Leto V., štev. 114 L|ubl)ana, sreda, 14. mala 1924 Cena 2 Din lzha|n ob 4 zjulra). Stane mesečno 20-— Din ta Inozemstvo 30'— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: L|ubl|aua, Prešernov* ul. it 54. Telef. št. 36. Podružnici i Maribor, Barvarska ul. t Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11,812. Ljubljana, 18. maja. Bloc national, t. j. zmerne francoske republikanske stranke, ki so Sle pod vodstvom ministrskega predsednika Raymonda PoincarŽja s trdno vero v zmago v volilni boj, so doživele pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Franciji težek in nepričakovan poraz. Rezultat ni presenetil samo francoeko javnosti, ampak vso Evropo in njega posledico za francosko notranjo iu zunanjo politiko trenutno fa ni mogočo presoditi. Levičarski blok pod vodstvom Aristida Brianda, Edoua-rda Herriota in Painleveja je iivojeval odločilno zmago iu iztrgal narodnemu bloku nič ntanj kakor 160 mandatov. Od skupnih 584 mandatov ti jih je priboril Poincarč samo 266. Že približno pred dvema mesecema (c sicer izgledalo, da bodo sedanje volitve končale z razpadom narodnega hloka in zmago levičarjev. Takrat ; bil že gotov radikalno - socijalistič-čo - komunistični artanžman in »o se (c takrat imenovali Briand, Herriot in drugi kot Poincarčjovi nasledniki. To je bilo o priliki zadnje francosko kabinetno krize. Toda Poincarč je takrat — kakor se je izkazalo sedaj, soveda le začasno — z energično in spretno gosto razvozljal zamotani položaj in^elo ojačil svojo pozicijo v parlamenta. Obnovil je namreč še v pravem trenutku svoj kabinet, pokli-v njega nekaj sposobnih levičarskih politikov in zavzel v nekaterih notranjih vprašanjih stališče, b katerim se jc prftiližal levici, ne da bi se pri tom izneveri} bistvenim točkam svojega programa. S to taktiko je za-asno pariral 9®j>or levice. Nedeljska.volitve so pokazale, da e; je enSfgični in spretni Raymond Poinearč pri teh računih temeljito imotil. Franetjgko javno mnenje se jo preokrenilo naMovo irt"lzTokl.o Poinca-rijn in istočasno tudi ustanoviteilju narodnega bloka, predsedniku republike Millorandu, nezaupnico. Težko jo reči, ka.j je pravzaprav vzrok popolnega preokreta v mišljenju francoskega naroda. Nedvomno pa 6ta igrala glavno ulogo dva jako važna še nerešena problema: odpor proti silnemu porastu davkov, ki ima za posledico vedno bolj naraščajočo draginjo v Franciji, in pa želja francoskega naroda po miru v zunanji politiki. Ogromno povišanje davkov, s katerimi je skušal Poincarč uravnotežiti proračun in preprečiti špekulacijo ino-»m-stva s francosko valuto, je vzbudilo med narodom seveda voliko ne-voljo. In to razpoloženje je znala le- meni, da bo Poincare kmalu izvajal posledice iz svojega poraza. «DaiIy Ncws» izjavljajo, da je za sedaj le jasno, da si želi francoski narod izpremembe v vodstvu države, ki bo prinesla praktične koristi za Francijo namesto negativnih rezultatov v Poruhrju. piše, da je levičarski blok sicer zmagal, da pa nima sklenjene večine. cVossische Zeitung> meni, da je napačno razlagati izid volitev tako, da se je francoski narod odločil za Izpremembo glede zunanje politike. vprašuje velikega župana dr. Sporna, če bo mir no prenašal, da je župan dr. Perič vladni ukrep vrgel pod klop, kakor da bl zanj ne obstojala državna oblast. + Črno-rdeča korupcija. Včeraj smo opozorili javnost kaj se dogaja na trgu sv. Jakoba, kjer pod milim nebom prenočuje s šestimi otroci penzlonlranl državni uslužbenec, ki se Ima za to socialno varstvo zahvaliti magistratu! gospodi, ker je ona Izdala dovoljenje za odpoved stanovanja, na kar Je sedaj sledila tudl deiožaclia. Zupan dr. Perič in podžupan dr. Stanovnlk sl lahko pustita napraviti na prostoru, kjer stoji ta »Vila pri znamenju« spominsko ploščo, kt naj še poznim rodovom priča, kako sc je reševalo stanovanjsko vprašanje v Ljubljani, ko Je v mestni hiši vladal klerlkal-no-komunistični in socialistični režim. Za siromake črno-rdeča gospoda nima stanovanj, sebi sl jlli Je pa nakazala. Oče In mati s šcslerimjl otroci morajo prenočevati na trgu s«. Jakoba, črno-rdeči veliakl ua so sc utifotaolll v Dalače. kier po dva stanujeta v štirih sobah. Vnebo-vpljoč je ta krščanski in boljševiškl socializem. — Zadnji čas sta menda vso oblast stanovanjskega urada potegnila nase dr. Stanovnlk In Pire, kl stanovanjske stvari tako lepo urejujeta, da se je visoko stoječa oseba od vlade izrazila, da II. stanovanjska instanca na vladi nima drugega dela kot da popravila nezakonitosti llubllanskega stanovanl skega urada. Čudno ul, če je že vse sito črno-rdeče korupcije ter sl le želi, da se čimpreje reši to neznosne more. + Vrhunec zmede Jc zapleteni politični položaj povzročil v včerajšnjih glasilih opozicijskega bloka. Kakor ie v pondeljek na beograjski čaršiji mrgolelo vsakojakih kombinacij, tako prinašajo včerajšnji blokaški organi vse točno re-produclrano s poedinimi šlagerjl. »Slovenec* napoveduje z dr. Mačkom kon-ccntracljsko vlado dr. Korošca. Ogrel se je tudl za Balugdžlča, ki se pripelje lz Berlina, zagrebški »Jutarnjl list* pa je včeraj ua prvem mestu napovedal uradniško vlado pod Dragomirom Jankovi-čem, ministrom dvora; in sicer naj bl ta vlada . * Angleška vojna ladja v Koioru. V ko-torsko pristanišče je prispela te dni angleška križarka v Dubrovnik in Split. Angleški izletniki ostanejo nekoliko Jasa na dalmatinski rivijeri. * Avstro- ogrska državna poslopja v Ju-gusloviji. Avstrija in Madžarska sta pri reparacijski komisiji za avstro-ogrska državna poslopja, ki 60 pripadla Jugoslaviji, zahtevali ogromno odškodnino v znesku 2„360,536.147 zlatih kron, to je skoraj četrt bilijona dinarjev. Naša vlada je poslala mariborskega velikega župana dr. Ploja in tehničnega majorja inž. Fola v Pariz, da pri reparacijski komisiji zastopata stališče naše vlade glede ta samo-lastno določene vsote. * Smrtnu kosa. V Ljubljani je umrl včeraj popoldne v visoki starosti 81 let g. Josip Dettela, inšpektor drž. železnic v pokoju, oče g. podpolkovnika Leona Dettele. Pogreb bo v četrtek ob 6. popoldne iz Slomškove ulice št. 14. — V splošni bolnici v Ljubljani je preminul gospod Franc Pretnar, blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Za slepe ofrufire v Kočevju darujo sospa Fani dr. Bergmanova mesto venca aa krsto pokoj. ge. Verbajs roj. Jerše 150 Din. * Pristova odslej Stročja vas. Kakor se uradno razglaša, so krajevna občina Prislova v mariborski oblasti imenuje odslej ^Stročja vasi. * Redka lovska sreča. Znani novosadski lovec Ivicn Pavič je ustrelil le dni belo čapljo z 38 peresi. Caplja je vredna 20 tisoč dinarjev. To je jako redek lovski plen. V zadnjih petdesetih letih ni v Vojvodini nikdo videl tako dragocene čaplje. * Povoilenj v Banatu. V Banatu so vse reke prestopile bregove ter poplavile polja. Največja je povodenj v področju Eoge. * Vreme v alpskih deželah. Iz alpskih dežel prihajajo poročila o nevihtah in snežnih viharjih. Na Tirolskem je padlo mnogo snega. Reke vsled tega naraščajo, vsled česar grozi nevarnost poplavo. * Strela ubila mater, otrok ostal živ. — Dne 2. maja popoldne je udarih strela v selu Sv. Peter pri Križevcih ter ubila kmetico Kato šoštarič, ki je vodila svojega šestletnega otroka. Kata je ostaln na mestu mrtva, dočim je otrok ostal zdrav in nepoškodovan. Ljudstvo veruje vraži, da takega otroka čaka v življenju nenavadna sreča. | * Samomor slovenskega brivskega pomočnika. V gozdu pod Pantovčaltom pri J Zagrebu so uašli v nedeljo na nekem dre-| vesu obešeno moško truplo. Pri samorno-1 rilcu so našli krstni list, iz katerega je razvidno, da je obešenec identičen z Antonom Kolarjem, rojenim leta 1890. in pristojen v Dolonji Logatec, brivskim pomočnikom v Zagrebu. Kolar, nepoboljšljiv alkoholik, je znancem že večkrat izjavil, da si bo končal življenje, ker nima ne sredstev, no zaslužka. * Zanimiva orožniška kuharica. Pred enim letom je zbežala iz ženske zagrebške kaznilnice 401elna služkinja Ruža Koloni-čeva, rojeua v Drenju blizu Djakova v Slavoniji, ki jo bila obsojena radi zločin-stva dvojnega umora. Umorila je namreč dve ženi. Vse iskanje ubegle kaznjenke je bilo zastonj. Te dni so pa orožniki v Bogdanovcih nenadoma odkrili v svoji kuharici Ruži ubeglo kaznjenko Koloničevo. Spoznali so jo po tiralici, ki ja bila izdana šele sedaj, po preteku enega leta! Orožniki seveda niso niti sanjali, da jim kuha nevarna morilka, ki js tudi takoj priznala svojo identiteto in rekla, da se je čutila najbolj varna v službi orožnikov. * Zločin okrutno žene. Na sicer mirnem otoku Rnbu se je pripetil nedavno grozen zločin, ki je vznemiril celi otok. Anti-ca Brnobič, žena Ivana, jo s pomočjo svojih nedoletnih otrok umorila svojega spečega moža, s katerim je živela v trajnem prepiru, ker mu je jemala denar in ga lahkomiselno zapravljala. Ko je mož z osemletnim sinčkom že trdo zaspal v svoji postelji, mu je vlila v odprta usta vrelega olja, pri čemer je bil nevarno ožgan tudi sinček Anton. Žena je potem pripovedovala sosedom, da je njen mož izvršil samomor. Orožniški narednik šilovič pa je kmalu izprevidel, da je bil nad možem izvršen zločin, kar je žena končuo tudi priznala. * Tatvina kovčera z briljanti. Na kolodvora v Celju je bil pred nekaj dnevi ukraden nekemu potniku kovčeg iz trdega kartona s perilom in napisotA »Ivanka*, raznimi potniškimi potrebščinami ter kolje iz platina, na tankih visečih delili z dvema večjima in več manjšimi briljanti v vrednosti okrog 20.000 Diu. barv jumper-ja dd Vaši lepoti potrebnega izraza. Vidite jih v izložbi in trgovini 1023'& Fran Lukid, Pred škofijo 19. Iz Ljubljane u— Davek za ljubljanske cerkovnike in organiste. Ljubljanski mestni magi« strat razglaša: Na ljubljanski mestni hi, ši je javno razglašena določba, glasom katere imajo katoliški davkoplačevalci k državnim davkom plačevati posebno doklado kot prispevek k službenim pre. jemkom ljubljanskih cerkovnikov in or« ganistov. Deloma so prizadeti tudi kato. liki občin Most, Dobrunjc in Ježica, v kolikor so pod jurisdikcijo šentpeterske fare. Obenem razgrinja mestni magistrat od 15. do vštetega 28. maja 1924 imenik prizadetih davkoplačevalcev. Drugovcrci so sicer izločeni, vendar jc možno, da je ta ali oni vmes, ker nima magistrat no> bcnc posebne evidence o veroizpoveda« njih in tudi podatki nekatoliških cerkve nih uradov morda niso izčrpni, ker sc marsikak novopriscljcnec pri svoji ver. ski občini sploh ne zglasi. Zato jc zlasti za drugovcrcc in brezkonfcsijonalne ze. lo važno, da vpogledajo v zgoraj nazna« čenčm roku imenik davkoplačevalcev in sebe event. izreklamirajo. Pozneje, ko sc bo izvršila razdelitev celotne kvote, ki znaša za Ljubljano letnih 86.321.36 Din, za Moste 8.321.36 Din, za Dobrunje 2.669.24 Din in za Jezico 231.92 Din, na vrsten igralec ter je podajal najrazličnejše vloge z izredno realistiko ln psihološko poglobljenostjo. Ze pok. Ign. Borštnik ga jo poživljal, naj se oklene drame, kjer ga čaka najlepša karijera; a ludi mi smo izrazili opetovano željo, da uporabi svoja bogata notranja in zunanja sredstva za dramsko umetnost. Levarjev izredni uspeh v vlogi Othella, ko je nastopil prvič kot Igralec, nas jo le potrdil v veri in nadi, da postane Ivan Levar lahko eden prvih stebrov slovenske drame. Njegov cvonkl organ, jasna, pravilna govorica, pristna čustvenost, sprotna okretnost in nenavadna igralska rutina so temelj, na katerih sc Levar labko urno dvigne na Etopnjo pravega dramskega umetnika. Zdaj so je končno odločil za to! Naša drama potrebuje njegovega talenta; za! junaške, karakterne in psihološko vloge bo publiki, ki ga je lani z radostjo pozdravila kot Olhelln, prav dobrodošel. Kot pevec pa bo Levar še vedno lahko sodeloval v partijah, ki so mu primerne in posebno na srcu. ■ Koncert mariborskih učlteljlščnlc v Ljubljani. Občinstvu naznanjamo, da se vsled gostovanja Hudožestvenikov preloži koncert mariborskih učiloljiščnic na soboto, dno 24 t. m. Kupljeno vstopnice ostanejo v veljavi. Konrert slovenskega kvartota t Mariboru. 14. mnja nastopi Slov. kvartet prvič v dvorani mariborske Kazino. Kvartetov jp Tnnorrn nn Kvetll. riohro izuricnill in lepo douečih pa je zelo malo Izvrstna, daleč naokoli znana nemška kvarteta sta dunajski »Danubius* in »Nebe-kvartet* iz Berlina." Tretji, ki se jima bo kmalu lahko spoštljivo približal pa je »Slovenski kvartet* v Ljubljani. Prepričani smo, da nam to polrdi vsak, kl ga bo slišal. Da pojejo člani »Slov. kvarteta* res fino, precizno in dovršeno, se lahko sklepa iz tega, da so se 4 in pol leta vadili za svoj prvi nastop v javnosti in da niso začetniki, ampak znani ljubljanski pevci. Med njimi sta dva člana IJubljnnske opere. Mariborsko publiko na la večer »Slovenskega kvarteta* iz Ljubljane posebno opozarjamo. Anton Trost v Zagrebu. Nn XXI. matineji Hrv. glasbenega zavoda je v Zagrebu nastopil tudi naš rojak, pianist gospod Anion Trosi. Sviral je Beethovenov koncert v C molu. Nato jc izvajala Filharmonija pod vodstvom kapelnika Kreši-mira Barauoviča Cezar Franckovo simfonijo v D-molu. Ponovno gostovanje HudoSc.sIvenikov v Zagrebu. Moskovski »Hudožeslveni te-atr* bo gostoval In mesec Se enkrat v Zagrebu s tremi večeri, katerih program je določen le za prva dva dneva. Ponovi se namreč cSeio Stepančikovo* in .'Gospa z morja*. Gostovanje bo trajalo od 20. do 22. maju. Hsšinio sofeolsM Tabor! vse one tisoče davkoplačevalcev in bo davčni urad začel doklado pobirati z davki vred, bo izključena taktična mož« nost, doklado komu črtati in jo ponovno porazdeliti med vse ostale dokladi pod« vržene osebe, da ostane skupni letni pri« spevek od Din 90.000,— neokrnjen, kar mora ostati na vsak način. u— Udruženje jugoslovenskih inže« njerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana vabi svoje člane k sestanku v petek, 23. maja 1924 ob 8. zvečer v salonu «Pri Mraku«, Rimska cesta in k V. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v soboto, dne 31. maja 1924 ob 16. popoldne v dvo« rani Mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom. u— Politično in gospodarsko druStvo za šentpeterski ln kolodvorski okraj ima svoj redni letni občni zbor dne 21, maja 1924 ob 8 zvečer pri g. Hončarju na Sv. Petru cesti 41, k kateremu se vabijo vsi člani in prijatelji društva. Odbor. j— Ruska Matica. Prejeli smo: V ne« deljo 25. t. m. ob 2. pop. se bo v Mo« btnem domu vršil prvi občni zbor R. M. Dnevni red: Poročila pripravljalnega od bora, odobritev pravil za podružnice K. M., volitvo odbora, nadzorstvenega sve« ta in članov razsodišča. Vabljeni so čla« ni R. M. — Dobrodošli vsi, kdor ho« čc postati član R. M. CIan R. M. lahko postane vsak Rus in vsak Slovan. Do« smrtni člani plačajo 250 Din, precej ali saj v pet polletnih rokih po 50 Din. Redni člani plačajo po 20 Din letno v dveh enakih obrokih začetkom vsakega polletja. Naslov; R. M., Ljubljana, Jur» čičev trg 3. u— Poštna zveza D. M. v Polju.Ljub« Ijana. Vozni red pošte Dcvica Marija v Polju«LjubIjana sc s 15. majem izpre« meni. Poštni voz odhaja odslej iz D. M. v Polju ob 6. zjutraj in prihaja v Ljub« ljano ob 6.50; iz Ljubljano se vrača ob 7. 15 in prihaja v Dcvica Marija v Polju ob 8.15. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prošli teden so je rodilo v Ljubljani 33 otrok (17 moškega in 16 ženskega spola), ined njimi 1 mrtvorojenček, umrlo pa je 19 moških in 17 žensk, skupaj torej 36 oseb in siccr: 7 oseb za jetiko, 5 za živ« ljensko slabostjo, 2 za srčno hibo, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za zastruplje« njem rane, 1 za možgansko kapjo, 17 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih sta obo lell dve osebi: 1 na davici in 1 na duš« ljivcm kašlju. u— Aretacija goljufa. Pred nekaj dne« vi je bil aretiran na Gosposvetski cesti mlad tujce, ki sc je izdal za Svctozarja Drakuliča, donia baje iz Kapele pri Bjc« lovaru. Neznanec ima na vesti več manj šili goljufij na škodo trgovcev, katerim se jc izdajal, kot zastopnik neke zagreb« ške tvrdke, drugič zopet kot njen iztir« jevalec, nato pa, da išče za tvrdko in« ženjerja ali pa, da je prišel v Ljubljano, da si poišče službe. Na policiji se je iz« govarjal vsak hip drugače, tako, da ob« stoja sum, da ima aretovancc na vesti še težje stvari, ki jih je izvršil po Hr« vatski in Bosni. u— Vlom v trgovino. V noči na torek so poskusili, doslej šc neznani vlomilci svojo srečo i vlomom v trgovino Anto« na Markuna v Kolodvorski ulici št 41. Poskus se jim je prav dobro obncsel. Iz dvoriščnih vrat, ki vodijo v lokal, so Izrezali kos lesa in sc splazili skozi luk« njo do drugih vrat, ki zapirajo dohod. Pri teh so nato odstranili šipo in prišli tako v trgovino. Odnesli so 5 parov mo« ških črnih čevljev, 4 pare ženskih rja« vih, 1 par rujavih škornjev, 24 komadov ameriškega ševro«usnja, 12 komadov pol predelanega konjskega usnja itd. v skup ni vrednosti 10.800 Dih. Storilcem jc po« licija menda žc na sledu. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 tatvina, 1 ulom, 1 presto« pek kaljenja nočnega miru, 14 prestop« kov cestncga policijskega reda, 2 lahki telesni poškodbi, 1 poškodba tuje last« nine in en slučaj tajne prostitucije. Iz Maribora a— Razprava dr. Lajnšič contra dr. Pfeifer, ki bi se imela vršiti dne 22. t. m. je preložena na nedoločen čas. Dr. Lajn« šič namreč leži težko bolan na Dunaju. a— Vojaška vest. Major II. art. podof. šole, g. Milko Armič, je premeščen v Zaječar. Kolo jahačev mariborskega So« kola je priredilo včeraj zvečer marljive« mu sodelavcu ob sviranju sokolskega orkestra poslovilni večer, ki se ga je udeležilo tudi mnogo narodnega občin« stva. a— Umrl je v Krčevini pri Mariboru sprevodnik g. Anton Kolarič, star 64 let. a— Nalezljive bolezni v Mariboru. —- Pretekli teden so bili zaznamovani v ma riborskem mestnem okolišu slodcči slu« čaji nalezljivih bolezni: škrlatinka 4, tre bušni tifus 1, griža 2, erislpcl 3. a— Nevarna tatica. Izredno spretna tatica jc prišla pred nekaj dnevi obla« stim v roke. Dne 5. t. m. je bila namreč aretirana vdova Marija Korošec iz Kr« čevine pri Ptuju, ker je Mariji Lešnik pri Sv. Miklavžu, kjer ie svoječasno služila, ukradla najrazličnejše predmeto. Preiskava pa je kmalu dognala še števil« no druge njeno grehe. Izkazalo sc je namreč, da jo zasleduje tudi orožniška postaja v Ormožu, kor jo ukradla po« sestniku Francu Voglarju v Ključarev« cih skoro za 7.000 Din raznega blaga. Pred rzna tatica Je razvijala svoje delo« vanje tudi v ženski kaznilnici v Begu« njah, kjer jc odnesla iz zaprte omaro več sto jajc In nckal drugega blaga. Na vesli pa ima šc cclo ivroto drugih manj« Sili tatvin. Osumljeni ic tudi, da jc vlo« mila 13. aprila v župno cerkev v Sliv« niči in odnesla 500 Din vredno preprogo. Izročena je bila sodišču. Kino »ljubljanski dvor" Sreda 14., četrtek 16., petek 16., sobota 17. Velik film is mlljarderiklh krogov Peta ulica Drama v 6 dojanjih, v glavni vlogi slovita krasotica Lucie D raine Razkošni saloni I Dragocene toaleto ! Predstave ob 3., '/«6., 'It8. ia 8. ari. Iz Primorja * Gorica brez vode. Vsled večje poškodbe tamkajšnjega vodovoda ostane Gorica teden dni brez vode. Neobhodno potrebna voda se bo za ta čas v sodih razvažala po mestu. * Občinski svel v Podgradu razpušien. Občinski svet v Podgradu je razpuščen in imenovan komisar. Prošli teden je šlo za to, da bl odbor odobril neke spise. Spisi so mu bili predloženi samo v Italijanskem jeziku, katerega jc le par od-bornlkuv zmožna za silo. Zato je odbor zahteval tudi slovenski prevod dotlčnlh spisov. Odgovor U Kopra je bil ta, da ie občinski svet razpuščen in na njegovo mesto imenovan komisar. Tako spoštujejo Italijani narodno ravnopravnost! * Poglavle brez konca. Zapuščene granate in šrapneli zahtevajo na Oorlškem neprestano nove žrtve. Zaman so vsa opozorila časopisja na skrajno previdnost pred njimi. V soboto je 17 letni mehanik N. Pahor Iz Podgore rezal cev želatine, ki jo je hotel porabiti za popravo neke sesalke. Med delom se ie vnela v ccvi sc nahajajoča žclatina in nesrečnega mladeniča tako razmcsarila, da je bil na mestu mrtev. — Na Fajtovem hribu jc pri kopanju po jarkih granata Viktorja Špacala iz Kostanjcvicc ubila, njegovega tovariša Leopolda Oodniča pa poškodovala po vsem telesu. — Enaka nesreča ic zadela 20 letnega Josipa Mar-telanca iz Vogrskega, kl pa Je dobil k sreči le lahke poškodbe. * Komisar za komisarjem. Za občinami Cerkno, Renče in Tolmin, v katerih so bili v zadnjem času razpuščenl občinski sveti, ic sledil sedaj tudi Kobarid. Pretekle dni je dobila tudi ta občina vladnega komisarja v profesorju Cava-lottiju. Komisarijat je očividno odgovor na poraz, kl so ga doživeli Italijani pri volitvah v Kobaridu. Prvovrstna restavracija sprejmo več natakarjev, dobre moči. *437a § Sejmska tatova. Sefan Mršljak, 43-letni kočar in Fr. Švee, SO-letni pekovski pomočnik, oba iz Prebukovja na Hrvatskem, eta se zmenila, da se bosta na sejmu v Konjicah dno 17. aprila slučajno našla. In ta slučaj je tem večji, ker je Mršljak par dni poprej beračil po Sloveniji kot pogorelec ter so pripeljal na dan sejma iz Maribora v Konjice, no da bi bil baje poznal svojega sovaščana. Oba pa sta rabila srajce, ki jih na Hrvatskem ni mogoče dobiti ter sta vstopila v trgovino gospe Lize Šerak. Ker je pa žo prej prišel eden izmed njiju v trgovino ter zahteval svilene robce, a jih vsled svojega siromašnega vtisa, ki ga jo napravil na prodajalko, ni dobil, so bili v trgovini navzoči na oba nenavadna gosta pozorni. In zgodilo se jo čudo, da sta so začela naenkrat po kratkem izbiranju rediti. Ko sta pa morala odpreti suknjič, se je nahajalo pod njima pet srajc. Svojo poštenost sta hotela pred celjskim okrožnim sodiščem dokazati s svojo nekaznovanostjo. A za njima je prišel listič, Id je bil že precej popisan s sličnimi grehi. Odslužiti bosta morala v »neprijazni* Sloveniji po štiri mesece poostrenega zapora. § Iz preobratne dobe. Spomladi leta 1919. je izvedela celjska policija, da jo ukradel neki I. G., mesarski pomočnik na Bregu pri Celju, neznanokje obleko, razno zlatnino ter dve zlati uri. Ukra« dene reči je shranil pri svoji teti na Bregu. Preiskava je dognala resničnost ovadbe, a uzmovič je med tem žc izginil v inozemstvo. Po par letih so ga izšle« dili v Linzu, kjer je bil v službi. Obdol« ženec se zagovarja, da je kupil zlatnino za 80 K od nekoga Bosanca, usnjati jo pič pa od nekega neznanega vojaka. Ker mu pa sodišče tega ni verjelo, je bil obsojen na štiri mcsece poostrenega za« pora. § Večja tatvina železnlne v Rakuschc-vl trgovini. Šolo nedavno smo poročali o dveh slučajih večjih tatvin, ki so so izvršilo v MajdlČevi trgovini z železnlno v Celju. V soboto dne 8. maja pa so stali pred celjskim okrožnim sodiščem 19-lotni J. Hriberšek, 18-lotni Josip Velun-šok in 20-Ietnl Mat, Vukovnik, vsi uslužbenci tvrdko Rakusch v Celju. Od leta 1921, naprej jo Hriberšek sam, deloma pa sporazumno z ostalima dvoma obto-žonccma kradel v skladišču tvrdko Rakusch razno železnlno, katero so sprav ljnli v zavojih in v zabojih nn. varna tno. sta. io razprodali, denar si'Pa razdelili med seboj. Obsojeni so bili zaiait tatvine. oziroma soudeležbe Hriberšek na i mesece, Velunšek na 2 meseca in Vukovnik na 11 dni poestreuega zapora. § Proti učlteljstvu. Neprestano hujskanje izvestnih listov proti učiteijetvu rodi po deželi že lepe sadovo. Pred okrož nim sodiščem v Celju sta se obravnavala te dni dva slučaja, ki nudita prav žalostno sliko posurovelostl in kažeta pomanjkanje spoštovanja pred javnimi funkcionarji. Na Pristavi v rogaškem okraju je 21-lotna posestnikova hči Terezija Sovino iz Roglnske gore med šolskim poukom vdrla v šolsko sobo ter naklevetila Šolskega vodjo z nezaslišanimi psovkami. Obsojena je bila na 100 Din globo. V St. Lenartu nad Laškem pa je dne 80. decembra pred učenci v razredu dejansko napadel učiteljico 23-letni posestnikov sin Alojz Lapornik ter jo med drugim ozmerjal še z besedami: «Porka madona! Ti si dekla in nič drugegalv V jezo ga jo spravilo edino to, da se jo učiteljica šo po obveznem šolskem pouku trudila z učenci, ker so vsled pomanjkanja rednega pouka v okraju zaostali. Lapornik je bil obsojen na 10 dni poostrenega zapora. Nahujskane žrtve morajo v zapor, ni pa mogočo doseči tistih, ki dan na dan s strupenimi članki grmijo proti učitelj, stvu... g Poneverba. Pri mesarju Jos. Gore-njaku v Celju je vstopil v službo 80-letnl mesar Ig. Frankovič iz Brega. KmaJu nato in sicer dne 7. aprila mu Je Izročil gospodar dva nahrbtnika klobas b težo 88 kg ter ga poslal v Savinjsko dolino, naj jih razpeča med stalne stranke. Ker bl su bil moral vrniti še Istega dne, a ga ni bilo, je poslal prihodnjega dno Gorenjak za njim svojega učenca. Frankovič jo sicer svojemu gospodarju uljud-no sporočil na listku, da pride, med tem pa jo Izkupiček pridno zapravljal, dokler ga ni okrožno sodiSčo v Braslovčah izročilo roki pravice. Za pokoro mu j? odmerilo okrožno sodišče v Celju tri teci-no poostrenega zapora. § Nepoštena služkinja. Angela Ugovš-nik, 20-letna dekla v Solčavi, je ukradla 1. 1922. svojemu službodajalcu zlatuino, nato pa pobegnila v Avstrijo. V Celovcu obsojena zaradi tatvine ua 3 meseco zapora, jo bila 1. 1928. izgnana v svojo domovino. Kmalu nato so lztaknili njeni dolgi prsti pri novem službodajalcu razno perilo in ker je imola že raztrgano čevlje, je vzela še nove pri neki drugi stranki. Nepoboljšljivo mlado tatico js obsodilo okrožno sodišče v Celju na, 0 tednov poostrenega zapora. Dež za solncem... LJubljana, 13. maja. Julka i t šentjakobskega predmestja Je slluo pridno dekle. No, nI sicer več dekle, ker ie žc ločena žena, zato pa Je tembolj pridna. Čez dan dela In popravlja klobuke, In samo malo pije. Pa še nekaj dela. Ljubi svojega Franceta. France pa čez dan mešetarl, preganja po sejmih konjičke in kobilice, kravlce ln volivke, ji in več pije in ljubi. On ljubi Julko. Jc tudi oženjen in tudi ločeu. Ne vemo, kje žaluje za njim njegova ženka. Tudi ne vemo, kje se poti moško srce za pridno Julko. Kai hočemo, preko življenji in obojestranskih simpatij ne moremo Zato pa tudi ne moremo, da sta se lepega due spoznala Julka iu France in da se imata rada, čeprav morda drug: jočejo ali pa tudi ne. Do prepirov in celo do prav hudih pa pride tudi med takim, ki sc najdejo in združujejo preko križev in težav. Pa ne pomaga še taka simpatija. Da, kolikokrat smo si neznansko simpatični pa se vseeno zravsamo 2e pridejo taki trenotki! Julka ie svojega novega Franceta tako ljubila, da jo vzdrževala kar dve stanovanji. Prvo za svoj sladki počitek ln sanje, drugo, pri isti stranki, za Francetovo kontrolo. Julka je tudi precej oblastna in zna repre-zentirati. Poleg dobrih lastnosti Ima še denar, katerega mogočnost je večkrat občutil France. Zato nl čuda, ako jc Jul« ka postala jezna zato-le: V nedeljo zvečer Je opazila skozi okno, kako so sprehaja njen France po Flor-janski ulici. Pa še nekdo drugI Je liodii gori In doli in celo ž njim skupno. France in natakarica, po ljubezni hrepeneča Fanka. Nastala Ia ie noč, zapihljala je sapica in obema ie postalo mrzlo na cesii Odšla sta v protest nebu ln zemlji za hrepenenjem. Julka pa ul njč dejala, nli se ni kujala, marveč Je zjutraj samo pograbila steklenico in počakala, da Je Iju* beznjiva Fanika stopila zopet na cesta in da se Ji ic približal Francelj, ki Jc res kmalu potrkal na njena vrata. Odprla jih jc iu ko je Francelj šele napol prinesel na vratu svoj obraz oziroma glavo v njeno svetišče, je dvignila roko in stro kovnjaškl preizkusila trdoto steklenice na njegovi glavi. Kai hočemo, Francelj, tudi če bi hotel, nl mogel protestirati proti takemu ravnanju, ko je bil navajen šo pred trenotkom na čisto drugačne matil-re. Oblila ga ie kri iu padel io pred razžaljeno ljubeznijo na kolena. Potem pa se jc dvignil iu iskal pred furljo zaščite pri stražniku. Na podlagi povabila na policijo v svrho poravnave pa sta se le potolažila, čeprav Je padlo obojestransko mnogo zelo neprijetnih očitkov. Končno Jc dejal še France s posebnim povdarkotn, da vse oprosti, če mu da Julka nazaj v najslajših dneh podarjenega kanarčka In če ostane v nadallc med nilma tako, kakor jc pred nesrečo vedno bilo. Ona sc Jc posinejala, mu pogledala v oči, pa sta sc obrnila ln odšla po stopnjlcah zopet — srečen Dar _ t Iz Theatralia z Dunaja Dimal, 10. maja. Kakor smo poročali, so 2. maja pričele na Dunaju Richard Straussove glasbene svečanosti, kl bodo trajale do polovico maja. Otvorlle so sc s kompont-stovo opero: «Feuersnot». Tekom slavnosti se uprizarjajo naslednje Straussove opere: Elektra, Salomc, Rosenkavaller Arladne auf Naxos ln Frau obne Schat-ten. 9. nlaja jo bila premljera baleta «Schlagobers», o katerem smo že pisali. Delo je pristnega dunajskega značaja. Za ta komad je baletni mojster drž. opere mobiliziral nič manj kot 260 brhkih nožic. 48 najboljših plesalk predstavlja šumenje smetane s takozvaulm «Selila g-oberswalzerjem. Pred kratkim je sklenil dr. Rtrauss novo pogodbo z ministrstvom, ki ga veže kot ravnatelja državne opero do leta 1929. Njegova mesečna plača znaša 25 milijonov a. kron (okrog 30 tisoč Din). V operi «Salome» jc nastopila v naslovni vlogi znamenita Jerltza. Ta pevka v zadnjem času prav pogosto nastopa. Pela Je tekom 14 dni kar petkrat, In sl-;er v vlogah: Tosce, Sieglinde, Carmen, Salome in Santuzze. Za predstavo «Sa-lome* so se ljudje nastavili pred operno blagajno že opoldne ter so tam vztrajali do večera, samo da čujejo par lepih glasov Iz Jeritzinega grla. V pretočenem tednu so doživela dunajska gledališča kar 10 premijer, od katerih omenjam tri najpomembnejše. 8. maja je priredil »Modernes Theater* pre-mijeio francoske komedije «Le Faute-utl 47», eno najboljših del Louisa Ver-lieuila. Verneuil, za katerega vlada danes med dunajskim gledališkim sictorn toliko zanimanje, je avtor 33tih komedij I Toda bakterije so uo brauijo lo z or-gnnskiuii suovuii. Nekatere bakterije živo na golili "tleh, na skali, kjer ničesar ue raste, zajedajo se v razpoko in prodirajo obenem z dežnico v notranjost. Voda učinkuje deloma mehanično s tem, dn dolbe in zmrznivši ženo narazen skalovje, deloma tudi kemično s tem, da raztaplja in odnaša razno snovi. Na la način so uničuje skalovjo ln bakterije, 1U vodi pomagajo, vrše predvsem komično delo. Razen mineralnih hranilnih snovi, kakor so spojine kalija ln fosfora in mnogih drugih, jo v zemlji, kl nastane na ta način, tudi vse polno sodelujočih zemeljskih bakterij, ki so nakopičene kot snov, kl je nastala iz odumrllh živih teles ln je bogata ogljika. Mnogo drugih bakterij so živi s plinasto hrano. Kot take so znane posebno nitrliUcačno bakterije, ki vsrkajo iz zraka dragoceni dušik in bogatijo z njim zemljo. Svetnik in perutnina V Belučislanu je izbruhnilo pravo betlehemistično pobijanje perutnine. Podobna poročila prihajajo tudi iz Afganistana in Pendžana. Strahoviti pokolj koristnih kokoši in petelinov izvira iz vraže, da se nahajajo v perutnini kače, v jajcah pa Škorpijoni. Kaj jo bilo vzrok proklet-stvu perutnine, to nam pove legenda o nekem svetniku, ki so je pojavil v Kandahanu. Ko se je pobožni mož nekoč zjutraj umival, ga jo pri delu motil petelin, ki jo glasno prepeval in s j tem svetnika močno razburil. Da ga I kaznuje za njegovo nesramnost iu I brezobzirno postopanje, jo svetnik proklel vso perutnino in rekel, da naj in revij, ravnatelj pariškega Thcater de m6st0 P^®6 i,zvaJe ^°rpijone. Babje-la Renaissance in znamenit Igralec. Star!™™ P^a stvo si jo vzelo o pro ie komaj 30 let, je zet slavne igralke Sare Bernhardt in nastopa v pariških gledališčih kot igralec samo v svojih delih. Sloves uživa v Italiji, Španiji, Švici In na Angleškem. S svojim ansamblom jc nastopil na Dunaju šele prvič. Druga Izmed pomembnejših premijer zadnjega ledna je Wedekiudova «Musik», v kateri je nastopila kot gost znana Igralka Marija Orska v vlogi Klare, ki se je ravnokar vrnila s svojega gostovanja v Rimu. Radi zanimivosti nal še omenim, da so endavno priredili člani bivše dunajske aristokracije v Modernem gledališču izključno predstavo »Peril cn la dcmcur» Octava Feuilleta v francoskem jeziku. Sodelovali so med drugimi: princ Lieh-Icnsteln, grof Dcmblin ln baronica Kuhn. __ant. Nekaj o bakterijah Bakterije najbolje uspevajo v vlažnosti, oda ne uniči jih suša, ali pa vsaj tudi v Fuhem zelo dolgo žive. Voda jim prav nič oc škoduje, naj bo stoječa ali tekoča. Valovanje zraka jim večkrat ni všeč. Bole-jenske bakterije, ki se naselijo v živalih in v človeškem telesu, v celem ali v posameznih udih, uspevajo najbolje v prostorih, ki se ne zračijo in kjer je pokvarjen zrak. Najrajše imajo bakterijo samo nekoliko vlažnosti. Svetloba in zlasti solnčna uniči mnoge bakterije, bolezenske skoro vse. Čim bolj je temno, tem bolje se bakterijam godi. Hrano črpajo bakterijo predvsem iz živih ali mrtvjii bitij. Prva vrsta bakterij so paraslti (zajedavcl), h katerim spadajo bolezenske bakterije. Druga skupina bakterij živi na mrtvih telesih in povzroča gnilobo in razkrajanje. Te bakterije imenujemo saproiito. Povsod v prirodi opažamo delovanje saprofitskih bakterij: les trohni, listje tli in gnije, trupla živo-linj gnijejo in polagoma izginjajo, celo kosti sčasoma razpadejo, razmoči iu odplavi jih dež: bakterijo izrabijo iz vseh mrtvih teles, rastlinskih in živalskih, vse organične snovi, ostane le to, kar je ne-organskega, nekako tako kakor pepel po spaljenju. lcletstvo tako k srcu. da jo začelo smatrati kokoši in peteline za nečiste in nevarno živali in se bati kač, in škorpijonov, ki naj bi bili v njih. Napovedalo je zato perutnini uoizproson pokolj. Da napravi vlada konec temu nesmiselnemu divjanju, jo določila za vsak umor kokoši težko kazen do sodom let zapora. Ker pa zakon lo počasi prodira v oddaljenejše dele Beluči-btaiia in Afganistana, se jo tamkaj pregaujanjo perutnine še dolgo nadaljevalo in v posameznih pokrajinah končalo s popolnim iztrebljenjem perutnine. X Prenos trupla Eleonore Duše. Parnik -rDullio», ki Je vozil truplo Eleonore Duše iz Newyorka v Italijo, ie do-spol v Napolj 10. t. m. V pristanišču so pričakovala smrtne ostanke velike umetnice vsa oblastva. Vlada ie bila zastopana po posebnem delegatu. Pisatelji, Igralci in drugi umetniki so bili navzoči zelo številno. Aotska vojvodlnja je vpričo ogromne množice ljudstva pokleknila na tla ln molila za dušo pokojnicc, nato pa jc položila na krsto šopek belih rož. Kraljica Jelena je poslala na krsto venec orhidej s plavim trakom. Rakev se je nato odpeljala z žcleznico v Rim, kier se je 11. maja zjutraj Izvršil žalni obred za umetnico. Med mašo so sc pele skladbe Perosija in Palestrine. Iz cerkve so krsto nesli na voz, v katerega jo bilo vpreženili 6 konj, ki so peljali zemske ostanke zopet na kolodvor. Tam so položili krsto v poseben vagon, kl prepelje zemske ostanke Eleonore Duše v kraj končnega počitka. X Avtograii Goethea, Napoleona in Wagnerja. Na Dunaju se jo prodala na javni dražbi dragocena zbirka avto-graiov. Ker so inozemski kupci skoraj popolnoma izostali, io bila dražba brez konkurentov in avtografe so pokupili izključno domačini. Neki odlomek lz «Fau-sta» je bil prodan za 36 milijonov avstrijskih kron, ijDva Napoleonova ukaza z lastnoročnim imperatorjevlm podpisom je nekdo kupil za 4 in pol milijone a. K, dočim so prodajalci iztržili za neki avto- graf Rib. VVagnerja 800 tisoč a. K. Neko Bismarckovo pismo, ki jo Imelo pred desetimi leti vsaj dvaisetkratno ceno, jc nekdo odkupil za boresa četrt milijona avstrijskih kron. X Capablanca kot vodja revolucije. Revolucja, ki jc izbruhnila na Kubi, je kaj svojevrstna prekucija. Glasom zadnjih vesti še vedno narašča število nasprotnikov predsednika Zayasa. Vsta-še zalaga z orožjem Amerika, voda pa jih Kubanec Capablanca, šahovski mojster svetovne slave. Capablanca daje ukaze in nasvete Iz Newyorka, kjer vzdržuje celo armado svojih tajnih agentov, kl pobirajo pri Američanih denar «za sveto stvar revolucije«, kakor pravi v svojih proglasih. Za ta denar kupuje Capablanca hrano in munlcljo, katero pošilja svojim vojaCom, da vztrajajo v borbi do kraja. X Iz ljubezenskega romana lorda Byrcna, Najgloblja ljubezen pesnika lorda Byrona so bili njegovi ljubavni odnošaji z italijansko grofico Terezijo Guic-coll. Nien mož je bil znau ravenski ari-stokrat. Z Byronom jc imel nenavadne obzirc radi njegovega pesniškega genija. Dopuščal jc, da jc žena ljubimkovala z Angležem, toda enkrat ii ic vendarle napravil škandal. Prišel je k ljubimcema v sobo skozi vrata, katera sta pozabila zakleniti. To ga Je napotilo k tožbi za ločitev zakona. Papež je ločitev dovolil in grofica je ostavlla svojega moža. Po Byronovl smrti pa sc je ločenka poročila z francoskim nristokratom inar-kijem de Boyssijein, katerega je javno Imenovala «najboli glupcga Francoza svojega časa». Bolssy pa je to tudi res zaslužil. Pravijo namreč, da je predstavil kralju Luju svojo ženo takole: »Veličanstvo, to je moja žena, markiza dc Bois-sy, bivša ljubica slavnega Byrona. 2 njim jc večkrat spala v Isti postelji!« X Sicilljanska drama. V St. I.oren-zo pri Mcsslni se ie 50 letni Candido Bruno oženjen in oče več otrok spečal z neko 25 letno deklico, ki jc porodila dečka. Ko jc o stvari izvedel 18 letni dekličin brat Camello Verducei, jc vdrl v Bru-novo hišo iu zabodel zapeljivca. Nato je hitel domov, pograbil sestro za vrat, jo zaklal ter se nato sam prijavil oblastvu. X Dantejeva lobanja. Tc dni sc vršijo v mestu Buffalu v Ameriki važni kongresi učenjakov. V pondeljek je pričel zborovati kongres udruženja ameriških anatomov. Na prvi seji kongresa so bili prečitani razni stari spisi o ana-tomičnih raziskovanjih človeka in živali. Najzanimivejši bo vsekakor referat o konstrukciji Dantejevega okostnjaka, oso bito o obliki lobanje. Referat bo prečitan tc dni, a sestavil ga je profesor univerze v Bologni Fabrlo Fascctto. Po opisu Fa-scettovcni ima Dantejeva lobanja kapaciteto 1700 kubičnih centimetrov. Dantejeva lobanja Je asimetrična radi zakrlv-Ijcuosti nosnih kosti na desno. Srednja kapaciteta lobanje znaša 1-100 do 1500 kubičnih centimetrov. X Hcnry Ford kot vlakovodja. Zna ni ameriški multimilijonar Henry Ford se vežba za upravljača lokomotive, s katero se bo odpeljal v posebnem vlaku na polotok Miehigan kjer bo kontroliral svoja ondotna veleposestva. Ravnatelj Fordove tvornice pa bo podpiral svojega gospodarja — kot kurjač. X Trije svetovni žepni tatovi za-sačeni v Parizu. Pariški policiji se jc 9. t. m. posrečilo aretirati tri Madžare, ki so prišli v Pariz na olimpijado z namenom, da bodo prav pridno kradli. Tatovi se pišejo: Pavel Jelliuek, Emil Ba-schitz in Martin Sciieitzer ter so znani mednarodni policiji kot pravi opasni uzmoviči. Razkritje njihovega manipuliranja pa jih jc spravilo pod ključ, kjer bodo zdaj počakali konca olimpijskih iger, nakar jih bo pariška policija ekspe-dirala nazaj na Madžarsko. X Ogromno skalo so razstrelili državi Utalni. Louthern Pacific Railroad namreč gradi tam novo progo k Slanemu jezeru. Potrebovali so materijah, da rahljalo na Švedskem. Na Švedskem s«| namreč intenzivno deluje na clektrlfik*« ciji železnic In bodo polagoma vse paj-J no lokomotive nadomeščene z električni^ mi. Elektrifikacija jo žo izvedena na sveto progah, razen na progi Stockholm-GOto! borg, kjer se še vedno vrši promet ,4 parnimi stroj!. " X Naseljevanje žldov na Krimu« Ukrajinski soviet ljudskih komisarjev J1 odobril načrt za naseljevanjo Židov nri Krimu. Kolonizacija sc bo vršila slstema-j tično, tako, da bodo sinovi Izraela kma^ lu neomejeni izkoriščevalci prekrasnega krimskega polotoka. _______j Po slovanskem svetu , njega razlaga pa ss morata revidirati I stališča novega vzgojnega ideala, ki ga za« tere poide nova proga. Znali so si pomagati. 25 rudarjev je delalo poldrugi mesce ter izkopalo dolg rov v grič ob železnici, da bi bilo prevažanje kamenja in prsti na določeni kraj olajšano. Tristo ton špecijelnega smodnika so vložili v rov. Uspeli nI izostal. Pri eksploziji se je razletelo skalovje v obsegu 25 tisoč kubičnih metrov. X Elektrifikacija švedskih železnic. Švedska železniška uprava je te dni objavila v časopisju izjavo, da jc nedavno dospela iz Anglije zadnja pošilia-tev lokomotiv na paro ili da so to sploh zadnje parne lokomotive, ki so bodo upo- Ruske visoke šole V moskovskih dzvestjlln beremo podatke o številu visokošolskih profesorjev v Rusiji: c I.etn 1923. jo štola cela SSSR. (ne vštevši Gruzijo in Armenijo) 4655 profesorjev. Eden prolesor pride torej na 30.803 ljudi ali pa na 4563 mestnih prebivalcev. Z oziroui na pomen visokošolskih učnih moči za uapredek države moramo priznati, da je ta številka sramotno nizka. Tri četrtine vseh profesorjev biva v osrednji državi, Na vse drugo državo SSSR. pride torej samo ena četrtiua, skupno 1180 ljudi. Poleg RSFSR. so v razmeroma ugodnem stanju še tatarska, krimska in ukrajinska republika. Vse druge državo so nu slabšem, predvsem bnškirska republika, kjer pride eden profesor na 192 tisoč prebivalcev. Baškirska, gorska, da-geslanska in beloruska republika pa nimajo sploh nobene visoke šole. Večina visokošolskih profesorjov biva seveda v velikih mestih: v Potrogradu, Moskvi, Kijevu, OdeBi, Harkovu. V Pe-trogradu in Moskvi je do polovico vseh profesorjev SSSR. Kar se tiče razmerja do celokupnega prebivalstva, stoji na prvem mestu Petrograd, kjer pride edeu profesor nn 980 ljudi, na drugem Tomsk (1010 ljudi) in šele na tretjem Moskva (1183) ki zaostaja zaradi močnega naraščanja prebivalstva. Absolutno vzeto pa ima Moskva vendar največ učenjakov, dasi stojo le 26 visokih šol, Petrograd pa 42 Zanimivo vprašanje napredovanja ali nazadovanja visokošolske profesure po revoluciji je žalibog težko rešiti. Imnmo popolne podatko samo za Moskvo, kjer je narastlo število visokošolskih učnih moči (članov akademije, znanosti, profesorjev. docentov in lektorjev) od 1349 (v letu 1920.) na 2341 (v letu 1923.), kar pomeni 73.5 odst. prirastka. Istočasno je narastlo to število v Petrogradu ml 1800. na 1811, kar pomeni samo 0.6 odst.! V celoti je torej narastlo število vseh visokošolskih naslavljencev povprečno za 10 do 15 odst., kar je zelo malo. Samo tehnične visoke šole potrebujejo učnih moči za še 450 uezasedenih stoiic. zasujejo Shod profesorjev polo-nistov Varšava, začetkom maja. Dno 24., 25. in 26. aprila so jo v Varšavi vršil shod polonistov, univerzitetnih in srednješolskih profesorjev. Zastopanih je bilo 111 mest celo Poljske, udeležnikov pa je bilo 429 (od teh 252 izven Varšave). Izmed sklepov, sprejetih na tem shodu, omenjam sledeče! 1.) Pri poučevanju materinega jezika v gimnaziji jo treba v harmoniji predavali zgodovino literaturo in literaturo s poudarjanjem eitanja mojstrskih literarnih del. 2.) Pri poučevanju poljskega jezika, zlasti v višjih razredih, je treba silneja nego doslej paziti nn vezanje literarnih del s sodobnim življenjem; treba je pri pismenih nalogah in diskusijah gojence navajali na razmišljanje o problemih življenja, pripravljajoč na ta način mladino na aktivno vlogo v novi Poljski. 3.) Želeti je, da se v srednji šoli med deli tujih literatur čitajo najodličuejša dela slovanskih literatur. 4.) Poljska romantična literatura mora __................. ....... _ _ tudi nadalje ostati v programu poljskega globočine in prepadeV čez ka-' jezika ua višji gimnaziji. Izbor čtlva in htevajo izpremenjeui pogoji poljskega življenja in nove veliko naloge srednje SoleJ 5.) Učbeniki in čtivo morajo vsetran-sko zrcaliti življenje poljsko, tako sodobno kakor preteklo; ptri tem je treba posebej paziti ua take pToazvode, ki morejo vpli« vati na ustvarjanje pozitivnega aktivnega lipa poljskega državljana. 6.) Zbor smatra vsa literaturna dela, ka« kor tudi motodo poučevanja, kl bi poglabljalo separatizem, za škodljivo z državnih' ozlrov. J 7.) Poljski jezik morajo učiti samo taki poljski državljani, ki no samo na zunaj obvladajo predmet, ampak ki razen tega dajejo garancijo, dn so doraBli idejnim vrednostim programa poučevanja poljske« ga jezika. Društvo učiteljev srednjih in visokih šol naj začno izdajati list, posvečen pro« gramu in metodi poljskega jezika. Amerika bo imela mesto stvoril zbor mlajiiii umetnostnih zgodovinarjov iu pričel izdajati zgodovino upodabljajočo umetnosti na Češkem. Idejo jo sprožil minister, svetnik dr. V. V. Štecb, pri delu mu pomagajo univ. prof. V. Birnbaum in J. Cibulku, muzejski tajnik dr. Gutb, ravnatelj umet-no-obrtnega muzeja F. Jifik, ravnatelj rudolllnske galerij« da-. V. Kramar, V. Ku-chyka, K. B. Midi, proi. umetn. akademijo dr. A. Mutejček, prof. dr. Pečirka in sekcijski načelnik dr. F. Wirth. Pomen dela je ogromen; spis bo služil enako izobražencu kot strokovnjaku, dijaku kot umetniku, ker bo tvoril resnično sintezo dolgotrajnega dela ter bo skušal podati tvorbo češkega narodu v zuanstveni formi. Prvi aešitek zgodovino je ie Izšel in prinaša na dveh polah teksta zgodovino romanske arhitekture; krasi pa 25 slik v avtolipijl in ena priloga v barvah. Celo delo bo obsegalo 15 takih sešitkov in ba tudi tipografsko vzorna knjiga. Ta zgodovina no bo samo krasen dokument češko znanstvene in nacijonnlne aktivnosti, ampak bo služila vsekakor tudi drugim slovanskim narodom za vzor, kakšno pozornost je treba posvetiti proizvodom na, rodnega duha. Delavske plače ▼ Rusiji. Komisarija« dela SSSlt. je določil minimalno delavske plače, in sicer za prvo vrsto 6 zlatih rabljev, za drugo 4.80 in za tretjo 4.20 zlatih rublje v na teden. — V drugI polovici maja pridejo v promet bakreni novci po B, 8 in 1 kopejko. t)r. LJudevit Pivko: 19 (D.R. Polkovnik je jel diktirati uvod in pojasnila k zapisniku, ki ga pošilja vrhovnemu poveljstvu. Jaz sem se ponovil z izgovorom, da bl rad še daues pregledal svoj novi dep8t v MarccU ise, zvečer pa obiskal svoje oficirje v Ve-roni. Kaipitan Maino mi je dal svoj faid na razpolago. Sel jc z monoj na dvorišče, da, mi priskrbi Šoferja. -Maino, opozori gospodo zgoraj, da pride brozdvomno še več drupansklli poročil Sz Avstrije. Svetoval bi, da-jim za mesec dni daste odgovor.* ostanite naši vojski prijatelj, kakor posrečilo omajati vero v solidnoet če-iste ji bili doslej. Pomagali ste Jo sno-škoslovaških borcev. Bilo jo treba j vati, zato imate dolžnost, da jo ču-mnogo energije, mnogo podrobnega vate. Ml bomo vašo pomoč, še ra-dela"iu krepkega sunka, ki smo ga iz- bili.* bo na fronti. S satansko zvito iu spretno zasnovano propagando jo jel previdno delovali zoper Cehoslovnke, a prišli smo mu pravočasno na sled in prekrižali smo mu račune. Premišljam, kako je bil položaj Ce-hoslovakov že nevaren. Avstrijski vršili 15. avgusta, da smo obranili Ce-hoslovakom pozicije in jim, pridobili iznova zaupanje. Zadovoljen sem tudi lz drugih ozi-rov — zaradi obljube, ki sem jo dal generalu Šteftlni-ku dno 4. julija. Ob priliki ariviste* v Nove liri Bassanu, ko je odlikoval italijančski kralj mojo borce z Mt. Valbella, ml je izrekel general gtefdnik sledeče priznanje: «Ne vem, gospod kaipitan, kako bi se razvilo v Italiji vprašan jo češkoslovaško vojske, ako bi no bilo vas in vaše pomoči. Poznsm vaše požrtvovalno delo. Malo jo apostolov češkoslovaške ideje, kojim pripnda po pravu toliko priznanja našega naroda kakor vam.* StcftVnlk je ponovil svojo priznanje v franooskem je/.iku z ozirom na skupino, v koji smo stali. General Silili Zahteval je mojo roko. Njegova, jo biila nežna, mehka. Obljubil sem mn, da so hočem povsod oklepati Cehoslovakov. — Danes se spominjam proroštva generala Štefanika. Govoril je, kakor bl slutil, da čakajo njegove rojake v Italiji So neprijazni dnevi. DODATEK. V Italiji so nam ni bilo več bat! dru pariškega rovarjenja. Pisma, ld jih je pošiljal avstrijski drup šo nekaj tednov po raznih potih čez fronto, so nas eamo zabavala. Evo jih! Tretje poročilo. »Zvedeli smo iz vaših poročil, na Itako nočuveuo surov in nečloveški način silijo Italijani (čijih f«t>t, po strašnem izdajstvu, ki so ga zagrešili na nas, ne moro biti šo bolj pobrizga- '. V ROJI Sili" Milu. vrarai« uo. '«0, m -v. --------„ komandant VlTT »madiiMa »oh »b™« nietnuka. du Bo moram M0- ti svojemu boljšemu prepričanju boriti proti svojim bratom. Sklenili smo torej pričeti propagando v korist le-gijoiinrjcv, ki so padli v poštenem boju v' ujetništvo in so bili prisiljeni k vstopu v legijo, propagando, ki jim. dvigne zaupati jo v povratek v domovino. To pot pa "aj izberejo samo tisti, ki nimajo ni oči. da bi e pristopom k drupu izkazali domovini boljšo in dragocenejša službe. Množite torej vrsto dru.pa.rjiw! Vsak drupar mora biiti odločen položiti na oltar domovi-,l0 — tudi za najtežjih nevarnosti —« največje žrtve. Vsak drupar naj ostane na svojem mestu, ker bi inačo lahko nastala nevarnost,, da bi organizacija odrekla baš v tremotku, ko bi se morala 7, elementarno močjo vreči na sovražnika. Vaša poročila nam dalja pravijo, da italijanski oficirji, ki so prideijeini k legjjam, doslej niso prenehali 7, nasilji, ko grozo legijonar-jem s smrtno kaznijo. Dali smo torej ukaz, da pridojo ti oficirji kakor tudi njihove družino, v črne listine. Te migljajo javljamo so-ea.srto rdeči organizaciji čina. Na zdari Vollki mojster.* . To (lrupaiteko poročilo }o dešefri-ral tononfce Polli 24. septembra 1018; Bilo je sestavljeno po novem ključu (a = 42. b .-» 43. c = 1,1 itd. do ž ^ilk Gibanje cen na Beograjski «Privrcdnl Pregled« je nc« davno preračunal gibanje cen v trgovini na debelo tekom prvih treh mesecev t. I. Zadnja številka omenjenega listu pa prinaša šc gibanje ccn v aprilu t. 1. ter ga primerja s cenami v prvih treh mesecih t. 1., v januarju 1923. in pred vojno. Ccnski indeks »Privrednega Pre« gleda« vzame povprečne cene v 1. 1913. 300 za vsako skupino. Na podlagi tega so znašale povprečne cene: v januarju 1923.: 1. poljski pridelki 2740, 2. živina in živinski produkti 1901, j. sadje in sadni prcdclki 912, 4. stavbni materijal 2240, 5. kokmijalno blago 1964, fi. industrijski proizvodi 2830, totalni in« deks 2098; v januarju 1924.: 1. poljski pridelki 2295, 2. živina in živinski produkti 2926, 3. sadje in sadni prcdclki 910, 4. stavbni materijal 2062, 5. kolonijalno blago 1667, 3. industrijski proizvodi 2647, totalni in« deks 2034; v februarju 1924.: 1. poljski pridelki 2380, 2. živina in živinski produkti 2888, 3. sadje in sadni prcdclki 994, 4. stavbni materijal 2062, 5. kolonijalno blago 1685, 6. industrijski proizvodi 2618, totalni in« deks 2101; v marcu 1921.: 1. poljski pridelki 2433, 2. živina in živinski produkti 2479, 3. sa« djc in sadni prcdclki 1005, 4. stavbni ma« lerijal 2692, 5. kolonijalno blago 1709, 6. industrijski proizvodi 2523, totalni in« deks 2040: v aprilu 1924.: 1. poljski pridelki 2351. 2. živina in živinski produkti 2290, 3. sadje in sadni prcdclki 969, 4. stavbni materijal 2060, 5. kolonijalno blago 1683, 5. industrijski proizvodi 2184, totalni in« deks 1973. Totalni indeks, ki je znašal v febru« arju t. 1. več nego v januarju 1923. jc v marcu t. 1. padel pod število v januarju 1923. ter v aprilu t. 1. napram marcu t. 1. nadalje oslabel, in siccr za 67 točk, od« nosno za 3.3 odst. Najmočneje so v aprilu napram mar« cu padle cene v skupini: živina in živin« ski produkti, to jc za 189 točk, odnosno za 8.2 odst., a najmanj v skupini: kolo« nijalno blago, to je za 26 točk, odnosno 1 odst. Skupina poljskih pridelkov jc padla za 82 točk, odnosno za 6 odst. Znotraj te skupine je najmočneje padci ječmen, in sicer za 7.5 odst, dočim jc ccna otro« bom cclo poskočila za 7.7 odst. Pri skupini: živina in živinski produkti 50 najbolj padle ccne svinjam (za 573 točk ali 16 odst.), potem perotnini (za 3.4 odst.), ostalim vrstam za pod 6 od« stetkov. V skupini kolonijalnega blaga so pad« lc ccnc sladkorju za 223 točk ali za 9 odst., dočim je kava poskočila za 2 do 3 odst. po kakovosti. V skupini industrijskih proizvodov so padle cene železu, cinu, steklu, firnežu, dočim so ccr.c kožnim izdelkom posko« čile. Cene so tekom meseca aprila oslabele kljub temu, da se je dinar držal v New Vorku relativno stabilno na tečaju 124.5 do 125.5. Zanimivo jc tudi, da so sc napram zadnjemu letu pred vojno najbolj po« dražili industrijski proizvodi, nekaj manj noljski pridelki, potem živina in živin« ski produkti, stavbni materijal, koloni« jalno blago, a najmanj sadje in sadni prcdclki. za bohinjski cmentalec od 43 na 52.50 Din za kg in «trapist» 26.25 na 28.25 Din. Originalni cmentalec jc obdržal ccno v Jugoslaviji 95 Din. Produkcija sirovega masla raste. Cene v primeri z decembrom 1923: Višje v Madžarski, Jugoslaviji, Franciji, Danski in Nemčiji; v ostalih državah nižje ce« ne. V primeri s prvim četrtletjem 1923 so ceno porasle v Jugoslaviji, Franciji, Madžarski, Italiji, Norveški, Danski, v Bclgij in Braziliji. Vse druge države imajo nižje ccnc, lc Finska je ostala pri cenah iz prvega četrtletja 1924. Glede Jugoslavije je zanimivo, da notira sirovo maslo zadružnih mlekarn 71.25 Din, a »kmečko surovo maslo« 47.50 Din za kg. Zadružno maslo jc poskočilo od 58.25 v 1. 1921 na 71.25 Din za kg, «kmcčko maslo« pa samo od 46.25 na 47.50 Din za kg. Za bodočnost jc glede na dejstvo, da je na razpolago dovoljno krme, pričako« vati nadalnji porast produkcije mleka in mlečnih predelkov, kar bo neizbežno uplivalo na cenc. Pričakovati je radi tega za prvi čas v splošnem nadaljnje padanje ccn. To jc mišljenje Švicarske strokovne kmečke zveze. J«n. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst. de« fektna, duplikat kasa, povpraševanje 317.5, ponudba 320.5. Turščica: baška, duplikat kasa, promptno 227.5, 230; za maj, ponudba 232.5. Moka: baška, «0», duplikat kasa 465, 485; «2» 425, 435; «6» 335, 340; «7« 295. Otrobi: v jutinlh vre« čah, ponudba 215, Tcndenca trajno ne« stanovitna; skupni promet okrog 86 va« gonov, od tega 50 tnrščice, 28.5 pšenice. Živinski sejem v Mariboru (13. t. m.) Dogon 609 komadov in sicer: konj 14, volov 171, krav 391, bikov 11, telet 21. Povprečne ccne za kg žive teže: debeli voli 12.75 do 13.75, poldcbeli voli 12 do 12.50, plemenski voli 10 do 11.50, biki za klanje 9.50 do 12.50, klavne kravo de« bele 10.50 do 12, plemenske krave 8 do 10, krave za klobasarje 7.25 do 8.50, molzne krave 9 do 11.50, breje krave 9 do 11.50, mlada živina 11 do 13.75 Din. Meso volovsko I. 25 do 27, II. 22 do 24, meso bikov, krav in tclic 19 do 21, te« lcčjc meso I. 30, II. 22 do 26, sveže svi« njsko meso 30 do 35 Din. Kupčija zelo živahna, obisk velik. Prodanih 281 ko« madov, od tega 30 v Italijo, 14 v Avstri« jo, 11 v Češkoslovaško, 3 v Švico in vse ostalo doma. Zagrebški kolonijalni in špecerijski trg (12. t. m.) Promet je bil v zadnjem času živahen. Predvsem jc bilo povpra« ševanje po sladkorju in kavi. Položaj na mednarodnem sladkornem trgu je ne« stanoviten, čemer je krivo med drugim zlasti veliko nazadovanje konzuma v Nemčiji. Ccnc sladkorju kažejo tenden« co slabljenja, dočim je kava jako čvrsta. V Zagrebu notirajo na veliko v skladi« šču in brez ambalaže: sladkor, kockasti, češkoslovaški 20.25, kava «Rio» 36.75, mast ameriška (v sodčkih po 50. kg ali v zabojih po 25 kg netto) 26.50, paprika, ljuta I. 40, II. 25, sladka 44 do 44 Din za kg. V splošnem se ccne tekom zadnjega tedna niso mnogo spremenile. Žateški hmeljski trg (12. t. m.) Cenc slabijo dalje in sc gibljejo med 6000 do 6400 Kč za 50 kg. Povod slabljenju so dokaj nižje ccne na niirnberškcm trgu. Prerokuje se 5c nadaljnje oslabljenje, ker so tudi te cene hudo visoke. Nova tarifa je vzeta za podlago trgovinskih pogajanj o Češkoslovaško in Nemčijo. Po zaključenju teh pogajanj se pri-čno razgovori z Anglijo. Proti novi carinski tarifi v Madžarski so tako konzumenti, kakor prodajal-češ, da pomenja ponovno splošno povečanje draginje. Agrarni krogi so nejevoljni zaradi tega, kor so _ zaščitne carine predvideno predvsem za industrijske proizvode. = Nazadovanje madžarske krone. Iz Budimpešte' poročajo: Ponovno nazado-vanjo madžarsko krono so spravlja v zvezo b frankovim polomom na dunajski borzi. Točnost teh vesti pa zanikuje finančni minister Koranjd, ki izjavlja, da jo nazadovanje krono le momentano in no more vplivati na sanacijsko akcijo. = Zmanjšanje obtoka bankovcev v Franciji. Zadnji tedenski izkaz Banque do France izkazuje zmanjšanje obtoka bankoveev za 91,968.000 fr. fr., tako da je obtok padel pod 40 milijard fr. fr. Predujmi državi so se zmanjšali za 200 milijonov fr. fr. = Nov Juriš na francoski frank. Iz Pariza javljajo: Slabljenje franka v zadnjih dneh izvira od špokulativnega napada s strani nemških in baje tudi avstrijskih bank. Pomagajo jim nekatere nemške banke v Sviei, llolandiji in tudi v Londonu. = Nove uvozne carine v Angliji. Iz Londona poročajo, da so so vse uvozne carine na življensko potrebščine znižale. Za Jugoslavijo pride predvsem v poštov da se je carina na uvoz češpelj znižala od 10 šilingov in 6 pensov na 7 šilingov za liendervcd (50.6 kg), odnosno od okrog 8.6 Din na okrog 2.4 Din za 1 kg. = Obtok bankovcev v Angliji je po izkazu 8. t. m. nekoliko oslabel na vsoto 125,217.000 funtov šterlingov. = «Meja», št. 8 vsebuje: A. Hribar: Agrarno - seljački savez. — Prof. inž. Stj. Jurič. — A. P. Jacobson: Danska poljoprivreda. — Ivan Mrmolja: Zaured-jenje narodnog gospodarstva. — Josip Lokmer. Stanjo usjova in naša agrarna statistika. — Agrarius: Za unapredjenje našeg stočarstva. — llija Bošnjak: Te-žačka hemija. — A. Hribar: Agrarna reforma. — Bilješke. — Eaane vijesti. — Književnost. — Cena listu letno 120 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, Sudnička ulica št. 9. f Z in mlečnimi izdelki Švicarska kmečka zveza izdaja četrt« letno poročila o stanju produkcije in tržnih prilikah mleka ter mlekarskih pro izvodov. Nedavno je izšlo 61. tako po« ročilo za prvo četrtletje 1924. Poročilo predvsem ugotavlja pospeše« vanje mlekarstva v prvem četrtletju ra« di okolnosti, ker jc na razpolago do« voljno krme in močnih krmil. Produkci« ja mleka je najbolj narasla v državah vzhodne Evrope, a tudi v ostali Evropi jc beležiti napredek — izvzemši Škotsko kjer je produkcija nazadovala. Preccj« šen je napredek tudi v Združenih drža« vali ameriških in v Kanadi. V Jugosla« viji je napredek zelo velik in znaša na« pram prvemu četrtletju 1. 1923 okroglo 30 odstotkov. Glede na naraščajočo produkcijo se v mnogih državah opaža pričetek padanja ccn. Nižje ccnc mleka kakor v dccem« bru 1923 se poročajo iz Italije, Danske, Švedske, Finske, Nizozemske, Angleške, Argentinije in Severne Amerike. V Mad žarski, Franciji, Nemčiji in Norveški so ccne poskočile. V Češkoslovaški, Avstri« ji, Jugoslaviji in Švici sc ccne niso spre« menile. Vse to velja v primeri s cenami v decembru 1923. V primeri s ccnami v četrtletju 1923 pa je stanje nastopno: Višje cene so v Avstriji, Madžarski, Švici, severnih državah in Braziliji, nižje pa v Češkoslovaški, Jugoslaviji, Italiji, Angliji, Argcntiniji in Severni Ameriki. Spremembe ni na Finskem. V celoti jc položaj na mlečnem trgu nesiguren, ker je glede na povečanje produkcije pri« čakovati nadaljnjo padanje cen. Cene sira kažejo v glavnem isto ten« denco padanja, ako primerjamo prvo četrtletje 1924 z decembrom 1923. V pri ineri s prvim četrtletjem 1923 so se ccne ra sir zmanjšale samo v Češkoslovaški, Italiji, Angliij in Severni Ameriki. Pri nu v lutuiKla-niU u> cene nosko.čile: ske misli v Srbiji br. Tasa Popovič, ki ga jo občinstvo viharno pozdravilo, ko Je vstopil v dvorano. Admiral Trica je ob razvitju pripel na prapor krasen moder trak in pozdravil beogradsko Sokolstvo v imenu Nj. Vel. kralja in prestolonaslednika in izrazil željo, da bodi novi prapor simbol sokolskih idealov, ki jih goji sokolska organizacija. Slavnostni govor jo govoril društveni starosta br. Momir Ko-runovič, ki je v navdušenih besedah razlagal sokolsko misel in bodril članstvo, da zvesto sledi novemu praporu in da ga čuva kot svojo svetinjo. — Vihar navdušenja je izval govor starčka-sokola brata Tasa Popoviča, ki se je ginjen zahvaljeval usodi, ki mu je naklonila, da vnovič vidi Sokole zbrane pod novim praporom. Poljubljajoč prapor, je opominjal navzoče, da ne pozabijo zasužnjenih bratov. Po razvitju prapora se je vršila interna sokolska zabava. Zdaj imata obe sokolski društvi v Beogradu, ki sta jako delavni in vidno napredujeta, svoje lastne prapore. Sokol Šport OTVORITEV KOLESARSKE SEZONE. Dirke kolesarskega kluba Danica na Ježici. V nedeljo je S. K. Danica na Ježici otvorila letošnjo kolesarsko sezono s tekmo, ki se je vršila pod zelo neugodnimi okoliščinami. Toda kljub temu je agilno društvo hotelo pokazati, da se ne straši nobenih ovir. Postavilo je sedem svojih najboljših dirkačev, od katerih je vzbudil pozornost zlasti Mirko Prošek, ki je skoraj novinec, a utegne v dogled-nem času postati resen konkurent našim najboljšim dirkačem, Vršile so se štiri dirke: 1.) Na 1 km za novince, od katerih je prišel v 1:40:6 kot prvi na cilj Cunder MIlan, kot drugi AvbelJ, kot tretji Kre-člč. 2.) 5 km z obratom za lunlorle: 1. Prošek 9:31:4, 2. AvbelJ, 3. Cunder. 3.) Glavna dirka na 10 km: 1. Prošek 18:47:6, 2. Ramovž 19:14:6, 3. Pečnlk A. 20:52. 4.) Končna dirka s handlcapom na 5 km z obratom: 1. Prošek 9:4, 2. Ramovž, 3. Pečnlk. Izidi dirk so razveseljivi, ker so morali dirkači voziti na popolnoma mokri ln s kamnom posuti cesti. Po dirki Je predsednik kolesarske Ilirije iz Ljubljane g. Ogrln pozdravil dirkače in kolesarje Danice, nakar so se razdelile nagrade. St. Vid In obratno. Prijave sprejema klu. bov predsednik g. Franc Ogrin, Gospo, svetska cesta 14, najkasneje do četrtka, 15. t. m. zvečer ob 18. uri. Prljavnlna H Din. Za poznejše prijave, katere se za-ključijo v soboto, dne 17. t. m. opoldne, je treba plačati dvojno prijavnlnol ■ Odbor. Veslaška sekcila Lj. S. K■ Danes oh 17.30 obvezen sestanek za vse izvršujo. če člane v čolnarni. Nočna tekma skozi Zagreb. V sobo. to zvečer se jc vršila nočna tekma skoz) Zagreb, pri kateri jc na približno 5000 m dolgi progi zmagal Percel (Maraton) v 17:31:4. Po točkah je zmagalo moštvo Gradjanskega. Skupno jc startalo 12 te. kačev, ln sicer od Gradjanskega Vikto. rije in Maratona. Moštvo Gradjanskega je dobilo Druckerjev pokal. Mednarodna sportska razstava v Parizu je bila v petek, 9. maja slovesno otvorjena. Nov sportskl list v Beogradu. V Beogradu je pod uredništvom g. Vojlna Oiorgjevlča pričel izhajati nov sportskl Ust «Sport», ki prinaša članke v latinici ln cirilici. «SporU izhaja vsako nedeljo. = Velika insolvenca jugoslovanskega trgovca na Dunaju. Med drugimi žrtvami dunajskega borznega poloma se na-liaja tudi tvrdka trgovca Leopolda Hir-tha iz Vukovara. Zaradi insolvcnce te firme je prizadetih več jugoslovanskih firm predvsem v Osijeku. = Nove železniške tarife za prevoz blaga so izdelujejo v ministrstvu za promet. = Najnovijl broj «Bankarstva» za rnjo scc maj izašao je i imade uvodnik iz pc-ra dr. M. M. Stojadinoviča, Ministra Fi-nansija, o Našem novčanom opticaju, za tim vcoma informativan članak Lj. St. Košiera o Velikim institucijama jugosla-vonskog bankarstva, te slijedečo originalne članke: dr. Gustav Gregorin: Denarno - tehnična stran vprašanja zvišar nja vrednosti dinarja in.; ing. Konstantin Cutukovič: Naš ustav i privreda; ing. Velimir Stiasni: Zagrobački Zbor njegovi radovi i ciljevi; Nikola Stanarevič: Veliki i mali; Drago Potočnik: Svetovna konjunktura in trgovina v letu 1923.; dr. Mirko Kus - Nikolajev: ICapitalizam i socijalno - ekonomski problemi; St. K.: Sezdeset godina Socičtč Gčnerale u Parizu; K.: Milan M. Stojadinovič (aa portretom) St.: Frane Serljuga (sa portretom), komunikeji itd. — Godišnja pret plata 150 Din šalje se Administraciji *Bankarstva», Marovska ul. 30. u Za-grr'->u. = 1-rvoz hmelja lz Češkoslovaške Je znašal po podatkih praškega Btatistično-ga državnega urada v mesecu marcu 5551 centov po 50 kg. Od početka sezone 1923,—24., to jo od 1. septembra 1923 do 31. marca 1924 jo znašal izvoz 51.613 centov po 50 kg, a uvoz 9115 centov po 50 kg. = Izdelava nove carinske tarife v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Glede nove carinske tarife vlada velika nezadovoljnost in se zahtevajo korekture. Od vlade se ho zahtevalo, da po potrebi za nokai Saš« tndi ukine carine na živila. Sokolski Vestnik župe Ljubljana I. Četrta številka župnega vestnika, ki ga urejuje br. Svajgar, ima na uvodnem mestu članek: Namen sokolskega pro« svetnega dela, v katerem urednik tol« mači, zakaj so potrebni prosvetni odbori in kakšno nalogo naj vršijo. Sokolska prosveta ima namen sokolske vzgoje ne pa splošne izobrazbe, kakor sc v naših vrstah večkrat napačno tolmači. — Dom Sokola I. na Taboru je kratek opis, po« snet iz lista Naš dom, ki ga izdaja So« kolsko društvo I. v Ljubljani. — Iz sej« nega zapisnika župnega prednjaškega zbora jc razvidno, kaj dela in pripravlja župa Ljubljana I. v tehničnem pogledu za letošnji vzpored. — Poslovnik župne« ga Sokolstva. — Tehnični del Vestnika župa z vso resnostjo oprijela prosvet« nega dela in da hoče tudi na tem polju prednjačiti ostalim župam jugoslovenske ga Sokolstva. — Tchninči del Vestnika prinaša skup. proste vaje za žensko in moško deco — sestavil br. Capuder. Va« je so obvezne za vsa župna društva in bodo letos z njimi nastopala. — Vestnik ima tudi krajša poročila iz Saveza in župe ter raznih v župi včlanjenih dru« štev, ki poročajo o novih društvenih od« borih. Iz češkega Sokolstva. Na seji župnih načelnikov iz Cešltega je bilo sklenjeno priporočati, da se vrši VIII. vsesokolski zlet leta 1926. v PragL — Zleta italijanskih gimnnstov v Florenci v letošnjem letu se v imenu ČOS. udeležita br. Benda in sestra Taborska. — Odborova seja ČOS. se vrši dne 14. in 15 junija v Pragi z obširnim dnevnim redom. — ČOS. razpisuje natečaj za podelitev nagrad in podpor za sokolsko mladino pod 18 let staro v narodno ogroženem ozemlju. Za nagrade in podpore obstoja posebna ustanova pod Imenom cKukanova ustanova*. — Dne 29. junija se vrši v Brnu Spominski zlet brnskega Sokolstva. Predzletni dnevi bodo dno 14., 15., 19., 21. in 22. junija, na katerih nastopi naraščaj, deca in srednješolska mladina. Zanimivo je, da se bodo na zletu vršile tekme starejših mož v igrah in redovne vaje starejših v slavnostnem kraju. Češkosl. Sokolstvo v Ameriki je izdalo proglas na vse svoje članstvo, v njem naznanja, da hoče prirediti v letu 1925. zlet združenega Sokolstva v Chieagu. Razvitje sokolskega prapora v Beogradu. Sokolsko društvo v Beogradu je razvilo dne 6. maja svoj novi prapor ter pri tej priliki priredilo malo svečanost. Društvo, ki je matica sokolskih društev v Beogradu, oziroma v Srbiji, je svoj prvi prapor zgubilo v svetovni vojni. Slovesno razvitje prapora se je izvršilo po srbskih narodnih običajih s sečenjem kolača v univerzitetni dvorani, kamor je beogradsko Sokolstvo prikorakalo v povorki izpred zvezdarne. Novemu praporu je v zastopstvu prestolonaslednika Petra kumo-val admiral Priča. Razvitja ser je udeležil tudl stari sokolski borec in širitel! sokol- Še nekal nedeljskih tekem. KOln: Westham United : reprezentanca K51na 2 : 0. Bratislava: Makabi : Floridsdor-fer A; C. (Dunaj) 1 : 0. Dunalsko Novo-mesto: Reprezentanca Nižje Avstrijske reprezentanca Zapadne Madžarske 2 : 0 (0 : 0). Olimpijske vesti. Prvi nasprotnik našega nogometnega moštva, reprezentanca Uruguaya, je že dospela v Pariz ter pridno trenira. Za vse športne panoge se je za olimpijado priglasilo 41 narodov. Portugalska je umaknila svojo prijavo za nogometno konkurenco. Švedski vsled tega ne bo treba nastopiti v izbirnih tekmah, temveč bo brez teh vstopila v pravi nogometni turnir. FIFA. je Imenovala mednarodni komite, kl bo do ločeval sodnike za olimpijske nogometne tekme. V tem komiteju so znani Holan-dec Mutters, Švicar Gassmann ter Francozi Dclaunay, Boinbaut in Jandin, Politične stranke med ruskimi emigranti Ruski begunci v naši kraljevini so po politični pripadnosti jako razcepljeni; menda je ni politične stranke, razen bolj-ševiške, ki bi med njimi ne imela pri. stašev. Očividno pa so desničarski ele: menti mod njimi najbolj zastopani. Toda tudi med njimi obstoja mnogo razlik glede politične orijentacije; saj so celo med earisti nič manj kot štiri frakcije. Predvsem se dele earisti ua pristaša absolutne monarhije (še vednol) in na konstitucionalisto. Med onimi, ki so ta absolutno monarhijo, sta zopet dve strujl Prva je struja Velikoga kneza Kirila Via. dimiroviča, kateri stoji na čelu grof Bobrinski in ki izdaja svoj list »Vjora i vjernost« v Novem Sadu. Druga je struja Nikolaja Nikolajeviča in vodi jo general Bezobrazov; v Beogradu izdaja svoj list »Novoja Vremja«. Tudi med konstitncionalisti obstojata dve siruji; prva zahteva krepko monarhijo, Bicer z ustavo, ali vendar ne povsem demokratično. Imenujo se jefimov-Bka in je tudi za Nikolaja Nikolajeviča. Druga struja, tako imenovani cNaeijo-nalnij komitet», s profesorjem Saltykovim na čelu, zahteva moderno ustavno-parla-mentarno monarhijo. Nadaljo obstoja Se naeijonalno demokratska skupina okrog prof. Pletnjova, ki še nima določenih nazorov o obliki vladavino, marveč prepušča to bodočim razmeram. Potem je še naoijonalno-republi-kanska frakcija, dalje kmetska stranka ♦Krestjanskaja Rossija«, ki jo vodi profesor Maslov v Pragi, a mu je sedaj politično delo pri nas oteženo. V poslednjih dneh se ie vnela živahna polemika po emigrantskem ruskem časopisju; Kiril Kirilovič je poslal iz Nizze manifest na vse Ruse, ki ga je prinesla tudi novosadska «Vjera i Vjernost«, katerega pa zavrača beograjsko »Novoje Vremja« zelo energično, pozivajoč Ruse, da bo zbero okrog Nikolaja Nikolajeviča. Vreme Dunajsko vremensko poročilo. V Avstriji je bilo deloma oblačno. Na Pred-arlskem se jo razjasnilo. Temperatura se dviga. Vremenski položaj se je nekoliko zboljšal. Napoved za sredo: Precej jasno, topleje, lahki vetrovi. Nevihte niso izključene. Klub kolesarjev tn motoclklistov lil- Lastnik in izdajatelj Konzorcij - JUTRO Veaka beseda BO par „ltplsgiaa)t" la „2««lt»i" (taka bsiidl 1 Din Nemec iz Nemčije i£0o nnauja Iu družbe z uern-&ko govoričim! v svrbo .kup. lilh nedeljskih Ulotov. Prijazna sporočila prosi pod „St. 991" ua upr. „Jutra". 10096 m. naka trn uda N »ar. Ea.Tnpln.inJ«- la .C«altw aa ratnna v«.k. b«««d« 1 Dln. — PrlnbenJ.Jo s. le mali ogla.i. kl plataal * aa*ral. ria6a aa lakko tudi » anamkah Na vpraJanj. odgo.arja npr... le. te J. r»re«asja prlloi.n. taamka •a odgofor tat itaiilpulaeUeka pristojbin, p Dln). Velika soba in kabinet, opremljena uil tudi prazna, v novi b!31 v predmestju, se odda s 1, ma-joui mirni stranki. Naslov 11 ceno pove upr. „Jutra". 10112 Zalogu klavirjev In pianlnov, najboljših tovarn lli)3endorfer Czaplta, l"hr-liar, Schwelgho(er. OrlElnat Ktlncl Itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc. I.jubljana, Hilfierjeva ulica 6t. 5. 614 Kupiti aH prodati vije, stanovanjske, trgovsko ln obrtno lilše, kmetska posestva, graščino, žage. milne, stavbno parcele itd. oddati ali najeti stanovanje, sobe, trgovsko in obrtne lokalo najeti ali oddati posojilo morete nujuspešneje le potom «Posest» Realitetna pisarna, d. z o. z. v LJubljani, Sv. Petra c. 24. Pianino šft malo rabljen, ao proda. Naslov povo uprava „Jutra" 10104 Opremljeno mes. sobo s posebnim vhodom, iščo samski železniški uradnik za junij ali julij. Ponudbe na upr. „Jutra" pod šifro ,,Cena". 10094 Enodružinsko vi!o ali hišo v LJubljani, kupim proti tukojšujemu plačilu. — Ponudbo z navedbo najnižje cene iu lego stavbe pod ..Prosto stanovanjo" na Aloma Compauy, LJubljana. Citre poučuje rrospod. Prvovrstni uspehi. Hodi tudi na dom. Učun ura G Dln. Ponudbo pod „Pouk" na upravo „Jutra". 10148 T t T V M 1 I ITITTrTTTT IIHIIITTlMIfTIflll rTTTTTT Radi preuredbe pogona so takoj proda po zelo ugodni ceni parni stroj 16 KS ter stoječ parni kotel C atin. 14 n3 kurilne ploščo. Stroj se lahko vidi v pogonu. — Tovarna kartonažo Josip K r m p o t i Č, Vir pri Domžalah. 10086 Opremljeno sobo čisto, svetlo, po možnosti v bližini parka, Iščo zakonska dvojka brez otrok za takoj. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,,Mlr". 10146 Likarico lo dobro moč, liftem za enkrat na mesec. Naalov pove uprava ,.Jutra". 9709 Hiša z vsem malim gospodarskim poslopjem ln sadnim vrtom, kl meri 43 oralov ln 99 wa, 1 parcela njivo v Izmeri 88 arov 45 »n2. se proda za Dln 66.250 (205.000 K) V Zg. Otoku pri Radovljici.— Več pove Ivan Resman, Gorica št. 7, p. Radovljica. 0857 Volčje pse čisto pasme. de?et tednov stare, rodnik (Stammbaum) ua razpolago, proda Rodo-fiek. Sv. XIj pri Mariboru. 9699 2 zelo lepi sobi opremljeni ali tudi neoprem-ljenl. h posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, se odda. Naslov pove Aloma Compa-ny, anoučna družba v Ljub-Ijaul. 10147 Pozor, kmetovalci! Vsled selltvo prodam popolnoma nov stroj za Srotanje kosti ilzbornn hrana za po-rutnino) ln žita (koruze, ovsa i. dr.). Cena 200 Dln. — Ponudbe pod ..Stroj" na upravo MJutra". 0997 Provizijski potnik to iftča. Ponudbe pod Slfro , Dobra provizija" na upr. „Jutra". 10141 v Ljubljani prodaja Amater-fotografi, pozor! Za Izvršitev vseh del se priporoči: fotograf Hugon Hlb-šer, Ljubljana, Valvazorjev trs. 050 Majhno hišo ' £ dveml stanovanji, kletjo ITgOVSKI lOKal lu vrtom, prodam v bližini se iščo za takoj v LJubljani Garnlzijsko bolnico v Ljub- proti nagradi. Ponudbe pod ljani. Naslov pove uprava .,Prometna točka" na upra- ,,Jutra". 10097 vo „Jutra". 0938 Britvice Mem, Gillette Jn britve, so sprejmejo v elektr. brušenjo v drogerljl Anton Kune, LJubljana, Židovska 1. 710 V najem se odda njiva (8920 m8) dobro vdelaan. pod Rožnikom. Rudolf Lasauikv Mariboru. 10099 Lokal so odda v malem mestu na Dolenjskem ua najbolj prometnem kraju — velikost 5 jh-\ iSvent. so proda tudi popolnoma nova hiša. na najlepšem prostoru, primerna za vsako trgovino ali obrt. Naslov v upr. „Jutra" 9850 Prostov. javna dražba lesno prenosne barake, difo-reuclala „Flat" in razložne-ga motornega kolesa Laurin-Klement, so vrši v četrtek dno 15. maja 1924 ob 10. uri nu licu mesta v Hrenovi ul. št. 17. Informacije dajo pisarna dr. Fran Novnkn. dr. Alojziju Ki,bula v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3. 9933 Hiša s pekarijo na Dolenjskem, so proda pod ugodnimi pogoji. Naslov povo uprava „Jutra". 10102 vaeh kakovosti, v celili vagonih po originalnih oenab premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpadava na debelo Ključavničar, delavnico na prometnem kraju, dobro vpeljano, v mostu ali na deželi, vzamem v najem. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Delavnica". 10125 Posestvo skoro nov mlin, vodnS moč iu prostor na razpolago šo za kako drugo vodno obrt v lepem kraju na Gorenjskem, naprodaj. Naslov povo upr. ,,Jutra". 10111 vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo* vrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in do« mačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Čevljarski pomočnik iiče službo pri dobrem mojstru, najrajo v Ljubljani. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod šifro „1360". 10100 Kot družabnica grem b kaki 6tarejši dami. Grem tudi izven Ljubljane. Govorim slovensko, hrvat-&ko in nemško. — Ponudbe pod ,,Družabnica" na Aloma Company, Ljubljuna. 10101 BAMA 667/a sa najliitroje moderno in okusno počešo z uporabo v^TTTif iii tiMiiiiif liiiiiiiTrriiiiii^iiiiiiiiirc Otroški voziček so proda. Naslov povo upr. ..Jutra". 10139 Najboljši uspeh imajo „Mali oglasi" v JUTRU"! Krojaški pomočnik tveSban, Išče mesta za takoj, in gro tudi na deželo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Krojač". 10121 Valvasor .,Ehro d. Herzogthums Craln" originalna Izdaja lz 1.1689., zelo dobro ohranjen, sc proda. Interesenti naj javijo naslov na upravo „ Jutra" pod „Valvasor". 10120 Posodi se lOO.OGO Din na večjo obresti, ua prvo mesto. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vknjižba". 10144 nrfiTfflll 21 letni mladenič t. lletno pisarniško prakso, bivši art. podoficir, Iščo primerno mesto kamorkoli. — Cenjeno ponudbo pod šifro ►Mladenič" na upr. .Jutra'. 10127 Sobo išče v sredini mesta mirna gospodična s posebnim vbodom, brez vsako postrežbe. Naslov pove uprava „Jutra" 10054 Vedno velika izbera vplotk (kit). Priporočam eo za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih 1&8 z «L'Oreal Ucne», tudi v modnih barvah K. Podkrajžek frizer za damo in gospode, Sv. Petra cesta 32. Perolin brizgalna (Luftdesinfektor) za pol l vsebine, skoraj popolnoma nova, se po ugodni ceni proda. Naslov v upr. ,,Jutra". 10121 V svrho ženitve želi znanja 241ctna šivilja z gospodom 25—33 let starim. Prednost imajo železničarji. Resno ponudbe, če mogočo b sliko, na upravo ,, Jutra" pod „Zvcstoba". 10098 Opremljeno stanovanje (2 sobi. kuhinja, kopalnica) v bližini Tivolija, so odda za mesec julij in avgust proti zmerni najemnini. Naslov v upravi ,,Jutra". 10020 Službo k otrokom l$6o takoj 161otna deklica, ki govori slov. lu nemško, naslov pove uprava „ J utra" 10137 Kočija in voz dira na pereesih, so proda. Naslov povo uprava ,.Jutra" 10143 Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da otvorira s 15. t. m. 2 prazni sobi v centru mesta v novi hiši, se oddasta. — Naslov pove uprava „Jutra". 10104 Primerne službe za stalno, iščo absolvent I. letnika Trgovsko visoko šolo t strokovnim Izpitom. Zino-žou jo slov. ln nemščine. — V početku sprejme vsako mesto proti eksistenčnemu uiinimu, t.udi proti stanovanju ln hrani pri podjetju. Kraj poljuben. Cenj. oferte ua upravo ,Jutra' pod šifro ..21 let". 10015 Prazno sobo s posebnim vhodom iščem v centru mesta, ali v kaki vili s 1. julijem. — Pismene ponudbe pod ,,Soba 1. julij" na upravo „Jutra". 9593 (nasproti frančiškanske cerkve) kjer bom imel vedno na zalogi isto izdelke, kakor v svoji pekarni na Cvospo-svatski cesti št. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo. 2lll-a Onresnljena seba s hrano, odda v sredini mosta solidnemu gospodu. — Naslov povo uprava ,.Jutra" 10132 Kože divjačine vseh vrst, kupuje skozi celo Isto in v vsaki množini D. K dr avle, trsovlna U3nja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica St. D. 840 Na stanovanje kjer ima lahko vso postrežbo, event. porabo kuhinje, se sprojree gospodična. — Naslov povo uprava „Jutra" 10003 parna pekarna Ljubljana, Gasnosvetska cesta 7. K T I E N G E S E LLSCHAFT V (Ž R~M £ S D £ L & M A U M A N K D R E S D E N Katalogi brezplačno! 2000/a Za Številne izr.tzo islironcRH sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestljivo izgubo našo dobre soprogo, mamice, sestre, tete in svakinjo, gospe Tii/.ncga srca naznanjamo vsora sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nn5 iskreno ljubljeni oče, gospod Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je oče, brat, stric, gospod Josipine Cerne, roj. Sfeh lnšpsklor državnih želsznlo v pokolu danes dne 13. ma a ob pol 2. uri popoldno po dolgi bolezni v 81. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. 1'ogrcb se vrši v četrtek dne 15. maja ob G. uri popoldno iz hiše žalosti, Slomškova ulici St. 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. maja 1924, Leon Detteln, podpolkovnik, Bin. — Josipina Dettila, zascbnica, hči. za poklonjeno krasne vence ter mnogoštevilno čašfoče fpreinstvo na njeni zadnji poti so vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej so čutimo dolžni izreči globoko zahvalo prečastiti duhovščini, preč. g. profesorju dr. Kotniku za toložceo obisko med boleznijo in čč. sestram tismiljenkam v LconlSču *a nadvse požrtvovalno skrb in ljubezen, ki so jo izka ovale nepozabni pokojnici. Žalujoči rodbini: Černe in Steh. V Ljubljani, dno 13. maja 102-1. 2438/a previden s tolažili sv. vore, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se je vršil iz državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin 1 Opatija, Žužemberk, Crnomel|, Novo mesto, Ljubljana, dne 12. maja 1921. 2429/a Stane Jakia za vse sorodnike. toda prisegel sem jej, da je ne bom prosil, česar bi mi ne smela dovoliti. Držal sem svojo prisego. Preživela sva nekaj tednov nepopisne čiste sreče. Potem je Hipolit Fauville našel inoj dnevnik. Takšni bedasti slučaji se včasih zgode in odločajo o sreči več oseb... Poprej pa sva bila oba pod zaščito neprekosljive prijateljice, udane nama v iskrenem prijateljstvu. Z nama je bila Florenca.« Don Luis začuti, da mu srce močneje bije. Sedaj upa, da bo videl točneje, da se mu pojasni marsikaj. In ni se varal. Morda pa je že pod vplivom tega Sativeranda, čegar iskreno pripovedovanje ga več kot zanima? Sauverand nadaljuje: «Petnajst let poprej je moj bratranec Raul Sauverand v Buenos Ayresu poličeril sirofico in jej po svoji smrti prepustil vse svoje premoženje. Osamljena se je vrnila k nam, k rodbini. Izobrazila se je in postala, kar je danes. Ni hotela živeti ob svojem premoženju, marveč ob svojem delu. Živela je z nami in sprejela mesto vzgojiteljice pri malem Edniondu. Postala je iskrena in obožujoča prijateljica Ane Marije Fauvilleove. Bila je torej tudi moja prijateljica v onih srečnih dneh. Bila je najin angel varuh. Ko pa jc Hipolit po nesrečnem slučaju našel moj bedasti dnevnik, je njegov srd izbruhnil nepopisno. Hotel je najprej pognati Ano Marijo. Ko pa tnu je dokazala svojo nedolžnost in poštenost, se je odrekel ločitvi, toda pod pogojem, da se ne smeva videti nikdar več. Odšel sem, s smrtjo v srcu. Tudi Florenca, ki je bila odpuščana. Poiskala si je potem mesto pri vašem predniku grofu Malonescu. Jaz pozneje nisem ni enkrat več govoril besedice z Ano Marijo. Toda neizbrisna in nepozabljiva ljubezen naju je še vedno družila. Niti ločitev niti čas nista mogla prekiniti najine ljubezni.« «Komedijant!» si misli Perenna. In se spomni, da imajo vsi isto misel tudi, kadar poslušajo zagovor Ane Marije. Torej je kriva tudi ona? Ali v sporazumu s to bnndo? Ali kako je prav za prav vse to? Ali pa morda govori ta mož istino? «In dalje? vpraša Perenna. MAORCfLCKAHC: mBROVI »Potem je prišla vojna, jaz sem moral k četi, potem k tehničnem oddelku.« «In gospa Fauvilleova?« «Stanovala je v Parizu v svoji novi palači. Med njo in možem se ni nikdar govorilo o prošlostU «Kako veste? Sta si II dopisovala?« ♦Nisva. Ana Marija ne odstopi od dolžnosti niti za hip. Pisala mi je vse to Florenca, katero je Ana Marija večkrat obiskovala. Obe ženski nista o meni nikdar govorili, je-li, Florenca? Ana Marija tega tli dopustila. Toda vse njeno življenje in vsa njena duša sta bili polni spomina in globokega čuvstva. Koncem koncev sem si jaz zaželel njene bližine. Ko so me odpustili od vojaštva, sem se preselil v Pariz. To je bila moja pogreška. Vse to se je zgodilo lani. V ulici du Roule sem se naselil v manjši hišici in nisem zahajal nikamor, da me ne zapazi Hipolit. Nisem hotel motiti njenega miru. Samo Florenca je vedela zaine. Od časa do časa me je obiskovala. Jaz sem le proti večeru odhajal na sprehode v Bois de Boulogne. Enkrat sem korakal tudi mimo njenega stanovanja. Ona je bila na oknu, videla me je, zardela, spoznala. Bil sem iz-nova nepopisno srečen. Vedel sem, da ve za mojo bližino in da je vsa moja. Hodil sem mimo njenega okna vsaki dan kakor šolarček. Nič več. To je vse.« «Kako, vse?« vpraša Perenna. »Pričakoval sem dokaze.« »Nimam dokazov.« »Torej ne verujem!« ga zavrne don Luis srdito. »Tisočkrat ne! Če mi ne predložite dokazov, vam ne morem verjeti niti besedice vsega tega vašega petošolskega pripovedovanja!« «In vendar ste doslej verjeli vse dobesedno, kakor sem vam pripovedoval!« pravi Sauverand enostavno, Don Luis ne ugovarja. Samo enkrat še pogleda Florenco, ki, ga, tako se zdi, gleda sedaj z manjšo odpornostjo, in kakor da želi, da se don Luis ne upira vtisom Sauverandovega pripovedovanja. Don Luis zamrmra: «Nadaljujte!» Konec prvega dela. Njegov glas se zmede. On sam zapazi, kako čudila je njegova vloga, kako neprimerna in nerazumljiva ta intervencija. Pod začudenim, vprašujočim pogledom Sauverandovim Perenna celo zardi in se zave, da ga je nasprotnik pravkar spregledal in odkril njegovo tajnost. Dolg molk sledi; Perennov pogled se srečuje s pogledom Florence, pogledom sovražnim, zaničljivim. Jc li tudi ona razumela? Perenna molči in čaka na Sauverandova pojasnila, Njegove misli pa se zopet mrzlično sučejo okrog Florence. »Govoriti hočem!« pravi Gaston Sauverand, «in opravil bom na kratko. SIcer pa nc veni mnogo. Ne zahtevam, da mi verujete, govoriti vam pa hočem čisto in polno resnico.« Potem nadaljuje: «Nlkdar nisem srečal Hipolita Fauvillea in Ane Marije, bil sem pa z njima v korespondenci — bratranci smo —, ko smo se slučajno sestali pred nekaj leti v Palcrmu, kjer so Fauvilleovi prezimili tačas, ko se je gradila njihova nova palača na Boulevardu Suchet. V tej srečni deželi smo živeli skupaj vsak dan. Hipolit in Ana Marija se nista posebno skladala. Po takšnem burnem večeru sem jo presenetil v solzah. Takrat nisein mogel zase zadržati svoje tajne. Priznal sem jej svojo ljubezen. Bilo je pisano, da te ljubezni ne bom nikdar pozabil, da ne bo nikdar izbrisana iz mojega srca.« «Vi lažete!« bruhne don Luis, ki se nima več v oblasti. Včeraj v vlaku sem vaju oba videl!« Gaston Sauverand pogleda deklico, ki si še vedno zakriva obraz in tiho plaka v dlani. Potem nc odgovori na medklic, marveč mirno nadaljuje svoje pripovedovanje: «Tudi Ana Marija mi je vračala mojo ljubav. Priznavam, Originalna Jazz-Band Odhodni postaji: R1JEKA: ..Hotel l: ur v pa" (avtomif bliska post nja) OPATIJ A: Pred kavarno ..Principe Umberto". Prvi odhod ob tl'30 ari dopoldne Cercle des Etrangers - Zamet Slavenski Monte - Carlo Amerikanski bar Dvorane se otvar-jajo vsak dan ob It. url dopoldne Prvi odhod ob U-30 uri dopoldne Prvorazredna restavracija Prehodišče z Rijeke in Opatije na Jugoslovansko področje s posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure; vožnja traja 15 minut Razne atrakcije Cene votnj nazaj U J32?<&imLOgr SS5SE vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodojni mi šsntisnštnp piragcunika AND. J A K I L Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a T^žfes Mmh žn me konic štiri- do šestletne f dobavlja vedno po najcenejših cenah Julio Hoffmann CAKOVEC (Jugoslavija) --Telefon it. 31 - Svarilo! tz54/a Ljubljana, 8tarl trg 21, kupite le tedaj ako se prepričate o njih izvoru, ka-kavosti iu uporabi. I'a 110 bodete slabega stroja drago plačali in imeli nepotrebno škodo kupite plctituc stroje lo z jamstvom, katero ilolii'0 tudi s poljub nem poukom pri tvrdki Odda se služba občinskega tajnika pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. — Mesečna plača 3000 Iv. Nastop službe dne 1. junija. Prošnje naj se pošljejo do dno 20. maja županstvu pri Devici Mariji v Polju. a izdelujejo po najnižjih cenah. Atelije: Berthold — Grabjao Frano Kuno Viktor — Knno Frano Fr. Pogačnik — Rovšek Pavorlsi Uržlo Anton 5406a Ljubljana, Židovska ul. 5, kjer Vam jo tudi kakršnokoli in hitro popravilo za-gotvljeno, kar je zelo važno 1010-a H&SaiCTJSSitEHSSS?!® za dame in gospode, najnovejših novosti ravno tako preoblikovanje in prebarvani© se izdeluje po konkurenčni ceni. Osebni G1ANNEO GIUSEPPS tvornica vrvi vzakovrssns kakcvostl EUSTO ABSI2.IO (Ztalla) attoa Corao XX Settembre Ili Telefon 113 Povečana produkcija in izvoz vrvi za trausmisijo veliko napetosti, izdelovanje no solfactiDg načinu pletene motvozo za vlaknato fuzijo, pri katerih so aporaliliajo vlaknu iz, Mako iu Ameriko. Korespondenca italijanska in francoska. k Ia* a it XH a Delniška glavnica Din 50,000.000 in rezerve preko Din 12,500.000 močan, z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini z mešanim Mngora Umetni mlin in elektrarna L. GUTENBl.RtiER Mežica, Koroško. r,-» PODRUŽNICE Beograd, Bel >var, Brod n. S. Cele. Dubrovnik G irnja R dgona. Kranj, Maribor, Muoka Sobota, Novi S i Osi ek. Sarajevo, Sombor, Sušak, ?ibe-nik. Vršac. Wien. V vedeli o dne 25. t. m. ob pol 4. uri popoldt o so vrši v Borovnici (na Lazah st. 15» v gostilni Ivanke Mavo prostovoljna javna dražba gozdno parcele št. 3448 d. o. Borovnica. Gozd meri nad 5 ha (nad 9 oralov), ima ugodno lego in je lepo zaraščen. Izklicna cena OG 000 Din. Dražbeni pogoji se lahko vpo-gledajo pri okrajnem sodišču na Vrhniki pod opr. št. A 12(1/23, ali pred dražbo, ali pa v pisarni dr. Antona Švigelja, odvetnika v Ljubljani. 2428/» boje, maetila, lakove, Stok. enia|le kistove 1 jamafino čisti firaie najbolje kakvoče nude ejanice družba s o. z. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD, podružnica. centrala. skladate. Tvorntoe: 679/a LJUBLJANA-MEDVODE. A F j L I J A C 1 J 1: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. rčvršvjc vse bančne posle najkulantrfje Gospodarski odbor z,a Kranjsko goro-Log proda okrog 300 do 500 m8 stoječega smrekovega lesa v neposredni bližin* kolodvora. — Pismene ponudbe je poslati dc 25. majal 1824 načelniku Iv. Roblču Kranjska gora 49. — Pogoji so na vpogled pri županstvu v Kranjski gori. 2421/» z dirkačkimi pravicami na vsem kontinentu iti eno dirjačko kobilo z žrebetom (/robcem) po Monte-Chrlstu proda takoj ali pa odda v najem 2391 a Em. Sunanc v Rogatcu.