in samostojnega.
Posebno živahna razmišljanja vzbujajo v nas portreti, ako motrimo osebe, ki jih predstavlajo slike; spominjamo se njihovih medsebojnih zvez in smeri, ki jih zastopajo. Takoj prva slika nam privabi v spomin dobo verskih bojev; baron Jurij Kisel kot zastopnik protestantstva in cesar Maks II. kot previdni vladar, skušajoč ustreči katolikom In po možnosti zaščitati protestante. Delovanje na^d^čne^e^a prot"reforrra-torja, ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, se odraža v energični pozi negnve podobe. KatoMŠfca vzpostava ima v škofovskih portreti* dokaj dokumentov: ljubljanski, la-vantinski in brižmski vladike nas gledalo, mirno, samozavestno, tu pa tam vedrega lica. V njrhovi družbi so ustanovitelji samostanov (Sch el l en b n r g).
V zvezi z reformacijo in protiTeforma cijo p« dvigajo reminiscence o začetkih II
terarnega deTa preko mej naše zavesti: Trubar, Konzul, Dalmatin, Hren in posredno tvtdi Rogelj. Iz dobe obravnav za novo ureditev goriške metropolije so portreti papeža Klemena XIV. in nadškofov grof* Athemsa in gfa. EdMnga. — Na brižinsko gospodstvo v Loki kaiejo poleg brIHnskia škofov tudi trije glavarji: baron Lampfrlz-ham, baron Halden In baron Ecker. — Cerkvena uprava je dobro zastopana po duhov, sklb portretih; Kranjska in Spodnja Štajerska sta pri epe vali vrsto Škofov, opatov in
župnikov v podobah: obrazi so kakor rzkle-sani iz kamna, mišice uravnane, da jim moreš čitati Iz potez skoraj vse — samo prijavni smehljaj se Je večinoma utopil v askezi in stremljenju po nedostopnosti.
Vštric s cerkvenimi krogi gredo v kulturi aaših krajev umetniki, skupina duševnih snovateljev, poetov v kamnu ln barvi, o katerih pa ne izvemo do novejše dobe često nič drugega, kakor to, kar nam povedo njihovi umotvori in potreti njihove vna-njosti. Nekateri so nam časovno preveč oddaljeni, kakor n. pr. Reinvvald, drugi so tujci (Herrlein, Dorfmeister, Munkacsy, Lae-vernd), ki so razprostrli svoje korenine samo na površju, ne v globino in so družabno pač občevali s sodobniki, ne da bi bili pustili za seboj trajnejših sledov. Layer Je bil
preveč rokodelsko zaposlen, da bi bilo mislit! na tesnejše duševne zveze z ostalimi
umetniki njegove dobe; na razstavi Imamo edini Haynejev portret, moža, ki je bil njegov učenec. Precej zvez Je pa imel v literarnih krogih Matej Langus; občeval je • Prešernom, a ga ni naslikal, pač pa imamo od njegove roke portrete Barage, Knoble-harja, čopa in Vodnika poleg dolge vrste plemičev, trgovcev itd., tako, da smemo sklepati iz tega, da se je Langus gibal v naobraženi in celo plemiški družbi. Seveda je slikal tudi kmečke ljudi. Nam se zdi to umevno samo ob sebi; a za prvo polovico 19. stoletja je to drugače; dejstvo, da Je stalo na Istem stojalu platno za grofov portret in kmetovo podobo, pomeni začetek nivelacije v socialnem redu. — Po 6vojem stricu se je ravnala tudi Langusova nečakinja Henrika, koje portreti na razstavi vsebujejo tudi pisateljico Josipino Turno-grajsko, soprogo dr. Lovra Tomana. — Prt
damah plemiških in meščanskih rodbin je bil posebno priljubljen Mihael Stroj, ker se jim je znal prikupiti s tem, da Jim je ustvarjal elegantno-nežne ročice in znal izravnati gube, povzročene po letih; hudomušen epigramatik je piknil Že precej zrelo Zagrebčanko. ki je hotela biti večno mlada:
Spri c h, vvas soli man vom Veretand
Strois, der dich malte, halten?
Delne Gesichtsfalten
Bracht» er alle tn dein Gewand.
(Konec jutri.)
— Danes v petek zvečer je v operi prva vprizoritev nanovo naštudirane Masse-netove opere »Manon«, ki jo je naštudiral in zrežiral za naš oder v skoro povsem novi zasedbi operni ravnatelj g. Mirko Polič. Predstava se vrši za red D. Prva repriza te opere je v nedeljo dne 11. t. m. ob pol 8, uri kot izven predstave.
— Operni premi'erl. V drugI polovici tega meseca bosta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve operni premijeri in sicer se vprizori prvikrat Gerbičeva opera »Nabor« in pa Hatzejeva opera »Povratek«. Na obe deli se še povrnemo. To naj velja le kot prednaznanilo o dveh jugoslovenskih pre-mijerah v našem gledališču.
— Shakespeareova »Zimska pravljica« v ljubl'anski drami. »Zimska pravljica« je med zadnjimi Shakespearovimi deli. Ne da se prav uvrstiti niti med tragedije, niti med komedije. Po vseh silnih in silovitih dramah človeških strasti in zablod, ki so vrgle mrak tudi v pesnikovo dušo, išče stari, modri Shakespeare novega izraza in izhoda iz te noči. In tako so nastale tri zadnje njegove drame: Cimbelin, Zimska pravljica tn Vihar. Strasti divjajo z nezmanjšano silo, brezno, proti kateremu dreve, ni nič ma-rtj strašno, in človeštvo bi se samo ugonobilo.
da mu je usojeno Izživeti do zadn ega to stran svoje duševnosti. Ali spoznanje, kes m pokora vodijo k očiščenju in uvedo človeka v višio duševno sfero, k.er je čudež, milost ln harmonija prav tako trdna resnica, kakor je na nižji ravnini resnica strast, greh in razdor. — ln vendar ni ta zadnja faza Shakespearovega pozleda v svet abstraktna doktrina in pusta moralna pridiga, temveč pravo živo etično občutje, ki je prepojilo vso materijo s svojo magično mu-ziko in jo poveličalo v zadn i soj poezije. — Zasedba: Hermiona — ga. Marija Vera, Perdita — ga. Saričeva. Pavlina — gospa Medvedova, Leontes — g. Levar, Pollkse-nes — g. Skrbinšek, Autolikus — g. Rogoz, Cg milio — g. Gregorin, Antigonus — gospod Povhe, Cas — g. Lipah, Florizel — g. Jan, Arhidamus — g. Danilo, stari ovčar — g. Plut, mladi ovčar — g. Peček. Sodelujejo še: zz. Vida, Mira, Rakarjeva, Gorjupova, Ježkova, Kralj. Medven, Jerman, Cesar. Ko-Šič, Drenovec, Sancin. Smerkolj itd. Delo je poslovenil dramaturg g. Oton Zupančič; režijo vodi višii režiser g. Osip Sest, po čigar zamisli je naslikal mojster g. Skrušnv deloma nove dekoracije. Orkester tukajšnje dravske divizije bo izvajal Humperdickovo glasbo k »Zimski pravljici«. Deloma novi kotsumi so nare:enj v gledališki krojačrrfd. »Zimska pravr"ca« se vprizori prvič v slovenskemu jeziku v soboto 10. t. m. ob 8. uri zvečer.
— Šaljapin v Pragi. Svetovno znani ruski basist Tjodor Šaljapin Je včeraj, v četrtek prispel v Prago in nastopi v Narodnem divdlu. Kakor poročajo, se namerava na svoji turneji napotiti tudi na jug. Morda bi se dalo doseči, da bi nastopil tud v Jugoslaviji.
če ne verjamete, da edtn pai nogavic z žigom In znamke (rdečo, modro aH zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pucajte   se.   Dobivajo   se v prodajalnah,    ga.« rv
Julijsko lirnjina
—j Bandit Collarich pred porotnim so« dlščem. Collarich pripoveduje o svojih roparskih napadih nadalje popolnoma cinično. Z bodalom je usmrtil sestri Traccanelll v Puli, o katerih je mislil, da imata mnogo denarja. Upal je dobiti pri njih okoli 40.000 hr, plen pa je znašal komaj tisoč lir. Napad je izvršil s svojim tovarišem zjutraj. Ko je mlajša sestra Traccanelli odprla vrata, sta vdrla v sobo. Klicala je na pomoč. Collarich je zahteval, da naj molči, ali ker je le kričala in se hotela izviti iz njegovih rok, jo je zabodel s svojim dolgim bodalom, kri je udarila iz n'enih prsi in mu poškropila obraz. Ker se je silno branila, ie začel Collarich mahat] i bodalom okoli in jo je ranil na več krajih. Pravi, da jo je zabodel močno najmanj osemkrat in ji prerezal ves golta-nec. Potem je žrtev omagala in padla. Starejšo sestro je dobil pri postelji v drugi sobi. Zvezal ji je noge, potem pa jo vrgel na posteljo, pokril in udrihal po njej z bodalom. Izdihnila je kmaiu. Iz hiše je prišel z lahkoto skozi zadnja vrata. Njegov tovariš je ves trepetal. Collarich je dobil pri Trac-canellijevih tisoč lir denarja in nekaj zlatnine. Soudeležnika pri ropanju noče izdati. Ta soudeležnik tudi ni hotel vzeti od nega dela ukradenega denarja. Na vprašanje, ali se kesa storjenega zločina, je odgovoril Collarich, da mu sicer težki slučaj nI všeč, ali ne kesa se pa prav nič. Zlatnino je prodal v Trstu in kupil svoji ljubici Jurmanovi lepo zapestnico. Povedal je še, da je svoje bodalo porinil v telo mlajše Traccanellijeve do ročaja. Za ljubico je imel Ivano Jurma-nevo, kateri se je predstavil kot Giovannl Blumenfeld. (Smeh v dvorani.) Jumanova je bila zaljubjena v njega, pa tudi Collarich jo je rad imel Ko je bivala v Slavoniji, ji je pisal pisma, polna ljubezni, tako lepa, da se mora člevek čuditi, kako more napisati ali čutiti kaj takega tako velik zločinec. O svoj aretaciji v Trstu pripoveduje Collarich, da se je izvršila samo radi tega, ker nI mogel izvleči iz svojega hlačnega žepa revolverja. Agentje so imeli Ž njim v kinu, kjer je bil aretiran, pravo bitko. Razprava se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša.
V. L Križanovska:
71
U Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
*— Nikar ne bodi tako žalosten, ker se morava ločiti, dragi sin. Obljubim ti, da ostane moja duša vedno v tvoji bližini in da se pojavi takoj, čim ti bo potrebna pomoč in uteha, — je dejal Ebramar in mu segel v roko.
_ O! Ce bi le vedel, da se kmalu vrnem k
tebi. Nikoli in nikjer nisem bil tako miren in nikoli še nisem čutil v sebi tolike radosti, kakor v tvoji družbi, dragi učitelj. Skratka, tu sem bil zelo src Cen in zdaj se bojim, da se v vrtincu življenja zopet pogreznem v razuzdanost.
— Nedvomno boš moral premagati še marsikatero slabost, predno začneš prezirati vse posvetne naslade, — je pripomnil Ebramar smeje. — Kar se pa tiče miru in harmonije čustev, ki ti tako ugaja v mojem skromnem bivališču, jo pa najdeš lahko tudi v cerkvah, kjer utrdi tišina in mir tvojo dušo, ali pa v samostanih, kjer je Življenje res strogo in polno samozatajevanja. Povsod, kamor nimajo dostopa človeške strasti, najdeš mir in srečo, kakor si jo našel tu.
Nato se je pogovor neopaženo zasukal na Na-rmiano In Ebramar je omenil,  da  si je pokojni
princ večkrat zaman prizadeval doseči višje po-svečenje.
Supramati se je naenkrat spomnil Liliane. Na kratko je opisal modrijanu dogodke v onem dvorcu in odkritje strašnega zločina, nakar ga je vprašal, kaj pomeni čudno starije, v katerem je našel krasotico — smrt ali skrito življenje?
— Ce jo je mogoče oživiti, te prosim, dragi učitelj, da me naučiš, kako naj to storim. Ce je pa umrla, bi rad pokopal nesrečno žrtev po krščanskih obredih, da ne bo ležala v stekleni krsti kot kaka zanimiva redkost.
— Znan mi je zadnji Narajanin zločin. Grd je tem bolj, ker ga je izvršil s pomočjo tekočine, čije svojstev ni dobro poznal, ln tako se je nesrečna ženska strašno mučila. Ni umrla. Njeno stanje je podobno letargičnemu spanju, samo s to razliko, da se nesrečna žrtev ves čas dobro zaveda, da trpi lakoto in žejo, da jo boli rana In da jo je neprestano groza, ko ne vidi izhoda iz tega neznosnega položaja.
Cas stori konec tem mukam. Dam ti tekočine, ki sicer ni življenjski eliksir, vendar pa lahko reši Liliano groznih muk. Točno navodilo, kako je treba ravnati s tekočino, bo priloženo zdravilom. Opozarjam te samo, da jo boš moral položiti v toplo vodo. Nikar se pa ne ustraši, ko se vlije iz rane kri.
Nato jo položiš na posteljo orevežeš rano ter
jo namažeš z mazilom, ki ti ga dam. V usta ji vli-ješ malo toplega vina, ker jo bo treslo tako, da se ti bo zdelo, da umira. Ko pa letargija povsem preneha, tedaj odpre oči, nakar takoj krepko zaspi. Spala bo najmanj tri dni. Ko se zbudi, ji daš jesti, toda ne mesa, pač pa mleka in sadja. Potem si povsem opomore in bo lahko delala, kar ji drago. Lahko se povrne v svoje veselo življenje, zakaj živela bo zelo dolgo.
— Je-li pila življenjski eliksir?
— Ne, Narajana ji ga je vlil samo v rano, kar ima povsem drugačne posledice, kakor če pride eliksir v želodec, — je odgovoril Ebramar in od Šel po zdravila.
Drugo jutro zgodaj se je Supramati poslovil od Ebramarja in odpotoval v Benares, kjer ga ie sprejela Nurvadi z nepopisnim veseljem. Njena radost ga je zelo ganila in sklep glede takojšnjega odpotovanja iz Indije je bil močno omajan.
Neizmerna ljubezen mlade krasotice, mirno in razkošno življenje v tem čarobnem dvoren ter naravne lepote Indije, tega rajskega kotička na zemlji, — vse to ga je zadrževalo kljub očitkom vesti, ki to mu govorili, da ga kliče čast in poštenje k Nari in da ie po Človekoljubju dolžan osvoboditi Liliano strašnih muk.
Kljub tem tehtnim razlogom se Supramatiju ni hotelo iz Benaresa. Ko je pa Nurvadi povila1 si.ia, je Supramati za nekaj časa pozabil na vse drugo.
Val novih občutkov je napolnih njegovo srce in princ je strastno vzljubil nežno bitje, ki ga je s svojimi velikimi očmi tako zaupljivo gledalo. Misel o ločitvi od sina mu je bila tako težka, da je minulo še šest mesecev, predno je odpotoval.
Nekoč je izračunal, da se mudi v Indiji že poldrugo leto. Sram ga je postalo in vest mu je očitala zanemarjanje zakonske žene. Kaj si bo mislila o njem Nara? Nobene vesti ni bilo od nje. Vest mu je tudi po pravici očitala, da še ni rešil nesrečne Liliane strašnih muk, dasi bi bil lahko že davno storil to dobro delo. Da, treba je napraviti konec in odpotovati! Saj se lahko Še vrne v Indijo, da poseti svojega otroka. Tega mu ne more nihče prepovedati.
Bal se je lastne omahljivosti in je še isti dan povedal Nurvadi. da ga kličejo nujni opravki v Evropo in da odpotuje čez nekaj dni.
Nurvadi je prebledela. solze so se ji zalesketale v očeh, toda ugovarjala ni. Objela je svojega ljubimca in zašepetala vsa objokana:
— Tako sem bila srečna s teboj, da se ne smem pritoževati. Dal si mi svojo ljubezen, zapustil dete kot živ spomin nate. in njegova vzgoja bo odslej glavni cilj mojega življenja Obljubi mi samo, da naju ne pozabiš in da včasih obiščeš svojega sina, da bo poznal svojega očeta in da bo vsaj malo deležen tvoie ljubezni
81
8019
Stev 230.
»SLOVENSKI NAROD« dne 10. oktobra 1925 —— ——db——■——■——
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 9 oktobra 1925.
Iz Ljubljane
— Javno zborovanje za Koroške se vrši v nedeljo ob 11. dopoldne na Kongresnem trgu. Po zborovanju se izroče sklenjene resolucije velikemu županu ljubljanske oblasti. Te resolucije ponese na vlado Jugoslovenska Matica, spremljana od vseh zborovalcev. Sprevod krene izpred univerze po VVolfovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi in Bleiweissovi cesti do vladne palače in na to po Rimski cesti in Vegovi ulici nazaj pred univerzo. V sprevodu naj bo vse, kar misli in čuti narodno v Ljubljani Obcestnih gledalcev si prireditelji ne žele. Rediteljstvo prevzamejo slani narodnih društev. Sprevod naj bo najveličastnejša in najdostojnej-ša manifestacija za koroške Slovence!
— »Koroška razstava«. Ob priliki obletnice koroškega plebiscita je otvor-jena v Ljubljani »Koroška razstava«, na kateri je razstavljeno obilo gradiva, ki se nanaša na koroško Slovenijo in na plebiscitno delovanje. Razstavljena je vsa slovenska in velik del nemške propagande. Razni zemljevidi in diagrami nam nazorno pojasnjujejo razna ljudska štetja, slovensko posest naše kulturno življenje na Koroškem in drugo. Razstavljene so narodne noše in krajevne slike, ki kažejo čudežno lepoto koroške Slovenije. Na tej razstavi je zbrana tudi skoro vsa literatura, Ki je izšla o Koroški, skratka, razstavljenih je toliko in tako zanimivih predmetov, da more vsak obiskovalec dobiti jasno sliko o Koroški. Razstava je v Narodnem domu odprta v soboto od 2.—5„ v nedeljo od 9. do 5. popoldne. Vstopnine ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki v svrho kritja stroškov. — Razstavno gradivo sta zbrali Jugoslovenska Matica in Orjuna Sv. Peter -Vodmat Občinstvo opozarjamo, da je razstava v pritličju Narodnega doma in ne kakor je bilo prvotno plakatirano v Št. Peterski vojašnici.
— Na kaj nas spominjajo zeleni plakati po Ljubljani? Da je v soboto zvečer ob 20. v »Unionu« »Koroški večer« z bogatim sporedom in da je dolžnost nas vseh, da ga posetimo v največjem številu. Unionska dvorana mora biti danes polna do zadnjega kotička. To zahteva ljubezen do koroških Slovencev.
— Prestolonaslednik v Primorju. Ker
Je bilo zadnje dni tudi v Primorju krasno vreme, se je prestolonaslednik Peter vsaki dan vozil z avtomobilom na sprehod. V sredo se je odpeljal skozi Križišče, KreljLn, Meje, Praputnik In Krasnico do Bakra. Bakar je bil ves v zastavah. Mesto je priredilo prestolonasledniku prisrčen sprejem. — Povsod so ga množice navdušeno pozdravljale. Kraljevič Peter, ki se mudi zdaj v Selcu, se vrne v Beograd koncem oktobra. Prvotno je bfl določen njegov povratek začetkom oktobra, ker pa prestolonasledniku zelo ugaja primorsko podnebje, ostane v Selcu Še ta mesec. Kraljeva dvojica sama želi, da ostane prestolonaslednik delj časa v Primorju. Te dni namerava posetiti tudi Sušak.
— Iz državne službe. Premeščeni so: iz Maribora v Vršac referent okrožnega agrarnega urada Kajo B o š k o v i ć, iz Novega mesta v Srbsko Crnjo komisar finančne kontrole Anton Muškatelc, iz Kočevja v Veliki Bečkerek konjisar finančne kontrole Andrej V e b 1 e, iz Vel. Gradišča v Logatec komisar finančne kontrole Spasoie S p a -s o j e v i ć, iz Debra v Kočevje komisar finančne kontrole Peter Miskovič, iz Ma* renberga v Marijolano komisar finančne kontrole Josip V o 1 a v Š e k. Imenovani so za podinŠpektoTJe finančne kontrole komisarji Andrej Veble, Martin Potočnik, Josip L u ž a r m Josip Erjavec; za komisarja finančne kontrole pa dosedanji pregledniki : Anton P u c, Ivan Florjančič, Ivan Š k e t e 1 j, Karel Kos, Franjo K u -kar, Stanko č i č, Ivan Papež, Franc Dob a j, Jakob K a i z e r, Josip Krhlna, Franc C o t m a n, Lovro Svetina, Ivan T o r k a r, Franc OaberšČek, Alojzij Č r e p i n k o, Ivan Bizjak, Anton Goreč in Josip Vertovec Službeno mesto se jim določi naknadno.
— Osebne vest] s pošte. Premeščeni so: Iz Dravograda v Slovensko Bistrico Josip K r i v e c, iz Radomelj v Domžale Agata J a n u š, iz Moravč v Kamnik Vinko R ž e n, iz Ribnice na Dolenjskem v Dobrepol.'e Marija Debeljak In iz Maribora v Zagreb Ivan Plauštajnar.
— Imenovanja pri čekovnem uradu v Ljubljanu. Imenovana je za računovodnico pripravnica Anica U r š i č; v višjo skupino so pomaknjeni: blagajnik Alojzij Potoč-n i k. uradnik Mirko Krčmar in računo-vodnica Frančiška C e r n e.
— V naše državljanstvo je sprejeto več ruskih emigrantov, med njimi tudi trgovec v Ljubljani Aleksander Me s n j a j e v, dnev-ničar pošte v Ljubljani Ivan K o n a š in privatni uradnik v Spodnji Polskavi Aleksander V 1 k e n t i j e v.
— Ukaz v ministrstvu pravde. V ministrstvu pravde je sestavljen ukaz o premestitvi, imenovanju in vpokojitvi sodnikov na teritoriju bivše Srbije In črne gore. Ukaz bo podpisan v par dneh.
— Povratne karte Jadranske plovltbe. Na želo potujočega občinstva je sklenila jadranska plovitba uvesti na progah, ki vežejo dalmatinske otoke, tudi povratne karte.
— Izplačilo odškodnine bivšim vojakom
Zedlcj3nih držav. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu opozarja vse, ki so služili med vojno v armadi Zedinjenih držav, da imajo pravico do odškodnine. V poštev pride ca 4 milijone bivših ameriških vojakov. Ker je med njimi tudi mnogo naših vojakov, ki so ostali deloma v domovini, opozarjamo vs§ interesii ane, naj se čim prej obrnejo na l Mjjfldjte komisarijat v Zagrebu, Kameni
ul. 15. Tu dobe vse potrebne tiskovine za prošnje. Pravice do odškodnine imajo samo oni, ki niso služili v ameriški armadi po 5. aprilu 1917 ali pred 12. novembrom 1918 in čijih službena doba ni znašala nad 60 dni, dalje vsi, ki so bili odpuščeni zi armade radi kakega prestopka in pa vsi tujci, ki so bili odpuščeni zato, ker so tujci.
— Ta tik Društva narodov v Beograda. V Beograd je prispel tajnik Društva narodov gosp. Kolban.
— Konferenca v ministrstvu pravde. V ministrstvu pravde se je vršila konferenca, kateri so prisostvovali predsednik kasacij-skega sodišča v Beogradu dr. Dušan S u -b o 11 ć, prof. beogradske univerze dr. Boža Markovič m predstavnik Udruženja pravnikov Djoka Nestorović. Na konferenci so se pretresala vprašanja izenačenja kazenskega zakona in kazenskosodne-ga postopka.
— Promocija. V soboto 10. t. m. ob 11. promovira g. mag. pharm. Stanko Kmet za doktorja kemije in sicer kot prvi v tej stroki na ljubljanski univerzi.
— Iz poštne hranilnice doznavamo, da se obveznice vo ne škode (ratne štete), kakor smo že poročali, lombardirajo tudi duhovnikom, ki se v tem oziru smatrajo kot državni uradniki.
— Zakon o osnovnih šolah. Ze narodni skupščini predloženi zakon o osnovnih šolah je vlada umaknila. Prosvetno ministrstvo snuje nov načrt zakona.
— Trgovinski minister zopet potuje. — Trgovinski minister dr. Krajač otvori v nedeljo industrijsko obrtno razstavo v Osijeku. Kakor znano, trgovinski minister dr. Krajač zelo rad potuje, ker za to prejema lepe dnevnice.
— Koroški dan v štepanjl vasi. Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo dne 11. oktobra 1925 ob 19. uri v društveni telovadnici predavanje o tužni Koroški vsed nesrečnega plebiscita, s sodelovanjem pevskega društva Sava. K tej združeni manifestaciji se ne vabi le članstvo društva, temveč vsi, ki čutijo, kako je v deželi, kjer ječe pod težkim jarmom sini Slave.
— Krediti za zagrebško pošto. Poštno ministrstvo je odobrilo ogromen kredit za zgradbo palače poštne direkcije v Zagrebu.
— Električna razsvetljava v splitski okolici. Vsled dokončanih novih električnih naprav se je te dni napeljala električna razsvetljava v vasi splitske okolice.
— Šolske delavnice. Ministrstvo pro-svete je odobrilo, da se na srednjih In osnovnih šolah snu'e jo Šolske delavnice za ročna dela. Inicijativa za te delavnice je izšla Iz vrst Podmladka Rdečega križa, ki ;e že ustanovil več takih šol. V kratkem priredi ministrstvo nov tečaj, ki naj usposobi učitelje in učiteljice za vodstvo takih delavnic ročnega dela.
— Vreme. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto: sprva precej vedro, ponoči precej mrzlo, kasneje oblačno, vetrovno, lahek dež. Na poti je torej zopet poslabšanje vremena. Nade na trajno lepo jesen so se, kakor se zdi, zopet izjalovile. Na jugu pa imajo trajno lepo soln-čno In vroče vreme.
— Razstavo ar hi tek ure in kiparstva priredita v Jakopičevem paviljonu ing. aren. Dragutin Fatur in akad. kipar Tine Kos. To bo prva tovrstna razstava v Ljubljani oziroma v Jugoslaviji sploh, ki obeta po svoji zasnovi in predpripravah nuditi vsestranski vpogled v hotenje arhitekture in kiparstva naše dobe. Otvoritev se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10.30 predpoldne z istočasnim tolmačenjem razstavljenih umetnin.
— Selitev ptic. Od nas so odletele lastovke, pri nas pa so se jeli pojavljati razni severni gostje, ki so na poletu proti jugu. V torek popoldne je ustrelil g. Hajn-rihar iz Škofje Loke prvega kljunača in mu prekinil pot na topli jug.
Iz Kočevja. Podružnica Jugosloven-ske Matice priredi s sodelovanjem vseh kulturnih društev »Koroški dan« dne 10. t. m. v hotelu »Trst«. Odbor.
— Požar uničil celo mesto. V noči od ponedeljka na torek je nastal v mestu La-biau v Nemčiji strahovit požar, ki je uničil skoro celo mesto. Šestdeset rodbin je brez strehe in vsakega pohištva.
— Svak in svakinja. V vasici Groroil-jani pri Sarajevu je porodila vdova Stana Bačič svojemu svaku dete, ki pa je takoj po porodu umrlo. Truplo sta svak in svakinia takoj pokopala na vrtu. Cez nekaj dni so psi izkopali truplo in ga deloma požrli, ostale dele pa sta zopet pokopala. Pri tem so ju opazili sosedje, ki so slučaj prijavili žandarmeriji. Pri zaslišanju je Stana zjavila, da je bilo dete mrtvorojeno. V ioliko ta zagovor odgovarja dejstvu, bo pokazala sodna preiskava.
— Strop se je udri na I. drž. gimnaziji v Sarajevu v II. nadstropju med poukom. K sreči ni bil nihče izmed dijakov ranjen.
— I so Lang v Osijeku. Včeraj zjutraj so pripeljali v Osijek po mnogih težkočah so Langa, znanega falzifikatorja monopolskih ovitkov. Predali so ga sodišču, kjer se je takoj pričelo zasliševanje.
— Železniška nesreča. V Dolnji Vrbi v Bosni sta pred nekaj dnevi trčila dva vlaka ter sta bila pri tem težje ranjena kurac in zavirač. Obe lokomotivi sta bfll močno poškodovani, razen tega je skočilo s tira tudi 11 vagonov in poštni voz. Materijalna škoda znaša okrog 150.000 Din.
— Roparski napad na župnlšče. Na Sen turski gori je dne 6. t. m. okoU 11. zvečer hotel nekdo vdreti v župnišče. Ko Je župnik slišal ropot in šum, je odprl okno n vprašal, kaj hoče, je neznanec utihnil, analu nato pa ustrelil lz revolverja. Ka-cor se je nato dognalo, je bil to nehl MIha Koritnik, sodniško ločen, doma iz Klanca pri Komendi. Nasilnež Je bil že večkart kaznovan radi zlorabe orožja in bo tudi sedaj dobil gotovo priporno nagrado za ta drzen poskusen roparski napad
— Poziv vsem organizacijam. Radi nedeljskega manifestoetjskega zborovanja za slovenski Korotan in obhoda po ulicah prosi Jugoslovenska Matica vse prosvetne, kulturne, strokovne, športne in druge organizacije, da se po svojih delegatih udeležijo sestanka, ki se vrši danes v petek ob 18. popoldne v prostorih Jagoslovenske Matice, Selenburgova ulica 7-// (poslopje Jadransko-podunavske bankeJ
— Koroški večer v unkrnski dvorani. Jutri v soboto 11. t. m. ob 20. uri zvečer se vrši v mrinonski dvorani akademija, ki nosi naslov »Koroški večer«. Pri tem večeru so* delujejo pesnik Oton Zupančič, ki je prevzel govor, operni pevec Svetozar Banovec nam zapoje ob sremljevan:u prof. Janka Ravnika par nedosežno lepih koroških narodnih pesmic. Sodelujejo pa tudi trije odlični ljubljanski pevski zbori: Glasbena Matica nastopi pod vodstvom g. Srečka Ku-marja s petimi ženskimi dvospevi ob sprem-Ijevanju prof. Ravnika in Zore Zarnlkove. Dvospevi so delo enega največjih čeških komponistov Josipa Suka, zloženi na narodno besedilo. V te zbore je zlito toliko čustev in melodila, da nimajo para v svetovni glasbeni literaturi. Pevski zbor Ljub-1'ane zapoje kot uvod v akademijo Klemen-čičev zbor na lepo besedilo »Oj, poglejte ptičke na domače njive...«. za tem pa ko" roško narodno; »Pojdem v rute, tam čez je mraz«, v harmonizaciji Oskarja Deva. Poleg »Gor čez izaro« je »Pojdem v rute« gotovo najlepša narodna pesem koroških Slovencev. Brezdvomno bo »Ljubljana« zapela ta dva zbora pod vodstvom skladatelja ali Kimovca z izvrstnim prednašanjem in umetniškim občutkom. Sklepne točke akademije je prevzel Zorko Prelovec z moškim m mešanim zborom »Ljubljanskega Zvona«. Zvonaši, znani izvrstni pevci, za-pojo v moškem zboru »Je dro luštno po let« in pa najlepšo m najbolj znano koroško popevko »Gor čez izaro«. Zadnji dve točki sta Adamičev zbor na narodno besedilo »Kaj ti je mojica« in pa veličastni Premrlov »V Korotanu«. Spored in Izvajalci istega nam jamčijo za lep umetniški večer. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Jugoslovana je, da se udeleži te akademije in s tem pokaže svoje sočustvovanje s koroškimi Slovenci. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu od 25 Din navzdol. Stojišča po 4 Din, dijaki po 2 Din. Vstopnic vseh vrst je dovolj na razpolago.
— Električna cestna železnica nas naproša za objavo sledečih vrstic: Radi poprave, oziroma izmenjave železniškega tira na križišču državne železnice in električne železnice na Dolenjski cesti bodo vozili vozovi cestne železnice samo do prelaza dol. železnice in sicer od ponedeljka 12. t. m, do petka 16. t. m., na kar se potujoče občinstvo opozarja.
— Prireditelje za soboto zvečer prijavljenih zabav prosimo, da prično šele po 9. uri, to je po svršetku »Koroškega večera«, ki začne ob 8. uri v uraonski dvorani. Tako veleva narodna dolžnost in disciplina-
— Narodne dame prirede v nedeljo dopoldne ob pol 9. do 13. ure popoldne po mestu zbiralni dan na korist koroških Slovencev. Prodajali se bodo posebni znaki. Najmanjši prispevek 1 Din. Naj ne bo Ljubljančana, ki bi ne nosil v nedelo dopoldne tega znaka.
— šlška za Koroško! Na podlagi sklepa delegatov podpisanih naprednih društev in organizacij v Šiški se poživlja Članstvo, da se udeleži mantfestacljske prireditve za Koroško, združene s koncertom, ki jo priredi »Orjuna« v Šiški v soboto dne 10. oktobra t. I. ob 20. uri v hotelu »Beilevue«. Vstopnine ni. — Sokol, Orjuna. Narodna Čitalnica In podružnici C. M. dražbe v Šiški.
— Občinstvu v Spodnji Šiški! Vodstvo električne zadruge je že opetovano ugotovilo, da se vrše nedopustne, kaznive in tudi življenju nevarne manipulacije z električnim tokom od strani brezvestnih ljudi. Posledice teh manipulacij je šišensko prebivalstvo že tudi v zadnjem Času zopet par-krat občutilo na ta način, da je bilo brez luči, ker so vsled nedovoljenega, napačnega ravnanja z varovalkami ter z žičnimi vodi taki brezvestni ljudje povzročili kratke stike v napeljavi. Tako brezvestno ravnanje bo vodstvo zadruge skušalo preprečiti za vsako ceno, da zasigura s tem dobro funkcioniranje razsvetljave in da obvaruje našo zadrugo pred ogromno škodo, ki lahko nastane. Ti brezvestni ljudje menda ne vedo, da s svojo kaznivo manipulacijo lahko uničijo dragocene transformatorje in drugo napravo, ter oškodujejo s tem še zadružnike, ostalo Šišensko javnost pa pahnejo v temo. Ne vedo pa tudi tega, da je v nevarnosti lastno življenje. Zato opozarjamo vso javnost, zlasti pa hišne gospodarje na to okolnost ter jih prosimo podpore, da pridemo temu v okom in izsledimo brezvestneže. Slednje pa opozarjamo na vse posledice, ki jih bodo nosili v slučaju, ako se jih zasači. Pazili in nadzirali bomo odslej vse še strožje in intenzivneje ter postopali proti   brezvestnim  brezobzirno v smislu paragrafa 7 »Splošnih pogojev za oddajo toka« oziroma zadružnih pravil. Ta določila pravijo: 1) Da se takim zadružnikom takoj in za vedno odvzame električna luč 2) Da se jim eventualno s ključem zavaruje varovala in števce in napravijo tako nedostopne. 3) Da se proti takim ljudem uvede kazensko postopanje. 4.) Da se iztiri a j o stroški za popravo nastale škode. V interesu vse javnosti je, da nam vsakdo takoj naznani vsakogar, o katerem bi vedel ali sumil, da manipulira s našim tokom. — Ako vsa naša prizadevanja v tem smislu ne bodo pomagala, bomo pač primorani zavarovati napeljavo po hišah na drug način — na stroške lastnikov. Ljubljana, v oktobru 1925. — Električna zadruga Spodnja Šiška, r. z. z o. z.
— Radlo-poetmfe ▼ LJubljani. Ministrstvo pošte in telegrafa je odločilo, da se radio-postaje osnujejo razen v Skoplju in Podgorici tudi v Ljubljani in Zagrebu
— Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Tmovo
priredi predavanje pri Ste mer ju na Opekarski cesti št. 31, da se na ta način spomni »Koroškega dne. — Zato v nedeljo 11. t. m. ob 6. mi vsi k Steinerju. — Zdravo!
— Oglejte si največjo zalogo velourjev ▼ Ljubljani — v modnem salonu Stucblv-Maške, Ljubljana. 176Cn
— Filce vseh barv In oblik, krasne »Herrenfasone«, le 125 Din vsak — v modnem salonu Stuchly*Maške, Ljubljana.
— Krvave In jetrne klobase se dobe vsako soboto In nedeljo v restavraciji na Strelišču pod Rožnikom.
Slavnost izročitev odlikovanj
Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval predsednika Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. Frana Kavčiča z redom Sv. Save V. rareda in tajnika omenjene zveze g. Ante P i n t a r j a z zlato kolajno za zasluge. Prvotno je bilo namenjeno, da se ti odlikovanji izročita po predsedniku gerent-skega sveta dr. Pucu na svečan način na magistratu. Na željo obeh odlikovanc^v pa se je izročitev odlikovanj izvršila na prisrčno prijateljski način v gostilni g. Kavčiča na Privozu. K slovesni izročitvi so bili vabljeni zastopniki merodainih korporacij in organizacij.
Predsednik gerentskega sveta mesta Ljubljane g. dr. Dinko P u c je v izbranih besedah očrtal delovanje obeh od!i!;ovan-cev na javnem poprišču. Iz skromnih razmer z marljivostjo, žilavostjo in požrtvovalnostjo je g. Fran Kavčič dosegel ugledno socijalno stališče ter organiziral ne samo gostiiničarski stan v močno organizacijo, marveč je tudi mnogo prispeval za povzdi* go tujskega prometa. Njegova desna roka je bil tajnik g. Ante P i n t a r. Oba odliko-vanca sta bila tudi vedno iskrena in odločna rodoluba in naprednjaka ter nisa nikdar obupala v težki borbi za samostojnost. Po tem nagovoru je g dr. Puc izročil odliko-vancema odlikovanje, na kar so sledile iskrene in tople čestitke zastopniku oblasti in raznih korporacij. Dvorni svetnik dr. Rudolf M a r n je čestital v imenu velikega župana dr. Baltiča, v imenu Zveze za tujski promet in v svojem imenu odlikovanjema. Naglašal je nesebično požrtvovalnost obeh odlikovancev, zlasti nesebično delovanje g. Kavčiča, ki je mnogokrat dal inicijativo za povzdigo tujskega prometa. Velika je za-slbga g. Kavčiča, da se je ustanovilo v Ljubljani gostilničarsko nadaljevalno šo'.o. Tajnik g. Pintar pa je neumoren delavec, ki vrši svoje funkcije z vnemo in ljubeznijo. Zbornični tajnik dr. Pretnar je izrekel čestitke v imenu zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. V imenu Zveze obrtnih zadrug je odlikovancema čestital predsednik teh zadrug g. Engelbert Franchetti. Ravnatelj trgovske akademije g. dr. Ljudevit B 6 h m je kot nadzornik gostilničarske nadaljevalne šole podčrtaval v svoje.n govoru zasluge g. Kavčiča za to šolo in krepko podporo g. Pintarja pri razvoju šole. Podpredsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. C e r a r iz Kamnika je pozdravil odliko-vanca v imenu celokupnega gostilničarstva. Gospod Kavčič je bil povsod na delu na vseh kongresih gostilničarjev, že pred vojno se je boril za ugled in napredek gostilničarske obrti, tajnik Ante Pintar je vsako uro vršil požrtvovalno in nesebično svoje funkcije, a to kljub svoji visoki starosti. Oba pa sta se tudi odlikovala kot Sokola in bo-ritel.a za veliko slovansko idejo. V imenu šentjakobskega naprednega društva je pozdravil odlikovanca član gerentskega sveta g. L i k o z a r. Bančni ravnatelj g. Ciril Dolenc je čestital obema v imenu upravnega sveta in uradništva Obrtne banke, katere predsednik je g. Kavčič.
Med banketom je sledila vrsta iskrenih in deloma humorja polnih napitnic. Gospod Fran K r a p e š, ki je s svojo strokovno spretnostjo aranžiral banket s podporo natakarja g. N a c h t i 2 a 1 a, je otvoril serijo napitnic.     Med drugimi je pozdravil oba slavljenca tudi član gerentskega sveta g. Josip T u r k m sicer v imenu Sokola I. in naprednega gospodarskega društva za šent-peterski okraj. Starešina gostilničarjev gospod D a c h s je oba pozdravil ter obenem prečita! došle pismene čestitke. Odlikovancema so čestitali minister na razpoloženju in narodni poslanec g. dr. GregOT 2 e r i a v, vladni svetnik dr. L u b e c, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Je_ an Schrey, vodja gostilničarske nadaljevalne šole g. Gorazd, nadzornik vinarske zadruge g. Gombač in nadzornik pivovarne Union g. Tančic. Odkrito priznanje in toplo pohvalo so navzoči izrekli tudi načelniku strokovne organizacije natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilničarskih uslužbencev g. Ulriku V o s p e r -n i k u, ki je navzoče presenetil s tem, da ie Izročil krasno umetnrško diplomo omenjene organizacije g. Kavčiču in g Pfntarju. Tekom večera so bile izrečene še nadaljne iskrene čestitke, med drugimi je predsednik gerentskega sveta dr. Puc čestital tudi soprogi g. Frana Kavčiča, ki je vedno stala svojemu soprogu ob strani v težkih borbah ter se je žrtvovala tudi ko slovenska žena. Svečanosti se je med drugimi udeležil tudi ravnatelj pivovarne »Union« gospod Flo-rijančič.
Iz Maribora
—m Zikovcl (svetovno znani godalni kvartet) prirede v prvi polovici novembra koncert tudi v Mariboru.
—m Narodno gledališče. Na simfonij-skem koncertu, ki se bo vršil v soboto 17. t. m. v veliki OOtzovi koncertni dvorani, in ki le obenem poslovilni večer ravnatelja opere g. A. Mitroviča ter operne primadone se. Mitrovičeve, se bo izvajal sledeči spored: 1. Prometej — ouvertura; 2. Lar-ghetto in rondo iz D-dur koncerta za violino (Fanl Brandlova); 3. Koncertna arija (Ančica Mitro v ić) in 4. Peta simfonija, vse od Beethovna. (Dirigent koncerta Anddro Mitrović). Cene prostorom; Panter Din 30,
METALLUM
baterije za svetilke ^
25, 20 in 10; balkon Din 15; Stojišča (le za dijake) Din 3. Predprodaja vstopnic se vrši pri gledališki blagajni (Slovenska ulica 27) od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne.
—m Samomcr. Včeraj zjutraj si je v svo« jem stanovanju prerezal žile carinski urad* nik Adolf Blažon. Težko ranjenega so pre* peljali v bolnico, kjer je ob 11. dopoldne vsled izkrvavitve umrl.
Sokol
SVOJEMU ČLANSTVU!
V soboto dne 10. t. m. ob 20. zvečer priredi Jugoslovenska Matica v spomin na nesrečni koroški plebiscit svečano akademijo v dvorani *Union*> v nedeljo n. t. m. pa javno zborovanje pred univerzo na Kongresnem trgu.
Pozivamo Vas, da se tako akademij* kot manifestacijskega zborovanja udeležite v čim večjem številu.
V torek 13. t. m. pa priredimo v društveni čitalnici v Narodnem domu svoj koroški večer, na katerem predava brat dr. J. C. Oblek, Začetek predavanja točno ob pol 9. zvečer.
Zdravo!
Odbor
»Ljubljanskega Sokola«.
Hočete
se obleči dobro in solidno, tedaj posetite veliko izbero zimskih oblek in sukenj
Josip Rozina, Ljubljana
Sport
MEDDRŽAVNE TEKME 1925—1926.
Oktober 1925: 11. Češkoslovaška-Mad-žarska v Pragi. 24. Irska - Anglija v Belfa-stu; 25. Švica - Nemčija v Baslu; 28. Ho-Iandska - Danska v Amsterdamu; november: 7. Anglija - Irska (amateriji) v Maid-stonu; 8. Madžarska - Italija v Budimpešti. Leta 1926: 17. januarja Italija - češkoslovaška v Milanu; 24. Portugalska ■ Češkoslovaška v Lissaboni; 13. februarja: Irska-\VaIes v Belfastu; 27. škotska - Irska v GIasgowu; 14. marca: Belgija - Holandska v Antwerpnu, \Vales - Anglija (amateure); 28. Holandska ■ Švica v Amsterdamu; 11, aprila: Francija - Belgija v Parizu, Luksemburg - Francija B.; 17. aprila: Anglija-Škotska v Manch-estru: 25. Italija - Danska v Turinu; Francija - švica v Parizu, Avstrija " Češkoslovaška na Dunaju; 2. maja: Italija - Nemčija v Rimu; Holandska - Belgija v A.nsterdarrru; 16. Avstrija - Madžarska na Dunaju; Nemčija : Holandsak v Frankfurtu; 26. Madžarska - češkoslovaška v Budimpešti; 30. Avstrija - Francija na Dunaju; 13. junija: Danska " Holandska, Švedska - ItalKa v Stockholmu; 20. Danska - Italija v Koppenhagnu.
— Beograd - Bukarešta. V nedeljo 11.
oktobra se vrši medmestna tekma Beograd-Bukarešt, ki se igra v Beogradu. Tamošnji podsavez je imel sledečo postavo: Gligori* levic, Rodin (oba BSK), Petrovič (Jugosla-vi*a), Arsenijević, Marinković, Djordjevič (vsi BSK), Djordjević, Jovanović, Luburič, Petković, Sekulić (vsj Jugoslavija). Na ta način je obdržan princip vigranih enot
— Postava Češkoslovaške proti Madžarski. V nedeljo igra reprezentanca Češkoslovaške proti Madžarski. Češkoslovaška igra v sledeči postavi: Hochman (Sparta), Hojer, Perner (Sparta), Kolenatv, Kada, ČeTverrv (Sparta), VVimmert (Vrsovice). Polaczek (Sparta), Sedlaček (DFC), Dvofa-ček (Sparta), Kratochvil (Slavija).
Oa se prepričate,
da ste dobili pravo
|jevo
zabelo
morate dobro paziti na ime MAGOI in na varstveno znamko
zvezda s križcem
Pri napolnjevanju naj se zahteva izrecno MAG« jeva zabela iz velike HflGGJjeve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela
stran 4
»SLOVENSKI  NAROD« dne 10 Oktobra 1925.
Stev 230
To in ono
rrajefljD dveh služhini na Dunaju
V siromašni sobici za služkinje v nekem stanovanju na Dunaju se je v torek zvečer odigrala pretresjfva tragedija. Samomor sta izvršili dve služkinji, ker jima gospodar ni hotel zvišati plače. Našli so ju zvečer zastrupljeni s plinom v Hugo Wolf-gasse v okraju VI. Samomorilki sta 491etna kuharica Emilija Mlkschick in 23Ietna sobarica Marija Pricatny, ki sta obe služili pri skupnem delodajalcu. O dogodku so znane sledeče podrobnosti:
Obe služkinji, ki sta imefl mesečno 450.000 aK plače, sta nedavno zahtevali, da se jima ta zviša. Njun gospodar Sigmund Freud, ki je sam živel v skromnih razmerah, ni mogel ugoditi tej zahtevi in tako je obema odpovedal službo. Odpoved sta obe uslužbenki mimo vzeli na znanje. Imeli sta ponudbo za Gradec, kamor sta hoteli včeraj odpotovati. V torek zvečer sta odšM obe v spremstvu sestre in svaka Mikschikove v cirkus tn se vrnili šele o polnoči domov. Stanovanje je bilo zaprto in šele po hudem dveumem naporu sta ga šiloma odprli.
V sredo opoldne je prišel domov srn Freude, ki stanovanja sicer m našel zaklenjenega, pač pa so bila vrata spojena s verižico. Čim je stanovanje s pomočjo neke sosede odprl, Je vstopfl. Našel le vse sobe v najlepšem redu in je zato mirno odSel. Ob 18. se je vrnil. Ker je bila kuhinja zaklenjena, je vdrl šiloma vanjo. Takoj mu ie udaril oster duh nasproti. V nasledjnem hipa se mu je nudil grozen prizor. Obe služkinji sta sedeli mrtvi na stolih, iz odprte cevi pa je še vedno uha.'al plin. Obe služkinji sta se zastrupili namenovama. kar je razvidno tudi iz listka z napisom: »Hočeva biti se žgani c, ki- sta ga pustili na mizi. Pravi vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je šla služkinjama ločitev od hiše, v kateri sta bivali dolgo vrsto let. tako k srcu, da sta sklenili, da se raje umrtita.
V sovjetskih zaporih
Neki sotrudnlk pariškega komunističnega lista »Humanitć« popisuje svoje potovanje po sovjetski Rusiji. Slika rudi zapore in pripoveduje v posebnem odstavku, kako žive kaznjenci v njih. Med drugim pravi: Posebno mi je dopadlo, kako kaznjenci lepo mirno sede in kadijo cigarete. Vsak je imel
Ljubosumna učiteljica
(Iz italijanščine.)
Učenec prvega razreda Manzlni prihaja v šolo vedno zadnji in v spremstvu kogarkoli izmed domačih. Med poukom je deček zelo nemiren, meče razne predmete v svoje sošolce, moti njihovo pozornost in je pripravil učiteljio^ do tega, da ie sklenila pritožiti se njegovim staršem. Naj tudi oni dodajo mojim notacijam kaj bolj realnega naj mu navijejo ušesa, si je mislila in čakala ugodne prilike.
Starši malega Arnoldo Manzinija so bili tiste dni v velikih skrbeh, ker je bil na vrsti kot spremljevalec starejši brat. In nekega lepega jutra je stopil pred učiteljico Luciano Manzini. mlad advokat, ponos korporacije in domovine.
»Jaz sem starejši brat mojega brata... Manzini.«
»Zelo me veseli.«
Advokat je bil lep, eleganten in njegova zunanjost je učiteljico očarala. Bil je oni usodni moz, ki je bil določen, da vznemiri njeno srce in njen duševni pokoj. Stala sta si nekaj časa molče nasproti. Toda ta molk je bil čudovit.
»Oprostite mi, da sem vas motila, no...
»O, prosim vas!...«
»Veste, da... vaš brat je tako dober ... tako razumno dete ...«
Kaj je govorila? Videti je bilo. da je gospodična Gigetta v tistem hipu pozabila. Čemu je povabila domače malega Manzinija.
»On je tako milo, tako simpatično dete...«
»Ako se ne motim, se mi zdi, da ste se hoteli pritožiti glede njegovega vedenja.«
»Da, res... toda to so malenkosti! On je v Istini nekoliko nemiren, vendar pa sem prepričana, da se bo poboljšal.«
»Upam...«
»Letos bo prestopil z menoj v drugi razred. Zanimati se hočem bolj resno za njegovo vedenje, vzela si bom to delo k srcu. Želela bi, da na vsak način postane dober in marljiv.«
»Moj brat je lahko srečen, da ima tako učiteljico kakor ste vi.«
»To je moja dolžnost.«
»Vi imate odlično srce!«
Ponudil ji je roko. stisnil njeno, pogledal ji globoko v oči, vzdihnil in odšel.
Zvečer, ko se je Gigetta vrnila domov, je našla v predalčku pismo, naslovljeno na njeno ime. To je bilo prvo pismo od Luciano Manzinija.
municija za lov
najglasovitijih njemačkih, belgijskih, španjolskih, talijanskih
i. t d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za sve naše oružie dajemo potpunu garanciju! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite cijenike, koje Šaljem franko!
166/L
Prva Jugoslavenska veletrgovina orožja I mnnlelje Si KOČO&Sta     Zagrebi Preradovlćov trg broj 1.
\ V - ' v-
Zahvala.
Za blagodejno sočutje in sožalje ob priliki prebridke izgube naše ljubljene
matere, gospe
Ernestine Krisper
za krasne vence in cvetlice in za odlično spremstvo na poslednji poti drage rajnke dovoljujemo si vsem izreči našo najtoplejšo in prisrčno zahvalo.
Ljubljana, dne 8. oktobra 1925,
Žalujoči ostali.
3772
v rokah časopis. Spregovoril sem z enim iz~ I med njih in povedal je, da imajo dvakrat na tedden predavanje o moralni vzgoji s pomočjo kifloaparata. Vsak ponedeljek imajo rledališko predstavo. Vsak dan smejo kaditi in čitati časopise. Ako se te kaznjence pogleda, se vidi, da so zdravi in lepo rojeni, kar priča o dobri hrani. Po tem dobivajo celo tedensko plačo, ki odgovarja navadnemu delavskemu tedenskemu zaslužku. Ako so v zaporu dlje časa, se jhn dovoli navadno že po par mesecih dopust, da sredo lahko domov k svojcem ali svojim družinam. Francoski poročevalec pravi dalje: oni mož, s katerim sem govoril, se Je baš povrnil po sedemdnevnem dopustu. Seveda so predpisane rudi kazni in ako se ujetnik ne obnaša baš dobro, ga spravijo v kakšno slabšo jefnišnico ali pa mu odrečejo dopust. Hujšega se mu menda ne zgodi. Take zapore imajo boljševlki seveda za »svojec ljudi, za nasprotnike boljševizma veljajo hude kazni v strašnih jetnišnicah.
Hfllvetll meteor na sveto
V Arizoni v Ameriki so našli meteor, ki tehta 200 ton. To je največji meteor, kar 'ih je padlo doslej na zemljo. Našli so ga slučajno. Ko so delavci v bližini razkopavali zemljo, so naleteli na ogromen kos rude, ki je bil 300 metrov pod zemljo. Tako globoko je pognala meteor sila padca iz prostran-
stva. Kemična analiza ie dognala, da v meteorju ni samo železo, nikel in razni silikati, kakor običajno prj dragih meteorjih, nego da ima v sebi tudi diamant in platino. Diamant so našli v manjših količinah v meteorjih že večkrat, toda platina v aerolitu je redek pojav.
Za meteorogijo je ta meteor velikega pomena. V Newyorka se je takoj ustanovila delniška družba, da dvigne ta kamen in dobi iz njega platino. Največji meteorji so tehtali doslej 300 meterskih stotov. Taki meteorji, kakor ie omenjeni, so pa zelo redki. V astronomičnih beležkah sta omenjena samo dva in sicer prvi, ki je padel v Braziliji, drogi pa v Peru. Arizonski meteor le dvakrat težji od dosedanjih največjih kozmič* nlh kamnov. Razmerje med njim in meteorjem, ki je padel nedavno v Avstriji, je slično razmerju med kupolo cerkve sv. Petra v Rimu in jabolkom. Vprašanje je samo, kdaj je pade! ta ogromni meteor na zemlo. Pokrajina, kjer so ga našli, ni naseljena. Iz tega se da sklepati, da redkega nebesnega pojava ni nihče opazoval.
* Mednarodne gasilske vaje. V nedeljo so se vršile v Milanu v Italiji velike mednarodne gasilske vaje, ki so uspele po poročilih tamošnjih listov izborno. Udeležilo se jih je 50 ognjegasnih društev iz Italije m inozemstva. Obhodu in va:am ognjegas-cev je prisostvovala ogromna množica.
Sirota-učiteljica! Od tistega dne ni imela niti minute miru. Obenem z ljubeznijo je prišla tudi skrb in spoznala je, kako težko je priti do sreče. Lticia-novi roditelji so bili bogati ona pa bedna in to je bila zapreka za njun zakon. Težko ie pregovoriti trgovce, ki so se rodili in odrasli z denarjem; torej je treba počakati, toda kako, ko pa srce ljubi in ga muči ljubosumnost? Za vsako malenkost je očitala Lucianu nezvestobo. Nikakor ni hotela razumeti, da ima sestrično.
»Ah. torej imaš sestrično?«
»Kaj je v tem čudnega? Vsak človek ima bratrance in sestrične.«
»Ni res! Jaz na primer jih nimam.«
»Torej si izjema.«
»Zakaj mi nisi nikoli pravil o nji?«
»Ker sem pozabil, da eksistira.«
»Toda sedaj si se Že spomnil in začenjaš misliti na njo.«
»Cemu?«
»Saj misliš na njo tudi v tem hipu, berem ti to iz oči.«
»Zdi se mi. da se ti je zmešalo.«
»Morda. Končal boš tako, da poročiš njo m zapustiš mene.«
»Kai praviš?«
»Mar si upaš tajiti, da ie bila ona včeraj pri vas?«
»Ona vendar zahaja k nam vsak teden.«
»Aha, vidiš! In govoriš tudi z njo!« »Da. iz vljudnosti nekoliko besed.« »Tako. Na primer?« »Ne spominjam se.« »Gotovo kakšne neumnosti, kakor jih znate moški govoriti ženskam.« »Ona sploh ni ženska.« »Kaj pa je vendar, moški, kaj ne?« »Ona je dete.«
»Tako torej! Praviš, da je dete. Koliko pa je stara?«
»Zdi se mi šestnajst let.«
»Pravijo, da ie lepa? AH je res tako?«
»Hm, ne vem.«
»Ali je blondinka?«
»Zdi se mi.«
»Kakšna neumnost, da poročiš blondinko! One so flegmatične kakor ribe! Pomisli, ako se oženiš z njo, vedi da ne boš srečno končal.«
»
čas je potekal kakor vse na svetu, zdaj veselo, zdaj žalostno, kakor so bile razmere in razpoloženje. Življenje mladih zaljubljencev je bila pravcata idila — videla sta vse v solnčni luči in bodočnost sta si zamislila polno sreče. Hipoma pa je Gigetio znova napadla ljubosumnost. Včasih se ji je zdelo, da je znova zapuščena, prevarana. To se je dogajalo, zlasti ob velikih praznikih, ko so bili Lucianovi bližnji sorodniki po-
* Odpuščanje mestnih nameščena. Mestni svet v Speyer]n je na predlog socijalnih demokratov sklenil, da odpusti vse mestne nameščenke, ako na temelja svojih družinskih m gospodarskih razmer niso navezane na pridobitno delo. Tako izpraznjena mesto, kolikor potreba, imajo dobiti poročeai brezposelni prosilci. Ptedlog je bil sprejet proti glasovom komunistov.
— Proti debelim ženam v fflmu. Iz
Amerike poročajo, da je več ameriških filmskih družb sklenilo dogovor. da se filmske dive. ki tehtajo več nego 130 liber, n« pripuščao k drugim vlogam nego h komičnim. Do tega koraka jih je pripravilo spoznanje, da sprejema občinstvo zelo hladno take iHrr.e, katerih predstaviteljice ne odgovarjajo iluziji vitkih m slokih postav.
* Dogovor med prohlbicijonistl in plvo-varnarjl. Iz New-Yorka poročajo: Zastopniki velikih pivovarn so sj<len:H z vodilnim! osebami lige nasprotnikov alkoh >la pozornost vzbujajoč »začasen« dogovor, katerega glavne klavzule so te-le: pooblastilo za pro-da;o nealkoholizlranih lahkih vin in piv. Pivovarne pre/zameio obveznost, da bodo bodo pod Dira le boj proti tihotapstvu z «vhiskyjem in drugimi močnimi likerji. Kot neškodljive pijače se označajo one, ki ne vsebujejo več kot 4 odstotke alkohola. Misli se na živahno opozicijo s strani razjarjenih nasprotnikov alkohola.
gaigjin-- i      j ii mil 'jijgigaaM—mamm\n__L_„^aa»
vabljeni h kosilu. Ob takih dnevih se jc Gigetti zdeto, da se odpira med njo in njim neskončen prepad. Pravzaprav bi bila morala ona mesto sestrične prisostvovati temu kosilu in sedeti poleg svojega ljubljenca Luciana. Toda zaradi vražjih predsodkov, zaradi tega nesrečnega denarja ni bila dostojna, da bi Jo povabili na dom. Mar ni to nekaj, kar spravi človeka iz sebe?
Leto se je bližalo koncu in na obzorju se je pojavilo običajno novoletno kosilo. Gigetta. ki je Dredvidela to kosilo, je bila ves preišnji teden mračna kot noč. Luciano se je iz previdnosti nalašč izoeibal pogovora o ti bolni točki, da bi ne naletel na prizor ljubosumnosti. Toda brez tega ni moglo biti. Končno je nastala nevihta, ki je bila boli grozna, kakor katerakoli dotlej.
»Kako si danes vesel!« »Ti se temu čudiš?«
»Da, in vem celo, kje tfčl vzrok.« »Kako meniš, odkod mole veselje?« »Kakor da bi ne vedel sam! Ne moreš dočakati trenotka. ko boš pri nji.« »O kom govoriš?«
»Razume se. o tvoii sestrični, o tej glupi koketki.«
»Cemu se zanimaš za mojo sestrično?«
(Konec prihodnjič.)
Hrana
Buffet ur* -«*ze «Dvorec* priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no. 1650«
Slike
legitimac';e
izdeluje najhitreje foto* giaf HUGON HIBSER, Ljubljana, Valvasorjev trg. _167/L
Nemščino
poučuje gospa. — Ponud* dc pod «Nemščina/3757» na upravo »Slovenskega Naroda».
Stanovanje
2—3 sob, kuhinje in pri« tiklin — išče mirna stran« ka v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod «November 3763» na upravo «Slovcn* akega Naroda*.
Išče se lokal
s stanovanjem za kl jar čavnicarsko obrt — Do* pisi pod «Delavnica/3767» na upravo <SIov. Nar-».
Tražim više
postolarskih radnika (cev« ljarskih delavcev) — za klinčani posao. Mjesto stalno; ledični prednost. Prva Bjelovarska tvorni« ea cipela Adolf Vvbiral Bjelovar._3690
4 betonirani hlevi
(vsak za 2 konja), pri* it*vni tudi za skladišča, bivše živinske bolnice na Poljanski cesti, se odda« jo takoj najvišjemu po« rudniku- — Ponudbe po« slati na: Kmetijsko dru ž« bo. Turjaški trg 3. 3751
Strojepiska
začetnica, vešča slovert* skega, srbohrvetskega in nemškega jezika — išče službo. — Glede plače po dogovoru. — Dopisi pod «Strojepiska/3703» na upravo cSlov. Naroda*.
Špago, dreto
in  vse   vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču cKonopjutai Ljubljana, cesta 2
ton dna. oglje.
ILIRIJA. Kralja Petra trg 8.  Telefon 220.
Gosposvetsk i 103/n
Krojač Ivan Magdič,
Ljubljana, Gledališka uli« ea 7 — se priporoča za jesensko sezono. Angle« ško blago. 3615
Katera dama
bi posodila mlademu urad«
niku Din 5.000. Ga ranci« ja, obresti po dogovoru. — Dopisi pod »Dobro« sitnost/3740* na upravo ♦.Slov. Naroda«.
ProvlzJJskega potnika
za Slovenijo takoj sprejme Pač-n i k, veletrgovina z vinom, Laško.
njiva
s travnikom, 2 orala, poleg Bleda, ob bleško-zasipski cesti v Vintgar, stavbena parcela, z naj epšim pogledom na Triglav in Karavanke, Je naprodaj. — Župnlšče Zasip, p. Bled. 3780
i biordc a E in
pleskarja la lic ar i a
LJubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    i6i l.
M\\ HM Si
kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah
pri laki toni msm. ijrttaa. M * m
ŽaM ktefcnU md«« v zalocL
Damska konfekcija
in modni salon T. Kiuic.»
Blagovt in svila v zalogi. RijnBjt centi      Prvovrstno dalo t
Mislite ne jesen In zimo ter si oskrbite pravočasno
= usnje za čevlje =
iz stalne zaloge pitllngov, boksa, eevro, orne In rjave  kravlne  najboljše kvalitete« — Cene Jako zmerne.
VB A M   rn zaloga usnja in čtv.
1*1/111   IllMAVIll* Ijar.k.h potrebščin
Ljubljana,   Stari trg 11-a am
Sedamdeset - »"mu -
traži krojačka dvorana Herkules B. K o h rt,
Hatzova ulica 10. Osobne ponude tijekom cijelog dana.
877»
NfllBOUSl BRNSKI BLUGOVl
specijalni predmeti brei konkurence
blago gg gospođe in dame. 172L zajamčeno   is   čiste volne
čvrste kvaltete in na modernejših vzorcev razpošilja po 'ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorni«ko skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO,
Palackeho tficfa 12. Vzorci gratis ln Iranko. Isto tudi privatno.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani vlog, nakno in prodaia vsako
vrstnih vrednostnih pamrjev, deviz in valnt. borzna naročila, nredumi in krediti vsake vrste, eskomnt in mksso menic ler nakazila v tu- in inozemstvo. «afe-deposits itd, itd, jnajaejaj Kredi*. Huhilana ■ Ttiafon 40.457. 541.103 ta M€
Utajujs; Josip Zupan&g, — Z* «N*iodao tiskano*; Ffse
3» Zs Jaaamtai del lista: Oton Ghrittof. — Va* v Ljubljani
09
D.