Poštnina plačana v gotovini, Leto XII., štev. 232 a Upravoištvoi LjuOljana, Kaatljeva ulica 5. - Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek.: Ljubljana, Selen-bukova ul 3. - TeL 3492 in 2492. Podružnca Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teletoo št 2455- Podružnica Celje: Kocenova uLica It 2 — Teleton it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana It 11-842 Praha čislo St 105 241 Ljubljana, nedelja 6. decembra 19*1 Cena t Din n 1 8SS r ' H- VI ■ Naročnina zoa&t mesečno 25 — Dm, za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon It 2440 (.ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telet It 190. _____ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Sodba v Umu Razglašena fe bila sinoči ob pol desetih -žencev je obsojenih skupaj na 92 let, ostalih 14 ie oproščenih policijski agentj iz Goriške, pričali so v prvi vrsti proti glavnim obtožencem J lin- Trst, 5. decembra, ž. Za rimski proces proti 30 obtoženim Slovencem, ki so zbrani v rimskih zaporih, in proti 27 njihovim tovarišem, ki so ubežali pred enim ali dvema letoma čez mejo, vlada v Trstu kakor po vsej deželi veliko zanimanje. Listi pa, ki so lani ob tržaškem procesu dnevno izdajali še posebne izdaje in ki so tedaj prinašali po štiri, pet in šest strani dolga poročila o procesu, so letos povsem odpovedali. »II Popolo di Trieste« je objavil danes celih 35 vrstic o procesu in še to na svoji zadnji strani. Tudi »II Piccolo« je le malo daljše poročilo skril na četrto stran. O včerajšnji obravnavi pred rimskim izrednim sodiščem posnemamo iz teh listov še naslednje podrobnosti o zaslišanju obtožencev Poleg odvetnikov Zennara, Pagllile, Casi-nellija, Mazzolanija in Massera branijo obtožence ex-offo še odvetniki Zanardelli, Pittaluea, Gatti, Lombardo, De Sanctis Man-gelli in De Vmcentis iz Rima. Pri zaslišanju je bil prvi na vrsti absolvi-rani filozof Zorko Jelinčič, ki je sicer priznal, da je v prejšnjih letih deloval v skladu z obstoječim pravnim redom v slovenskih kulturnih društvih in nazadnje v dijaški organizaciji »Adriji«, kar pa samo po-sebi ni protipravno, ker so bila vsa društva in tudi »Adrija« takrat priznana od oblasti. Zatrdil je. da se na Goriškem ni izvršilo nikakršno kaznivo dejanje. Obtoženec Lenardič je zanikal, da je v slovenskih organizacijah deloval proti italijanskemu režimu. Zavrnil je tudi obtožbo, da je vršil spiionažo v korist neke tuje sile. Priznal je le, da ie dobival kot siromašen dijak 100 lir podpore mesečno, ki mu jo je dajala organizacija »Adrija», v kateri je bil včlanjen. Dr. Avgust Sfitigoj je priznal, da je de-floval izključno le v društvih, ki so imela ft'iriturne naloge in ki niso bila v ostalem v ničemer proti zakonom in policijskemu redu. Sodeloval je pri upravi dijaške menze, s spiionažo pa ni imel opravka in tudi o drugih svojih znancih ni nikdar slišal niti besede, da bi imeli takšne posle. Zasliševanje se je popoldne ob 15. nadaljevalo. Mehanik Hilarij Frančeškin je zanikal obtožbo do kateri bi naj bil sodeloval pri tajni organizaciji. Kar se njegove žene tiče, ki je bila obsojena lani v Trstu, ie vedel le, da je proti mali odškodnini razpečavala slovenske publikacije in liste, ki so bili v Julijski Krajini dovoljeni. Bivši policijski agent Lojze Černe je priznal le to, da je nekega večera pozdravil novinarja Rejca, o katerem pa ni vedel, da ga zasledujejo oblasti. Zavrnil je tudi vse ostale obtožbe, po katerih je baje sporočal drugim obtožencem, da jih zasledujejo varnostni organi. Učitelj Anton Rutar ie priznal, da je bil član slovenskih društev, a tudi on je odločno zanikal, da bi bila kdaj ta društva snovala kakršnokoli zaroto proti državi in režimu. Učitelj Logar Srečko je priznal edino le, da je bil član goriške »Adriie«. Tudi vsi ostali obtoženci so po vrsti zavračali obdol-žitve kakor jih navaja proti njim obtožnica. Zasliševanje ie trajalo celih pet ur in se je popoldanska razprava, kakor smo že objavili, zaključila oh 20. uri. Tri priče Rim, 5. decembra, ž. Proces proti 57 Slovencem iz Julijske Krajine 6e je danes nadaljeval. Listi »II Giornale d' Italia«, »Te-vere«. »Tribuna« so v svojih popoldanskih izdajah objavili poročila o d-anasnji dopoldanski obravnavi. Iz teh poročil posnemamo: Obravnava se je davi pričela z zasliševanjem prič, ki jih je bilo troje, bili so to čiču, dr. Sfiligoju in Rut ar ju. Deiah so, da je bila goriška organizacija »Adrija« zares v zvezi 6 tržaškim društvom »Borba«, da sta obe društvi delovali tajno in da sta bili pravi ognjišči protiitahjanstva. Okrog 10. ure je pričel govoriti državni tožilec Fallace, ki je v svojih izvajanjih skušal dokazati, da se vrši proces, ki je v tesni zvezi z lanskim tržaškim procesom, ki se je zaključil kakor znano z obsodbo štirih slovenskih fantov iz tržaške pokrajine na smrt, proti zares krivim obtožencem. Skušal je dokazati, da so bili člani prepovedanih društev, ki so jmeda zarotnišfce naloge in predvsem to, da bi med slovanskim delom ljudstva v Julijski Krajini zanetili odpor proti državi s pomočjo terorističnih dejanj. Predlogi državnega pravdnika V svojem nadaljnjem govoru je skušal dokazati krivdo vsakega posameznega obtoženca in nazadnje je predlagal, naj izredno sodišče za zaščito države obsodi Jelinčiča na 30 let- dr. Sfiligoja in Rutar-ja, vsakega na 15 let, Lenardrča na 10, Frančeškina, Logarja, Lužnika, Viktorja Petaroša in Zobca, vsakega na 6 let, Mateja Miheliča, Vincenca Cača, Alojzija Mi-heliča, Fondo, Darisa, Skerlja in Mateja Miheliča, vsakega na 5 let Ferhigo in Angela Cača, vsakega na 2 leti in 6 mesecev, za Černeta, Banka, Sosiča, Petra Petaroša, Abrama, Gorjupa, Alberta Miheliča, Gro-pajca, Gustinčiča, Ferdinanda Racmana, Franca Racmana in Pavlica pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Govori braniteljev Pri dopoldanski razpravi se je oglasil k besedi tudi že prvi branitelj odvetnik Cas-sinelli, ki je ex offo branil obtoženca Jelinčiča. Odvetnik ni govoril ognjevito. Z golimi dejstvi je dokazal, da obtoženi Zorko Jelinčič ni deloval proti državi in državnim oblastem, da ni ustanovil in niti vodil nikakršne zarotniške organizacije, ki bi imela namen doseči odcepitev Julijske Krajine od Italije, da ni vršil špijonaže v korist tuje sile, marveč da je bilo njegovo delovanje v okviru »Adrije« povsem v skladu z obstoječim pravnim redom in policijskimi odredbami v Julijski Krajini. Govornik je zaprosil sodnike, naj milo sodijo Jelinčiča in ga naj obsodijo le na najnižjo kazen, če že mora biti obsojen. Z govorom odvetnika Cassinellija se je dopoldanska razprava v prvih popoldanskih urah zaključila. Sodba Rim, 5. decembra ž. Popoldanska razprava se je pričela ob 15. uri. Nastopilo je vseh ostalih 11 braniteljev, ki so skušali za posamezne obtožence deloma dokazati, da niso krivi v toliki meri, kolikor jih obtožuje obtožnica. Proces se je zaključil ob 21.30 ko je general Saporiti razglasil sodbo, po kateri so bili obsojeni: Zorko Jelinčič na 20 let ječe, dr. Avgust Sfiligoj in učitelj Anton Rutar vsak na 10 let, Ivan Lenardič na 6 let, Jernej Luž-nik, Hilarij Frančeškin, Matej Ivan Mi-helič, Vincenc čač, Lojze Mihelič, Drago Fonda, Angel * škerlj, Viktor Petaroš, Ant. Zobec in Matej Mihelič vsak na 5 let, učitelj Srečko Logar na 4 leta ter Angel čač na 2 leti in 6 mesecev. Ostalih 14 obtožencev je sodišče oprostilo deloma zaradi pomanjkanja dokazov, deloma pa zaradi tega, ker je ugotovilo, da niso izvršili nikakršnega kaznivega dejanja. Obtožencev, ki so zbežali čez mejo, sodišče ni sodilo. Manifestacije v Zagrebu Zagreb, 5. decembra ž. Na dvorišču zagrebške univerze so imeli danes akademiki veliko zborovanje. Na zborovanju je nastopilo več govornikov, ki so povodom rimskega procesa manifestirali za Jugoslavijo in državno edinstvo Po zborovanju so odšli akademiki na ulice, prepevali jugoslovenske nacionalne pesmi in vzklikali kralju in državi. Močna skupina manife-stantov, ki se ji je pridružilo tudi mnogo neakademikov, se je napotila pred italijanski konzulat, kjer je hotela demonstrirati Vendar pa je policija to preprečila in demonstrante iztisnila v druge ulice. PRED SESTANKOM NOVEGA JUGOSLOVENSKEGA PARLAMENTA Adaptacijska dela za skupščinsko dvorano so dovršena - Poslanci se že zbirajo - Veliko zanimanje za prvo sejo Carinska unija Francije in Belgije Zaradi carinske politike Anglije so v belgijskih in francoskih krogih pričeli resno razpravljati o osnovanju carinske unije Francije in Belgije Pariz. 5. decembra, d. Pod vplivom pro-tekcijonistične carinske politike Anglije se je pričel v francoskih industrijsKili krogih pokret za osnovanje carinske uniie Francije in Belgije. Kakor poročajo iz Bruslja, se zavzema za carinsko unijo s Francijo 12 poslancev belgijskega parlamenta, ki so izjavili novinarjem, da bi bilo popolnoma napačno primerjati njihov načrt z načrtom nemško-avstrijske carinske uniie. Be'giia nima prav za prav nobenega pravega trga v Franciji, a je razen tega zaposlenih 60.000 Belgijcev. Belgijska industrija bi v okrii.iu carinske unije prišla končno do zavesti varnosti. dočim danes počasi, toda sigurno propada zaradi konkurenčnih boiev. Ako hoče zagotoviti svoj obstoj, se mora doseči združitev s Francijo. Da bi se svet Društva narodov bavil s tem načrtom carinske uniie Belgije in Francije. je povsem izključeno, ker sta Francija in Beleiia suvereni državi, ki ori osno-vanju carinske unije ne zasleduieta nobenega političnega cilja, kakor je bilo v pri- meru Nemčije in Avstrije. Razen tega se je položaj v Evropi razvil tako, da so .prisiMe-ne celo države-, ki imajo uvedeno svobodno trgovino, kakor n. pr. Belgija, k ukrepom za zaščito svojega gospodarskega obstoja. Belgijski poslanci, ki se zavzemajo za carinsko unijo s Francijo, bodo stopili te dni v stike s skupino francoskih poslancev, da bi pripravili manifestacijo za uresničenje načrta o carinski uniji. Produkcija traktorjev v Rusiji Moskva, 5. decembra AA. Tvornica traktorjev v Stalingradu je prekoračila program, ki si ga je zadala za mesec november. Izdelala je 2449 traktorjev namestu 2442. povprečno je tvornica izgotovila 110 traktorjev na dan. Likvidacija agrarne reforme v Južni Srbiji Beograd, 5. decembra. M. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o likvidaciji agrarne reforme v Južni Srbiji, Beograd, 5. decembra r. V ponedeljek 7. t. m. se sestane dne 8. novembra t. L izvoljena Narodna skupščina k svoji prvi seji, da se konstituira, izvoli predsed-ništvo in izvrši verifikacijo poslanskih mandatov. Ker novo poslopje Narodne skupščine še ni dogotovlieno, se bo vršilo zasedanje v tako zvani Maneži, kjer je bilo poprei drugo beograjsko gledališče. Potrebna adaptacijska dela so se vršila z vso pospešenostjo in so bila zato pravočasno dovršena. Prva seja novo izvoljene Narodne skupščine še bo vršila v ponedeljek dopoldne ob 9. Udeležili se je bodo vsi narodni poslanci, otvoritvi pa bo prisostvovala tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom g. Petrom Živko-vičem, nosilcem državne kandidatne liste, na čelu. Za otvoritveno sejo vlada v javnosti ogromno zanimanje in celo iz oddaljenih krajev iz notranjosti države so že danes prišli številni zastopniki raznih korporacij, da prisostvujejo temu zgodovinskemu dogodku. Ker je galerija za občinstvo v skupščinskih prostorih razmeroma majhna, bo pripu-ščeno k seji le omejeno število publike. Prvi seji bo predsedoval do izvolitve predsedništva po letih najstarši narod- ni poslanec, najbrž znani narodni borec prof. Vekoslav Spinčic, ki je bil izvoljen na Sušaku. Narodni poslanci so se že zaceli zbirati. V teku današnjega dne je prispe: lo že več skupin iz južnih krajev, zlasti iz zetske, primorske in vardarske banovine. Večinoma pa bodo prispeli v veku jutrišnjega dne. Jutri bodo imeli poslanci posvetovanja, na katerih se bodo dogovorili o vsem potrebnem za prve skupščinske seje in določili tudi kandidate za verifikacijski odbor. V zvezi z otvoritvijo zasedanja Narodne skupščine se je v Beogradu pojavilo zopet veliko število novinarjev. Ne samo domači, tudi mnogi veliki inozemski listi in poročevalske agencije so poslale v Beograd svoje posebne poročevalce, tako da bo jugoslovenska prestolnica zopet postala novinarski center za ves Balkan in južno-vzhodni del Evrope. Odhod slovenskih poslancev Ljubljana, 5. decembra. Nocoj so odpotovali z nočnim brzovla-kom v Beograd narodni poslanci iz dravske banovine, da prisostvujejo v ponede- ljek otvoritveni seji novega jugoslovenskega parlamenta. Na glavnem kolodvoru se je zbralo ob priliki odhoda naših narodnih zastopnikov večje število občinstva, zastopniki raznih organizacij ter znanci in prijatelji odhajajočih poslancev. Vagon, ki ga je železniška uprava dala poslancem na razpolago, je bil izredno lepo okrašen z zelenjem in cvetjem, obenem pa preprežen z ogromno državno trobomico z napisom: »Narodni poslanci dravske banovine«. Direktno iz Ljubljane je odpotovalo v Beograd 12 poslancev, dočim so se nekateri podali na pot že davi z jutranjim, drugi, zlasti oni iz bivše Štajerske, pa so se pridružili tovarišem na Zidanem mostu. S poslanci vred sta odpotovala v Beograd tudi gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivam Pucelj, ki sta se mudila danes v Ljubljani. Ko se je začel dolgi vlak skoro brezsliš-no pomikati proti jugovzhodu, so se oglasili poslancem v slovo živahni klici: Mnogo sreče! Mnogo uspeha! Spremljani od iskrenih želj na kolodvoru zbranega občinstva, a tudi od želj vsega našega prebivalstva, so se narodni poslanci odpeljali tp jugoslovensko prestolnico. Poslovnik senata Poslovnik je enak poslovniku Narodne skupščine — Načelo inkompatibilnosti velja tudi za senatorje Beograd, 5. decembra. AA. Nj. VeL kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o poslovnem redu v senatu. Poslovnik je v glavnem enak že objavljenemu poslovniku Narodne skupščine in je tudi zelo obširen. Senatorji se morajo zbrati v kraju, kjer bo imel senat seje. Tu morajo ostati in vršiti svoj posel do konca zasedanja oziroma dotlej, da bodo seje odložene. Na prvem sestanku, ki je ob 9. dopoldne, predseduje najstarejši prisotni senator. Tajniške posle opravljajo začasni tajniki, ki jih izvoli senat na predlog predsednika. Nato izroče senatorji predsedniku 6voja pooblastila, seja se zaključi in prihodnja je naslednjega dne. Predsednik sestavi za drugo 6ejo seznam senatorjev na podlagi poročila volilnih odiborov in pooblastil. Na drugi seji je volitev verifikacijskega odbora, ki šteje 11 članov. Če je samo ena lista, 6e voli z aklamacijo, sicer pa s tajnim glasovanjem po proporcu. Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, tajnika in enega ali več poročevalcev. De>k> verifikacijskega odbora •traja pet dni; njegovo poročilo 6e mora natisniti in izročiti senatorjem v treh dneh. Predsednik verifikacijskega odbora sikJiče nato sejo senata in predseduje vsem sejam do izvolitve senatnega predsedništva. Sledj razprava o poročilu verifikacijskega odbora. Razprava o izpodbijanih mandatih sme trajati tri dni. Senatorji govore o tem največ po pol ure. Ce senat razveljavi mandat zaradj pomanjkanja osebnih pogojev iz §§ 29 in 10 zakona o volitvah senatorjev, zavzame njegovo mesto naslednji senator iz iste liste. Senatorji polože prisego, ki je enaka prisegi poslancev. Senator ne sme biti član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzornega odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke, dlan upravnega ali nadzornega odbora onih delniških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudniške pravice ali kakšne ugodnosti ali pa pogodbe o seči lesa v državnih gozdovih ali pa izjemne ugodnosti po posebnih zakonih. Po razpravi o poročilu verifikacijskega odbora je volitev predsedstva, ki je sestavljeno iz predsednika, dveh podpredsednikov in treh tajnikov. Senat ima stalne in posebne odbore. Stalni so verifikacijski, upravni, imunitetni odbor, odbor za prošnje in pritožbe in finančni odbor. Posebni odbori letujejo, dokler ne dokončajo svojega dela. Volitve v odbore so po listah s proporčnim sistemom in tajne. Finančnj odbor ima 15 članov, drugi odbori po 11 članov. Po izvolitvi predsedstva 6enata obvesti predsednik senata o tem predsednika ministrskega sveta, nakar ta sporoči, Icdaj bo Nj. Vel. kralj otvoril seje senata osebno s prestolno besedo ali preko ministrskega predsednika s poslanico ali z ukazom. Ako kralj otvori seje s prestolno besedo, zasedata 6enat in Narodna skupščina skupno. Senatne 6eje otvarja predsednik, ki skrbi za red in za mir v senatu. Skupno sklepanje senata in Narodne skupščine v skupnem zasedanju se vrši samo v to predvidenih primerih. Skupnim 6ejam predsedujeta predsednik senata in Narodne skupščine izmenoma. Seje senata so javne, lahko pa so tudi tajne, ako to zahtevajo predsednik, vlada ali deset senatorjev. Razen tajnih in javnih sej ima 6enat lahko konference na predlog predsednika senata, vlade ali desetih senatorjev. Prisostvovati jim 9mejo le senatorji in ministri. Dnevni red sej obsega najprej čitanje zapisnika o prejšnji seji, nato obvestila vlade senatu, kratka vprašanja senatorjev na predsedstvo, odgovore ministrov na vprašanja senatorjev. Nato 6iedi prehod na delovni dnevni red. Zakonske predloge lahko stavljajo senatu s kraljevim pooblastilom poedini ministri, senatorji pa, če njihove predloge podpre najmanj petina vseh članov senata. O zakonskih predlogih je najprvo ra-čelna razprava, nato pa debata o poedi-nih poglavjih. Amandmani se vlagajo med načelno razpravo. Med podrobno razpravo smeta predlagati amandmane le vlada in pristojni odbor. Zakonski predlog, ki ga senat sprejme, se nato predloži Narodni skupščini. Zakonski predlog je sprejet v oeloti, kadar ga sprejmeta senat in Narodna Skupščina. Razpravo o proračunskem načrtu 'n o finančnem zakonu je treba urediti tako, da jo Narodno predstavništvo sprejme do konca marca. Senatorji lahko stavljajo ministrom kratka vprašanja pismeno preko predsednica senata. Minister odgovarja oismeno na isti način, če dotični senator izrečno ne zahteva ustmenega odgovora v senatu. Ministri morajo odgovoriti na interpelacije v istem zasedanju. Razprava o interpelacijah je, če senat drugače ne sklene, v četrtkih. Volilni odbor za senatne volitve v dravski banovini Beograd, 5. decembra, p. Na podiagf čl. 7. zakona o volitvi senatorjev je dr* žavni odbor za volitev senata določit predsednike in člane volilnih odborov, ki bodo vodili senatne volitve 3. januarja. Za dravsko banovino je za predsed-sednika določen član sveta Ivan Ška-rja, za člane pa so imenovani predsednik višjega deželnega sodišča v Ljub«" Ijani dr. Anton Rogina, sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Henrik Steska, ljubljanski župan dr. Dlnko Puc in predsednik deželnega sodišča v Ljubljani Peter Keršič. Dr. Marinkovičev poset v Krakovu Varšava, 5. decembra. AA. Včeraj so pri-» speli v Krakov jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič z gospo, poljski zunanji minister Zaleski z gospo, jugoslovenski poslanik v Varšavi dr. Branko Lazarevič, poljski poslanik v Beogradu g. Schwarz-burg-Giinthe-r. načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Pilja in šef kabineta, jugoslovenskega zunanjega ministrstva ju. Boža Kovačevič. Goste so na postaji sprejeli vojvoda Kvasnievski, zastopnik lokalnih oblasti, predsednik občine in drug® ugledne osebe. Nato so si gostje ogledali stari dvorec poljskih kraljev Vavel, knjiž--nico Jagelonov in druge mestne znameni« tosti. Zvečer so odpotovali gostje iz Kra-kova v domovino. Naša delegacija za zasedanje upravnega odbora fonda B Beograd, 5. decembra, p. Dne 10. t. nu bo v Baslu zasedanje upravnega odbora' fonda B. Na tem zasedanju se bo razprav-: lialo o terjatvah naše države od fonda B vi vprašanju vicinalnih železnic. Po določbah, pariškega six>razuma izvirajo naše terjatve iz trianonske pogodbe, po kateri imamo pravico do odškodnine, ki je bila ugotovljena-s pariškim sporazumom v korist državam* Male antante. Naši delegaciji bo načelovat Vladimir Martinac, svetnik zunanjega ministrstva, pravni referent bo predsednik ka— sacijskega sodišča dr. Dušan Subotič, eks-s pert pa inšpektor prometnega ministrstva dr. Fran Vončina. Hitler napoveduje prevzem oblasti Hitlerjevska akcija v inozemstvu — Narodni socialisti računajo, da bodo že prihodnje leto prevzeli oblast v Nemčiji London, 5. decembra s. Glavni dogodek v današnjih jutranjih listih tvori razgovor Hitlerja v Berlinu s tamošnjimi zastopniki angleških listov. Vodja narodnih socialistov je obrazložil angleškim novinarjem svoje stališče o položaju in o bodočnosti. Pri tem je med drugim poudarjal, da bo postopal le zakonito, ker bo kmalu prišlo do tega, da bo imel oblast v rokah, in ker bi bila neumnost, ako bi se njegova stranka spuščala v riziko nezakonitih dejanj. Glede boxheimskih dokumentov je izjavil Hitler, da ne more nihče naprtiti njemu odgovornost za privatna dejanja 700.000 članov njegove stranke. V ostalem je odločilna samo njegova volja. Glede zunanje politike je poudarjal Hitler, da so odno-šaji med Francijo in Nemčijo odvisni od prve. Nemčija se ne more spuščati v politiko izsiljevanja proti sebi, ki bi dove-dla do propada. Dobo, ki bo pretekla, da bodo narodni socialisti ali sami ali bolj verjetno na koalicijski podlagi prišli ao oblasti, je Hitler označil kot največ 10 mesecev. »Times« dodaja k temu, da se mora v tem oziru računati mogoče s polovico tega časa. London, 5. decembra s. »Daily Mailc objavlja krajši intervju z glavnim urednikom narodno-socialističnega lista »Volki-scher Beobachter« Rosenbergom, ki je pred nekaj dnevi dospel semkaj. Rosen-berg je med drugim poudarjal, da mora Nemčija po mnenju narodne socialistične stranke plačati svoje trgovske dolgove, da se pa ne bo mogla preprečiti politična in gospodarska katastrofa, ako r.e bodo črtani vsi reparacijski in vojni dolgovi. Moralo bo priti do nove mirovne konference, katere naloga bo, prilagoditi reparacijski problem svetovni krizi. Amnestija v Šnaniii Madrid, 5. dec. č. Ministrski svet je sklenil izvesti amnestijo za vse politične zločince. Politično premirje za božič v Nemčiji Berlin, 5. decembra, d. Na pobudo drža** nega notranjega ministra Gronerja raz-* pravlja vlada o načrtu političnega premirja; za čas božičnih praznikov. Baje nameraval za dobo od 20. decembra do 30. januarja* prepovedati vsa politična zborovanja na prostem, kakor tudi vsa javna politična^ zborovanja v dvoranah, objavljanje lepakov in razdeljevanje letakov politične vse-: bine. Razen tega namerava vlada 'zdatt. novo ostro izjavo proti zlorabi orožja. Deželne vlade bodo pooblaščene, da bodo iah-ko odredile za politično posebno nrrne okraje splošno oddajo orožja. Izdelava orožja bo v bodoče podvržena posebni koncesiji. Ruska delegacija na razorožitve«* konferenci ženeva, 5. decembra AA. Po uradni brzojavki iz Moskve, ki jc- je dobilo Društvo narodov, je sovjetska delegacija na razoroži tveni konferenci sestavljena iz več članov in tehničnih strokovnjakov. Vodil jo bo Litvinov. Pred ustavitvijo obrata lia Jesenicah ? Izredna poostritev krize ▼ Železarski industriji — Ako ne pride pravočasno odpomoč, bo o božiču večina jeseniškega delavstva ob zaslužek — Nujna potreba državne intervencije Ob odhodu poslancev Snoči so se odpeljali slovenski narodni poslanci, izvoljeni dne 8. novembra, v našo prestolnico, da začno z izvrševanjem svojih poslanskih dolžnosti in pravic. Istočasno so na potu v Beogradu tudi narodni poslanci iz vseh drugih banovin, ker se morajo po določbah zakona o poslovniku Narodne skupščine zbrali že na dan pred prvim skupščinskim sestankom. Ta je bil, kakor znano, določen za ponedeljek 7. t. m. že z ukazom, s katerim so bile razpisane skupščinske volitve. Danes torej se bodo zbrali v Beogradu vsi narodni poslanci, iutri pa se prvič sestane novi jugoslovenski paria-ment. Njegovo delo bo za enkrat .e pripravljalnega značaja, ker davnih funkcij parlamentarnega zastopstva — zakonodaje, proračunske pravice in kontrole državne uprave — po naši novi ustavi ne izvršuje več Narodna skupščina sama, temveč skupno s senatom kot Narodno predstavništvo. Senat bo izvoljen 3. januarja, sestal pa se bo 11. januarja, tako da moremo računati, da bo začelo Narodno predstavništvo z delom v drugi polovici januarja. Do takrat Narodna skupščina še ne more vršiti zakonodajnega dela, temveč se bo morala omejiti le na svojo notranjo organizacijo. V prvi vrsti pa bo morala verificirati mandate svojih članov, kar je tem bolj nujno, ker so narodni pen slanci, kakor znano, obenem volilci pri že razpisanih volitvah senatorjev. Zato je pričakovati, da bo skupščina verifi-kacijsko razpravo kar najbolj pospešila. Čeprav bo sedanje prvo zasedanje Narodne skupščine imelo potemtakem le nekak pripravljalni značaj, pomecja vendar jutrišnji dan važen datum v naši politični zgodovini. Po triletnem odmoru se zopet sestanejo izvoljeni pooblaščenci naroda, da prevzamejo velik del odgovornosti za usodo narodne in državne celote, a tudi ra u^odo posameznih delov te celote. Od sedaj naprej sta prebivalstvu zopet naloženi pravica in dolžnost, da skupno z vladarjem, vlado in senatom po svojih zastopnikih uravna vse panoge drž politike in skrbi za svoj čim večji vsestranski napredek. To dejstvo nalaga veliko odgovornost prebivalstvu samemu in njegovim zastopnikom. Da se prebivalstvo zaveda svoje odgovornosti, je pokazalo že s svojo ogromno udeležbo pri volitvah, izvoljeni poslanci bodo morali tc dokazati š svojim delom v parlamentu Njihova naloga bo izredno težka, saj so izredno težki tudi časi, v katerih živimo. Kakor skoro ni rodbine in ne sloja, ki bi danes ne gledala s skrbjo v bodočnost, tako tudi ni nobenega dela države, ki ne bi trpel pod vrednimi razmerami in ne bi nujno rabil pomoči in opore. Malokdaj in malokje se je kak parlament sestajal v manj ugodnih prilikah. Gospodarska in socialna kriza je splošna in pritiska prav vse plasti prebivalstva; nemogoče je pomagati samo enemu okra.iu, samo enemu sloju. Taka pomoč bi bila le od danes do jutri in bi ne prinesla rešitve. To spoznanje nalaga narodnim poslancem še v prav posebni meri dolžnost, ta" jo ima sicer vsako demokratično ljudsko zastopstvo, ki pa v normalnih časih ni stala tako v ospredju, dolžnost namreč, da v prvi vrsti delajo za celoto, za državo in za narodovo celokupnost. To dolžnost in to odgovornost do celote morajo imeti pred očmi tudi volilci, ko bodo motrili in presojali delo svojih poslancev. Zavedati se morajo, da bo mogel poslanec resnično in trajno koristiti in pomagati svojemu okraju le, ako bo delal tudi za okrepitev vse snega gospodarskega stanja. Da bi na-šnega gospodarskega stajn.a Da bi narodni poslanci imeli pri tem svojem težkem delu čim več uspeha, jim je ob njihovem sinočnem prvem odhodu v kraljevski Beograd iz srca želela vsa naša javnost. Sprememba vojaško-kazenskega zakonika Nova odmera kazni za tatvine In utaje vojaške lastnine Beograd, S. decemtora AA. NJ. VeL kralj Je na predlog ministra rojake Ln mornarice ln po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal lin proglasil zakon o izpre-membah in dopolnitvah vojaško-kazenskega zakonika z dne 11. februarja 1930. 61. 1. CL 158 vojaško-kazensk-ega zakonika se tepremeni in se glasi; 7) Kdor ukra-de iz vojaške ustanove državi ali vojaški osebi državno ali zasebno stvar, se kaznuje če vrednost ukradene stvari ne presega 500 Dim, z zaporom do enega leta, če pa znaša »"rednost ukradene stvari nad 500 Din, s strogim zaporom najmanj 2 mesecev in izgubo državljanskih pravic, v kolikor storjena tatvina ne pride t težji delnkt Kdor izvrši tako tatvino v vrednosti do 60 Dim Ln to ne predstavlja težjega dellk-ta, 6e kaznuje po predpisih uredbe o vojaški disciplini kot za vojaško-discipdinskl prestopek. 61. 2. čl. 159 vojaško-kazenskega zakonika se izpremenl in se glasi: Kdor vojaški osebi utaji kako državno ali zasebno strvar, se kaznuje, če vrednost utaje stvari ne presega 500 Din, z zaporom do enega leta, če pn je vrednost uitajene stvari večja od Pariz, 5. decembra, g. Na 20. dan razprave v svetu Društva narodov je položaj v mandžurskem sporu bolj kritičen kakor prej. Japonska je v dolgi brzojavki odklonila predlagani resolucijski načrt, ki je bil izdelan po dolgotrajnih kompromisnih pogajanjih. V tej brzojavki postavlja japonska vlada celo vrsto pridržkov, po katerih ie resolucija postala popolnoma brezpredmetna. London, 5. decembra, č. Agencija Reuter poroča, da sta kitajski zunanji minister Weflington Coo ta stalni zastopnik Kitajske pri Društvu narodov dr. Sze podala ostavko. Vzroki te ostavke še niso znani. Vest samo je treba vzeti z rezervo na znanje. London, 5. decembra, č. Po vesteh, ki pri- Bukarešta, 5. decembra, č. Kot zastopnik vodstva nacijonalne kmetijske stranke je bivši državni tajnik Lugosianu včeraj od-potuval v Pariz, kjer bo Titulescu izročil pismo dr. Mania. ki prosi rumunskega poslanika v Londonu, naj sprejme predsedstvo vlade in nacijonalne kmetijske stranke. Odposlanec, agencije Reuter je povodom te vesti prišel v stik s Titulescom in ga povprašal. kaj namerava storiti. Titulescu mu je odgovorih da mu še ni znano, kaj nameravajo v Rumuniji. Zato tudi še ne more reči. ali bo sprejel mesto, kakršno mu bo baje ponudil dr. Maniu. Bukarešta, 5. decembra, č. Na včerajšnji seji zbornice je podal zastopnik nacijonalne kmetijske stranke Mihalake deklaracijo, v kateri ie dejal, da smatra nacijonalna kmetijska stranka sedanji režim v Rumuniji kot lčasen Sedanje vlade ne poznava kot zastopnika narodne volje. Zato bo glasoval proti prestolni besedi. Naglasi! je, da ie zakon o konverziji kmetijskih dolgov v skladu z načeli nacijonalno kmetijske stranke, pa da bo zaradi tega stranka aktivno sodelovala pri razpravi o tem zakonu. Notranji minister Argetojanu je izjavil: Ce bi zakon o konverziji kmetijskih kreditov ne ael skozi parlament, bi bi! dan povod da se pariament razpusti in da se razpišejo nove volitve. Pod geslom proti kmetijskim dolgovom bi sedanji režim v volilni kampanji gotovo zmagal 500 Dtn a strogim zaporom najmanj S mesecev ln Izgubo državijan&klh pravic, v kolikor storjena utajitev ne obsega težjega dellkta. Kdor izvrši tala-vzemši predsadnji oddelek ČL 320«. 61. 5. Ta zakon dobi obvezno moč s dnem ko se razglasi v »Službenih novinah.« hajajo iz Tokia, je general Ma pričel severno od Mukdena koncentrirati svoje čete. V Tokiju zatrjujejo, da bo tudi japonsko vrhovno poveljstvo izdalo slične ukaze. Mukden, 5. decembra. AA. Poročajo, d« so kitajske čete napredovale do 45 km Ji red Mukden. To gibanje so opazovali aponri iz leta!. Tokio, 5. decembra, g. Kitajske oblast} v Mirkdenu, ki eo pod japonskim »-plivom, pripravljajo proglasitev neodvisne Mandžurije Izjavljajo, da nankimška vlada nima pravice govoriti v imenu Mandžurije in da eventuelmih dogovorov v Pariza n« bodo priznale. Z ustanovitvijo samostojne mandžurske države bi japonska politika dosegla velik uspeh, ker bi 6e nova država morala več ali manj smatrati kot japonska kolonija. { Bukarešta, 5. decembra. L Na včerajšnji seji senata je ministrski predsednik Jorga izvojeval zmago v debati proti bivšemu prosvetnemu ministru Angelescu. Angelescu je protestiral proti redukciji srednjih šol, Jorga pa je na to odgovoril, da njegova vlada, odkar je na oblasti, ni ničesar storila proti onim, ki so mrtev balast, ki so bili to že v času liberalnega režima. Člani liberalne stranke so nato protestirali in ostentativno zapustili senat Nemlka akcija za znižanje cen Berlin, 5. dec. d. Kakor objavljajo ofici-'.elmo, je državno poštno ministrstvo izdelalo načrt, po katerem naj bi se zmiiale poštne, brzojavne im telefonske pristojbine za približno 120 milijonov mark. Za oddajo cenenega mesa brezposelnim sn drugim potrebnim ljudem je dala država na razpolago 15 milijonov mark. Za to akoi'o bodo morali nositi gotova bremena tudi mesarji sami. Razen tega se bo skušalo doseči splošno znižanje cen mesa z rman jšanjem vseh stroškov m bremen, ki se pojavljajo v razliki cen med producen-tom in konzumentom. Zmanjšane cene naj bi se uveljavile že v tem mesecu. Kakor poroča »Borsen-Kurier«. namerava vlada v teku zime doseči tudi znižanje cen železa O tem bo sklepala še 17. t m Cene železa naj bi se zmin^ale za 15 odstotkov z retroaktivno veljavnostjo od 1. t m. Počastitev spomina nadškofa dr. Sedeja v Beogradu Beograd, 5. dec. p. V katoliški cerkvi v Krunski ulici je bila danes svečama zaduš-nica za pokojnim goriškim nadškofom dr Franom Sedej em. Prisostvovala ji je velika množica občinstva, med drugimi tudi zastopniki vseh veroizpovedi, raznih narodnih društev in zlasti številmo dijaštrvo. Službo božjo je celebriral nadškof dr. Ro-dič ob asistenci številne duhovščine. Po službi božji je imel znani nacionalni delavec Avguštin Jureti č zanimiv govor v spornim pokojnega nadškofa dr. Sedeja Poveličeval je njegove zasluge ter poudarjal, da se je z njegovo smrtjo pomnožilo število naših narodnih mučenikov. Zatem je bila prečitana pesem, posvečena pokojnemu dr. Sedeju. Po zadušnici je množico nagovoril pred cerkvijo inženjer Milan Ra-dojlovič, nakar se je formiral sprevod, ki je krenil po beograjskih ulicah. Množica je vzklikala kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji Sodba v procesu proti teroristom Beograd, 5. dec. p. Pred državnima sodiščem je bila ob 5. popoldne razglašena razsodba v procesu proti obtoženim teroristom In atentatorjem Glavni obtoženec Josip Miklavžič je bil obsojen na dosmrtno ječo, Miloš Ivančevlč na osem let ječe. lAnton Klarič na pet let ječe, dr Dragu tin Tot na štiri leta, Ivan Cibič. Josip Starle Grga Suiljavčič in Jakob Suhan na tri leta ječe, Peter Bakotič na dve leti, Ivana Že-lezn&k in Štefan Debeljak pa na eno leto strogega zapora, dočim je bil Ivam Kuzma oproščen. Novi predpisi za geofizična proučevanja Beograd, 5. dec. AA. Na podlagi mišljenja radarskega odbora je izid al minister za gozdove in rudnike tale sklep: Da se geofizična proučevanja priznajo za raziskovalna dela, na podlagi katerega se lahko podaljšajo prosta m izključna prava do raziskovanja rud in kopov, so potreibni tiie pogoji: 1. Tvrdka, ki hoče vršiti gcofizMsna proučevanja, se mora izkazati s potrdilom rudarskih oblasti tiste države, kjer ima svoj stalni sedež, da sme vršiti geofizična proučevanja; 2. geoficrifina proučevanj« morajo troj*-ti najmanj 15 dni, da se lahko vzamejo kot ekvivalent tiste količine ruda rekih raz-tefcovatolih defl, ki jih rudarski zakon predpisuje za podaljšanje prostega in izključnega prava; 3 strokovni komisar oddelka za rudarstvo mora iti na lice mesta na troške raziskovalca in ugotoviti začetek fa konec geofizičnega proučevanja 4. raziskovalec je dolžan procBoJtti eo izvod poročila o delu in uspehu geofizičnega proučevanja z načrti, odnosno zemljevidi, na katerih morajo biti točno označena mesta, kjer so se vršila geofizična proučevanja. Konferenca Zveze mest Zagreb, 5. dec. n. V torek ae zberejo v mestna posvetovalnici zastopniki Zveze mesit Na dnevnem redu zborovanj« bodo aktualna vprašanja o naših mestih, zlasti vprašanje finančne politike pri sestavi novih proračunov v zvezi z navodili finančnega ministrstva. Zagrebški trgovci za siromašne sloje Zagreb, 5. dec. n. Na pobudo hansfce uprave in mestne občine »e je med tukajšnjimi trgovci uvedla akcija za siromašno ljudstvo v Zagrebu. Dne 12. t m. bodo trgovci od vsega čistega dobička za blago, ki ga bodo prodali tistega dne, 3 odstotke odstopili siromasnim slojem. Zagreb bodo za to priliko razdelili na 12 okrožij in na vsakem izmed teh bo po en poverjenik urada za socialno skrbstvo vodil to akcijo. Po 17 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Veliki Bečkerek, 5. decembra, p. Tu Je vzbudil veliko senzacijo povratek bivšega avstrijskega vojaka Mihaela Brankoviča, ki se je vrnil po 17 letih šele sedaj iz Rusije. V času vojne je pobegnil na srbsko stran ter se boril v dobrovoljskj deviziji, potem pa je prišel v Rusijo, kjer se je boril v beii gardi proti boljševikom. Šele po dolgoletni Odiseji se mu j» posrečilo vrniti se v domovino. Njegova žena, ki je menila, da je že davno mrtev, se je medtem znova poročila in jo je zato nenadni povratek prvega moža tembolj presenetit "Tka železniška nesreča v Rusiji Riga, S. decembra AA. Iz Moskve poročajo, da se je blizu Perme pripetila železniška nesreča, pri čemer je našlo smrt 11 ljudi. Kakor nam poročajo s Jeseni«, »e situ- eituaoija v jugoslovanski železarski industriji tudi zadnje tedne ni zboljšaia, temveč še celo obupno poostrila. Denarna kriza je povzročila občutno omeji/tov privatne investicijske delavnosti, pa tudn državne, samoupravne ln druge Javne ustanove so bile prisiljene, po končani stavbni sezoni ukiniti nadaljnje investiciji. Spričo teh o koto osti se trgovina z železom za enkrait drži zelo rezervirano ln tako bo pri železarnah na Jesenicah, v Zenici in v štorah, ki so bile še pred tedni prilično dobro zaposlene, naročila padla na minimum Kranjska industrijska družba, feri Je lastnica jeseniških tovarn, je zadnji čas ob-bratovala predvsem na zaJogo, kar pa JI sedaj iz finančnih in tehničnih razlogov ni več mogoče. Kakor nam poročajo, namerava podjetje zaito v četrtek 10. L m. odpovedati delo večini zaposlenih delavcev Odpoved bo najbrž štirinajstdnevna, tako, da bi se obratovanje ustavilo ravno na aveti večer. Ta vest J« Jeseniško delamrtve izredno t>rttfco zadela, pa tudi vse gospodarstvo Gorenjske bo najtežje prizadeto. Za delavstvo bo ta udarec tem občutmejši, ker bo izgubilo zaslužek sredi zime ln tik pred božičnimi prazniki V potek se J« vršil na Jesenicah Javen shod, ki so ga sklicale vse trt delavske organizacije in na katerem se Je razpravljalo, kako najti izhod i* današ-Je situacije in zaščiti interese delavstva. Glavni delavski zaupnik g. Jeram Je na sihodn pojasnil situacijo la navedel tudi minimalne predloge delavstva. Za deter-stvo se Je ponovno zavzel tndi narodni poslanec g. Iv. Mohorič, ki je napravil že vse možne korake, da delavstvo ne bd ostalo brea dela im kruha. Ustavitev obrata na Jesenicah bi brez dvoma globoko posegla v naše gospodarsko življenje in bi imelo tndi v socialnem pogledu najtežje posledice. Saj tu ne gre za vprašanje lokalnega pomena, teraveč za vprašanje, ki se tiče vse naše Javnosti in vsega našega gospodarstva Nastopili so terednl časi, ki zahtevajo Izrednih ukrepov Naše železarne, med katerimi Je največja državna železarna v Zenici, Lmajo s srednjeevropskimi železarnami karteimo pogodbo, ki daje Inozemskim železarnam pravico do uvoza ene tretjine vsakoletnega konsuma Inozemske železarne so letos s svojo tovoto sicer v zastoju, vendar pa navzlic temu uvažamo lz Inozemstva še zelo mnogo železa, kil bi ga lahko Izdelale domače železarne. Sedaj, ko višja eUa ogra-ža eksistenco ttsočev delavce-v, ne samo na Jesenicah temveč »lasti tndd v Zenici r Bosni, pač ne moremo take kartetoe pogodbe do nadaljnjega Iz-vaJa/tL Tndd droge države se v zadnjem časn pri svodih dra-konskih nkreptb proti uvozu, ki »o celo ▼ nasprotju s veljavnimi trgovin»fcln* pogodbami sklicujejo na višjo silo ln na življenjske Interese domačega gospodarstva Zato bi bilo na mesto, da tndi naša država stari potrebne radikalne korake v zaščito ogroženega domačega gospodai*-stva la r zaščito ttsočev delavskih eksistenc. Drevje v ledenih oklepih Ob zmrzovanju premočenega drevja Je pokalo, kakor b! vihar fomfl drevesa Dote, s. decembra KUmb temu, da smo po prattkl to * Jeseni, Je sadnje dni nastopti pri nas občuten mraz, kakoršnega v prejšnjih letih v začetku decembra nismo bili vajeni. Ded, ki je padel tik pred nastopom mraza, je namočili drevje, čez noč pa Je nastopili mraz