Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta . 8 kr., če se tiska lkrat, 12 15 2 >i D ii ii u ii Fri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjka. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eksfediiija na Starem trga h. št. 16. PolitlčBB list za slorasKi itarofl. 1878. Staro leto smo pokopali! Radi, prav radi se poslovimo od njega, ter z Dado gledamo na novo leto, od katerega si boljših časov obetamo. Radi se poslovimo od starega leta, smo rekli, in to po pravici, kajti za nas slovenske časnikarje je bilo preteklo leto hudo leto. Naš list je bil tolikrat konfisciran, da se že nismo več čudili, kedar ga je ta osoda zadela, ampak čudili smo se, kedar ga ni. Prašali smo svojo vest, ali smo res taki malopridneži, pa ta nam tega ni očitala. Prišli smo pred porotnike, pa tudi ti so enoglasno spoznali, da javnega miru ne kalimo, da ne hujskamo in dražimo, kakor je govorila obtožba, in kakor govori tisti paragraf, po katerem se vse naše konfiskacije potrdijo. §. 15. državnih osnovnihpostavpravi, daima Tsak državljan pravico , svoje misli pismeno ali ustmeno v postavnih mejah izraževati. Pomen vstavnega življenja je pa ravno ta, da ljudstvo skupno vlada z višim vladarjem, in da je mi-nisterstvo le izvrševatelj ljudske volje, ter državnemu zboru, to je ljudskim zastopnikom odgovorno. Če je pa vlada po konštitucijonalnih načelih le izvrševatelj, in takorekoč služabnik ljudskih želja, potem je pač jasno, da je dovoljeno kritizirati vladine naredbe. Iz tega vzroka je tedaj tiskovna svoboda eden prvih pogojev vstavnega življenja. Če se pa ozremo na naše razmere, videli bomo takoj, da pri nas ni pravega vstavnega življenja. Niti ljudstvo, niti državniki nemajo prave razumnosti za to. Možje, katerim je dana naloga, izvrševati vstavne zakone, bili so večidel odgojeni še v časih absolutizma; zato se jim vsaka opozicija zdi nepostavna! In vendar je slavni angležki minister Pitt rekel, da bi si sam naredil opozicijo, ko bi je ne imel. Naši državniki so pa tako rahločutni, da ne trpe nobene graje, da ne morejo prenašati nobene kritike, in po svojih listih hude levite bero vsaki opoziciji. Ali pa ni to nekako znamenje slabosti? Nam se od liberalne strani očita, da kalimo javni mir, če zahtevamo, naj se vstava zvesto spolnuje, če zahtevamo, da naj se §. 19 temeljnih postav že enkrat vres-niči, če zahtevamo tiskovno svobodo in druge vstavne pravice. Kedaj in kje se je v vstavnih deželah tisti smatral za rogovileža in puntarja, ki se je skliceval na postavo in le na postavo? Nadalje nas naši nasprotniki imajo za veleizdajalce , ker se ne skladamo s sedanjim dualizmom, in ker vidimo v federalizmu boljšo politično sistemo! Prej ko dualizem, bil je centralizem, in iz dualizma zna postati federalizem ; tako se sisteme spreminjajo , držav« pa ostane. Ni tedaj sovražnik vstave tisti, ki zthtevo njeno spremembo, kakor gospodar ni sovražnik svoje hiše, če jo pusti prezidati in predelati, kakor njegovim potrebam bolje ugaja. Vsaka vstava, ki hoče biti resnična, nastala je iz ljudske volje, in mora biti vredjena po ljudskih potrebah. Če si pa ljudstvo vstavo i dela , potem jo sme ljudstvo tudi spremeniti po svoji volji. Tudi naša avstrijska vstav se je že večkrat spemenila in se bo spreminjala Po poŠti prejemati velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . , a ,, — „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poSiljan velji 60 kr. več na leto. VredniStvo jo v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. še tako dolgo, dokler ne bode vsem narodom všeč. Po kakih vstavnih nazorih se tedaj pre-grešajo listi, ki govorijo za spremembo sedanje sisteme ?? Naši nasprotniki, Madjari in naši Turki, imajo nas nadalje za veleizdajalce, ker simpa-tiziramo z Rusi, in smo v tem oziru složni z mnenjem našega ljudstva. Mi mislimo, da nam ne more biti na sramoto, če govorimo tako, kakor naš narod misli in čuti. Kaj mi moremo za to, da naš narod Turkov ne mara? Mi mu tega mnenja nismo vcepili. Sovraštvo do Turka ne izvira iz naših vvodnih člankov, ampak Turki sami so si ta spomin v naši deželi priskrbeli, ko so ropaje, požigaje, skrunjevaje in vse mogoče grozovitnosti doprinašaje pustošili z ognjem in mečem naše pokrajine. Mi zarad tega Avstriji nismo nezvesti, ampak le obžalujemo, da se Avstrija ni pridružila Rusiji pri svetem boji, in kakor sedaj Rusom želimo zmago, enako bi jo še bolj prisrčno želeli naši armadi, če bi se s Turkom vojskovala. Tako smo menda dosti jasno dokazali, da nam naši nasprotniki krivico delajo, ter se nadejamo, da se bo ta burja v novem letu nekoliko polegla , in da bodo naši protivniki z nami milejši ravnali, ker se imajo priliko prepričati, da nič protipostavnega ne zahte vamo in da se žrtvujemo le za dobro reč ! Pa tudi naše ljudstvo , smo rekli, nema razumnosti za vstavne pravice; ono še vedno misli, da živi pod absolutno vlado, in da proti naredbam vladnih organov ni nobenega ugovora. Če mi potem naše ljudstvo podučujemo. Zgodovina češkega vstanka 1. 1018. To je naslov izvrstnemu zgodovinskemu delu, katero izdaja slavni .pisatelj Anton Gin-dely. Sedaj je izšel 336 strani obsegajoči 8. zvezek II. dela. V predgovoru k temu zvezku pravi pisatelj, da se mu je nadaljevanje dru-zega dela nekoliko zakasnilo, ker je imel dosti opraviti s pregledovanjem in pretresovanjem številnih listin, katerih si je nabral po različnih evropskih arhivih. Dalje pravi, da se opira ta njegova zgodovina na 5—6000 listin , ki se še do sedaj niso nikjer rabile. Potem misli učeni pisatelj nadaljevati tridesetletno vojsko, katero upa končati v petih ali šestih letih. Tridesetletna vojska je bila s svojo predigro in koncem dosedaj priljubljena tvarina, v katerej je zamogel vsak nedospelec kakor v kalnej vodi ribe loviti. Morda ni v celej čes-kej zgodovini, ne izvzemši husitske, nijedne dobe, katere bi se bila neka vrsta pisateljev tako posluževala kakor te dobe. Pisalo in govorilo se je, kakor pravi Nemec, na višnjev, rudeč in črn način ali zmerom le o tem, kako so Rim in Jezuitje ubijali češki narod in to tem bolj, ker jc bila ta doba precej zelo zagrnjena s plaščem zgodovinske teme. Najprvo so se začeli Nemci prebujevati iz zgodovinskih pred- sodkov in blodnje o tridesetletnej vojski. Sedaj se pa začenja svetliti tudi na Češkem. Palaekj in Gindely sta prižgala bakljo in razsvetlila češko temuo in žalostno preteklost. Kakor katoličani se moramo v tem oziru le veseliti, da branita katoliško cerkev na Češkem dva moža, katerih jeden še katoličan ni bil in katerih drugi po rodu ni Čeh. Iz velezanimivega obravnavanja češkega povstanka se je vsak čita-tel lahko prepričal, da ni bila katoliška stranka tisti faktor, ki je na Češkem toliko bed in nesreč provzročil, ampak njej nasprotna protestantska. Te resnice so se seveda katoličani že zdavno zavedali, ali dogma je bila še do sedaj, da je Rim zakrivil pogubo domovine. Sedemnajsti in osemnajsti vek lahko primerjamo v zgodovinskem oziru mlakuži na javnem kraji, kjer sme vsak pobalin po njej broditi in memoidoče ometavati z blatom, kolikor ga je volja. Ali Gindely je napeljal v to češko mlakužo vire žive vode in jc oskrbel potrebni odvod, tako da se vidi s< daj že jasno na dno, in obraz češke preteklosti se vidi kakor v zrkalu. Različne pravljice o rimskih intrigah in o nečlove-škej neusmiljenosti Ferdinada II. so zginile v či-stej vodi. Marsikateri pikanten dogodek, ki se je s posebno ljubeznijo gojil v šoli, se bo moral sedaj opustiti. Ferdinandov značaj se je poka- zal v čisto drugej in sicer mnogo plemenitej-šej svetlobi, kar priznavajo še celo češki svobodomiselni listi. Iz kratka: če pozdravlja radostno celi češki narod Gindely-jevo delo, priznavati ga morajo še tambolj češki katoličani, ker snema s cerkve stoletno nezaslužeuo sramoto in kaže v popolnej nagoti njene zaniče-valce in škodovalce. Da se pa slovenski čita-telji o rečenem nekoliko prepričajo, jim hočem tu podati v prevodu nekatere vrstice iz tega preimenitnega dela. „Potem je Friderik (kterega so bili vsta-ški stanovi po odstavljenji Ferdinanda II. izvolili za češkega kralja) vpeljeval v Pragi kal-vinsko reform icijo; s tem neprevidnim dejanjem pa ni lekačil katoličanov, katerih tako ni mogel pridobiti, ampak tudi protestante, kateri so kalvince skoraj prav tako sovražili kakor katoličane. Friderikovi svetovalci niso pomislili, da se vnanje nevarnosti ne smejo poviševati z notranjimi razpori in so tako podpirali svojega gospoda na strmej poti, mesto da bi ga bili zadrževali. Podnet k omenjeuej reformaciji so dali kalvinisti iz družine falskega grofa. Ti so sprevideli, da ima božja služba čeških protestantov še mnogo tacega na sebi, kar spominja na katoliško cerkev in so dokazovali, kako je po- kake pravice da ima po vstavi, če mu kažemo paragraf 19, kateri vsem narodom zagotavlja jezikovo ravnopravuost, in če mu svetujemo, naj se poslužuje te vstavne pravice, kedo nam sme očitati, da hujskamo in dražimo , ali da kalimo javni mir in red? Ali mar s tem, da ljudstvo podučujemo, kake pravice da ima po postavi, da mu postave razkladamo in mu svetujemo , naj se teh postav strogo drži, s tem kalimo javni mir! s tem hujskamo in dražimo! Tako vsaj trdijo naši nasprotniki! Pa odvrnimo svoj pogled od naših žalostnih razmer, in veselimo se novega leta, ker bo, kakor upamo, našim južnim bratom prineslo svobodo in dolgo zaželjeno odrešenje iz krutega jarma turškega. Oni bodo leto 1878 z zlatimi črkami zapisali v svojo zgodovino, ker na to leto so morali čakati celih 500 let! Dobro došlo tedaj tudi nam srečno leto 1878, in da bi se tudi nam vsem skazalo za srečno in veselo! Našim čitateljem želimo vse dobro za novo leto, in z njimi vred celemu narodu slovenskemu, in celcj cerkvi katoliški! Naj nas naši prijatelji še zauaprej blagovoljno podpirajo z nabiranjam naročnikov in z dopisovanjem. Mi pa bodemo tudi skušali vsem bralcem vstreči, ako nam Bog podeli ljubo zdravj c Toraj še enkrat: srečno novo leto! Angležko ropotanje. Prazniki so nam prinesli novico, da hoče Angiežka med Kusijo in Turčijo posredovati zarad sklenitve miru. Da bi bilo to posredovanje tem zdatueje, se Angleška oborožuje ; ministerstvo je bojda vprašalo tovarno v Wol-Avichu, koliko topov da je gotovih in koliko si jih upajo na mesec narediti ? Tudi od drugodi se potrjuje, da ima Anglija nekaj v mislih, da se oborožuje. Vprašanje je samo , zoper koga ? Mogoče, da je tudi to ropotanje angleško le slepo, da je le demonštracija. Če je demonštracija za Angleže same, katerim se ima s tem dokazati, da angiežka vlada trebno, da bi se izvedla daljša reformacija. Ta neprevidna gorečnost je pa ostala skrivnost enakomiselnih Čehov, tako da ni zvedlo ljudstvo ničesar, in je imelo kralja še zmerom za spozaovalca svoje vere. To mišljenje je pa kmalu prenehalo, ko je kralj, hoteč prejeti na prvi božični dan sv. obhajilo, zaukazal iz cerkve sv. Vida odpraviti vse „znake nevere". Kdo je bil neposrednji vzrok tega ravnanja, ni popolno razvidno. Če se sme verjeti poročilom iz katoliških krogov, je Friderik sam od sebe zaukazal cerkveno očiščenje. To kraljevo ravnanje se pa tolmači še tudi na drugi način, kateri se nam zdi pri pasivnem kraljevem značaji veliko verjetneji. Grof Thurn bivši v Pragi za časa bolezni svoje žene, je boje kralju očital „očiščenje" cerkve, na kar je ta odgovoril, da je to učinil le zategadelj, ker so ga naganjali njegovi češki svetovalci. Krivda bi bila tedaj na Roupovškem in Budovci in ta dva sta se dogovorila o tem tudi z dvornim pridigarjem Skultetom in z nekaterimi svetovalci fal-kega grofa. Naj je že to tako ali dru-gač, dovoljenje ali ukaz kraljev, da se cerkev oropa vsega notranjega kinča, se je imel izvesti kolikor moč natančno in 21. decembra se je imelo pričeti to očiščevanje. (Dalje sledi.) zmirom vestno čuje nad interesi države, potem jo pustimo veljati, čeravno se nam zdi nepotrebna ; če pa misli angiežka vlada s takimi demonstracijami Rusijo strašiti, potem se jako moti, ker ta se po nobenem načinu od svojega cilja odvrniti ne bo dala, in angležki strah pušča Ruse čisto mirne in hladne , saj celo turkoljubni „Pester Lloyd'' zagotavlja, da je Rusija že davno pripravljena na to, da jej Anglija ali Avstrija, ali pa obe skupaj vojsko napoveste! — Ker smo pri Angležih že navajeni, da skozi dve leti zmirom ropotajo, nazadnje pa vendar le puste dogodkom svoj tek, tudi sedaj De moremo prav verjeti, da bi bilo angležko ropotanje resno in premišljeno. In če Angiežka res v akcijo stopi, potem še ne verjamemo, da bo šla zoper Rusijo, bolj verjetno je, da si bo podjarmila Egipt, ali da bo dobila otok Kandijo, kakor se že v obče pripoveduje, in kakor nekteri angležki listi naravnost zahtevajo. Angleži dobro vedo, da se z Rusom ni prijetno tepsti, za Turka jim pa tudi nič ni, njim je le za to, da jim Rusi ne prevzamejo kupčije v Aziji, boje se za Indijo, da bi jim tiste kdo ne vzel. Nova pot v Indijo je zdaj skozi sueški prekop , zato so lani nakupili vse akcije tega podvzetja, ki je bilo početkom v francozkih rokah, in sedaj je ta prekop že njihov. Ker pa gre ta prekop skozi Egipt, zato si hočejo pridobiti še vrhovno oblast nad egiptovsko deželo, da bi jim potem nihče ne mogel zapreti poti v Indijo. Ko bodo pa Angleži sprevideli , da Turku ni več pomagati, zapustili ga bodo, ter ga bodo pomagali še oropati in si toliko njegovega imetja vzeti, kolikor ga bodo ravno mogli. Tako delajo sebični prijatelji; in turkoljubi naj toraj svojih nad nikar ne stavljajo na Anglijo! Od strani ruske se Angleži zaradi Egipta nemajo posebno velikega nasprotovanja bati, in ruski list ,.Golos" (glas) piše: „Na Egiptu uam Rusom ni nič ležeče, naj ga vzamejo Angleži ; če nam Angleži ne bodo nasprotovali, tudi mi njim ne bomo v egiptovskem prašanji; drugače pa je z Italijo, Francozko in Nemčijo, katere ne bodo rade gledale, da bi si Anglija osvojila vso oblast na sredozemskem morji; te vlasti znajo Angležem prej nasprotovati, nego mi." Vidi se toraj, da ni ravno nemogoče, da se Anglija z Rusijo pogodi, in kedar lakomna Angiežka med turške sovražnike stopi, potem je za Turke še mnogo slabeje, nego sedaj; kajti Rus jim hoče vzeti samo kristjanske dežele, Angleži pa jim bodo vzeli Egipt in morda še nektere otoke. In po zgledu Angležev bodo hoteli potem tudi drugi kaj dobiti, Francozi nemara Tunis, Lahi Tripolis in Albanijo, Nemčija nekaj otokov in kos pomorja v Mali Aziji, itd., — in turško cesarstvo se bo na ta način še le prav do drobnega raztrgalo. Tudi za splošni mir bi bilo angležko vti-kovanje jako nevarno, ker znajo iz njega nastati velike prekucije ne samo na vzhodu, ampak po celi Evropi. Pri splošni zmešnjavi, ki bi nastala pri tem, prišla bi v tek različna evropska vprašanja, in vsaka vlast bi mislila, da je prišel ugodni trenutek, da izvrši svoje skrivne želje. Tako je znano, da Italija preži po južnih Tirolah. Tudi v Nemčiji se oglašajo čudne želje. Tako piše nek Prus, da zna sedaj priti ugodni čas, da Prusija stori to, kar je leta 1866 opustila, in da si vzame saksonsko kraljestvo I Saksonski kralj je namreč obdržal svoje kraljestvo, čeravuo se je leta 1866 z Avstrijo proti Prusom bojeval. Prusom je sedaj žal, da mu kraljestva niso popolnoma vzeli, kakor hanoveranskemu kralju, in to hočejo sedaj izvršiti. Nekteri verujejo pa na še bolj radikalno spremembo, ter mislijo, da bo Prusija to priložnost obče zmešnjave porabila, ter Avstriji vzela vse nemške (?) dežele noter do Trsta, ter bo Avstrijo prisilila, naj se odško-duje na slovanskem jugu! Najnevarnejši je tedaj položaj za Avstrijo. Če jo Madjari spravijo na tisto pot, kamor merijo njihove želje, namreč v nasprotje in vojsko zoper Rusijo in Nemčijo, potem jo ženejo morda v popolen pogin, ker opraviti bi imela s tremi sovražniki, z Rusijo, Prusijo in Italijo. Pri čem da smo s Francozko, tega pač za gotovo ne vemo, toliko pa se kaže , da se ona ne misli vtikati ne na to, ne na uno stran. Razvidno je tedaj, da se zna vneti iz vzhodnega vprašanja velika evropska vojska, in ker diplomati to še bolje vedo kakor pri-prosti ljudje, za to so se tolikanj bali vtikati se v vzhodno vprašauje in zato je bilo vse veselo, ko se je vsaj to doseglo, da se je ru-sko-turška vojska omejila. — Angležko vtikanje pa utegne bojni plamen razpihati po celej Evropi , in kakor so Angleži to vojsko prouzročili, ker niso hoteli podpisati berlinske spomenice, in so Turka k upornosti podpihovali, tako se kaže, da hočejo tudi Angleži obče-evropsko vojsko prouzročiti s svojim neugodnim in nespametnim posredovanjem. Z bojišča ni nobenih posebnih novic. Vreme je jako neugodno, sneg velik, Donava pa tako narastla, da je odnesla vse mostove med Rumunijo in Bulgarijo. Ker je tudi prevaževanje z ladijami jako nevarno, je dovaževanje živeža za rusko armado silno težavno. Vrhu tega nastal je tako hud mraz, da je neko noč zmrznilo 1200 mož. Vsled tega je vojevanje po večein prenehalo, le manjši oddelki se prehajajo sem ter tje. Posebno težaven je prehod čez Balkan, pri kterem so morali Rusi na ramah nesti topove. Ker se Turki niso nadejali, da bi Rusi pri takem vremenu in tako slabih potih naprej silili, so bili od napada ruskega med Arab-konakotn in Sofijo jako iznenadeni in se jim niso mogli dosti ustavljati. Ruski konjiki so že na potu proti Sofiji, kjer so se zedinili z oddelkom Srbov. Grško in slovansko prebivalstvo se je iz Sofije umaknilo in le oboroženi muhamedani pa turška posadka so tam ostali. Pri Pirotu bil je 27. dec. boj med Srbi in Turki. Pri naskoku na pirotske šance so Srbi boje dobili 23 topov, 1000 pušk in 50 vjetnikov. Muktar paša se je v Aziji umaknil iz Erzeruma proti Trapezuntu in odide v Carigrad. Erzerum bosta branila Ismail Ilakki in Faizi paša; oddelek turške vojske pa se zbira pri Baibartu za Erzerumom. Angleška vlada je skušala posredovati med Turčijo in Rusijo, pa Gorčakov je dotično ponudbo blagovoljno odbil, ker se boste Rusija in Turčija razumele same brez kakega posredovanja. Premirje bi bila Rusija pripravljena skleniti pod sledečimi pogoji: 1. Da se odpro Dardanele; 2. da Rumunija postane samostojna ; 3. da se Bul-garom dovoli v konferenciji uačrtana samo-stalnost, 4. da se vravnajo ruske meje v Aziji. Glede Srbov in Črnogorcev bi se dogovorili pri sklepanju miru. Več vnanjih poročnikov je turški vladi svetovalo sprejeti te pogoje, in kakor „Corr. Ilavas" poroča iz Carigrada 1. t. m., je ministerski svet sklenil to storiti. Politični pregled. V Ljubljani, 2. januarja. Avstrijske dežele. Začasno podaljšanje dosedanje pogodbe med Cislo in Translo se je si. januarjem pričelo. Se bode pa li v treh mescih za trdno sklenila nova pogodba, ali se bode morala dosedanja zepet še podaljšati, tega sedaj nihče ne more uganiti. Ogerski minister Tisza je bil te dni v Berolinu. Eni pravijo, da je skušal tam v imenu rojaka svojega Andrassya nemško vlado odvrniti od Ilusije in jo tesneje zvezati z Avstrijo, eni zopet trdijo, da njegovo popotovanje ni imelo nobenega političnega namena in da je obiskal le svojega sina, ki tam študira, eni pa celo govor<5, da ministerski predsednik ogerski še v Berolinu ni bil, ampak le nekdanji kupčijski minister ogerski L. Tisza. Gotovo je le to, da je bil ministerski predsednik res v Berolinu, od koder se je danes vrnil v Budapešto. — Grof Andrassy je dobil od cesarja red zlatega runa. Forcški deželni zbor ni hotel pritrditi, da bi bila dežela prevzela poroštvo za neko od malo-lošinjskih brodarjev nameravano posojilo. Pravijo, da bode zborovanje zdaj prenehalo in se še le takrat zopet nadaljevalo, ko se bodo sklicali tudi deželni zbori drugih dežel. \ In* val skrili saboru je 30. t. m. .Folnegovič bana interpeliral, je li že kaj pripravil glede ponovljenja pogodbe med Hrvatsko in Ogersko. Vnanje države. l*U|M'ž so v konzistoriji 31. decembra izročili 5 kardinalom klobuke in imenovali več novih škofov. Božične dui in v praznik sv. Janeza pa so sprejeli več deputacij, ki so jim čestitale k praznikom in njihovemu godu. To najbolj jasno priča, da zdravje sv. Očeta ni tako slabo, kakor čivkajo liberalni listi. Italijanski kralj je Melagria imenoval za državnega ministra. — Gambetta je 30. dec. došel v Rim ter obiskal miuistra De-pretisa, pri kterem se je še čez eno uro mudil. Aji%'lfški admiral je zaukazal, da se morajo do IG. t. m. dovršiti poprave vsih ladij kanalskega brodovja. — Ker se med Kafri v južni Afriki kaže velika razdraženost proti angleški gosposki, dobil je 90. polk povelje, da mora nemudoma tje odjadrati. — Te dni sta se v Londonu vršila dva ljudska tabora, eden Rusom prijazen, eden pa sovražen. Zarad silnega ropota in šumenja, govorov ni bilo razumeti. Naposled se je pričel pretep, pri kterem je morala policija posredovati. Protiruski tabor je sklenil vlado podpirati, če bi se ji vojska zdela potrebna in ministru Beaconsfieldu v tem smislu izročiti posebno adreso. nas pa veseli, da je dajoča hiša tudi, zato križ nad polumesecem prevladal; pal je Os-man paša, Plevna je oteta. Mnogobrojni telegrami o imenovanem padcu so nam dali povod, da smo se tudi mi v našem glavnem varožu veselili in sinoči mestice razsvitlili ter kres zažgali pri nekdanji komenski kašči, zdaj pri kapeli sv Jožefa, in z možnarji streljali. Razsvetljene so bile vse hiše kar je le mogoče bilo, celo na mostu v ločki občini, samo tista bivališča niso bila razsvetljena, v katerih c. k. vradniki bivajo. Ne znam ali iz antipatije ali iz strahu ne. Okoli kresa se je zbrala velika množica ljudstva, katero je bilo tudi v ta namen drva in smodnik pripravilo. Preden se je kres zakuril, hoteli so triji žandarji zabraniti to, rekoč, da jih je poslal g. okrajni glavar. Ljudstvo pase izgovarja, da ima ustmeno dovoljenje od g. župana , pa to ni nič pomagalo. Ljudstvo se tedaj poda potem k županu, mu razjasne do-godjaj in župan se poda z nekterimi odborniki k kresu ter pove, daje on vse to dovoli), ker to spada v njegovo področje. Žandarji so tedaj odjenjali, kres se zažge, in možnarji pokajo na veliko veselje zbranega ljudstva pa tudi enega od daleč gledajočega. Vsi so se nisem še skoraj videl in ljudstvo je nenadno zadušenje ognja pripisovalo posebnej pomoči božji, ter se 24. t. m- pri posebnijsv. maši zahvalilo Bogu in sv. Florijanu, da jih je rešil silne nevarnosti. Gospodar je bil zavarovan za 400 [gld., škode pa ima nad 600 gld., toda zgorelo je tudi nekterim siromakom, gostačem, žito in tudi nekaj denarjev. Kdor bi se usmilil teh revčkov in jim kaj podaril, storil bi jako dobro delo, zato jih vsim milosrčnim ljudem priporočamo. (Darovi naj se pošljejo g. župniku Mateju Jerebu v Sorici, pošta v Železnikih. Vred.) Iz lloliinj.t, 29. decembra (Žalostni nasledki naših zmedenih gojzdnih zadev ) Mnogo pritožeb zastran gojzdnih in pašnih pravic iz našega kraja se je že vloževalo, ki so bile pa vse brez vspeha. Prišlo je zdaj do izterjevanja škod zlasti od paše, kterih imajo nekteri posestniki plačati okoli 80 gld. Pričelo se je eksekutivno terjanje (cenitev) teh škod, oziroma kazni, lansko leto mesca avgusta. Slavno c. k. okrajno glavarstvo iz Rado-ljice je poslalo okrajnega tajnika gsp. Šorl-na v Bohinj, da naj pri zadevnih posestnikih v greli, tudi žandarji, kateri so na red in mir; visokosti kazni eksekutivno ceni zarubljene reči Izvirni dopisi. Čeriiomelja, 21. dec. (Mesto raz s vi ti j e no !) Mali od hribov in Kolpe obdani belo - kranjski narodič je že dostikrat pri volitvenih bitkah pokazal, da je zvest Av-strijanec, ker se je pod geslom za vero, dom in carja na polji za razvitek narodnosti večidel enoglasno bojeval. Nobene sladke obljube, in noben strah sde ga ni zadrževal, zato sme ta mali narodič ponosen biti, da je belokranjska duša bela duša, katera če je ravno revna iu od vsili strani pritiskana, nobenega madeža saj dolgo ne trpi. Samo ob sebi se pa razume, da narboljše zrno ni brez smeti: kdor je naroden, je za dom iu tudi za vlado otca, ker nobena hiša brez gospodarja ne more biti. Večina avstrijskih narodov je kristjanska, vla- čuvali. Po kresu se ljudstvo poda pevajoč do mov, odraščeni z odraščenimi, mladina z mladino. Navdušenost je bila velika, in opazil sem da mladina poje pesmi časom primerne. Tako je naš narodič pokazal, da je belokranjska zemlja slovanska poleg tega krščanska, na kateri ni tal za krvoločne turške nevernike, on si je zapomnil od pradedov, kako in kaj se je tukaj počenjalo na podlagi krivoverstva. Ne bom omenjal vseh napadov osmanskih, vseh grozovitosti in moritev, ne opisoval tu-žnega stoka in joka doječih mater slovenskih, ne slikal žalostnih pogorišč slovenskih vasi in na stotine in stotine nečloveških činov; opomniti hočem samo na to, kar Valvazor piše in profesor Terdinova zgodovina pripoveduje. Skoraj pa i zdaj ni nič bolje pri nas, nesramni tur-koljubi gledajo na vse strani, kako bi narodu in posameznemu odločnemu narodnjaku škodovali, naj si bo na časti ali na imetji; nobeno sredstvo jim ni preveč, vse porabijo, če po-slednega bolezen, elementarni dogodki, in rodbinske nesreče zadenejo, ker mislijo , da ga bodo s takimi vdarci ukrotili, če ravno se zlo motijo, ker naš narodič zna potrpežljivost ce niti, in čaka vremena, v katerem bo brez maščevanju turkoljubom njihovo nesramnost očital. Njih dela so jasna pisatelju teh vrstic. Konečno omenim, da so pri razsvetljenju našega mesta bili pri g. Lavoslavu Skubicu na oknih videti napisi v narodnih barvah. „Živijo Franc Josip I in Aleksander II., Plevna je naša in Osman-pašal' Yr, Norice, 28. decembra. (Ogenj.) Ravno danes teden, od 21. do 22. t. m. imeli smo v Sorici silno hudo noč. Okoli polu enajste pred polnočjo vnela se je tukaj Ekarjeva hiša, ktere slamnata streha je bila naglo vsa v plemenu. Biizo goreče hiše sta stala kašča in hlev, nadrugej strani pa sosedne hiše lesene in s slamo krite. Tužno zvonenje je urno privabilo ljudi, ki s-o s snegom zavarovali, da ogenj ni uničil kašče, ki je že gorela, in hleva, ter so srečno rešili tudi hišne strope. Ob eni čez polnoč je bil ogenj zadušen. Pihal je rahel vetrič, neka zmes med gorencem in burjo, kar je menda pripomoglo, da se na nasprotni strani stoječe bližnje s slamo krite hiše niso vnele, Naj še omenim, da tako grozovitega ognja, ob enem pa tudi tako bornega gasilnega orodja Res je hodil omenjeni gospod od hiše do hiše ter kmetom prigovarjal, da naj plačajo kazni in njegove stroške, ne zmenivši se dosti, kje in koliko da imajo krav. Tako je v 4 dneh za stroške nabral precej, mnogi so pa tudi iazni s stroški vred plačali, in obljubil jim je, da bodo v 14 dneh dobili pobotnice in še nekaj povračila plačanih stroškov nazaj. Že je minulo 15 mescev od tega, in do danes ni ne duha ne sluha od pobotnic , še manj pa od denarja. 11. grudna t. 1. bil je neki kmetič pri omenjenem gospodu v pisarni, ki je vso kazen otroški vred plačal, pa je bil po vrhu še 24 ur zaprt zarad paše. Ko je opomnil, da obljubljenih pobotnic z denarjem še sedaj niso prejeli, reklo se mu je: ali mislite, da imamo samo vas v vradu ? Pri večih vradih, n. pr. v Ljubljaui, imajo gotovo več posla, in vendar hitro rešujejo svoje reči, gotovo tudi v Radolici delom niso tako preobložeui, da bi ne mogli ene pobotnice z nekimi krajcarji v Bohinj poslati. Kako nas bode obrtnijska družba z boršti odpravila, sam Bog ve; več o tem pisati ni vredno, ker je vsaka pritožba bob v steno. Pri pregledovanju zemljiš se je posestnikom iz Bitnje in Lepence kras nad vasjo vcenil za gojzd , kjer vendar ni druzega kot sem ter tje kaka mala brinja in trnje. Tedaj s takim svetom se bode pošteni Bohinec odrajtal, kije nekdaj mirno in brez prepira iz gojzda dobival lesa za svoje potrebe. Kako so gojzdni čuvaji naše krave po gojzdu in fratah zapisovali, bo-demo drugokrat naznanili. Domače novice. V Ljubljani 3. decembra. (Veselica v Čitalnicii) na sv. Silvestra večer b.la je jako obilno obiskovana. Dvorana je bila natlačena in občinstvo prav dobre volje. Zlasti je občno veseli,st zbudil „ Palček" (g. Kajzelj) s svojim komičnim petjem in plesom. (Ogenj) je bil uastal na novega leta dan zjutraj okoli treh v shrambi gospe Šulčeve, kjer suši svinjino. K sreči so ga zadušili, preden se je mogel razširiti po hiši. Le izobešeno meso in oklepi pri vratih so zelo se osmo-lui. G asilci so bili menda že na nogah, še preden je čuvaj na gradu ustrelil in občinstvu naznanil pretečo nevarnost. (Slovensko gledališke) je praznovalo 14 dni. Prva predstava v tem letu bode na sv. treh kraljev dan — G. t. m. Predstavljala se bode izvrstna igra v 4 dejanjih „Nasledki skrivnostne prisege." Ob enem opozorujemo slovensko obCinstvo še na eno predstavo v tem mesecu ker se bode predstavljala odlična burka v 4 oddelkih „Robert in Bertram". Naš žen-jalni kapelnik, g. Stoki, je tej burki zložil izvrstno godbo, ki bi bila vsakej opereti kinč — petja je mnogo solistom in zboru. (JložiČnica katoliške rokodelske družbe t. m.) se je prav dobro obnesla. Po kratkem ogovoru veleč, kneza in škofa je sledilo pel deklamacij pa neka šaloigra in naposled tombola. Za rokodelske dečke bo enaka veselica v nedoljo 6. t. m. (Hranilnica) je svojo dosedanjo hišo pro dala za 120.000 gld. vladi, ki bode v njej zdru žila razne računske vrade. Z Dunaja je bil te dni prišel v ta namem neki dvorni svčtnik Ljubljano, da je sklenil dotično pogodbo. Novo hranilnico bodo zidali poleg kazine in nasproti čitalnice na prostoru, kjer stoji sedaj gostilna „zur Schnalle". Dotična pogodba z mestom kot lastnikom omenjene hiše, mora biti do konca meseca marcija dovršena, da se bode zidanje novega poslopja na pomlad takoj pri čelo. Ker mora pa v prodajo te hiše privoliti tudi deželni zbor kranjski, utegne se v ta na men po zgledu poreškega zbora sklicati nekoliko prej kakor drugi deželni zbori, za ktere se bodo vršile še le nove volitve. (Vmestovanje atolnegv dekanu.) Novega leta dan po veliki maši je bil slovesno vme-stovan novi stolni dekan preč. g. Jurij Vole Rojen 1. 1805 pod Korenom na Gorenjskem za mašnika posvečen 1. 1831 je služil g. J Vole najprej v Loki, nato v Ljubljani stoln kaplan, potem mnogo let duhovni voditelj i knezo- škofijski duhovšnici, nekaj časa ravna telj v Alojzjevišču, naposled kanonik pri stolnici (canonicus poenitentiarius, e.xaminator pro synodalis, et ordinandorum), kot prvi obredoslo-vec je vredoval vse obredne knjige naše škofije (direetorium, proprium sanetorum etc.); preso-jeval iu popravljal navadne molitvene in premi šljevanjske bukve, priredil „Stoletuo pratiko" od 1801—1901; dal na svetlo lastne „Pridige ob posebnih perložnostih" 1. 1848 zv. L; spiso-val čvrste sostavke v ,,Zgod. Danico" koj oc njenega spočetka; vredoval po odločitvi ranj-kega kneza Alojzja „Sveto Pismo" stare in nove zaveze z razlaganjem dr. J. Fr. Alliolita neutrudJjivo, sam največ poslovenil I. II. III Bukve Mojzesove ; Jozvetove; male Preroke evangelij sv. Janeza; I. in II. list sv. Petra, sicer druzih pomočnikov prestave popravljal in zboljševal, da je težavno delo pod vodstvom marljivega in modrega gospoda Jurja Volca (str. XIV. XV.) dovršilo se 1. 1856-59; novejši čas je sostavljal v podobi domačega koledarja po Zg. Danici „Življenje Svetnikov" in sedaj posebej ,,Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili," kar je in bode Slovencem sploh v poduk in v mnogotero dušno korist. Kdor sedanjega gospoda dekana pozna, ve tudi, da so vseskozi mož po volji Božji, in občna je za-dovoljnost, da je tolikanj čislani posebno ubogim dobrodelni domoljub na starost dobil zasluženo dostojnost z mitro in pastirsko palico v podpornjo. („Brencelj" Stv. .') in 10,) ki je ravnokar prišel na svitlo, je zopet poln mikavnih in za-bavljivih muh. S to številko je končano 9. leto Če je kter slovenskih listov vreden vsakovrstne podpore, je gotovo ,,Brencelj" že zarad tega, ker je edini slovenski humorističen list z do- za bro zadetimi podobami in tudi Slovencem živa potreba. V vabilu na naročevanje naznanja da bo po novem letu redno po dvakrat izba jal. Zato naj bi se naročniki podvizali, da kmalu pošljejo naročnino , ki znaša po 3 gld za celo leto, za pol. leta 1 gld. 50 kr. in četrt leta 80 kr. Kes malo denarja za toliko zabavo in kratek čas. Mi ga zato vsem Slo vencem najtoplejše priporočamo. (Dr. Jurij Sterbenec), doslej podvodja knezoškofijski duhovščnici, pojde v kratkem za farnega oskrbnika v Ilrenovice na Notranj sko. Jako postrežnega in spretnega gospoda bodi si v duhovnem pastirstvu, bodisi v do moljubnih društvih bodemo pogrešali v Ljub Ijaui v marsikterem obziru. (f V. C. Zupan.) Nemila smrt nam v zac njem času pobera kaj odlične može. Pred ne kterimi leti videli smo še v tesni prijateljski zvezi Tomana, Kosta in Zupana; Tomana in Kosta ni več iu sedaj je šel za njima tudi V. C. Zupan Pač se ta z njima ne more primerjati, kar učenost, odličnost in delavnost za narod zadeva vendar je bila njegova delavnost in značajnost taka, da zasluži mal spominek. Rodil se je umrli v Kropi na Gorenskem ktera nam daje prav spoštovanja vredne može in narodnjake. Ni se dolgo šolal, poslali so ga starši kmalo za kupčijskega učenca v Ljubljano. Kar mu je vednosti primanjkovalo, to je skušal z lastno pridnostjo in marljivostjo na domestiti. Gotovo ni dosti kupčijskih pomoč nikov, ki bi proste ure tako marljivo porabili za učenje tujih jezikov kakor ranjki. Naučil se je laščine, francoščine za silo tudi angleščine Ko je pozneje začel kupčijo na svojo roko, je bila njegova firma zlo spoštovana in znana s svojo pridnostjo se je vsem prikupil in kup čijska zbornica je v njem imela kaj spretnega uda. Kmalo so kupci in obrtniki spoznali nje gove zmožnosti in njena narodna večina ga je volila za predsednika, ktero službo je več le opravljal. Tudi društvo za bolne kupčijske pomočnike ga je volilo za svojega ravnatelja. To ga je napotilo, da je začel mnogo se pečati kupčijskimi vednostmi in s politiko, da je mnogo popotval tudi v zunanje države — se ve, da škodo lastne kupčije , ktero je pri tem poslovanju moral bolj zanemarjati. Delal je i občno korist, samega sebe puk je zapustil V tem času, jc kot predsednik kupčijske zbornice se posebno potegoval za gorenjsko železnico, komur so okoliščine znane, mora vediti da on ima pri tem največi zaslugo. Popustil je potem kupčijo, in pečal se je edino s kupčijsko politiko. Zbornica ga je volila v deželni zbor, kjer pa ni dolgo ostal nekterih bistvenih rečeh se z narodno večino ni strinjal, in rajši je, kot značajen mož, man dat svoj odložil, kakor da bi bil delal nasproti narodni večini in volji svojih volilcev. Marsi-kteri bi ga smel v tem posnemati, ki deželni in državni zbornici, akoravno nezaupnice od svojih volilcev. Ob času, ko seje obravnavalo, ali naj se napravi čez Predil ali čez Loko v Trst železnica , se je krepko potegoval za Loko-Trst. jc marsikaj govoril in pisaril o dolenjski železnici, in pečal se s tem toliko, da je železnica postala njemu stalna misel (fixe Idee.) Zadnji čas je obračal svojo pozornost na avstrijske kupčijske obravnave z zunanjimi državami in je spisal o tej zadevi tri brošure: Schutz der heimisehen Arbeit 18G9; Ileflexiouen, še v bolezni : Ueber Oesterreichs Volks-wirthschaft. Vsi njegovi spisi kažejo , da je bil v tej reči res strokovnjak. Bolehal je celo leto ; zadnje tedne je bo- sedi dobiva lezen nevarni postala ; v nedeljo 23. dec. ga jer previdenega s sv. zakramenti, smrt rešila žalostnega življenja, ker zadnji čas mu sreča ni bila mila v nobenem oziru. Potrt na duhu in na telesu se je preselil v večnost. Čitalniški pevci so mu pri pogrebu 25. t. m. zapeli pred hišo in na grobu, in tako je tudi čitalnica častila njega, ki je bil eden njenih prvih vstanoviteljev Naj v miru počiva I Razne reči. — t č. g. Franc Zadnikar dnhoven tržaške škofije, sedaj v pokoji v Radomljah pri Kamniku je 2. t. m. v 68. letu svoje starosti po dolgi bolezni umrl. R. I. P. — „Edino3t, v Trstu bode tudi naprej še izhajala. List se krepko in nevstruš-ljivo bori za pravico naroda slovenskega, ktere ravno tržaški lahoni brezozirno z nogami tep tajo. Zato pač zasluži obilne podpore tudi od Slovencev izvan Trsta, k.erim mora biti vse na tem ležeče, da se slovenski živelj ob bregovih peneče Adrije ohrani in da te silno važne pokrajine ne požre italijanski zmaj. Naši vrli okoličani, kterih je 40.000, se krepko ustavljajo italijanskim nakanom, vendar pa sami ne morejo vsega in preti jim silna nevarnost, če jim sosedni bratie ne priskočijo na pomoč ter jih ne podpirajo. ,,Edinost" izhaja vsako drugo soboto in velja za celo leto po pošti prejemana 2 gld. 40 kr., za pol leta 1 gld. 20 kr., za četrt leta pa 70 kr. Listnica opravništva. C. g. S. O. kipi. h Ii. Poslano prijeli. Vpisali za preteklo leto 2.50, za I . 1877 pa 5 gld. C. g. A. Ž. kapi v H. l'oslatio prijeli; prosimo Se zav četrt leta. 0. g, M. S. vik. v. L. Poslano prijeli tor jo vse prav razim Vaše zadnje opazko, ki nnin ni nič všeč. O. g. A. T. žnpn. na 1{. Vse prijeli; 2.50 zara-čunili za tek leto. Č. g. L. K. kri ik vrnd. v C. Več storili, kakor želite. Za tek leto Vam »a dobro vpisali 7.f>0: tedaj » % 1, C. g. M. It. /.upn. Ž —. Da. Od poslanega vpisali za vsako leto polovico. G. A. C. vpok. učit, v P. Zgodi se V«m po vsilili željah: Č. g. 8. Ž. inpn. pri sv. K. Po spremenjenih oko-lišinah ne stane list v Ameriko nič, več kakor za Vas. Č. g. M. A. kapi. v Šm. Za tek. leto je 50 kr preveč. Mnogo 66. g g. naročnikom. Pri nas ni nifi zamere, ker nam, čo tudi malo pozneje, vselej prvo pride; tedaj na vaši strani mnogo nepotrebnih skrbf. Ostanite le nam zvesti, ker tudi SI. se enak" godi. Menda obojim veljA zlasti v dandanašnjih časih: In mundo pressuram habebitis; sod eonfidite.. — In pa-tiontis vestra.... Za mnogo spominov in proserčnih želja lopo zahvala in enako prisrčnih vošil /a novo leto! Eksekutivne dražbe. 5. januarija: 3. Klancar > Vrha, 3. Cent* iz Kupe, ol>a v Lašičah. Loterijske številke 29. decembra. V Trstu: ti«, 2, 72, 77, :$0. V Lincu: 7ti, H«, 21, JU, !). Telritrallrni: dvnnrnt« tmt 2. januarja. Papirna renta G2.80 — Srebarim r.»nt,» 65.85 — Zlata renta 7,11)5. — l8601etno državno posojil« 111.60 Hankin« »koije7H6 — Kruditne akcije 202.50 — London 120.--Srebrn 104.50. — Ces. kr, cekini 5 08,— 20 frankov 9,gl.