Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko leto xxiv. — številka 40 Ustanovitelji: obi. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka £ Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič "**• Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sreda, 26. 5. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. j&nuaria 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e -\ a h in sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko V soboto zvečer Je prispela na obisk v Kranj delegacija združenih sindikalnih organizacij iz Savone v Italiji. V nedeljo so si italijanski sindikalni delavci ogledali muzej talcev v Begu-»jah in obiskali Bled in Bohinj. V ponedeljek je goste iz Savone sprejel predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalo-fc«r. V večurnem pogovoru je delegacijo seznanil z razvojem kranjske občine. Popoldan so se £ani italijanske delegacije pogovarlali s predstavniki naših sindikatov o razvoju in organiziranosti ZSJ zaščiti delavca na delovnem mestu in drugem. Danes bodo obiskali tovarno Iskro v Kranju na občinskem sindikalnem svetu pa bodo pogovori o razvoju delavskega in jkužbenega samoupravljanja. V petek pa pogovori o sistemu zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja pri nas ter organizaciji sindikatov v Savoni. Delegacija združenih sindikatov Iz Savone bo obiskala tudi več krajev na Gorenjskem, v »oboto pa bo odpotovala v domovino. (Ib) —Foto: F.Perdan ttt j to Popoldne so na slavnostni prireditvi v počastitev mednarodnega dne rdečega križa 8rebneva krvodajalcev v Kranju podelili 63 zlatih značk. Letos si je v kranjski občini zaslužilo fali k*6 znacke 223 krvodajalcev, priznanja bodo dobili na prireditvah, ki jih bodo organizi-deiHj "*aJevni odbori rdečega križa. Na prireditvi v prostorih skupščine občine Kranj so po-tetkr. !Ut" -^ačke rdečega križa krvodajalcem, ki so petnajstkrat, dvanajstkrat ali petindvaj-Grkrr? lla" k'"'" P°se°no priznanje — zlati znak jugoslovanskega rdečega križa je dobil Anton fSSK k Cerke,J. U Je do sedaj že petinpetdesetkrat dal kri. slovanskega trga, pri čemer pa niso bile redke jripombe, da je treba izdelati tudi predpise, ki bodo to zagotavljali in hkrati kaznovali tiste, ki tega ne bi izvajali. Splošna ocena mnenj gorenjskih javnih razprav bi bila, da bodo prav ustavni amandmaji in njihovo učinkovito uresničevanje pripomogli k trdnejšemu položaju gospodarstva, ki naj bi uredilo tudi položaj človeka v družbenem delu. Občani so se zavzeli za spremenjeno vlogo federacije in državnost republik, za zagotovitev enakih pravic v družbenem in zasebnem sektorju, uveljavljanje pravic do minulega dela ter svobodo osebnega dela. A. Zalar ŽIVILA V četrtek spet akcija zbiranja oblačil in obutve Vsako leto je zadnji četrtek v maju zbiralna akcija oblačil, perila, obutve in drugih potrebščin. Občinski odbor rdečega križa Kranj bo akcijo organiziral le na mestnem področju in na Golniku. Občane prosimo, da sami presodijo, česa ne potrebujejo več, je pa še uporabno. Oblačilo, perilo, obutev in sploh vse, kar lahko darujete rdečemu križu, naj bo čisto, zlikano, urejeno, čevlji zvezani po parih. Vse stvari naj bodo dobro zavite, da jih bodo člani rdečega križa lahko prevzeli na stopnjišču ali na vidno označenih sprejemali* ščih v stanovanjskih blokih v četrtek, 27. maja, od 17. do 19. ure. Ljudje, ki bodo dobili ta oblačila in druge predmete v naši občim' ali drugod, vam bodo hvaležni. Vse darovane stvari bodo prišle v roke tistim, ki so take pomod najbolj potrebni. Občinski odbor RK Kranj IVIL.A. MONTAŽA IN PRODAJA AVTO G U IVI V LESCAH 77 551 KRANJ % Kranj, 25. maja — Popoldne bi se moral sestati svet za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov. Obravnaval naj bi predloge o spremembah pri družbeni pomoči in predloge komisije za zdravstvo in rekreacijo. Seja sveta ni bila sklepčna in je sklicana za danes (sreda) ob 17. uri. O Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri popoldne sestal koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med cerkvijo in samoupravno družbo. Razpravljal bo o gradnji kulturnih in drugih objektov za potrebe cerkve. A. 2. RADOVLJICA % Od četrtka do sobote je bil v festivalni dvorani na Bledu VIII. jugoslovanski kongres otorinolaringologov. Udeležilo se ga je okrog 1000 specialistov za ušesa, usta, nos in in grlo ter drugih strokovnjakov iz Jugoslavije in Grčije. 0 V soboto se je na Bledu začel III. kongres medicinskih biotehnikov. Na njem je sodelovalo okrog 450 biotehnikov iz Anglije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Španije, Češkoslovaške, Portugalske, Romunije, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Pokrovitelj kongresa, ki je končal delo včeraj, je bil predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Na kongresu so prebrali okrog 170 referatov. £ Jutri popoldne se bo na četrti redni seji sestala občinska konferenca zveze komunistov. Razpravljali bodo o nadaljnji krepitvi vloge zveze komunistov pri reševanju aktualnih gospodarskih in političnih vprašanj. Na dnevnem redu so tudi volitve članov konference ZK Slovenje. A. Ž. TRŽIČ 0 Za jutrišnje popoldne je sklicana na predlog komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko VI. redna seja konference zveze komunistov Tržič. V središču pozornosti bo razprava o nalogah članov zveze komunistov v zvezi z uveljavljanjem sklepov vodstev ZKJ in ZKS. Člani konference so dobili pismene teze za razpravo o tem, poleg tega pa tudi nekatere konkretne podatke o lokalni gospodarski problematiki, o strukturi kadrov, gibanju osebnih dohodkov po posameznih delovnih organizacijah ter o stopnjah dobička po fakturirani realizaciji. Kakor je že četrtkova seja političnega aktiva občine Tržič razčistila nekatere dokaj pereče probleme ali pa v vsej ostrini nanje pokazala, je pričakovati, da bo ta partijska konferenca predvsem v tem pogledu sprožila tudi vprašanje zavestnega urejanja problemov tako znotraj svojih vrst kot navzven. — ok £ Program sodelovanja z zamejskimi sindikati se v Tržiču uveljavlja v celoti. V četrtek so bili na obisku člani železarskega sindikata Kestag iz Borovelj. 52 udeležencev iz te sindikalne organizacije je združilo ta obisk z ogledom Krope, tradicionalnega železarskega centra. Obiskali so tovarni Plamen in UKO ter si ogledali železarski muzej ter delujoči vi-genjc. S sprejemom v Kropi so bili gostje nadvse zadovoljni. Se ta teden pa bo Boroveljčane obiskala skupina tr/iških tekstilcev. 35 delavcev iz BPT si bo ogledalo delo v borovelj-ski železarni, kjer bodo gostje njihovega sindikata. — ok 0 Komanda brigade mejnih enot je odlikovala zvezo rezervnih vojaških starešin občine Tržič za dolgoletno plodno sodelovanje s plaketo JLA. Na zadnji seji občinskega odbora sta predstavnikom rezervnih oficirjev to visoko priznanje izročila komandirja obeh karavel z območja tržiške občine. — ok ŠKOFJA LOKA £ Včeraj popoldan je bila pri občinskem komiteju v Skorji Loki seja političnega aktiva, ki je pregledal in ocenil gradivo, pripravljeno za komite in konferenco ZK o akcijah po 17. seji predsedstva ZKJ in 20. seji CK ZKS. — lb 0 V petek ob 16. uri bo seja IO občinske konference SZDL Skofja Loka. Razpravljali bodo o izvedbi programa konference za letos, predlagali bodo kandidate za zvezno konferenco. Ob koncu se bodo pogovorili še o razširitvi sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. —Ib Q ŠŠD Janez Peternelj Gimnazije v Škofji Loki organizira 29. maja pod pokroviteljstvom OK ZMS rokometni turnir za pokal »meseca mladosti 71«. Tekmovanje bo na igrišču v Pu-Italu. Ob 19. uri pa bo zaključna slovesnost ob mesecu mladosti. Prireditev bo v loškem gledališču. Najboljšim tekmovalcem oziroma zmagovalcem v športnih prireditvah, ki so trajale ves mesec, bodo podelili nagrade in priznanja. —Ib 0 V četrtek ob 18. uri sklicuje zveza kulturno-prosvetnih organizacij Skofja Loka na pobudo občinskega komiteja ZK sestanek za okroglo mizo. Razpravljali bodo o enotni gledali-Iki politiki v občini. —lb Člani konference zks Na četrtkovi četrti seji občinske konference zveze komunistov v Kranju so člani sprejeli stališča In sklepe tretje seje občinske konference ln program uresničevanja stabilizacijske politike v občini. Izvolili so tudi člane konference zveze komunistov Slovenije. Za člana konference so Izvolili Ml j o Artač, Staneta Boštjančiča, Pavleta Gantarja in Toneta Miklavči-ča. Za člana medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko pa so izvolili Toneta Miklavčiča. A. 2. Poslanci o kmetijstvu Predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je za petek popoldne v Kranju sklical posvetovanje poslancev republiškega in gospodarskega zbora slovenske skupščine. Povabljeni so tudi predstavniki kmečkih sekcij pri občinskih konferencah socialistične zveze ter predstavniki zadružnih svetov in zadrug. Na posvetovanju bodo razpravljali o predlogu zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela ln v pogodbene skupnosti, o predlogu zakona o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, pobranega po 1. aprilu letos in o organizaciji javnih razprav o teh vprašanjih. A. 2. Priznanja ZMS Tako kot že nekaj let je tudi letos republiška konferenca zveze mladine Slovenije podelila priznanje mentorjem, ki se ukvarjajo z mladino. Letošnja slovesnost je bila v petek dopoldne v klubu poslancev, kjer je predsednik zveze mladine Slovenije Ziv-ko Pregl podelil priznanja 20 mentorjem in 33 mladim družbenopolitičnim delavcem iz Slovenije. Z Gorenjske je dobil priznanje za mentorsko delo z mladino Franjo Klojčnik iz Kranja, štiri priznanja pa so dobili tudi družbenopolitični delavci. To so: Franc Rogelj in Peter Ogrizek iz Kranja, Anton Kapus iz Krope in Ivan Marovt iz Bohinja. Mentorje in mlade družbenopolitične delavce je po slovesnosti sprejel tudi predsednik republiške konference socialistične zveze Janez Vipotnik. A. 2. Sprejem v ZK Večina organizacij zveze komunistov v kranjski občini je na nedavnih sestankih razpravljala o povečanju števila Članov in pomlajevanju organizacije. Dogovorili so se, da si bodo vsi komunisti prizade- vali, da se število članov v organizacijah poveča. Prvi korak pri uresničevanju teh dogovorov je že naredila organizacija ZK Zlato polje. V ponedeljek so sprejeli pet no> vih mladih članov. A. 2. Nagrade prosvetnim delavcem Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Kranj so sklenili podeliti prosvetnim delavcem v občini nagrade za kvalitetno pedagoško delo. Podelili bodo 20 do 30 nagrad v skupni vsoti 75.000 din. Sole in za- vodi v okviru TIS bodo do začetka junija sporočili imena prosvetnih delavcev kadrovski komisiji pri TIS. Nagrade bodo podelili na dan prosvetnih delavcev v začetku septembra. Streljanje z vojaško pištolo V petek in soboto je bilo v Kranju občinsko tekmovanje rezervnih vojaških starešin v streljanju z vojaško pištolo. Tekmovanja, ki ga je pripravil občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin, se je udeležilo 12 ekip iz kranjske občine. Prvo mesto na tekmovanju je dosegla 3-članska ekipa združenja rezervnih vojaških starešin Vodovodni stolp v sestavi Baldo Bizjak, Vučič Simonovič in Franc Černe. Druga je bila ekipa občinskega odbora ZRVS (Slavko Svetelj, Mihael Rautcr in Oskar Klančar), tretje do četrto mesto pa sta si delili prva in druga ekipa ZRVS Preddvor. Prvo ekipo so sestavljali Janez Dolinšek, Milan Šcnk in Janez Studen, drugo pa Zdravko Porenta, Leopold Prezelj in Ivan Pogačnik. Med posamezniki so bili najboljši Baldo Bizjak, Vučič Simonovič in Mihael Rautcr. Najboljša ekipa je na tekmovanju osvojila pokal občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin, trije najboljši posamezniki pa so dobih plakete Kranja. A. 2- obvestilo Obveščamo cenjene potnike, da avtobusna proga Golnik — Križe in obratno, katera je registrirana s 1. junijem 1971 do nadaljnega ne bo obratovala zaradi zapore ceste. Odločba SOB Tržič št. 34-9/71-3 z dne 3. marca 1971. CREINA KRANJ Sonja Zupančič bo junija končala osmi razred na osnovni šoli Stane Žagar v Kranju: »Veseli me trgovski poklic. Vpisala se bom na trgovsko šolo v Kranju, oddelek tekstilne stroke. Postala bom prodajalka verjetno v Kokri Kranj. Veseli me ta poklic, rada sem med ljudmi, tudi prijazna znam biti, kar je važno za prodajalko. Učno mesto v Kokri me že čaka, tako da mi po končani šoli ne bo treba iskati službe.« Za vpis na vajeniško šolo v Kranju (edina na Gorenjskem) je potrebna končana osemletka. Učna doba traja tri leta. Pogoj za vpis je tudi učna ali štipendijska pogodba. Letos bodo sprejeli 250 učencev, število pa je seveda odvisno od prijavljenih učnih mest. V Kranju je letos prijavljenih 172 učnih mest za vajence. Šola vzgoji prodajalca za tehniško, tekstilno ali mešano stroko. Gostinsko podjetje Central iz Kranja je odprlo pri Planšarskem jezeru na Jezerskem Gostišče pri jezeru, in sicer v prostorih nekdanje žage, ki je prenehala obratovati pred začetkom druge svetovne vojne. Načrte za preureditev žage je izdelal domačin inž. šenk. Dela, ki so veljala preko 32 milijonov dinarjev, pa je v izredno kratkem času opravilo gradbena podjetje iz Cerkelj. V lokalu in zunaj na terasi je okrog 100 sedežev. Gostom je na voljo dobra izbira jedil na žaru. Direktor Centrala, tovariš Babic, nam je povedal, da je novo gostišče precejšnja pridobitev za jezerski turizem, ki je začel pešati. Glavni problem je kratka letna turistična sezona, za zimsko pa Jezersko nima dobrih pogojev. Zato namerava Central pri novem gostišču zgraditi tudi 250 metrov dolgo vlečnico, razen tega na prostoru ob jezeru umetno drsališče, pri hotelu pa dvostezno avtomatsko kegljišče, jk — Foto: F. Perdan Dotacija splošni bolnišnici Jesenice 18. avgusta Člani skupščine skupnosti Zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj so se na ponedeljkovem zasedanju v zelo kratki razpravi zedinili, da dodelc splošni bolnišnici Jesenice dotacijo 644.000 novih din za investicije. Na zadnjem zasedanju skupščine v februarju so odborniki še kolebali med dvema možnostima — ali naj sredstva dodele kot kredit ali kot dotacijo. Služba zavoda je pripravila pregled dodelitve sredstev zdravstvenim zavodom za zadnjih deset let. V pregledu so navedeni zneski, ki so bili dodeljeni zavodom kot kredit ali kot dotacija. Skupaj je bilo iz sklada zdravstvenega zavarovanja dodeljenih 5,5 milij. novih din dotacij, posojil pa skoraj polovico manj. V de- setih letih je splošna bolnišnica Jesenice dobila 550.000 novih din dotacij. Zaradi nič kaj rožnatega finančnega položaja, v katerem ta zavod je, in pa zaradi dejstva, da so anuitete morebitnega posojila zaračunane v stroške bolnišnice, ki gredo v breme sklada socialnega zavarovanja, so odborniki glasovali za dotacijo. Ostalih 1,1 milijona novih din, ki so ostali skladu po zaključnem računu, pa bodo porabili za kritje obveznosti sklada po obračunu prekoračenja programa zdravstvenih zavodov po pogodbah. Tolikšen ostanek sredstev v skladu je rezultat veliko večje zaposlenosti na Gorenjskem ln veliko večjih inflacijskih gibanj v gospodarstvu kot je bilo po planu predvideno. Dohodki sklada so bili kljub relativno nizkim poprečnim osebnim dohodkom na Gorenjskem večji za 8 odstotkov kot je predvideval plan. V lanskem letu pa niso bili večji samo dohodki sklada, pač pa so bili nad planom tudi izdatki. Med vzroki za večje stroške je služba zavoda navedla izreden naval zavarovancev na specialistične ambulante. Vse kaže, da zavarovanci niso zadovoljni z zdravljenjem pri zdravnikih splošne prakse in zahtevajo specialistično zdravljenje. Služba zavoda je sklenila ta pojav, s katerim so se srečali tudi že v drugih regijah, podrobneje raziskati. L. M. 4 Pretekli teden je v škof ji Loki na Mestnem trgu Lokainvest odprl urbanistično posvetovalni-5°' Občani bodo tu lahko vsako sredo od 14. do 16. ure debili vse nasvete v zvezi z gradnjo, okacijsko dokumenJacijo in informacije o zenrjiščih. Čas za izdajo lokacijske dokumentacije so skrajšali od treh na en mesec. Posvetovalnica pri Lokainvestu je prav gotovo velika ugod- °st, saj je bila prejšnja na občini le občasna. Prav tako je urbanistična dokumentacija preučena v avlo II. nadstropja Lokainvesta. Zdaj je razgrnjena za naselji Puštal in Žiri. (-jg). 1 mm ri£» o.. Sta L ■ Za vse, ki bodo do 31. julija vezali 2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo. Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Skofja Loka — Železniki Dražji mestni avtobusni promet? Turistično prometno podjetje Creina Kranj je vložilo predlog za nove cene (tarife) v mestnem avtobusnem prometu. O predlogu je že razpravljal svet za turizem in blagovni promet in sklenil, da bo predlog posredoval obema zboroma občinske skupščine. V prvih treh letošnjih mesecih se je pri mestnem avtobusnem prometu pokazala ob obračunu izguba. Nastala je zaradi povečanih cen goriva in maziva, visoke amortizacije, višjih stroškov investicijskega vzdrževanja zastarelega voznega parka, povečanih stroškov za registracijo in zavarovanje vozil in oktobra lani povečanih osebnih dohodkov voznikom. Skratka, podatki podjetja kažejo, da je izguba nastala zaradi povečanih stroškov poslovanja. Zato je podjetje Creina predložilo dve varianti za povišanje prevoznih tarif v mestnem prometu. Po eni varianti naj bi se mestni promet podražil za 33 odstotkov (v I. coni od 70 na 93 par in v II. coni od 1 dinarja na 1,35 dinarja), po drugi varianti pa za 57 odstotkov (v I. coni od 0,70 na 1,10 dinarja in v II. coni od 1,00 na 1,60 dinarja). Zaradi za zdaj povečanih stroškov poslovanja in zaradi nekaterih novih podražitev (pričakovanih), ki bodo prav tako vplivale na stroške poslovanja, je svet za turizem in blagovni promet sprejel drugo varianto. To bo pred* lagal tudi obema zboroma občinske skupščine, ki bosta • podražitvi dokončno odločila. A. Ž. V Ljubljani vojaški internat Z odredbo državnega sekretarja za narodno obrambo je bil letos v Ljubljani ustanovljen vojaški Internat, ki bo začel delovati na začetku letošnjega leta. V nJem bodo stanovali učenci srednjih šol, ki se bodo obvezali, da bodo po končani srednji šoli vstopili v vojaške akademije kopenske vojske ali v kako drugo vojaško akademijo. Ti učenci bodo dobili tudi štipendijo državnega sekretariata za narodno obrambo in bodo obiskovali redne srednje šole v Ljubljani, in sicer gimnazije, tehnične šole strojne, elektro, kemične, gradbene ali geodetske smeri. To pomeni, da v Ljubljani posebne vojaške gimnazije ali druge srednje šole ne bo, ampak se bodo fantje šolali skupaj s svojimi sovrstniki, vsestransko preskrbo pa bodo imeli v internatu. Učenci bodo v internatu vsestransko preskrbljeni. Takoj ob sprejemu bodo dobili brezplačno popolno delovno in praznično obleko ter obutev, vse šolske pripomočke in učbenike, telovadno opremo in podobno. Do 1973. leta, ko bo v Ljubljani zgrajeno novo poslopje internata, bodo dijaki stanovali v začasnih prostorih. V njih bodo Imel tudi prehrano. To pomeni, da bodo imeli kandidati za vojaške akademije zares dobro oskrbo in odlične pogoje za učenje. V internatu bo urejen tudi dopolnilni pouk. Na voljo bodo inštruktorji, in to predvsem za matematiko, fiziko in kemijo in seveda tudi za ostale predmete. Vsi tisti mladinci, ki bodo sprejeti v internat, bodo zdravstveno in socialno zavarovani v takem obsegu kot gojenci ostalih vojaških šol. Vodstvo internata bo še posebno skrbelo za zdravje učencev ter za njihov telesni razvoj. Ustanovitev ljubljanskega vojaškega internata je prispevek k prizadevanjem, da bi se več slovenskih fantov odločilo za vojaške poklice, ki so vedno bolj družbeno priznani in cenjeni ter izenačeni z ostalimi, sorodnimi »civilnimi« poklici. J. Košnjek » Medšolsko prometno tekmovanje na Jesenicah V sredo, 15. maja, je bila na Jesenicah redna seja komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri Svetu za splošne zadeve Sob Jesenice, člani komisije so se menih' o poteku republiškega prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu« in republiške akciije »Več pozornosti prometni vzgoji v naselju« ter pregledali predloge za podelitev plakete Vzorni voznik. Organizacijski odbor pri komisiji za varnost v prometu je začel s pripravami na tekmovanje že februarja in od tedaj dalje poteka organizacija dobro in nemoteno. Letos bo tekmovanje 22. maja za osnovno šolo Koroška Bela, učenci pa bodo tekmovali v spretnostni vožnji le na ponv koilcsih.Vsaki šoli so poslali po eno pony kolo, člajii komisije pa so na seji sklenili, da bodo po tekmovanju podelili ponv kolo prav vsaki šoli v jeseniški občini. Najboljša ekipa bo pozneje tekmovala na medobčinskem tekmovanju, ki bo 5. junija v Zireh. V nadaljevanju seje so se dogovorili, da bodo v okviru akcije Več pozornosti prometni vzgoji v naselju, izvedli tudi akcijo za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil. Na vseh večjih vpadnicah v jeseniški občini so že obesili Tovarna pohištva Železniki alples telefon 064 88075 Predstavljamo vam naš novi proizvod cvetlično stojalo FLORES Cena s prometnim davkom 120,30 din fco tovarna Ljubitelji rož, obiščite nas! Nepreklicno naročam cvetlično stojalo FLORES ime in priimek: naslov: transparente, s postajo milice pa so se dogovorili, da bo opravljala občasne kontrole na naših cestah. Vsako leto podeljujejo tudi plakete Vzorni voznik tistim vzornim voznikom, ki v desetih ali več letih na cesti niso ogrožali drugih. Letos so delovne organizacije, Z6AM, Avto-moto društvo in komisiju za varnost v prometu poslali 35 predlogov. Slovesna podelitev plaket bo 17. junija v dvorani občinske skupščine. D. Sedej Izpiti iz civilne zaščite v Preddvoru Pripadniki enot civilne zaščite v Preddvoru so v sredo opravljali izpite iz splošnega dela osnovnega pouka. Od 61 pripadnikov jih je uspešno opravilo izpit 59. Tako je oddelek za narodno obrambo pri kranjski občini končal s splošnim poukom za pripadnike enot civilne zaščite že v Voklem, Trbojah, na Trsteniku, v Predosljah in v Preddvoru. S poukom bo- do sedaj nadaljevali v enotah civilne zaščite v delovnih organizacijah. Pouk se je že začel za pripadnike enot civilne zaščite v tovarni IBI. Jeseni bodo s poukom nadaljevali tudi v drugih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, v tistih enotah, kjer so s splošnim poukom že končali, pa bodo jeseni na programu strokovna predavanja. A. 2. Otroški dodatek Nenehno naraščanje življenjskih stroškov, predvsem podražitve osnovnih živil — mleka in kruha — je najbolj prizadelo družine z najm/ji-ini mesečnimi dohodki. Nemalo slovenskih družin prejema namreč tako skromne osebne dohodke, da odpade na člana družine bornih 350 dinarjev. V nekaterih družinah pa je ta znesek še znatno nižji ln ne dosega niti življenjskega minimuma. Že leta in leta se višina otroškega dodatka pri nas skorajda ne spreminja in nikoli ne dosega življenjskih potreb in stroškov. Ob vseh resolucijah, dogovorih in prizadevanjih za višje zneske otroškega dodatka so ostali le dobronamerni nameni, saj še vedno zaostajamo za evropskim poprečjem. Medtem ko v večini evropskih držav pomagajo družinam z otroki ln jfm nudijo znatno podporo ter družine prejemajo prav zaradi večjih zneskov otroškega dodatka znatno višji mesečni dohodek, ostajamo pri nas na simboličnem znesku, ki predstavlja le neznatno pomoč družbe družinam z otroki. Že pred desetimi in več leti višina otroškega dodatka pri nas ni bila v realnem so- razmerju z življenskimi stroški, danes pa je to razmerje še mnogo bolj nerealno, saj kljub podražitvam ostaja višina otroškega dodatka nespremenjena. Zdaj, ko mineva že tri mesece, odkar je plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlagal slovenski skupščini in republiški skupščini otroškega varstva, da bi otroški dodatek povečali za 10 dinarjev, prihajajo od vsepovsod jasne in odločne zahteve po čimprejšnjem sprejetju tega odloka. Nekateri sicer pripominjajo, da je za današnje razmere povečanje otroškega dodatka za 10 dinarjev precej skromna podpora in ni vredna resnih razprav in dogovorov. Take in podobne pripombe so dokaj neumestne in kažejo, kako nekateri ne spoznajo ali. nočejo spoznati, kako se številnejše družine s skromnimi mesečnimi dohodki težko prebijajo iz meseca v mesec in hranijo vsak pri-služenl dinar. In tistih 10 dinarjev na mesec bodo prav gotovo sprejeli odprtih rok, kajti denar so se navadili ceniti in ga zmerno in razumno obračati. D. Sedej Premalo štipendistov Prejšnji teden so odborniki občinske skupščine Jese-nicc sprejeli na svoji seji družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev 111 študentov. Kot glavni štipenditorji v jeseniški občini nastopajo temeljna izobraževalna skupnost. Železarna in občinski sklad za izobraževanje kadrov, štipendije, ki so jih le- Najboljša Kemična tovarna Podnart , Na kopališču v Radovljici k bilo v soboto dopoldne finalno tekmovanje najboljših °ddelkov prve pomoči v radovljiški občini. Pomerilo se je 24 oddelkov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Po treh področnih tekmovanjih oddelkov prve pojoči v občini (tekmovalo 4e 74 oddelkov) so na sobotnem dobili najboljšo ekipo, ki bo prihodnji mesec nastopila na republiškem tekmovanju v Velenju. Na tekmovanju je bil najboljši oddelek prve pomoči iz Kemične tovarne Podnart. Tekmovalke tega oddelka so po tekmovanju dobile grafiko Doreta Klemenčiča. A. Ž. Mladina na Pristavi V nedeljo, 23. maja, se je *bralo na Pristavi v javorni-j^ih Rovtih prek 2000 mladih ■ osnovnih in srednjih šol jeseniške občine. Akcijo je v °kviru praznovanja meseca zadosti organizirala občin-8ka konferenca ZMS Jesenice. Pod vodstvom nekdanjih ktivov in borcev so mladi, beljeni po odredih, krenili 0 Partizanskih poteh na Pristavo, kjer jih je v kratkem kulturnem programu pozdravil tudi častni gost — Franc Lcskošek — Luka. Odredi, ki so med potjo obiskovali spominska obeležja, so nosili imena po prvoborcih in revolucionarjih. Med odredi je bil najštevilnejši odred s Koroške Bele, saj je v njem sodelovalo prek 800 mladih. D. Sedej ti razpisali, so ostale v mnogih primerih neizkoriščene, ker se na razpis niso javili interesenti. Veliko pa je bilo primerov, da so prosili za štipendije, ki niso bile razpisane. Železarna Jesenice je v lanskem letu razpisala neomejeno število štipendij za tiste, ki bi se po končanem študiju zaposlili v podjetju. Na ta razpis se je prijavilo 21 kandidatov, na razpis temeljno izobraževalne skupnosti, ki je ra/pisala 11 štipendij, pa se je prijavil le en kandidat, 9 prijav pa so vložili za povsem druge smeri študija. Vsem prosilcem so štipendije in posojila kljub temu odobrili. Tudi občinski sklad za izobraževanje strokovnih kadrov je razpisala 15 štipendij za določene smeri študija in 12 posojil. Na ta razpis so se javih samo 4 prosilci za ustrezne štipendije, medtem ko so ostalim enajstim prosilcem štipendije kljub temu dodelili. V letu 1970 je temeljna izobraževalna skupnost porabila za štipe.idijc 138.050 din, občinsK' ■ klad /a izobraževanje kadrov 127.530 din, Železarna Jesenice pa 535.250 din. V jeseniški občini so torej v pre teklem letu porabili za štipendije in posojila 618.330 dinarjev. D. S. Kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj prireja v ponedeljek, •i. MAJA, OB 9. URI V KRANJU NA VRTNARIJI ZLATO POLJE ( pri vojašnici) demonstracijo kmetijski strojev naslednjih firm: Schrock — samonakladalne prikolice, trosilec gnoja Same — Delfino — traktor s pogonom na dva in štiri kolesa Vogel — Noot — Heublitz in Miniblitz — tračni obračalnik, zgrabljalnik sena Vabi vas Kmetijsko živilski kombinat Kranj V vaši številki 36 z dne 15. 5. 1971 ste objavili članek z naslovom »Ugodna sezona pod drobnogledom«. Rad bi vara povedal, da je vaš drobnogled že zelo star in bi morali zamenjati leče, ker zaznamuje samo to, koliko se bo denarja steklo na Bled in ne, koliko bi se ga lahko. Ni dovplj v vsaki okoliščini, da preštevamo hotelske sobe, hotele in devize, če pa v turistično dejavnost vlagamo le toliko, kolikor moramo, pa še to po sili! Neurejenost obale, cestne razsvetljave, okolice ter parkiranje avtomobilov po želji — brez plačila takse —, skrajno zanemarjena okolica avtobusne postaje »Jelovica« (smetišče) ter še mnogo drugih stvari pripomore k temu, da Bled ne uživa več takšen renome, kot ga je nekdaj. Ni se nam treba ozirati čez plot k sosedom Avstrijcem in Italijanom, pač pa likvidirajmo našo komodnost in nezainteresiranost do turističnih problemov in žetve turizma, pa jih bomo lahko v mnogočem prekosili! Pomagajte z vašim drobnogledom na kraju samem in opozarjajte na napake, pa bo naš uspeh boljši — ne samo na papirju! A. Vovk Sedemdesetič Gaude-amias igitur v Kranju V soboto, 79. maja, bodo na kranjski gimnaziji praznovali 70-letnico prve mature. Ob tej priložnosti bodo na proslavo povabili vse nekdanje učitelje, ki so bili zaposleni na tem šolskem zavodu. Istega dne bo v Prešernovi hiši v Kranju odprta razstava o delu in razvoju gimnazije. Ob tem pomembnem jubileju so sklenili izdati tudi publikacijo z imeni vseh zaposlenih ter z imeni maturantov. S to publikacijo, ki bo vsebovala tudi življenjepise med NOB padlih dijakov gimnazije, se bodo oddolžili njihovemu spominu. Sedemdesetletnica prve mature je vsekakor pomemben kulturni jubilej. Na žalost se te častitljive obletnice, s katero se ne more pohvaliti ravno veliko srednjih sol, ne bo udeležil nobeden od prvih maturantov. Pred desetimi leti jih je bilo živih še pet, danes pa nobeden več. Zanimivo pa je, da živi v Beogradu še Kristina štirnova, ki je leta 1917 kot prvo dekle maturiralo na gimnaziji v Kranli. Zgodovina kranjske gimnazije se začenja v času francoske okupacije. 10. oktobra 1810 so prvi kranjski gimnazijci sedli v klopi. Sola v žup-nišču pa je na žalost že drugo leto skupaj z delom Kranja pogorela. Reforma šolstva v ilirskih provincah je nato za nekaj časa zavrla težnje po gimnaziji, šele 1861 je bil zaradi vztrajnosti lokalnih oblasti izdan dekret o ustanovitvi klasične nižje gimnazije. Kasneje je bila spremenjena v realno nižjo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom. Poostrena germanizacija v 70. letih 19. stoletja je spet zaprla gimnazijska vrata. Vendar pa je kranjski občini uspelo, da je izborila ustanovitev popolne klasične gimnazije. Uradni akt nosi letnico 1894. V tem šolskem letu se je v gimnazijo vpisalo 21 dijakov, v šolskem letu 1900,1901 pa so že opravljali prvo veliko maturo. Leta 1897 pa je bilo dograjeno tudi poslopje, v katerem je gimnazija še danes. Poslopje se je z adaptacijami seveda nekoliko spremenilo. Čeprav so sedaj pogoji dela po verifikaciji šole pre-cej drugačni kot pred desetimi leti, pa o kaki večji modernizaciji kot je kabinetni pouk za vse razrede prav zaradi stare zasnove stavbe, ne moremo govoriti. Druge srednje šole so po opremi ln fun-cionalnosti kranjsko gimnazijo že prehitele. Tudi lokacija stavbe ob najbolj prometni cesti na Gorenjskem je vse prej kot dobra. V vseh letih obstoja gimnazije je maturiralo 2772 dijakov. Do leta 1918 je zrelostni izpit opravilo 380 dijakov, med njimi je bilo 97 deklet. Med obema vojnama je končalo šolanje 547 maturantov, med njimi je bilo 97 deklet.' Po osvoboditvi pa se je število deklet med gimnazijci vedno bolj večalo, tako da je med maturanti vedno več kot polovica deklet. Mejnik v delu šole je bilo leto 1958:59, ko se je po reformi osnovne šole nižja gim-' nazija odcepila in postala del osemletne šole. Gimnaziji pa se obetajo še večje spremem-1 be, verjetno preusmeritev v družboslovne in naravoslovne vede. Zahteve sedanjega časa so take, da se mora tem zah-' tevam prilagajati tudi prh pravljalnica za univerzo, kar je gimnazija vedno bila. Maturanti Izpred desetih let bi ob obisku svoje šole prav gotovo videli marsikaj novega: laboratorije, delavnice za tehnični pouk, novo opremljeno knjižnico, novo kuhinjo, obnovljeni telovadnici. Kljub spremembam in novostim pa delo v tako stari stavbi ovira prizadevanja za modernejši ln kvalitetnejši pouk. Zato gimnazijski delavci ie nekaj časa razmišljajo o zahtevi po novi stavbi. I L. M. i Preprosto in jasno o ustavnih spremembah Edina pot za krepitev naše skupnosti Preostalo nam je, da razložimo še novosti, ki jih predlagajo ustavna dopolnila glede vodstvenih organov Jugoslavije. Glavna novost, ki je širši javnosti že precej dolgo znana, je vsekakor predsedstvo SFR Jugoslavije. To bo najvišji organ, ki bo v prihodnje vodil državo. Sestavljen bo tako, da bodo v njem enakopravno zastopane republike in obe avtonomni pokrajini. Iz vsake republike bodo v predsedstvu trije ljudje, iz avtonomnih pokrajin pa po dva. Na ta način bo zagotovljeno, da bodo prišli do izraza interesi vseh republik. Predsedstvo SFRJ je najvišji vodstveni organ in kot tak predstavlja državo doma in v tujini, usklajuje skupne koristi republik, predlaga zvezni skupščini temeljne smeri politike, spremlja njeno izvajanje te izvrševanje zakonov ter opravlja vse druge dolžnosti, ki jih mora opravljati sicer najvišji državni voditelj. Je potemtakem kolektivni predsednik države, kolektivni »poglavar«, ki bo vodil Jugoslavijo. Iz zgodovine so takšni primeri vodenja države znani, za nas pa pomeni novost, ki naj bi, kot smo že rekli, izrazila potrebo vseh republik, da sodelujejo v najvišjem vodstvenem vrhu države pri oblikovanju njene politike, pri odločanju o najpomembnejših zadevah naše družbe. Zamisel o osnovanju predsedstva republike je sprožil tovariš Tito, ker je videl v tem najboljše jamstvo za uspešno vodenje naše mnogonacio-nalne skupnosti tudi takrat, ko bi on ne mogel biti več na krmilu države. Zaradi odgovornega dela, ki čaka predsedstvo, bodo brez dvoma republike vanj izvolile svoje najsposobnejše in najbolj uveljavljene ljudi, kar je gotovo tudi zagotovilo več, da bo ta bodoči najvišji organ naše države kos nalogam, delu in odgovornosti, pred katero se bo znašel. TOVARIŠ TITO NAJ BO PREDSEDNIK REPUBLIKE ŠE NAPREJ! XXXVI. ustavno dopolnilo se posebej nanaša na Tita; zakaj, to bi bilo težje povedati bolje, kot je zapisano v dopolnilu samem, zato ga bomo kar ponovili: »Zvezna skupščina lahko Josipa Broza-Tita spričo njegove zgodovinske vloge v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvoju socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske samoupravne socalistične družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, krepitvi neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih stikih, boju za mir na svetu in pa v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ,narodov in narodnosti Jugoslavije ter na predlog skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin po postopku, določenem v ustavi, izvoli za predsednika republike. Predsednik republike zastopa SFRJ doma in v tujini in je vrhovni poveljnik oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije. Takšno rešitev so enodušno pozdravili vsi naši ljudje in jo je manifestativno potrdil pred nedavnim tudi II. kongres samoupravi javcev Jugoslavije v Sarajevu. O ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU IN UPRAVI Zvezni izvršni svet ostaja slejkoprej najvišji izvršilni organ v federaciji in mu tudi po novem pripadajo v glavnem iste funkcije in pristojnosti, ki jih je imel že do sedaj. Razlika je v tem, da člani zveznega izvršnega sveta ne bodo mogli biti poslanci zvezne skupščine. Posebej je določeno v ustavnih dopolnilih, da morajo biti tudi v izvršnem svetu enakopravno zastopane vse republike. Koliko članov bo dala vsaka, o tem za zdaj še ni nič rečenega. Opozoriti moramo tudi na to, da bo spričo drugačne podobe federacije, spričo njenih spremenjenih pristojnosti in nalog, pa zaradi veliko večje samostojnosti republik docela spremenjena zvezna uprava. Močno bo skrčeno število zveznih sekretariatov, zavodov, komisij, svetov in podobnih zveznih organov, ki jih je bilo do zdaj na pretek. Zveza je bila doslej organizirana pač tako, da je razpolagala z veliko oblastjo in tudi z velikimi sredstvi, kar vse je rodilo tudi veliko uradov, obsežno administracijo in mnogo birokratov. Vsemu temu so pripravili predlogi za spremembo ustave konec in gotovo za tem ne bo žalovala nobena republika. ZDAJ VEMO, ZA KAKŠNE SPREMEMBE GRE V JUGOSLAVIJI Naš opis ustavnih sprememb smo s tem pripeljali h koncu. Te dni se tudi zaključuje javna razprava o njih. Trajala je dva meseca, pravzaprav še dlje, ker se je dejansko začela, še preden je bil tekst ustavnih dopolnil razgrnjen pred javnost. Kot bralci sami vedo, je bila ta razprava Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem obvešča, da bo v času od 30. maja do 6. junija odprta razstava izdelkov zaposlitvene terapije. Razstava bo odprta od 8. do 18. ure v mali dvorani bolnice. VLJUDNO VABLJENI! SPREJMEMO ŠTIRI SKLADIŠČNE DELAVCE mesečni dohodek 1200 din samsko stanovanje brezplačno. 2ITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. NAKLADALNI VOZ z novim sistemom vseh velikosti NOVI KOMBINIRANI OBRAČALNIKI znamke fahr — fella — bautz — nlemever SPECIALNE PLOŠČE za štedilnike po meri HA MS VVERNIG Paulitschgasse 8 K LAGENFURT — CELOVEC SKLADIŠČE — NA LJUBELJSKI CESTI, 2 KM PRED CELOVCEM. živa in nadvse koristna. Seznanila je ljudi i vsebino sprememb, hkrati pa dala vrsto sprejemljivih pobud za spremembe predloga dopolnil, za boljše rešitve, jasnejše formulacije itd. Predvsem pa vidimo glavni pomen javne razprave v tem, da so občani spoznali, za kakšne spremembe v Jugoslaviji tokrat gre in zakaj so potrebne. Ce lahko delamo že zdaj kake zaključke o njej, bi rekli, da je vlila ljudem, kljub zapletenosti trenutka, v katerem smo, samozavest in prepričanje, da bomo poslej živeli v še trdnejši skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, v bolj urejenih razmerah in zaradi tega zagotovo tudi s še bolj jasno podobo naše prihodnosti, če bodo le ustavne spre membe resnično postale del naše jutrišnje prakse. Nobena ustava .noben zakon in nikakršen politični program pa seveda ni čudežna palica, ki bi idealno uredila vse tisto, kar še ni dognano, popravila vse tisto, kar je narobe. Take dokumente je treba oživiti, jih uresničiti v vsakdanjem življenju okrog nas. Zgodi se lahko, da gre življenje svojo pot, mimo vseh ustav in lepih zamisli. Trdno smo prepričani, da so rešitve i" predlogi, ki jih dajejo ustavna dopolnila, uresničljivi, da jih je, kot smo poskušali povedat« tudi v teh člankih, narekovalo življenje. Verujemo zato, da življenje ne bo šlo mimo njih in da bomo vse to jutri živeli. To daje še večji smisel vsemu, kar delamo in za čimer vsi skupaj v Jugoslaviji in v vsaki republiki posebej težimo- ZKJ IN SAMOUPRAVLJAVCI O USTAVNIH SPREMEMBAH Konec aprila je bila na Brionih seja najvišjega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, njenega predsedstva. Eden najpomembnejših j* najbolj poudarjenih sklepov te seje je bil, da Jc potrebno ustavne spremembe čimprej sprejeti« ker to zahtevajo politične in gospodarske razmere v državi, predvsem pa, ker je tako Zveza komunistov kot najširša naša javnost prepričana/ da je to edino mogoča ter najboljša pot k Šfl večji krepitvi jugoslovanske skupnosti. To je prepričljivo pokazal tudi II. kongre* samoupravi javcev Jugoslavije, na katerem ]c bila v središču pozornosti prav vsebina ustavnih dopolnil, zlasti tistega dela, ki ureja položaj 'o tolšč). Žitarice se dajejo le v majhnih količinah, ker jih pujski do meseca dni starosti slabo izkoriščajo. dr. S. Bavdek (Se nadaljuje) Peter Jovanovič v Kranju v galeriji Prešernove hiše Najnovejše plastike in reliefi Petra Jovanoviča nam dokazujejo predvsem izredno plodovitost tega kiparja sa-morastnika izpod Blegoša. Razen novih kipov in reliefov, ki so takšni, kakršne smo poznali že doslej, bi o novostiih v Jovanovičevem opusu težko govorili. Raven, Z otvoritve razstave kiparskih del Petra Jova novica v galeriji mestne hiše v Kranju. — Foto: do katere se je povzpel, je vsekakor obdržal, toda novaci), ki si jih navadno želimo videti na vsaki razstavi, ni ln morda je prav s tem obdržal del mikavnosti, ki ji lahko rečemo tudi »naivna« zvrst kiparstva. Pri tem je zanimivo, da se »naivci« ali samorastniki zadnje čase vse pogosteje motivno vežejo na del snovi, ki so jo obravnavali tudi ljudski kiparji: uporabljajo podobe iz repertoarja krščanske ikonografije. Tudi Peter Jovanovič je izte-sal podobo svetnika (Sv. Anton) in Kristusa s križem na rami. Toda vsa ta motivika je še vedno v ozadju in se ne razlikuje od druge kmečko-etnografske, kakršno je upodabljal in pokazal že na vseh razstavah doslej. čeprav ni formalnih novosti v plastikah, je pa v reliefih nekaj točk, na katere moram opozoriti. Predvsem so reliefi tudli sicer takšni, kakršnih je nekaj pokazal že na zadnji razstavi: v les prenesena risba. Razlikujeta pa se med seboj dve vrsti reliefov. Ena je tipična Jovanovi-čeva risba z značilnim otroškim karakterjem, druga pa je sicer ekspresivnejša, skoraj bi lahko govorili tudi, da je odrastla otroški preobleki in se odela v plašč ekspresiv-nostii kot po neki nuji. In še zanimivejši je naslon na slike Repnika in Tisnikarja. Podobnost posameznih delov figur s figurami omenjenih slikarjev je očitna in nas navdaja z zanimivim pričakovanjem, kako bo kipar ta naslon v bodočih delih razvil. Tudli že omenjena figura Kristusa je posneta po daljni predlogi, kar vse priča, da ali Jovanoviču zmanjkuje idej v najbližji okolici, iz katere je doslej jemal snov svoji plastiki, ali pa poskuša najti novo pot iz statične mirno« sti, na kateri je doslej počivalo njegovo kiparstvo. Najelementarnejša plastika na razstavi in tudi najbolj Jovanovičeva pa tudli najboljša je »Boj Krpana z Brdavsom«. Tu je Jovanovič skoraj fenomenalno združil v valja-sti formi debla bojujoča se konjenika in ustvarjalno poenostavil, kolikor mu je sploh dopuščal njegov »naivni« Id« parski čut, literarno predlogo. A. Pavlovec Boter Andraž na tržiški poletni sceni Na seji ZKPO Tržič, 17. maja so sklenili, da se bodo začeli pripravljati na letošnje letne igre, pa čeprav sredstev zanje še nimajo zagotovljenih, saj so lc-ta v občinskem proračunu črtali in prenesli obveznosti na temeljno kulturno skupnost, ki pa še ni ustanovljena. Ker pa je že skrajni čas, ne morejo čakati. Odločili so se za slovensko preobleko košatega renesančnega Dr/ičevega Botra Andraža. Zato so spremenili tudi lokacijo. Naravni amfiteater pri Sv. Jožefu, zelo primeren za uprizoritve zlasti ljudskih iger, bodo letos zamenjali z mestno sceno, ki jo kakor naročeno nudi atrij občinske stavbe. Letne igre predstavljajo zaključek igralske sezone vseh kulturno-umetniških društev v občini, saj pri njih sodelujejo člani vseh igralskih skupin, na pomoč pa jim priskočijo tudi godbeniki in folklorna skupina, čeprav ti dve skupini v okviru letnih prireditev nastopita tudi s samostojnima programoma. Hkrati pa prav tržiške poletne prireditve dajejo praznovanju občinskega praznika tudi mo čan kulturni pečat. -ok 650 let ran Tudi preprosti Tržičani so vedno radi pošiljali sinove v višje šole. Nepregledna je vrsta sinov in hčera tržiških kovačev, usnjarjev in drugih obrtnikov ter okoliških kmetov, ki so končali visoko šolo in se uveljavili na tem ali onem področju javnega življenja. Mnogi izmed njih so ostali zapisani v zgodovini našega naroda kot zelo pomembni in zaslužni pravniki, zdravniki, znanstveniki, pesniki, pisatelji, graditelji. Slovenski biografski leksikon je doslej opisal življenje in delo kakih 20 znamenitih mož iz tržiške občine. Krajevni leksikon Slovenije I iz leta 1968 pa jih našteva kar okrog 40. Na mnoge izmed njih smo pri prebiranju starih zapisov že naleteli, na nekatere pa še bomo. Tako je npr. spomin na štiri izmed njih obudil in ohranil v svojih Spominih Josip Lavtižar, znani popotnik in potopisec. Oglejmo si na kratko, na katere tržiške rojake ga vežejo njegovi spomini izza mladih let! Prav tedaj, ko je začel Lavtižar obiskovati višje razrede gimnazije, je postal ravnatelj ljubljanske gimnazije profesor Jakob Smolej z Brezij pri Tržiču (rojen 10. aprila 1825 v hiši pri Pratkarju, poročen z Marijo, najstarejšo hčerjo Gašperja Polaka iz Zgornje kajže). Lavtižar ga je takole ohranil v spominu (Spomini, 1926, str. 20—21): »Gimnazijski ravnatelj dr. Mitteis, ki je znal komaj kakšno slovensko besedo, je odšel iz Ljubljane ob koncu leta 1866. Na njegovo mesto je bil imenovan profesor Jakob Smolej, ki smo ga pristnega Gorenjca z veseljem pozdravili. Rojen leta 1825 pod planino Dobrčo pri Sv. Neži ... je bil Smolej šolnik v pravem pomenu besede, kos svoji učni tvarini latinščini in grščini malokdo, vešč tudi v drugih gimnazijskih predmetih. Dijaki smo pri njegovem razlaganju veliko pridobili in spoznali že takrat, da uči le tisti lahko, ki je sam učen ... Rad je mrmral in karal, zares hud pa ni bil nikoli ... Pred prihodom v Ljubljano je učiteljeval v daljni Opavi na Sleskem in v Požunu na Ogrskem. Avstrijska vlada je namreč domačine rada pošiljala službovat v nemške kraje, da bi se dijaki ne navzeli od njih domoljubja, Nemce pa je pošiljala na Slovensko... Umrl je v Ljubljani 15. maj-nika 1899.« Ko opisuje Lavtižar svoje in svojih tovarišev vzgojitelje in profesorje v letih 1871—75, zanimivo oriše spet dva Tržičana. Najprej dr. Antona G rosa, rojenega čevljarju Juriju in Tereziji roj. Dev 13. januarja 1829. Med- tem ko mu je ostal spomin na njihovega dobrosrčnega »očka« (Frančiška Kramarja) nadvse prijeten, pa oriše Antona Grosa takole (str. 26—27): »Drugačen značaj je imel podvodja Anton Gros, rojen v Tržiču leta 1829. Prišel je v Ljubljano iz poljanskih hribov . . . Strog sam do sebe je bil tudi strog do drugih, kar ni imelo vedno dobrih posledic ... Gros je ... vedno slutil kaj nedovoljenega in iskal krivca tam, kjer ga ni bilo... 2e poteze na njegovem obrazu so kazale strogost, ki nam ni vnemala veselja do bodočega stanu. To je menda tudi sam spoznal. Učil se je angleščine, šel v Ameriko, stopil v benediktinski red in bil sobratom gotovo v/.or redovniškega življenja. Na vodilna mesta spadajo ljudje, ki imajo življenjsko izkušnjo in miren značaj; ki spo š tu jejo tudi prepričanje drugih in hodijo po srednji poti. Niso pa za voditelje taki, ki zajemajo znanje samo iz določenih knjig in smatrajo svoje nazore za nezmotljive. O takih pravimo, da so enostranski ali z drugo besedo pedanti.« (Več o življenju Antona Grosa gl. SBL I, 265.) Nasprotno pa je Lavtižar med svojimi profesorji iz teh let zelo cenil Tržičana dr. Leon ar da Klofutarja, sina kosarja Simona in Eve roj. We-nedig. Potem ko oriše pred njim dva tiha in skromna profesorja, pove o njem tole (str. 28): »Toliko bolj glasan pa je bil dr. Leonard Klofutar, profesor novega zakona, rojen v Tržiču 6. novembra 1819, umrl v Ljubljani 26. oktobra 1901 ... Bil je postaven mož, nosil zlate naočnike in hodil lepo zravnan pokoncu. Obraz je imel resnoben, toda ko si začel z gospodom govoriti, ga j« minila vsa resnoba. Najrajši je hodil po Gorenjskem, vedno obdan z mnogo; številno družbo. Semintja je kdo izpustil kako manj umestno opazko, toda ni nobenemu zameril.« (O L. Klofutarju najdeš daljši članek v SBL I, 464.) Predpredzadnje poglavje svojih Spominov je Lavtižar posvetil dvaindvajsetim svojim sopotnikom, ki so pred njim pomrli. Eden izmed njih je bu Kovorjan (str. 235): »Josip Golmajer, rojen v Kovorju pri Tržiču 30. oktobra 1851. Z Golmajerjem sva v Ljubljani skupaj sedela v šolskih klopeh. Z dobrim uspehom je dovršil gimnazijske in bogoslovne nauke. Služboval je v Hinjah in Bohinjski Bistrici kot kaplan, v Javorju pri Litiji in na Vačah kot župnik. Povsod je natančno opravljal duhovsko službo, bil krepko izražen gorenjski značaj, velike, v poznejših letih nekoliko obilnejše postave in bolj počasnega gibanja. Dne 10. septembra 1918 sem ga obiskal na Vačah. Do Litije sem dospel po Železnici, od tu hodil navzgor, ker imajo Vače visoko lego nad Savo (Litija 252, Vače 523 metrov). Golmajer je bil zelo iznenađen, ker se dalje časa nisva videla. Kratki pokoj je užival v Šentvidu pri Stični in onCr umrl na svojega godu dan 19. marca 1923. K pogrebu nisem mogel priti; o sedmem dnevu pa sem obiskal kraj njegovega zadnjega počitka, ki ga je dobi na pokopališču v Šentvidu.« (O Gollmaverjih glej Kidričev članek v SBL . 228—29.) Lavtižar pa na svoji življenjski poti ni imel stikov le s posameznimi Tržtj čani, ampak je prišel v ožji stik s Tržičem samim: v letih 1877—78 je t služboval (v SBL I, 626 je to njegovo drugo službeno mesto izpuščeno). Vsek -kor bodo za nas še bolj kot njegovega srečanja s Tržičem zanimivi vt.lSI' h jih je dobil med svojim službovanjem v Tržiču o njem in njegovih ljuue-Opisuje jfh na celih desetih straneh svojih Spominov (str. 37—46). Seveda ntu» jfh ne bo mogoče posredovati našim bralcem v celoti, temveč se bomo mo J. K. omejiti te na važnejše odlomke. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev KRANJ Na podlagi l.tč. 157. člena v zvezi s 159. čl. Statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Ur. list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj sprejela na seji dne 24. 5.1971 PRAVILNIK o volitvah članov skupščine Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa skladno s statutom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (v nadaljnjem besedilu: Statut) postopek in način Za izvolitev in odpoklic članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (v nadaljnjem besedilu: skupnost) ter organe za izvedbo volitev. 2. člen Za člana skupščine je lahko izvoljen vsak zavarovanec skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, ki ima splošno volilno pravico Po zakonu o volilnih imenikih. 3. člen Vsak član skupščine se voli približno na toliko Zavarovancev, kolikor znaša število zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine. Število zavarovancev se ugotovi po podatkih komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj v času volitev. 4. člen Voli t ve razpiše skupščina skupnosti s sklepom. V sklepu o razpisu volitev mora biti določeno, Koliko članov skupščine se voli in čas, v katerem Se volitve opravijo. Skupščina mora razpisati volitve najmanj 30 Šči* PrCC* ^tekono mandata sedanjih članov skupst VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA 5. člen ^ Člani skupščine se volijo po volilnih enotah, vsaki volilni enoti se formira volilno telo. 6. člen Volilne enote določi volilna komisija s sklepom. S sklepom se določi: . število volilnih enot; organizacije, ki sestavljajo volilno enoto; . število članov skupščine, ki jih voli posamezna voli|na enota; jj. .^levilo delegatov, ki jih posamezna orga-acija voli v volilno telo združene volilne enote; sn TT r°ki, do kdaj morajo biti izvoljeni delegati m člani skupščine. y 7. člen Volilne enote so samostojne in združene. 8. člen »a 0rSanizacije, pri katerih je zadostno število liS°Vanccv' da se lahko pri njih glede na ko- nost- VOli cclcn ali več ČIanov skupščine skup-v te*' so samostojne volilne enote. Volilno telo (dela °£?amzac»ji pa je njen samoupravni organ Štv-T 1 svct' svet zavoda, upravni odbor dru- va upokojencev itd.). 9. člen 2av rgan'zacije, ki zaradi premajhnega števila rovancev ne morejo same oblikovati samo- stojne volilne enote, se združijo glede na teritorialno zaokroženost v volilno enoto (združena volilna enota), v kateri se voli eden ali več članov skupščine. Volilno telo te združene volilne enote sestavljajo delegati organizacij, ki so združene v volilni enoti. Delegate v volilno telo voli organ upravljanja ali drug kolegijski organ organizacije izmed sebe, oziroma izmed članov delovne skupnosti. V volilno enoto iz tega člena se ne morejo vključiti organizacije z območja več občin razen zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Ti tvorijo samostojno volilno enoto. 3. DELO VOLILNIH TELES 10. člen Volilno telo dela po dnevnem redu, ki praviloma obsega: 1. volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine, 3. volitve volilnega odbora, 4. volitve članov skupščine. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki se izvolijo z javnim glasovanjem. Z javnim glasovanjem se izvoli tudi zapisnikar in overitelja zapisnika. 11. člen Volilno telo je sklepčno, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov. Po poteku pol ure od začetka se.;e volilnega telesa, je sklepčnost podana ne glede na število prisotnih. Volilno telo odloča z večino glasov navzočih članov. 12. člen Sejo volilnega telesa samostojnih volilnih enot skliče in vodi predsednik organa upravljanja delovne organizacije. Seji volilnega telesa obvezno prisostvuje član volilne komisije ali njen pooblaščenec, ki vodi sejo do izvolitve delovnega predsedstva (varianta za združene volilne enote!). Seji volilnega telesa lahko prisostvujejo zavarovanci z območja volilne enote. 13. člen O delu volilnega telesa se piše zapisnik, ki obsega zlasti podatke o kraju*in času seje volilnega telesa, ime in število volilne enote, o ugotovitvi sklepčnosti, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in o izvolitvi volilnega odbora ter o načinu volitev. V zapisniku se morajo navesti imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je posamezni kandidat dobil in kateri kandidati so bili izvoljeni za člana skupščine. Zapisnik podpišejo predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in overovatclja zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z vsem volilnim materialom volilni komisiji. 4. KANDIDIRANJE 14. člen Za člana skupščine skupnosti lahko kandidira vsak zavarovanec skupnosti, ki ima po statutu in tem pravilniku volilno pravico. 15. člen Organizacija, ki tvori samostojno volilno enoto opravi kandidiranje in volitve članov skupščine na seji organa — volilnega telesa, ki jo skliče predsednik organa sporazumno s predsednikom volilne komisije. 16. člen Za organizacije, ki sestavljajo združeno volilno enoto opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine delegati leh organizacij na seji volilnega telesa. Vabilo za sejo volilnega telesa pošlje volilna komisija najkasneje pet dni pred dnevom, ki je določen za volitve. 17. člen Predlaganje in določanje kandikatov lahko izvrši kandidacijska komisija ali pa volilno telo neposredno. Če volilno telo določi, da izvrši kandidinmje kandidacijska komisija, izvoli izmed sebe tričlansko kandidacijsko komisijo. Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Če volilno telo odloči, da se izvrši kandidiranje s predlaganjem posameznih kandidatov, lahko predlaga po enega kandidata vsak navzoči član volilnega telesa. 18. člen Kandidate za člane skupščine lahko predlagajo tudi organi delovnih organizacij in sindikalne organizacije pri teh organizacijah. Predlog mora biti vložen pri sklicatelju volilnega telesa pismeno, najkasneje na zasedanju volilnega telesa. 19. člen Volilno telo na seji ugotovi ali so organi oziroma organizacije iz prejšnjega člena predložile predloge kandidatov za člane skupščine, razpravlja o predlaganih kandidatih in sklepa O sprejemu kandidature. Po končanem predlaganju kandidatov in po sprejemu kandidatur vpiše delovno predsedstvo kandidate na kandidatno listo po vrstnem redu, kakor so bile kandidature predložene. 20. člen Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bile predlagane in sprejete njihove kandidature. Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Po končanem predlaganju kandidatov glasuje volilno telo o kandidatni listi. Glasovanje je javno. 21. člen Predlog za kandidata za člana skupščine je sprejet, če podpre tak predlog najmanj pet članov volilneea tolesa. GLAS # 10. STRAN Kandidatna lista jc sprejeta, če je zanjo glasovala ena tretjina prisotnih članov volilnega telesa. 3. VOLITVE 22. člen Volitve članov skupščine se lahko opravijo z javnim ali tajnim glasovanjem. Kadar so volitve tajne se glasovanje opravi z glasovnicami. Glasovnica je enaka kandidatni listi. Kandidate, za katere glasuje, označi član volilnega telesa na glasovnici tako, da obkroži številko pred njihovimi imeni. Vsak član volilnega telesa glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Če član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, kot je članov skupščine, ki jih voli volilno telo, se šteje, da je glasoval po vrstnen: redu za tiste kandidate, kakor so napisani na glasovnici. 23. člen Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako najmanjše število glasov, je med njimi izvoljen tisti, ki je po vrsti prvi napisan na glasovnici. Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli izmed sebe. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti izvoljen v volilni odbor. 24. člen Volitve se lahko opravijo z javnim glasovanjem, če tako odloči večina navzočih članov volilnega telesa. Pri javnem glasovanju se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala več kot polovica navzočih članov volilnega telesa, če kateri od kandidatov ni izvoljen, se volitve na istem volilnem sestanku ponovijo z drugimi kandidati. 25. člen Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo volilnega telesa. 26. člen Volilna komisija izda izvoljenim članom skupščine potrdilo o izvolitvi, z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni. ^Potrdilo volilne komisije služi kot dokaz za verifikacijo mandata. 27. člen Prvo sejo skupščine po izvolitvi novih članov skliče dotedanji predsednik skupščine najkasneje v 30 dneh. Volilna komisija mora skupščini poročati o poteku in izidu volitev. Na prvi seji po volitvah skupščina verificira mandate svojih članov ter izvoli predsednika skupščine in njegovega namestnika. Z dnem, ko skupščina verificira mandate novoizvoljenih članov, preneha mandat prejšnjih članov skupščine. 6. PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 28. člen če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor določa ta pravilnik, jih razveljavi s sklepom in razpiše ponovne volitve. Sklep o razveljavitvi volitev in sklep o razpisu ponovnih volitev pošlje volilna komisija volilnemu telesu volilne enote, za katero so bile razveljavljene. Ponovne volitve se opravijo po postopku, ki je določen v tem pravilniku. 29. člen če članu skupščine preneha mandat iz razlogov, navedenih v 161. čl. statuta skupnosti več kot eno leto pred potekom mandatni dobe člana skupščine, razpiše volilna komisija nadomestne volitve. Nadomestne volitve se morajo opraviti v roku 60 dni po preteku mandata. 7. ODPOKLIC ČLANOV SKUSČINE 30. člen Postopek za odpoklic članov skupščine lahko predlaga: — skupščina skupnosti, — izvršilni odbor, — vsaj petina članov volilnega telesa volilne enote, v kateri je bil član skupščine izvoljen, — najmanj 50 zavarovancev volilne enote, v kateri je bil član skupščine izvoljen. 31. člen Postopek za odpoklic člana skupščine se lahko začne samo ob pogojih iz 162. čl. statuta skupnosti. 32. člen Obrazložen predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji. Po ugotovitvah ali so izpolnjeni pogoji za odpoklic po določbah statuta, pošlje volilna komisija predlog volilnemu telesu volilne enote, da odloči o odpoklicu. Če niso izpolnjeni pogoji za predlog za odpoklic, ga volilna komisija s sklepom zavrne. 33. člen Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za odpoklic lahko vloži predlagatelj pritožbo na izvršilni odbor skupščine, ki je imenoval volilno komisijo. Kadar je odpoklic predlagala skupščina je volilna komisija dolžna izvesti postopek odpoklica. 8. VOLILNA KOMISIJA IN VOLILNI ODBORI 34. člen Volitve članov skupščine skupnosti vodi volilna komisija. Volilna komisija ima predsednika in 6 članov in prav toliko namestnikov. Imenuje jo skupščina. Če član ali njegov namestnik sprejme kandidaturo za člana skupščine, mu preneha funkcija v volilni komisiji. 35. člen Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev. Volilna komisija: — določa volilne enote in volilna telesa, — določa število delegatov, ki jih voli posamezen organ delovne organizacije v volilno telo združene volilne enote, — določa dan volitev v posameznih volilnih enotah in opravlja tehnične priprave, — ugotavlja in razglaša izid volitev, — razpiše ponovne in nadomestne volitve, — izdaja izvoljenim članom skupščine potrdila o izvolitvi, — opravlja druge zadeve, določene s pravilnikom. 36. člen Administrativna in tehnična dela za volilno komisijo in volitve opravlja strokovna služba skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. 37. člen Na seji volilne komisije se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše kraj in čas seje, imena prisotnih članov, dnevni red in sklepi, ki jih je komisija sprejela. Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar. 38. člen Rezultate izida volitev javno objavi volilna komisija v 10 dneh. 9. KONČNE DOLOČBE 39. člen Prve volitve članov skupščine skupnosti po tem pravilniku morajo biti opravljene najpozneje do 30. junija 1971. 40. člen Sprejem tega pravilnika, njegovih sprememb in dopolnitev se opravi po postopku, ki je s statutom predpisan za sprejem splošnih aktov skupnosti. 41. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem Hstu SRS. Številka: 02-16/1971-02/71 Kranj, dne 5. maja 1971 Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev KRANJ Predsednik: Janko Bajde, 1. r. Na podlagi 159. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in 4. člena Pravilnika o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 24. 5. 1971 sprejela SKLEP o razpisu volitev v skupščino 1. člen Volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj se opravijo po določilih pravilnika o volitvah in odpoklicu članov skupščine (Ur. list SRS št. 16/71). Volitve morajo biti izvedene najpozneje do 30. 6. 1971. 2. člen Zavarovanci, upravičeni voliti člane skupščine izvolijo 60 članov tako, da volijo glede na skupno število 83.502 zavarovancev enega člana na približno 1.391 zavarovancev. 3. člen Volilne enote po občinah, število delegatov, ki jih izberejo delovne organizacije in število članov skupščine, ki jih izvolijo posamezne volilne enote, določi s posebnim sklepom volilna komisija. Številka: 06-14/71-01/6 Datum: 24. 5. 1971 Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Janko Bajde I. r. Na podlagi 157. člena Statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS št. 45-499/70) je Skupščina skupnosti na seji dne 24. aprila 1971 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije 1. člen Za izvedbo volitev v Skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj se imenuje volilna komisija v naslednjem sestavu: 1. Predsednik ALOJZ MAROLT, sodnik Okrožnega sodišča Kranj namestnik: KRISTINA KOBAL, sodnik Občinskega sodišča Kranj 2. član ALEKSANDER KOTNIK, tajnik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice namestnik: OLGA GRM, izpostava Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, Jesenice 3. član BORIS ŽUŽEK, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj namestnik: IVAN SAKSIDA, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj 4. član KONRAD DERLING, Občinski sindikalni svet Kranj namestnik: OLGA KUTOŠA, Komunalni zavod za socialni zavarovanje Kranj 5. član ANTON BELEC, Zdravstveni dom Bled namestnik: SVETOZAR PEZDIČ, Izpostava Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, Radovljici 6. član: JANEZ KOS, Skupščina občine skofja Loka namestnik: TONČKA DOLJAK, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, izpostava skofja Loka 7. član: BREDA MILIC, Bombažna predilnica in tkalnic« Tržič namestnik: MARJAN HERAK, Komunalni zavod za social»° zavarovanje Kranj, izpostava Tržič 2. člen ,a. Volilna komisija opravlja naloge, ki jih na gajo komisiji Statut skupnosti in Pravilnik o v Iitvah članov skupščine skupnosti. Številka: 02-18/71-01/6 Datum: 24. 5. 1971 Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik: JANKO BAJDE 1. r- Na podlagi 6. člena Pravilnika o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in sklepa o razpisu volitev v skupščino Št. 06-14/71-01/6 z dne 24. 5. 1971 je volilna komisija na seji dne 25. 5. Mt sprejela SKLEP O določitvi volilnih enot, številu delegatov in številu članov, ki jih izvoHjo volilne enote. Občina JESENICE 12 članov skupščine Volil, enota Delovna organizacija štev. Štev. štev. zavar. del. član. Vdlfl. enota Delovna organizacija Stev. zavar. Stev. štev« del. Os*. Dom upokojencev Jesenice 2 1 Osnovna šola Dovje Mojstrana 18 1 Osnovna šola Kranjska gora 24 1 Osnovna šola Žirovnica 27 1 Temeljna izobraž. skupnost Jesenice 1 1 Organizacijski komite Jugosl. Planica 1 1 GKB Kranj — podružnica Jesenice 27 1 SDK Jesenice 22 1 Zavarovalnica Sava, Jesenice 26 1 Občinsko sodišče Jesenice 15 1 1 železarna Jesenice 5.660 Gostinsko podjetje Zelezar Jesenice 316 Tovarniški komite LMS Železarne Jesenice — Tovarniški komite ZK Železarne Jesenice 1 IO sind. organizacije Železarne Jesenice 4 Železarski izobr. center Železarne Jesenice 77 6.058 — 5 2 Prometna sekcija Ljubljana 292 10 Sekcija za vzdrž. prog Jesenice 85 3 Sekcija za vleko Jesenice 162 6 Kom. promet, podj. Ljubljana transport PE Jesenice 173 6 Carinarnica Jesenice 99 4 Jugošpcd Beograd — izpostava Jesenice 8 1 Intercvropa Koper — izpostava Jesenice 24 1 ZTP Ljubljana nadz. SV IK naprav Jesenice 12 1 Železniška postaja Vintgar 2 1 ŽZD Ljubljana OA Jesenice 5 1 ZZTP za elektrif. prog Ljubljana — nadzor- ništvo ENP Žirovnica in vzdrž. VM Jesenice 16 1 Ljubljanski dnevnik — podružnica Jesenice 1 1 Kompas — poslovalnica Jesenice 14 1 ČP Delo — podružnica Jesenice 2 1 Kovinar Jesenice 233 8 »KO OP« Kovinska oprema Mojstrana 85 3 Obrtno podjetje Cokla, Blejska Dobrava 26 1 Poslovno združenje prevoz, podj. Vektor Ljubljana — poslovalnica Jesenice 2 1 Slovenija avto Ljubljana — prodajalna Jesenice 6 1 ZTP sekcija za vleko Ljubljana 6 1 ELIM Elektroindustrij ska montaža Jesenice 73 3 1.326 56 T 3 SGP Sava Jesenice 602 21 Gradiš Jesenice 532 18 SGP Gorica, Jesenice 59 2 Izolirka Jesenice 83 3 DUR Gradisa Jesenice 8 1 1.284 45 1 4 Splošna bolnica Jesenice 353 12 Zdravstveni dom Jesenice 251 9 Lekarna Jesenice 21 1 Socialni zavod Dr. Franca Berglja Jesenice 26 1 šola za zdravstvene delavce Jesenice 5 1 Skupščina občine Jesenice 91 4 Občinski komite ZKS Jesenice 2 1 Občinski odbor SZDL Jesenice 3 1 Občinski odbor ZB NOV Jesenice 1 1 Občinski odbor LMS Jesenice 1 1 Občinski sindikalni svet Jesenice 4 1 Občinski odbor RK Jesenice 1 1 Krajevna skupnost Žirovnica 2 1 Stanovanjska skupnost Javornik-Koroška Bela 3 1 Krajevna skupnost Plavž — Jesenice 1 1 Krajevna skupnost Hrušica 1 1 Krajevna skupnost Kranjska gora 2 1 Krajevna skupnost Rateče 1 1 Stanovanjsko podjetje Jesenice 41 2 Občinski sodnik za prekrške Jesenice 4 l Osnovna šola Tone Čufar Jesenice 40 J Osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice 50 2 Ljudska knjižnica Jesenice 5 l Posebna šola Jesenice 18 1 Gledališče Tone čufar Jesenice 3 1 DID Angelce Ocepek Jesenice 11 1 Otroški vrtec Julke Pibernik Jesenice 11 1 Gimnazija Jesenice 26 1 Občinska zveza DPM Jesenice 1 1 Glasbena šola Jesenice 8 1 športno društvo Jesenice 4 1 Delavska univerza Jesenice 4 1 Osnovna šola Koroška Bela 48 2 Zavod za vzdrž. športnih objektov Jesenice 61 3 Društvo upokojencev Javornik 1 1 1.268 73 1 Gostinsko podjetje GORENJKA Jesenice 201 7 Gostišče Svoboda Jesenice 2 1 Trg. podjetje Slovenijašport Jesenice 7 1 ALPINA Žiri — prodajalna Jesenice 3 1 Finančno ekonomski servis Jesenice 3 1 Obrtno podjetje za vzdrž. hiš, stanovanj steklarske in kom. dejavnosti Jesenice 1 1 PPV »VIS« Jesenice 1 1 Kovinotehna Celje — PE Univerzal Jesenice 72 3 Peko poslovalnica Jesenice 3 1 Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice 58 2 BOROVO — poslovalnica Jesenice 4 1 PLANIKA — poslovalnica Jesenice 4 1 GP Hotel POŠTA Jesenice 52 2 Mesarsko podjetje Jesenice 73 3 Počitniški dom Slovenijaavto — Kranjska gora 1 1 EMONA Ljubljana — skladišče Jesenice 54 2 Naravno zdravilišče TRIGLAV, Mojstrana 12 1 Stacionar za TBC Sonja Marinkovič, Mojstrana 6 1 Planinsko društvo Dovje Mojstrana 2 1 Počit, dom Mecesnov gaj, Gozd Martuljek 2 1 Dečjc odmaralište »Naša deca« Kranjska gora 2 1 Turistično društvo Kranjska gora 7 1 Planinsko društvo Kranjska gora 1 1 VINO Kranj — skladišče Kranjska gora 2 1 Subotičko dečje odmaralište, Kranjska gora 1 1 ŽIVILA Kranj — EE škrlatica Kranjska gora 20 1 KOMPAS — poslovalnica Podkoren 15 1 KOMPAS — Hotel Kranjska gora - - 17 1 Kinematografsko podjetje Jesenice 6 1 Občinska zveza za šport in teles, vzgojo Jesenice 2 1 Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela 1 1 Veterinarska postaja Jesenice 3 1 ZTS odred jeklarjev Jesenice 1 1 RTV Ljubljana — dopisništvo Jesenice 1 1 Trg. podjetje Rožca Jesenice 103 4 DZS — poslovalnica Jesenice 7 1 Obrt. podjetje KROJ Jesenice 35 2 Lesno galanterijsko podjetje Jesenice 58 2 Trg. podjetje DELIKATESA Jesenice 72 3 VODOVOD Jesenice 54 2 UO TVD Partizan Jesenice 1 1 Občinska gasilska zveza Jesenice 1 1 Radio oddajnik Jesenice 4 1 IO Počitniške zveze Jesenice 3 1 Živilski kombinat Žito Ljubljana 12 1 Počit. dom. Vila Tatjana, Kranjska gora 2 1 Počit, dom Spominčica, Kranjska gora 1 1 SAP Ljubljana — penzion Porentov dom Kranjska gora 15 1 Počitn. skupnost ALPE ADRIA pri mestnem sind. svetu Ljubljana 25 1 Počitn. skupnost ALPE ADRIA — počit. dom. Mežaklja 4 1 Jesenicetransport 31 2 Kombinat Jugoplastika Split — poslov. Jesenice 2 1 Turistično društvo Rateče-Planica 2 1 ISTRA VINO Rijeka — prodajalne Kranjska gora in Jesenice 6 1 Slovcnijavino Ljubljana — prodaj. Jesenice 1 1 Ustanova za letovišta in odmarališta »Odmor Zrenjanin« Kranjska gora 3 1 Transportcommerce Zagreb — poslov. Jesenice 2 1 Vojna pošta 3908 Ljubljana (U vojnoj pošti 3908/2) Kranjska gora 1 1 Turistično društvo Dovje Mojstrana 1 1 Jugotekstilimpeks Ljubljana — prodajalna Jesenice 2 1 Zasebni sektor, delavci 111 4 Samostojne dejavnosti (umetniki, odvetniki, kolpolterji, člani RKQ 13 1 1.212 87 Volil, enota Delovna organizacija Štev. zavar. Štev. Štev. del. član. i Iskra, tov. elektr. del. in finomeh. izd. Kranj, obrat ATM Jesenice 256 9 ELEKTRO Kranj — proizvodna enota Kranjska gora — Savica 10 1 Tehnični biro Jesenice 48 2 Gorenjska oblačila Kranj — Jesenice 69 3 Trg. mreža PU standard konfekcija Zagreb — 233 poslovalnica Jesenice 3 1 BEKO Beograd — poslovalnica Jesenice 2 1 FERŠPED Ljubljana — izpostava Jesenice 8 1 TRANSJUG Jesenice 8 1 -■ i TRANS PED Jesenice 7 1 Dimnikarsko podjetje Jesenice 7 1 DINOS odkupna postaja Jesenice 4 1 Trg. podjetje TOBAK Jesenice 29 1 Kovinar obrtno podjetje Jesenice 53 2 Trg. podjetje ZARJA Jesenice 152 6 Gozdni obrat Jesenice 68 3 TP KOKRA Kranj — poslovalnica Jesenice 4 1 CHEMO — poslovalnica Jesenice 3 1 Kristal stekl. podjetje, del. Jesenice 3 1 Vatrostalna Zenica 104 4 Tobačna tovarna Ljubljana — PE Gorenjska Jesenice 12 1 Podj. za PTTP Kranj PE Jesenice 43 2 Podj. za urejanje hudournikov Kranjska gora 2 1 LIP Bled — obrat Mojstrana 55 2 ELEKTRO Kranj — DE Žirovnica 107 4 Savske elektrarne HE Moste — Žirovnica 43 2 Planika ind. kombinat za izd. in predel. usnja Kranj, Jesenice 106 4 1.206 57 1 7 Upokojenci 3.956 14 2 Občina KRANJ 23 članov skupščine 1 ISKRA Kranj 5.146 — 4 2 TEKSTILINDUS Kranj 2.883 — 2 3 PLANIKA Kranj 1.192 — 1 4 SAVA tov. gume Kranj 2.568 — 2 5 SGP Projekt Kranj 984 33 Cestno podjetje Kranj 295 10 Kranjske opekarne Kranj 149 5 1.428 48 1 6 Elektro Kranj 426 15 Gorenjski tisk Kranj 257 9 IKOS Kranj 232 8 Iskra Commerce Kranj 125 5 Komunalni servis Kranj 296 10 Kovinarsko podjetje Kranj 129 5 1.465 52 1 7 CREINA Kranj 551 19 Gozdno gospodarstvo Kranj — gozdni obrat Preddvor 138 5 Podjetje PTT promet Kranj 235 8 Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj 110 4 Gozdno gospodarstvo Kranj 75 3 Gozdno gospodarstvo transport Kranj 54 2 ZTP Ljubljana — progovni odsek Kranj 54 2 Vodovod — komunalno podjetje Kranj 57 2 Puškama Kranj 122 5 Obrtno podjetje Cerklje 38 2 1.434 52 1 8 Industrija bombažnih izdelkov Kranj 696 24 EXOTERM — kemična tovarna Kranj 94 4 Dimnikarsko podjetje Kranj 10 1 LABOD — kemična čistilnica Kranj 2 1 Jugotehnika — Radio center Kranj 6 1 Zavarovalnica SAVA Kranj 133 5 Služba družbenega knjig. Kranj 112 4 GKB Kranj 83 3 * Elektrotehnično podjetje Kranj 106 4 Brivsko frizerski salon Kranj 40 2 Triglav konfekcija Kranj 213 8 1.495 57 1 Volil. Štev. štev. Štev. enota Delovna organizacija zavar. del. član. 9 MERKUR veleželeznina Kranj 308 11 MERKUR komunalna skladišča Kranj 8 1 Servisno podjetje Kranj 99 4 VEKTOR — poslovalnica Kranj 3 1 TEHTNICA Kranj 13 1 Kinematografsko podjetje Kranj 28 1 Modna konfekcija Kranj 40 2 - Industrijsko montažno podjetje Kranj 3 1 Letališki center za vodne, zračne plovbe Brnik Kranj 13 1 USLUGA — obrtno podjetje Kranj 16 1 Elektrotchna — trgovina Kranj 9 1 Jugotckstil — Impcx Ljubljana, Kranj 12 1 Restavracija Iskra Kranj 43 2 Slovenija avto Kranj 15 1 ELITA — trg. podjetje Kranj 68 3 ŽITO Ljubljana DE Pekarna Kranj 71 3 CHEMO — poslovalnica Kranj 12 1 SAVA — delavska restavracija Kranj 33 2 EMONA Ljubljana — trgovina Kranj 26 1 ASTRA — poslovalnica Kranj 21 1 BOROVO — trgovina čevljev Kranj 6 1 ALPINA — trgovina čevljev Kranj 8 1 PEKO I. — trgovina čevljev Kranj 4 1 PEKO II. — trgovina čevljev Kranj 5 1 DELO — časopisno podjetje Kranj 5 1 VARTEKS — trgovina Kranj 3 1 VINO-JUG Maribor, Kranj 1 1 Drž. založba Slovenije, Kranj 11 1 Interevropa Koper, Kranj 16 1 Zasebni sektor (delavci) 412 14 Samostojne dejavnosti (umetniki, odvetniki, kolpolterji, člani RKC) 58 2 1.370 65 1 10 Kmetijsko živilski kombinat Kranj 595 20 ŽIVILA — veletrgovina Kranj 492 17 Trgovsko podjetje Tobak — sklad. Kranj 32 Istra-vino eksport Reka, prod. Kranj 1 1 Tvornica kožne galanterije Jadranka — Šenčur 1 1 Peradsko prehrambeni kombinat KOKA — prodajalna Kranj 1 1 FERŠPED — izpostava Kranj 2 1 Gospodarska zbornica SRS — strokovni odbor za obrt, gostinstvo in turizem Kranj 2 1 DELAMARIS Izola — ribarnica Kranj 1 1 ZZTP — podjetje za elektrifikacijo prog Kranj 10 1 DINOS — poslovalnica Kranj 22 1 JELEN — gostinsko podjetje Kranj 74 ŠIPAD — trgovina Kranj 2 1 KOTEKS-TOBUS Kranj 2 1 GHETALDUS Kranj 3 1 JUGOPLASTIKA — trgovina Kranj 6 1 Tobačna tovarna — skladišče Kranj 22 1 Slaščičarna-kavarna Kranj 50 2 Gostinsko podjetje CENTRAL Kranj 202 7 1520 64 1 11 KOKRA — veletrgovina Kranj 283 10 Gorenjska oblačila Kranj 140 5 VINO Kranj 64 3 PLANIKA I. — trgovina Kranj 2 1 PLANIKA II. — trgovina Kranj 5 1 PLANIKA III. — trgovina Kranj 1 1 SUROVINA trg. podjetje Kranj 18 1 LESNINA Ljubljana, Kranj 6 1 KZ SLOGA Kranj 25 1 VINOGRADAR »VIS« Kranj 1 1 Samopostrežna restavracija Kranj 54 Mladinska knjiga Kranj 9 1 Restavracija Aerodrom Brnik 49 Slovenijavino, točilnica Cerklje 1 1 Steklooprema poslovalnica Kranj 6 1 Vojna pošta 3784 Kranj 6 1 Vojna pošta 1098 Kranj 21 1 Aerodromsko podjetje Kranj 122 Vojna pošta 2050 Kranj 5 1 PERJEPRODUKT skladišče Kranj 4 1 BADELVINO poslovalnica Kranj 2 1 Vojna menza pri vojni pošti 1098 5 1 Kmetijska zadruga Naklo 33 PETROL — trg. podjetje Kranj 92 Kmetijska zadruga Cerklje 25 1 " Ljubljanski dnevnik — poslovaln. Kranj 2 1 Enginecring Kranj 1 4 Volil. Delovna organizacija Štev. štev. štev. enota zavar. del. član. Adrija-avio promet Kranj 42 2 Iskra — uprava Kranj 21 i MLADI ROD Invalidske delavnice Kranj 112 4 ŽTP — postaja Kranj 61 2 Projektivno podjetje Kranj 38 2 Podjetje za stan. in komunalno gosp. Kranj 37 2 Stanovanjska zadruga SAVA Kranj 3 1 Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje Kranj 1 1 Avto-moto društvo Kranj 10 1 Zavod za požarno in reševalno službo Kranj 45 2 Gorenjski sejem Kranj 5 1 VARNOST Ljubljana, Kranj 65 3 1.448 73 1 12 Zdravstveni dom Kranj 463 16 Inštitut za pljučne bolezni in TBC Golnik 426 15 Bolnišnica za ginek. in porodništvo Kranj 142 5 Lekarna Kranj 54 2 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 66 3 Zavod za letovanje Kranj 3 1 Veterinarska postaja Kranj 4 1 Živinorejski veterinarski zavod Kranj 12 1 Spec. bolnica za očesno TBC Jezersko 4 1 Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor 22 1 Vzgojni zavod Preddvor 23 1 Delavski dom Franca Vodopivca Kranj 4 1 Otroški vrtec Golnik 12 1 Zveza slepih — dom oddiha Okroglo 1 1 Zveza slepih — osn. organizacija Kranj 1 1 Odmaralište Rade Končar, Bašelj 2 1 Vzgojno varstveni zavod 80 Zveza prijateljev mladine Kranj 3 1 Zavod za spomeniško varstvo Kranj 1 Občinska zveza za teles, kulturo Kranj 3 1 Združenje vojaških vojnih invalidov Kranj 1 1 Zavod za vzdrž. telesno vzgojnih objektov Kranj 20 1 Turistično društvo Kranj 2 1 Planinsko društvo Jezersko 1 1 Zveza ribiških družin Kranj 2 1 Kegl jaški klub Simon Jenko, Podreča 1 1 Lovska zveza Kranj 1 1 Lovska družina Sorsko polje Kranj 1 1 Gostinsko turistična zveza Kranj 1 1 Strmol ISS SRS Ljubljana 9 1 Brdo ISS SRS Ljubljana 17 1 Kegljaški klub Triglav Kranj 3 1 Prešernovo gledališče Kranj 7 1 Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, KraVij 3 1 Osrednja knjižnica Kranj 25 1 1.425 73 1 13 Tekstilni šolski center Kranj 233 8 Delavska univerza Kranj 22 1 Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor 34 2 Osnovna šola Stane Žagar Kranj 52 2 Osnovna šola Stanka Mlakarja 38 2 Osnovna šola Simona Jenka Kranj 83 3 Mlekarski šolski center Kranj 8 1 Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje 48 2 Osnovna šola France Prešeren Kranj bi 3 Zavod za šolstvo SRS Ljubljana — enota Kranj 12 1 Glasbena šola Kranj 12 1 Višja šola za organizacijo dela Kranj 32 2 šolski center Iskra Kranj 60 _. Gimnazija Kranj 33 2 Ekonomski administrativni šolski center Kranj 27 1 Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj 91 4 Posebna osnovna šola Kranj 32 Osnovna šola Prcdoslje 21 1 Osnovna šola Jezersko 6 1 Letalsko modelarska šola Kranj 1 1 šolski center za blagovni promet Kranj 18 1 Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj 9 1 Poklicna šola Kranj 24 1 Skupščina občine Kranj 154 6 Medobčinski svet ZKS Kranj 4 1 Občinski sindikalni svet Kranj 2 1 Občinski odbor RK Kranj 3 1 Občinska konferenca ZMS Kranj 3 1 Krajevna skupnost Golnik 1 1 Krajevna skupnost Gorice 1 1 GL15 t 13 STRAN Volil. Štev. štev. Štev. enota IIJV l 1 ti (JI ;J tllil/.ttL. 1 j d zavar. del. član. Svet krajevne skupnosti Prcdoslje 1 j Krajevna skupnost Preddvor 1 1 Krajevna skupnost Cerklje 1 1 Krajevna skupnost Šenčur 1 1 Občinska konferenca SZDL Kranj 2 1 Občinski sodnik za prekrške Kranj 5 1 Okrožno javno tožilstvo Kranj 7 1 Okrožno sodišče Kranj 20 1 Občinsko sodišče Kranj 31 Občinsko javno pravobranilstvo Kranj 2 1 Služba pravne pomoči Kranj 3 1 Občinsko javno tožilstvo Kranj 3 1 Klub gospodarstvenikov Kranj 2 1 Občinska strelska zveza Kranj 1 1 Združenje borcev NOV Kranj 2 1 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj 125 Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj 25 1 Gorenjski muzej Kranj 15 1 Center za socialno delo Kranj 9 1 Društvo upokojencev Kranj 3 1 Dijaški dom Kranj 42 Dom invalidov in borcev Kranj 2 1 Iskra — samski dom Kranj 4 1 1.433 86 1 14 Samostojne dejavnosti (obrtniki in gostilničarji) 1.450 — 1 15 Upokojenci 6.616 — 4 Občina RADOVLJICA 10 članov skupščine 1 Tovarna verig Lesce 1.174 — 1 2 Gozdno gospodarstvo Bled 361 13 Gradbeno podjetje Bohinj, Boh. Bistrica 92 4 Kmetijsko gozdarska zadruga Bled 28 1 Kovinska delavnica Bled 27 1 Komunalno podjetje Vodovod, Bled 16 1 ELITA moško in žensko krojaštvo Bled 12 1 Elektro-radio servis Bled 32 2 Komunalno podjetje Boh. Bistrica 33 2 Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju 118 5 Lesno industrijski obrat Rečica 222 8 Kovinoobrt. Boh. Bistrica 55 2 LIP Bled 52 2 LIO Tomaž Godec — Boh. Bistrica 300 10 LIP Bled — vzdrževalni obrat Boh. Bistrica 42 t LIO Bled — obrat Podnart 67 3 1.457 57 3 PLAMEN — tovarna vijakov Kropa 556 19 Tovarna elektromerilnih inštrumentov obrat Otoče 462 16 ISKRA Kranj — obrat Lipnica 208 7 Kemična tovarna Podnart 145 5 1.371 47 1 4 ALMIRA Radovljica 488 17 Tovarna čipk, vezenin in rokavic, Bled 359 12 SUKNO Zapuže 280 10 PREDILNICA Begunje 5 1 Trg. podjetje SUKNO Zapuže 4 1 Prodajalna ALMIRA Radovljica 2 1 Modna oblačila Ljubljana, obrat Boh. Bistrica 100 4 ELITA Kranj, poslovalnica Bled 3 1 Salon NADA Radovljica 15 1 BOROVO prodajalna Bled S 1 KOKRA Kranj — poslovalnica Bled 5 1 Mesarsko podjetje Radovljica 33 -i Čevljarsko podjetje Boh. Bistrica 6 1 1.303 53 1 5 Splošno gradbeno podjetje GORENJC Radovljica 308 11 OKOVJE Kamna gorica 52 2 Trg. podjetje MERKUR Kranj, PE Zelezniiia Radovljica 66 3 Trg. podjetje MURKA Lesce 125 5 Tobačna tovarna Ljubljana PE Radovljica 7 1 Splošno mizarstvo Radovljica 14 1 Komunalna uprava Radovljica 56 2 Vodna skupnost Radovljica 10 1 Volil. Delovna organizacija Stev. štev. štev enota zavar. del. član. Tapetništvo, sedlarstvo Radovljica 32 2 KOTEKS — TOBUS odkup, postaja Radovljica 2 1 Ključavničarstvo Radovljica 11 1 TIO tovarna industrijske opreme Lesce 106 4 Ljubljanski dnevnik — Radovljica 1 1 KINO Radovljica 4 1 Podjetje VINO Kranj — skladišče Lesce 2 1 Gorenjska opekarna Dvorska vas 29 1 Knjigoveznica Radovljica 38 1 Obrtno gradbeno podjetje Bled 69 3 GKB — podružnica Bled 83 3 DZS knjigarna in papirnica Radovljica 3 1 Tobačna tovarna Ljubljana — skladišče Kranj — Radovljica 4 1 Prevozniško podj. Transportbiro — Radovljica 64 3 Stanovanjsko podjetje Radovljica 7 1 ŽTP Postojna, Kolodvorska 5 28 1 Združeno podj. za PTT Ljubljana 19 1 ŽTP Ljubljana, postaja Lesce 24 1 GKB — podružnica Radovljica 24 1 ZTP Ljubljana, postaja Podnart 12 1 SDK pri NB Radovljica 21 1 JZTP Ljubljana, sekcija za vzdrž. prog Lesce 42 2 VODOVOD Kropa, Kamna gorica 4 1 1.267 60 1 6 ELAN Begunje 745 25 Alpski letalski center Lesce 6 1 U KO Kropa 42 2 Podjetje za PTT promet Kranj PE Radovljica 66 3 Inštitut športnega orodja ELAN Begunje 38 2 Avtomchanična delavnica AMD Podnart 7 1 ŽITO Ljubljana PE Lesce 184 7 KREDA Radovna 15 1 PEKO prodajalna obutve Bled 3 1 10 PEKO Tržič, prodajalna Radovljica 3 1 SUROVINA Maribor, poslovalnica Bled 1 1 JUGOTEHNIKA trg. podjetje Radiocenter Lled 3 1 Turistično društvo Begunje 2 1 Turistično društvo Brezje 1 1 športno društvo Radovljica 1 1 Partizanski dom Vodice, Jelovica 1 1 ŽIVILA Kranj, Radovljica 87 3 ŽIVILA Kranj — posl. Bled 84 3 KZK Kranj — obrat Radovljica 50 2 1.339 58 1 7 Ljubljana transport PE Gostinstvo Bled 188 7 ZP Transturist šk. Loka, hoteli Bohinj 177 6 Transturist šk. Loka, postaja in meh. del. Bled 129 5 VINO Kranj, obrat Bled 12 1 KOMPAS poslovalnica Bled 8 1 Gostinski šolski center Bled 67 Grand hotel Toplice Bled 93 Turistično društvo Bled 3 1 Mladinski dom LMS Bohinj 13 1 TP Veletrgovina ŠPECERIJA Bled 170 6 Zavod za urbanizem Bled 13 I PD Ljubljana matica — koča pri Savici 9 1 Klim. zdravilišče »Tone čufar« Dvorska vas 10 1 Odmaralište N00 Zrcnjanin, Bled 2 1 GP TURIST Lesce 9 1 Uprava veslaškega centra — regatni odbor Bled 1 1 DZS poslovalnica Bled 2 1 Klavnica in mesarija Boh. Bistrica 12 1 Kegljaški klub Bled 2 1 Vojno odmaralište Sloboda, Bled 22 1 GP Grajski dvor Radovljica 23 1 Zavod za ribištvo Ljubljana — Ribogojnic« Bohinj 6 1 GP Hotel Jelovica Bled 67 Zavod za gojitev divjadi Bled 19 1 TOMOS Koper — počitniški dom Bled 2 1 Gostišče DOBRCA — Brezje 3 1 Planinsko društvo Radovljica 1 1 Gostišče MLINO Bled 9 1 PD Srednja vas Bohinj 8 1 Hotel GRAD Podvin 30 1 Turistično društvo Bohinj 8 1 Počitniška zveza 10 Slovenije Ljubljana — Bled 1 1 Planinsko društvo Gorje # 3 1 IZLETNIK — luri.tična organizac. Bled 1 1 Volil, enota Delovna organizacija štev. štev. štev. zavar. del. član. Odmaralište ELEKTRODISTRIBUCIJA Beograd — Vila Encijan — Bled Javna knjižnica Bled Turistično društvo VINTGAR Zg. Gorje Počitn. dom. Kreditne banke in hranilnice Bohinj Ribiška družina Bled TRANSTURIST šk. Loka — postaja Bohinj Radničko odmaralište Jugovinil — Bohinj Turistično društvo Lesce PP VINOGRADAR Vis, Bled PS ISKRA Kranj, počitniški dom Bled METALNA Maribor, poslovalnica Bled Zavod za pospeš. in razvoj turizma, Bled Združeno podjetje TOPLICE Bled — Hotel Lovec Dom milice Maksa Perca Ljubljana — PD na Skalci Bohinj Ljubljanske mlekarne Ljubljana — Bohinj GENERALTURIST Bled RZSZ Ljubljana — počitniški dom Bohinj ISS SRS Ljubljana — Pokljuka Kompas — Garni hotel Bled VINO GORICA — poslovaln. Boh. Bistrica Istravino eksport Rijeka — poslovalnica Radovljica KRZNO Beograd — poslovalnica Bled Združeno podjetje hoteli TOPLICE Bled Kompas Hotel St. Žagarja, Bohinj Kompas izletniški dom Ribno Hotel Lev Ljubljana — gostišče Savica Bohinj Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana — poslovalnica Bled Vojna pošta 3908 Ljubljana Vojna pošta 1098 Tolmin Turistična organizacija ALPE-ADRIA PE Radovljica 1 1 2 1 1 3 3 1 1 37 7 40 17 3 42 3 1 2 27 1 1 1 4 30 5 1372 94 Občinska skupščina Radovljica 91 Občinski odbor SZDL Radovljica 3 Občinsko sodišče Radovljica 14 Občinski komite ZKS Radovljica 3 Občinsko javno tožilstvo Radovljica 3 Občinski sindikalni svet Radovljica 4 Občinski odbor RK — sedež Bled 2 Združenje borcev NOV Radovljica 7 Zveza kulturno prosv. organizacij — Občinski svet Radovljica 2 Občinska gasilska zveza Radovljica « 2 Občinski komite ZMS Radovljica 1 Sindikat uslužb. državnih ustanov, podr. Radovljica 1 Občinska zveza za telesno kulturo Radovljica 1 Muzej občine Radovljica 1 Krajevna skupnost Radovljica 1 Krajevna skupnost Lesce 2 Krajevna skupnost Gorje 2 Krajevna skupnost Srednja vas Bohinj 2 Krajevna skupnost Bled 9 Občinski sodnik za prekrške Radovljica 2 Služba pravne pomoči Radovljica 1 Osnovna šola Boh. Bistrica 44 Osnovna šola Bled 44 Osnovna šola Lesce 24 Glasbena šola Radovljica 5 Osnovna šola »Tomaž Linhart« Radovljica 63 Vajenska šola raznih strok Radovljica 5 Delavska univerza Radovljica 6 Osnovna šola »Staneta Žagarja« Lipnica 21 Osnovna šola Gorje pri Bledu 26 Temeljna izobraževalna skupnost Radovljica 2 Vzgojno varstveni zavod Radovljica 33 Matična knjižnica občine Radovljica 2 Vzgojni zavod Kamna gorica 44 Psihiatrična bolnica Begunje 157 Lekarna ZLATOROG Bled 8 Lekarna Radovljica 7 Veterinarska postaja Radovljica 2 Zasebni sektor, delavci 342 Samostojne dejavnosti (umetniki, odvetniki, kolpolterji, člani RKC) 15 1.004 Upokojenci 3.888 65 1 _ 2 Občina SKOFJA LOKA ~~~~~- ---- 10 članov skupščine enota Delovna orSanizaciJa J^. deT lian.' Volil. Delovna organizacija Štev. štev. Stev. enota zavar. del. član. 1 Gorenjska predilnica Skofja Loka 732 24 »SEšIR« Skofja Loka 243 8 »SEšIR« — prodajna mreža Šk. Loka 1 1 »KROJ« skofja Loka 215 7 »ODEJA« Skofja Loka 89 3 »ČIPKA« Idrija — Skofja Loka 3 1 1 1.281 44 1 2 »JELOVICA« Skofja Loka 1.075 36 Poklicna lesna šola Šk. Loka 16 1 »TERMIKA« Ljubljana — obrat Šk. Loka 318 11 »TERMOPOL« Sovodenj 63 3 1.472 51 1 3 LTH Skofja Loka 1.037 35 LTH Računski center Šk. Loka 14 1 »ALPINA« Gorenja vas 165 6 Čevljarna »RAT1TOVEC« Železniki 78 3 šolski center za kovin, stroko Šk. Loka 11 1 Obrtno kovinsko podj. »TEHTNICA« Šk. Loka 99 4 ZHT pri LTH Šk. Loka 39 2 »INŠTALACIJE« Šk. Loka 47 2 1.490 54 1 4 SGP »TEHNIK« Šk. Loka 423 15 GIP »GRADIŠ« Skofja Loka 234 8 Gozdni obrat Šk. Loka 154 5 Zavod za nukl. sirovine Beograd — Geološka grupa Gorenja vas 21 1 KP »REMONT« Skofja Loka 39 2 Kmet. gospodarstvo šk. Loka 278 10 SGP »TEHNIK« projektiv. biro šk. Loka 4 1 Orodno kovaštvo Poljane 17 1 MARMOR Hotavlje 66 3 INVALID šk. Loka 160 6 VARNOST Šk. Loka 43 2 1.439 54 1 5 TRANSTURIST Skofja Loka 535 18 SLIKOPLESKARSTVO Skofja Loka 42 2 SGP TEHNIK komunalne službe S k. Loka 7 1 OBRTNIK šk.Loka 34 Dimnikarsko podjetje Kranj — šk. Loka 10 1 Pekarna in slaščičarna Šk. Loka 90 JŽ ZTP progovni odsek šk. Loka 52 Državna založba Slovenije — posl. Šk. Loka 3 1 Semenarna Ljubljana — skladišče Šk. Loka 4 1 Avtokovinar Skofja Loka 84 PEKO — prodajalna Šk. Loka 3 1 KOTEKS-TOBUS Šk. Loka 3 1 MERKUR Kranj — šk. Loka 55 DINOS Kranj — odkup, postaja Šk. Loka 5 1 DOM Ljubljana — šk. Loka 7 1 ZTP Ljubljana — železn. postaja Šk. Loka 20 1 ALPINA prodajalna šk. Loka 4 1 VINO Kranj — šk. Loka 2 1 LESNINA Ljubljana — šk. Loka 6 1 Tobačna tov. Ljubljana — sklad. šk. Loka 5 1 Prodajalna BOROVO Šk. Loka 2 1 Vojna pošta 1098 Tolmin — šk. Loka 5 1 KOKRA Kranj — poslovalnica šk. Loka 15 1 Komunalni servis Gorenja vas 7 1 Obrt. podjetje USLUGE Poljane 9 1 BISTRA Šk. Loka 38 Ljudska restavracija šk. Loka 11 1 AVIONA Ljubljana — šk. Loka 14 1 Obrtno kovaštvo Hobovše 5 1 Obrtno čevljarstvo Sovodenj 23 1 GALANT Šentvid — Šk. Loka 2 1 LOKAINVEST Šk. Loka 13 1 Zasebni sektor (delavci) 134 5 Center za reh. in varstvo slepih Šk. Loka 150 5 Samostojne dejavnosti (umetniki, odvetniki, J-olpolterji, člani RKC) 19 1 1.418 69 1 6 ELRA skofja Loka 419 14 Veletrgovina LOKA šk. Loka 366 13 ALPLES Železniki 592 20 Kmet. zadruga šk. Loka 108 4 1.485 51 1 7 ISKRA Železniki 667 23 NIKO Železniki 217 7 GKB Kranj — podružnica šk. Loka 29 1 Osnovna PTT enota šk. Loka 49 2 Dijaški dom in vrtca Šk. Loka in Trata 33 2 Občinsko sodišče Šk. Loka 12 1 SDK Kranj — šk. Loka 21 1 Planinsko društvo Šk. Loka 1 1 Gimnazija šk. Loka 15 1 Zveza kult. in prosvet. org. šk. Loka 1 1 Skupščina občine šk. Loka 81 3 Glasbena šola šk. Loka 5* 1 Osnovna šola »Cvetko Golar« Trata 37 2 Osnovna šola »Peter Kavčič« Šk. Loka 66 3 Osnovna šola Gorenja vas 52 2 Central, osn. šola padlih prvoborcev Žiri n 1 Osnovna šola Železniki 48 2 Posebna osnovna šola Šk. Loka 8 1 TVD Partizan Gorenja vas 1 1 Občinski odbor RK Šk. Loka 1 1 Občinski sindikalni svet Šk. Loka 2 l Kino SORA Šk. Loka 4 1 Občinska konferenca ZMS šk. Loka 2 1 Občinski odbor SZDL Šk. Loka 2 1 Loški muzej šk. Loka 3 l Ljudska knjižnica Šk. Loka 2 1 Delavska univerza šk. Loka 2 1 Občinski komite ZKS šk. Loka 1 Občinski odbor ZB NOV Šk. Loka 2 1 Občinski sodnik za prekrške šk. Loka 4 1 Društvo upokojencev — klub šk. Loka 1 1 Veterinarska postaja Šk. Loka 6 1 Slovenijavino Ljubljana, Železniki 1 1 Krajevna skupnost Žiri 6 1 Krajevna skupnost Šk. Loka 5 1 Prostovoljno gasilsko društvo šk. Loka 2 1 Krajevna skupnost Luša — Lenart 1 1 Krajevna skupnost Železniki 4 1 DOM oprema Železniki 18 1 NAMA šk. Loka 70 3 1.493 79 1 8 ALPINA tovarna obutve Žiri 1.056 35 Veletrgovina ŽIVILA Kranj — prodajalna Žiri (C 1 Kmet. gozdarska zadruga Žiri 54 2 Čevljarski šolski izobraž. center Ž i i 11 1 DPD Svoboda Žiri i 1 ETIKETA Žiri 86 3 KLADIVAR Žiri 82 3 Mizarsko podjetje Žiri 53 2 Pekarija Žiri 6 1 Obrtni center Žiri 62 2 REMONT — GRADNJE Žiri 25 1 1.442 17 1 9 Upokojenci 3.204 — 2 Volil, enota Občina TRŽIČ 5 članov skupščine Delovna organizacija Štev. zavar. BPT Tržič PEKO tovarna obutve Tržič 1.074 Združena lesna industrija Tržič 246 GG Kranj — gozdni obrat Tržič 133 Komunalno podjetje Tržič 68 TIKO podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič 58 Tovarniška menza PEKO Tržič 8 Osnovna šola Heroja Bračiča Tržič 36 Osnovna šola Heroja Grajzerja Tržič 43 Osnovna šola Križe 23 Glasbena šola Tržič 4 Vzgojno varstvena ustanova Tržič 20 Delavska univerza Tržič 5 CMD katoliških duhovnikov SRS Ljubljana 2 Krajevna skupnost Lom 1 ZSJ občinski svet Tržič 3 Skupščina občine Tržič 52 Štev. del. 1357 — 1.576 — 47 Volil, enota Delovna organizacija Štev. zavar. Štev. član. Tržiška tovarna kos in srpov 251 8 RUNO tovarna usnja Tržič 4 1 Veletrgovina Mercator — Preskrba Tržič 154 6 Metalka Ljubljana — tovarna Triglav Tržič 107 4 TRIO tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič 113 4 KOTEKS TOBUS Tržič 1 1 ŽITO Ljubljana — PE Pekarna Tržič 20 1 Radio Tržič 3 1 Kartonažna tovarna Ljubljana — obrat ^ Lepenka Tržič 127 5 KŽK Kranj — poslovalnica Tržič 2 1 Tobačna tovarna Ljubljana — posloval. Tržič 2 1 Kompas Ljubljana — poslovalnica Ljubelj 53 2 Obrtno podjetje Tržič 43 2 SDK Kranj — ekspozitura Tržič 13 1 SGP Tržič 156 6 Društvo upokojencev Tržič 1 1 Stanovanjsko podjetje Tržič 8 1 GKB Kranj — podružnica.Tržič 16 1 Občinski odbor SZDL Tržič Občinski komite ZKS Tržič Krajevna skupnost Bistrica Tržič Hišni svet Bistrica B 4/2 Tržič SAP Ljubljana — poslovalnica Tržič UNIS Rog Ljubljana — DE Cevarna Tržič KOKRA Kranj — poslovalnica Mojca Tržič Peradarsko prehrambeni kombinat KOKA Številka: 06-14/71-01/6 Datum: 25.5. 1971 štev. Štev. del. član. Varaždin — poslovalnica Tržič 1 1 Trgovsko podjetje Veletekstil Ljubljana — maloprodaja Tržič 10 1 Gostinsko podjetje Zelenica Tržič 39 1 Mesarsko podjetje Tržič 53 2 Kleparstvo, vodne inštalacije, ključavničarstvo Tržič 29 i _ VINO Kranj — skladišče Tržič 2 ji ŽIVILA Kranj — poslovalnica Tržič 11 1 Dimnikarsko podjetje Kranj — obrat Tržič 3 ] Izvršni svet skupščine SRS Ljubljana — Bistrica 4 1 Oblačila NOVOST Tržič 64 Planinsko društvo Tržič 4 1 Občinska ljudska knjižnica Tržič 1 1 PEKO Prodajalna obutve Tržič 5 DINOS odkupna postaja Tržič 1 1 Avto moto društvo Tržič 1 1 Kmetijska zadruga Tržič 7 1 Državna založba Slovenije — posl. Tržič 3 j Turistično društvo Tržič 2 1 Elektrotehnično podjetje Kranj — posl. Tržič 1 1 Občinska zveza za teles. kult. Tržič 1 1 Veterinarska postaja Tržič 3 1 Zasebni sektor (delavci) Tržič 80 3 Samostojne dejavnosti Tržič (umetniki, odvetniki, kolpolterji, člani RKC) 2 1 1.117 72 1 5 UPOKOJENCI 1.872 — 1 Predsednik volilne komisije Alojz Marolt, 1. r. ISKRA Commerce Ljubljana Nabavna organizacija Kranj Oldhamska 2 sprejme na delo več novih sodelavcev: 1. diplomirane ekonomiste in diplomirane inženirje za: — vodjo oddelka za uvoz investicij in opreme, — vodjo uvoznega oddelka za uvoz reprodukcijskega materiala, — vodjo referatov uvoza 2. ekonomiste in inženirje za: — samostojnega referenta uvoza Za razpisana delovna mesta je zaželeno, poleg ustrezne strokovne iz0bra7.be, tudi poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja in znanja vsaj enega od svetovnih jezikov. 3. ekonomske in administrativne tehnike za delo v komerciali in administraciji 4. INO korespondenta za nemški jezik s srednješolsko izobrazbo 5. več pripravnikov s končano ESŠ ali UAŠ, komercialistov in tehnikov s končano I. aH II. stopnjo Ponudbe za ddo v r.aši organizaciji po tej objavi pošljite na naslov: Iskra Commerce, Nabavna orq mi/.acija — splošni sektor Kranj, Oldhamska 2, zaželen pa je tudi osebni razgovor z resnimi interesenti. -....mm . .*,wmt*m' industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska 22, sprejme v redno delovno razmerje več 1. KV strugarjev 2. K V rezkalcev 3. K V strojnih ključavničarjev 4. KV varilcev Pogoji: dokončana poklicna šola z nekaj prakse. Obenem sprejme v uk vajence za naslednje poklice: 1. strugar 2. rezkalec 3. strojni ključavničar 4. orodjar Pogoji: uspešno dokončana osemletka. Prijave sprejema splošna služba podjetja do 15. junija 1971. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL , »Misliš, da se da vse kar tako zlahka pozabiti jn preboleti, Fric,« misli mati drugače. Prepri-pna je, da tako bridko razočarana in preizku-5ana žena Frica ne more osrečiti, čeprav tega ne pove naravnost. Ni pa več sovražno razpolovna do štefi. Trpljenje, ki ga je morala doživeti ta nesrečna žena in mati, jo je pretreslo. *Biti tako* lepa in dobra žena, pa imeti takega nepoštenega in nečloveškega moža?« sočustvuje 2 "jo, obenem pa se boji, da bi ta žena postala ^aj sinova usoda, usoda njenega sina, ki je Prav po pesniško zagrizeno in, seveda, tudi pesniško nepremišljeno. —• Ja, kdaj pa so bili pesniki še prištevni in Posojali stvari z razumom! se prvič v življenju r^e. da njen sin ni samo spoštovan uradnik na "^nistrstvu Reichswehra in profesor, marveč lU(Ji pesnik. ~7 Ja, tudi pesnik, — ni prav nič zadovoljna, da e sin predaja takim neresnostim, ki človeka lahko Popeljejo samo v nesrečo. Niso vsi, kakor je bil oethe, ki je znal živeti življenje pesnika in lvljenje razumnega dvorjana na vveimarskcm y0ru- Večina pesnikov pa tega ne zna in si prej ' slej domala vsi nakopljejo nesrečo, bodisi z ^nsko, v katero se zaljubijo, bodisi kako dru-jpce, saj se v življenju nikoli prav ne znajdejo, L?1 Se ne znajo prilagoditi družbi, to je tistim, vladajo in ki si, kakor pravi celo Fric, laste kavico nad usodo drugih. Ja, kakšne težave so bile s Fricem prve me-ve°e P° voJm! Toliko, da ni postal liebknechto-saj še zdaj trdi, ja, še ondan, ko sta se z °m prepirala zaradi Stinnesove goljufije, je zatrjeval, da bi ne bilo ne Stinnesa ne sedanjih žalostnih razmer, kakršna je ta prekleta inflacija, ko bi šli za Liebknechtom tudi drugi socialisti in ne capljali za junkerji in meščanskimi kapitalisti, ki so inflacijo povzročili, ker imajo svoj kapital varno naložen v Švici in antantnih državah v tamkajšnjih valutah. Ti, ja, — tako je trdil in preklinjal kapitaliste, vlado in vse, ki krmarijo Nemčijo iz nesreče v nesrečo in jo bodo pripeljali v še večjo, ker jim je ljudstvo prekleto malo mar, saj sami, plačani z devizami, ne bodo ničesar izgubili, marveč samo pridobivajo, pridobivajo vedno več, čim večja je inflacija. — Inflacijo občuti samo navaden človek! Samo navadnega človeka, kakršni smo vsi razen onih zgoraj, inflacija skubi in siromasi... Ja, tako je govoril, se gospa Lehmannova zaveda šele zdaj, da bi Fric lahko že danes ali jutri prišel v spor tudi na ministrstvu in zapravil svoj položaj. Zdaj pa še ta ljubezen, njegova bedasta ljubezen v žensko, ki je celih pet let starejša od njega in ki jo je življenje, čeprav ji po videzu tega ne bi prisojala, že zdavnaj pritisnilo ob tla. — Na robu prepada stoji, — misli gospa Lehmannova na Fricov položaj in Fricovo nepremišljeno zaljubljenost ... In vse samo zato, ker hoče biti pesnik, kakor da je to več, kakor biti ugleden uradnik v ministrstvu. Ne, sina mora obvarovati pred nesrečo, čeprav ta nesrečna ženska zasluži vse sočutje, pa tudi spoštovanje, ker se je tako pogumno prebijala skozi življenje. In, seveda, tudi s pesnenjem bo moral nehati, ker tudi pesnenje prej ali slej prinese človeku samo nesrečo. Fricove pesmi, kolikor jih pozna, pa so v najtesnejši povezanosti prav s to ženo, ki jo je treba pripraviti, da bo Fricu sama predočila nesmisel njegove zaljubljenosti. Zato jo je treba spominjati na nesrečno življenje, ki ga je živela, in na moža, ki je pozabil, da je mož in oče... — Ja, to je treba, — čuti nagonsko. Zato priznanje njeni lepoti in grajo njenemu nepošte- nemu in nečloveškemu možu. »Samo vas pusti? Samo, vas in otroka? Vi pa ste ga ljubih... Ne, ne to ni mogoče tako hitro preboleti, če boste to sploh kdaj mogli...« »Bo. Ob meni bo!« zatrjuje Fric in pogleduje Štefi v pričakovanju, da mu bo potrdila. Štefi pa molči. »Vidiš, gospa je mnogo bolj resna, mnogo bolj preudarna kakor ti,« je gospe Lehmannovi ta molk všeč. »A o čem naj bi še preudarjala?« je ta hip Fric res kakor otrok. »Še vedno je poročena. In mati je. Sina ima.« »A kaj potem? Moža ne ljubi. 2e v Innsbrucku se je tega zavedala, mar ne?« išče Fric podporo pri štefi. »Lahko se loči in poroči z menoj. To ni problem.« »Ni problem in vendar je! Zakon je resna, usodna stvar,« poudari gospa. »Kakor da bi se tega ne zavedal.« »Ne, nihče se tega ne zaveda pred poroko. Je tako ali ne, gospa,« se Lehmannova obrača po pomoč k Štefki. »To je res,« mora Štefi priznati. »Toda jaz nisem njen prvi mož, ki je ni nikoli resnično ljubil.« »Pa si prepričan, da ...« gospa umolkne, ker noče žaliti štefi. »Kaj prepričan? O čem prepričan?« postaja Fric nestrpen in oponaša materin glas, potem pa reče: »Vem, kaj misliš. Če vprašuješ, ali sem prepričan o svoji ljubezni, potem ti pravim, da sem prepričan o tem že od trenutka, ko sem Štefi prvič zagledal. To ni vprašanje. In o tem ne bom prosil nikogar drugega, marveč samo Štefi. Nihče mi ne bo postavljal ovir. Tudi ti ne, mama,« je Fric pripravljen na spopad z materjo. , »Saj ti jih ne postavljam,« se gospa Lehmannova umika. »Ne misli, da gospe ne spoštujem. Ne misli, da mislim, da te ni vredna .. . Toda, ali bo gospa dosegla ločitev?« »Tudi to ni vprašanje? Mislim, da z vso pravico in zadoščenjem!« »Ločitve so drage. Ni žene ali moža, ki bi kdaj ne pomislila na ločitev?« Od fanta do moža (11) » kleta tsolbiram!« so šli običajno ženinov oče, ženin in še posrednik Snubit vn. r)- °Ce Pravi, da Je bil° to v obdobju med obema je , ^ toliko spremenjeno, da je šel namesto očeta snubit tak fant. Korbar pripoveduje, da so snubce spoznali pr ' đa ^e imel niešetar okrog klobuka trak, ostali pa so bili •tfčno n° 0bleCen"" 0ce pa Prav*> °"a so biH pozneje le praz-vetj °b'ečeni, brez kakršnihkoli posebnih znakov. Po pripo-illa£Vanju Ivana Korbarja je moral imeti ženin kot posebni boh V ŽCPU suknIiča obvezno cigare viržinke, da je bil videti možat, pa če je kadil ali ne. preden so v pogovoru pre-Su na snubitev, so se pogo-?ar.iali, koliko so pridelali, Jakšna je letina, kako kaže Vreme ipd. Pred prvo svetov-£° vojno je bil v veljavi obi-da so tisti, ki so prišli * hiši, prinesli s seboj Štefan >a. Ko ? Pokli,. Si° ****** Pit1' je ma' *o nev"cfla morebitno bodo-o^2' da je Prinesla na !5li PoS?-6' ki so *a Pripravi ^Se^J ™ ta namen. Te-Prvjč J« nevesta snubcem *Pet ort?iZaIa' P°tem Pa Je oasia k sobe K bistvu pogovora je potem prešel mešetar. Rekel je: »Oče, dekleta pobiram!« Lahko pa je tudi povedal naravnost, po kaj so prišli. Potem so se pomenili, če sta seveda obe strani soglašali s tem, koliko bo dote in bale, kakšna bo ohcet in kje, kdaj se bosta poročila, kdaj ju bodo oklicali ipd. če snubcem ni bilo všeč, potem niso pili. Če pa dekletovim staršem ni bil všeč ženin, so jim to naravnost po- vedali ali pa jim niso ničesar postregli. Če so se sporazumeli, je dekle dobilo balo v materialu in še doto v denarju. Korbar pravi, da je bila v letih 1900 do 1914 srednje velika dota 1000 goldinarjev, največja pa 3000 goldinarjev, kolikor je veljal tedaj cel grunt. Oče se spominja, da je bila 1925. leta 50.000 din že zelo lepa dota; to je bilo 200.000 kron, saj so takrat ljudje računali še vedno po starem (4 krone so bile 1 dinar). Takrat so imeli podobne težave z računanjem z dinarji, kot jih imamo danes z računanjem z novimi dinarji. Tovarišu Zormanu iz Rodice pri Domžalah sem dolžan pojasniti, da se v svojem zapisu o fantovskih običajih v Glasu št. 92 z dne 7. decembra 1966 nisem zmotil; zapisal sem namreč višino dote v kronah, kakor so bili ljudje takrat navajeni računati. Iz uvoda tistega zapisa pa je razvidno, da je bila takšna višina dote takoj po prvi svetovni vojni (100.000 kron ali 25.000 din) in ne v času pred njo, kakor si je Zorman razložil sam. Danes dota in bala nimata več tistega pomena kot včasih, saj si oboje v večini primerov prihrani dekle sama, če je prizadevna in varčna. Doto so nekdaj izplačevali takrat, ko so ženinu »dali čez«, se pravi takrat, ko so »naredili pisma«. Navadno je bilo to pred oklici. Če je šla nevesta na ženinov dom, potem so jo morali prav tako izplačati pri prepisu. Izplačati ji jo je moral tisti, ki je ostal doma. Če ni imel denarja, jo je po dogovoru izplačal pozneje. Sporazumno z nevesto, če ji je bil fant všeč, so dali nevestini starši fantu aro, da se ne bi premislil. Ta običaj je še posebno zanimiv, znan je v obeh obravnavanih obdobjih. Drugje, v drugih krajih, pa je navadno dal fant aro dekletu, če se je pozneje premislil, je moral vrniti dekletu dvojno aro. Višina are ni bila velika; okrog deset odstotkov dote. še preden so šli »naredit pisma«, je prišla nevesta na ženinov dom, da si je ogledala njegovo hišo in gospodarsko poslopje. Za takšen ogled so se dogovorili za kakšen dan med tednom. Na žen i novem domu so vse pospravili in počistili, da je dobila nevesta boljši vtis. Včasih so celo prignali od sosedov še krave, da je bil hlev bolj poln in so bili videti bogatejši. Tudi v svinjake so včasih natlačili še sosedove prašiče. Rekli so, da so šli nevesta in njeni »na ogled«, aH pa, da je šla nevesta »na razred«. Nevesto so spremljali; oče, mati in tudi starejši bratje in sestre. Danes tega običaja v tej obliki ne poznajo več, pač pa pridejo dekletovi starši skupaj z dekletom in fantom vred ob priliki k njemu domov, da sc pogovorijo. Hiše in ostalega ne razkazujejo. Danes nista več toliko pomembna hiša in hlev, ampak predvsem to, kakšen je fant. Po ogledih so se domenili, da gredo delat pisma (ženito-vanjsko pogodbo). Pisma so naredili pri notarju, bogatejši pa so pripeljali notarja tudi na dom. Prisotni so bili: posrednik, ženin in nevesta ter starši obeh bodočih zakoncev. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) j Gorenjski kralji in ljudje Komunalni servis Kranj sprejme v uk večje število vajencev za poklic ^] steklarja pleskarja polagalca podov mizarja tapetnika zidarja kamnoseka teracerja cementarja avtomehanika Pogoji: dokončana osemletka ali 6, oziroma 7 razredov osnovne šole z možnostjo nadaljnjega izobraževanja; starost največ 17 let; zdravstvena sposobnost. Glede sprejema v uk naj se starši z učenci zglasijo v kadrovski službi podjetja v Kranju, Mladinska ul. 1. Ko se boste odločali za nakup kopalne obleke, ne pozabite obiskati MODNE HIŠE, ki je za kopalno sezono pripravila bogat asortiment kopalnih oblek iz odličnih materialov. Izbirali boste lahko med mladostnimi dvodelnimi In in klasičnimi enodelnimi kopalnimi oblekami, enobarvnimi in modno potiskanimi. V petek, 21. maja, je bil v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert moške?1 pevskega zbora Dušan Jereb iz Novega mesta, ki sodi med najboljše pevske zbore na P0'^! skem. Gorenjcem so se to pot pevci iz Novega mesta prvič predstavili, (lb) — Foto: F. Per(1 Revija pevskih zborov loške občine V soboto dopoldne je bil v Zireh festival otroških, pionirskih in mladinskih pevskih zborov ter instrumentalnih orkestrov z občine Skofja Loka. To j bil že tretji festival in ga je pripravila občinska pionirska komisija pod pokrovi t el j s t vo m pred sed n i ka škofjeloške občinske skupščine Zdravka Krvine. Prireditev je bila posvečena praznovanju 30-letnicc vstaje slovenskega naroda. Nastopili so otroški zbori osnovnih šol iz Škofje Loke, Poljan, Zirov, posebne osnovne šole iz škofje Loke, pionirski zbori iz osnovnih šol skofja Loka, Trata, Gorenja vas, Poljane, instrumentalni orkester OS Skofja Loka, komorni zbor Oš Ziri ter mladinski zbori Oš iz Škofje Loke, Gorenje vasi, Trate, Poljan, Žirov in mladinski zbor gimnazije iz Škofje Loke. Po končanem programu je bila podelitev priznanj in še skupni nastop zborov pred zadružnim domom. Otroški zbori so ob spremljavi har-monikarskega orkestra iz Železnikov pod vodstvom Vla-dislava Leska zapeli Uspavanko VVolfganga Amadeusa Mozarta in pesem Radovana Foto razstava V okviru praznovanja meseca mladosti na Jesenicah so v soboto, 22. maja odprli v gimnaziji foto razstavo Svet okoli nas. Pripravili so jo člani gimnazijskega foto krožka Janez Puhar. Razstava bo odprta do 29. maja vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 15. do 18. ure popoldan. D. S. Gobca Titu za rojstni dan, mladinski zbori pa Pesem bratstva in edinstva Radovana Gobca in Zapojmo slavo-spev Pavla šivica. Festival je po splošni oceni zelo lepo uspel. Še posebno topl° mladi pevci pozdravili v s1 sredi predsednika škofjelo* občinske skupščine Zdrav Krvino. Ivan Jan - Srečko — petdesetletnik Ivan Jan-Srečko je bil rojen 25. maja pred petdesetimi leti na Rečici pri Bledu. Kot sin kovača se je tudi sam izučil tega poklica. Osemnajstlelen je že delal v jeseniški železarni. Tu se je seznanil z naprednimi in revolucionarnimi delavci: Janezom Mlakarjem, Tonetom Ta-larjem, Andrejom Prešernom, Matijem Verdnikom in z drugimi. V narodnoosvobodilno borbo se je vključil že spomladi 1941. leta. Udeležil se je zimske vstaje 1941. leta v Bohinju, nato je spet delal na terenu. Februarja 1943. leta je postal borec gorenjskega in kasneje kokrškega odreda. Konec vojne je dočakal na Štajerskem. Bil je politkomisar bataljona XIV. divizije. V JLA je ostal do 1.1955. Iz vojske je odšel s činom majorja. Vojaški karieri se je odpovedal zaradi velike želje po pisanju, želje, da bi prenesel na papir tisto, kar je doživel. Od tedaj vodi radijsko oddajo »še pomnite, tovariši*, piše Zgodovinske sestavke, črtice in tudi knjige. Vsa njegova dela opisujejo narodnoosvobodilno gibanje na Gorenjskem. Že 1956. leta je izšla prva knjiga Z naslovom Med gorenjskim1 partizani. Pet let kasneje se je predstavil z delom Dražgoše in delom lzv°}~ njena beseda. 1963. leta 1e izšla knjiga Skozi zasede in 1969. leta knjiga Mrtvi ne lažejo. 1966. leta )e uredil in pripravil knjig0 Boj pod Triglavom. Sedaj Ivan Jan-Srečko pripravlja zgodovino Kokrškega odrei' rfkM Miha l^fr Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Samo neznaten del Čehov je po njegovo v nekdanji češki politiki ubiral protinemško smer. Zdaj so po izjavah Chvalkov-skega spoznali napake preteklosti in bodo v vsakem pogledu izpolnjevali hotenja in želje Velike Nemčije ter uveljavljali politiko najožjega sodelovanja s Hitlerjevim Reichom. Tako je 14. oktobra 1938 zagotavljal Hitlerju zunanji minister okrnjene Češkoslovaške Chval-kovskv. Hitler je seveda poslušal svojega starega češkega občudovalca, v katerem pa je moral videti še večjega bedaka, kakor ga je v Chvalkov-skem svojčas videl Masarvk, le da je imel Hitler za omejenost in naivnost novega češkega zunanjega ministra že popolnoma določene razloge, saj je v svojih mislih že zapečatil usodo Češkoslovaške. Dne 21. oktobra 1938 je dal vrhovnemu poveljstvu nemške vojske nova navodila. Njihovo jedro pa je bilo likvidacija ostanka ČSR ali 'die Erledigung der Rest-Tschechei', kakor je v teh navodilih zapisano. To naj bi se zgodilo, čim bi se na češkem pojavila kaka protincmška dejavnost ali se pokazalo kakršnokoli protinemško razpoloženje med češkim ljudstvom. V ta namen bi ne vzbujal rad pozornosti in dvigal hrupa pri Francozih in Angležih z mobilizacijo vojske, marveč naj bi akcijo proti ČSR izvedle 'mirnodobske vojaške enote', istočasno pa bi morala vojska zavarovati za vsak primer tudi zahodne meje proti Franciji, Belgiji in Nizozemski. Prav tako si je moral Hitler v tem času meti roke nad Chamberlainovo naivnostjo, saj je Chamberlain vsepovsod razglašal, da je bil miinchenski sporazum in 'vrnitev Sudetov Nemčiji' edino pravilni politični akt (sodobni revanšisti v Zvezni republiki Nemčiji ga imajo še danes za veljavnega — op. p.). Britanski premier Chamberlain je seveda verjel gospodu Hitlerju, da so Sudeti njegova zadnja ozemeljska zahteva v Evropi'. Toda Hitler je že koval načrte, kako bi Češkoslovaško republiko zbrisal z evropskega zemljevida. Pri tem naj bi mu pomagali Madžari, Slovaki in Poljaki, čeprav se je Hachova vlada prizadevala, da bi rešila »madžarsko vprašanje« v skladu s Hitlerjevimi željami in navodili, ki jih je bil Hitler dal Chvalkovskemu 14. oktobra. Reševanje »madžarskega vprašanja' je bila nova politična farsa, ki jo je zaigral pred svetovno javnostjo Hitler. Madžarom ni dovolil, da bi se s Čehi pogajali na lastno pest. Bal se je namreč vmešavanja zahodnih podpisnikov miinchen-skega sporazuma v madžarsko-češkoslovaška pogajanja. Hotel je, da bi oboji — Čehi in Madžari pristali na to, da bi bili razsodnici pri pogajanjih med ČSR in Madžarsko, Italija in Nemčija, kar mu ni bilo posebno težko doseči. Za kraj pogajanj so določili Dunaj. Pogajanja so se začela v dunajskem gradu »Bclvedere« na teatralno svečan način, toda že v začetku je Ribbentrop dal vedeti, da se bosta morali državi pogaja!ki sprijazniti z odločitvijo nemško-italijanskega razsodišča, torej z odločitvijo, ki jo bosta izrekla on kot nemški zunanji minister in grof Ciano kot italijanski zunanji minister. Obe strani sta vzeli Ribbentropovo zahtevo na znanje. Cianu tega ni bilo treba ponavljati, pač pa je v svojem nagovoru zapel hvalnico .novemu redu', ki se v Evropi 'že začenja' po zaslugi Velike Nemčije in Velike Italije. Madžarski zunanji minister Kanva je dejal, da Madžarska pričakuje 'odločitev razsodnikov' (odločitev, ki naj bi po Ribbentropovo bila dokončna in obvezna za obe strani) z mirno vestjo, češki zunanji minister Cvalkovskv pa je zapel hvalnico 'reprezentantom onih dveh velesil, ki že dve leti kažeta ostalemu svetu najkrajšo in edino pot k novi in boljši zunanji politiki med državami'. Potem se je začela farsa. Na veliki okrogli mizi je bil razprostrt zemljevid spornih ozemelj, Ribbentrop in Ciano pa sta držala vsak v svoji roki svinčnik in začrtovala prav tako vsak po svoje osnovne črte, ki naj bi predstavljale točno razmejitev med Češkoslovaško in Madžarsko. Zanju je bilo res vse skupaj samo komedija. Kakor se spominja Paul Schmidt v svojih spominih »Statist auf diplomatischer Biihnex«, je potekal med obema razsodnikoma dialog in navidezen prepir. Tako je na primer grof Ciano s hudomušno posmehl jivost jo očital Ribbentropu, da je preveč naklonjen češkim koristim, »če boste še nadalje zagovarjali češke koristi s takšno prizadetostjo, si boste pri Hachi naposled še prislužili Red za zasluge,« je rekel cinično, nato pa s svojim svinčnikom začrtal z debelo črto novo mejo v korist Madžarske. Ribbentrop pa je s prav takim, le germansko hladnim cinizmom 'protestiral' proti Cianovi radodarnosti v korist Madžarske, češ da 'gre gospod grof predaleč', in začrtal, oziroma spremenil del Cianove meje zopet v češko korist, če to sploh smem tako imenovati, saj sta oba ministra črtala po zem« Ijevidu starega češkoslovaškega ozemlja s črtami, ki niso bile navadne črte, marveč meje, ki so potem posegle v usodo mnogih posameznih ljudi. Tako je tudi tokrat kakor že mnogokrat posegla imperialistična politika ne samo v usodo človeštva in narodov, marveč tudi v usodo posameznika. Ljudje v mirnih obdobjih se tega komaj zavedajo, toda ljudje prejšnjih generacij in tudi naše generacije pa se tega še živo zavedamo in smo zato tudi danes nad imperialistično igro z usodo malih narodov vselej resno zaskrbljeni. Dunajska farsa, ki sta jo na račun češkoslovaške igrala Ciano in Ribbentrop, je Čehe navdala z novo potrtostjo, s Čehi pa tudi druge proti-fašiste na svetu. Tudi fašistična Horthvjeva Madžarska s sklepi v gradu Belvedere ni bila povsem zadovoljna. Dobila je samo del slovaškega ozemlja in del Podkarpatske Ukrajine, čeprav je tei-jala zase vso in jo je zato 20. novembra 1938 hotela tudi zasesti, a sta to preprečili Italija in Nemčija. Slednja je spor med Češkoslovaško in Madžarsko še potrebovala, da bi ga lahko potem uporabila za uresničitev svojih zavojevalnih načrtov proti češkoslovaški. Prav tako Nemčija ni hotela ustreči Madžarom pri madžarskih zadevah po slovaškem ozemlju, ker je imel Hitler s Slovaki posebne namene. S pomočjo slovaškega fašističnega voditelja Hlinkeja je hotel razbiti Češkoslovaško navzno-traj. Masarvkova Češkoslovaška kljub visoki meščanski demokraciji ni znala rešiti nacionalnega vprašanja v ČSR na demokratični način. Slovaki niso bili enakopravni Čehom, še manj pa Ukrajinci. Ze v Masarvkovih spisih (na pr. Svetovna revolucija, kakor je Masarvk označil prvo svetovno vojno kot dokončno zmago francoske meščanske revolucije — op. p.) zasledimo čuden Masarvkov odnos do Slovakov (pa tudi do nas Slovencev, saj je naše zahteve po Združeni Sloveniji po prvi svetovni vojni označil za slovensko prenapetost — op. p.). Ob teh spisih se človek ne more znebiti vtisa, da je Masarvk imel Slovake samo za dobre vojake, a drugače za manj vredne od Čehov, ki naj bi imeli v njegovi češkoslovaški republiki vodilno vlogo. Ko sem bral o tem, se nisem mogel in se še danes ne morem znebiti vtisa, da je Masarvk govoril o Čehih kot o nekakšnih 'nadljudeh', čeprav te' besede v zvezi s Čehi ni napisal in jo je rabil samo v zvezi z Nemci, razvojem njihove misli in državnega ustroja, ki je pripeljal do prve svetovne vojne. ENTRAL Delovna skupnost Restavracije Park Opisuje prosta delovna mesta: točajko 2 vajenca za strežbo 2 vajenca za kuhinjo 1 vajenko za slaščičarno ponudbe je treba poslati na naslov: Restavracija park Kranj. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja tovarne športnega orodja ELAN Begunje na Gorenjskem razglaša prosto delovno mesto TEHNOLOGA Pogoji za sprejem: srednja strokovna izobrazba lesnoindustrijske ah kemične smeri s prakso ali brez prakse. Zaradi delovnih okoliščin pridejo v poštev moški kandidati, ki imajo urejeno vojaščino. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Prijave s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi tega razpisa. Avto-moto društvo Kranj priredi v četrtek, 27. maja, ob 16. uii na Titovem trgu v Kranju TEKMOVANJE CICIBANOV S SKIROJI v počastitev 17. junija dneva zaščite otroka v prometu. Vabimo vse prebivalce mesta Kranja, da si ogledajo to tradicionalno tekmovanje naših najmlajših. Od Save k Savinji Kje bodo potovali izžrebani naročniki Glasa v soboto, 29. maja . OLŠtVA ' ŠOŠTANJ Po slovesu iz Kranja nas bo pot vodila mimo letališča na Brniku. Ker mnogi od družbe, ki bo dan preživela kot složna 90-glava družina v dveh avtobusih, še niso videli postaje, s katere priletajo in vzletajo potniški avioni, se bomo za nekaj hipov tudi tamkaj pomudili. Potem nas bo pot vodila mimo Mengša, kjer se je leta 1830 rodil sloviti pisatelj Janez Trdina — po rojstvu Gorenjec, po delu pa Dolenjec ... Le kdo še ni prebral katero od njegovih bajk in povesti o Gorjancih? In že hitimo skozi Domžale, sedež velike občine. Lepo in dobro bi se nam zdelo, če bi tudi Domžale in Kamnik bila bolj povezana z ostalimi gorenjskimi občinami. Ljubljančani niso, Dolenjci ali Notra-njci pa tudi ne. Torej so Gorenjci! Morda bi jih, Dom-žalčane in Kamničane, naš »Glas«, če bi se spet poimenoval »Gorenjski glas« ali pa tako, kot pred 70 leti kar na kratko »Gorenjec«, spet priklical v skupnost gorenjskih občin. Kako ponosno zveni, biti Gorenjec! Malo smo se zamotili s to mislijo, vendar moramo le še povedati, da so tudi v Domžale vodile Prešernove stopinje. Pesnik je tu večkrat obiskal svojega strica Franceta Prešerna, ki je župnikoval na Goričici (t. j. vzpetina sredi sedanjih Domžal, kjer stoji farna cerkev). Skozi Domžale je pesnik večkrat potoval tudi po službenih opravkih. Nekatere od njegovih poti iz Ljubljane proti Moravčam so trdno izpričane. In prav po poti, kjer rni tako spešimo z avtobusoma, se je po šegi tedanjih dni vozil s kočijo tudi naš pesnik. In se po navadi onih časov (pa tudi današnjih!) ustavljal v obcestnih krčmah. Razlog je bilo seveda opravičilo, da se morajo konji spočiti (danes se mora »motor ohladiti«!). Pa čas ni tedaj tako hitel ... V eni teh hiš, ki so na desni strani ceste, na Viru pri Domžalah, roko ven molele in vabile mimo hiteče popotnike, da se v njih od-duškajo, se je ob neki taki priložnosti, morda je to bilo v letu 1840, ustavil tudi doktor France Prešeren s svojo družbo. Moral je že biti prav zidane volje, da je gospodarju gostilne Francu Smuku p. d. Vodopivcu, poklonil primerek svojega »Krsta pri Savici« in vanj lastnoročno napisal posvetilo: Gospodu Smuku! Naj štejejo vsi drugi d'nar, za vino pev'c da pesem v dar! Dr. Prešerin Primerek knjige s tem pesnikovim posvetilom hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Danes Smukove gostilne ni več; v hiši, ki nosi tablico ša-ranovićeva ulica št. 27, je sedaj skladišče podjetja »Žito Vir«. Zato bomo tudi mi le hiteli mimo. Ob cesti, na desni, bomo še opazili veliko tovarno sanitetnega materiala, največjo te vrste v državi, ki skrbi za obveze naših ran, v miru in v vojni... In že smo na razpotju: na desno vodi cesta v znamenito moravsko deželo. Dala je nam učenjaka Jurija Vego (1754—1802), pesnika Jovana Vesela-Koseskega (1798—1834) in pisatelja dr. Frana Detelo (1850—1926); na levo, naravnost, pa nas vodi pot v črni graben. Le kdo ne pozna teh krajev, če je pozorno bral Jurčičeve »Rokovnjače«. Seveda pa se dolina ne imenuje Črni graben zaradi rokovnjaškega ropa francoske blagajne, tudi ne zaradi ncposelje-nih, mrkih osojnih pobočij hribov, pa bolj verjetno zaradi temne vode rečice Radomlje, ki teče po strugi iz črnih, karbonskih skril jev-cev. Nad Lukovico, največjim krajem v dolini (tu se razvijajo dogodki iz znanega Kersnikovega romana »Jara go- tOSAR.b ZtoXm A' O VELENJE CEL3E KRANJ Kamnit lev straži vhod v komendo na Polzeli brhjk spoda«, pred leti smo ga videli tudi v filmu, stoje razvaline mogočnega renesančnega gradu Brdo, sedež nekdanjega sodnega okraja, ki je zajemal vsa naselja v Črnem grabnu in v Moravski dolini. Nam bo Brdo še ljubše, če bomo zvedeli, da se je v gradu rodil, živel in delal slovenski pisatelj Janko Kersnik (1852—1897). O tem govori spominska plošča na grajskem pročelju. Grad je bil porušen v zadnji vojni, posestvo samo pa je še danes v lasti pisateljevih potomcev. Poleg gradu stoji velika osemletna osnovna šola, edina v dolini. Se tri slovenske književnike, ki jih je rodil črni graben, moramo na kratko imenovati: v Prevojah se je rodil dr. Jakob Zupan (1775—1852), pesnik-čbeličar, prijatelj Prešernov; ljudski pisatelj Jože Podmilšak »Andrejčkov Jože« (1845—1874), rodil se je v zaselku Konj nad Krašnjo; v Sp. Lokvah pri Krašnji je bil doma pomemben pisatelj Fran Maselj - Podlimbarski (18 -1917), ki je zaradi naprednih nazorov v romanu »Gospodin Franjo« moral v izgnanstvo in tamkaj tudi umrl. Južno od velike vasi Kraš-nje se dviga iznad gozdnatih grebenov Limbarska gora (768 m). Starejši sopotniki se bodo ob tem imenu gotovo spomnili Medvedove legende, ki opisuje Kristusov obisk na tej gori. Odtlej slovi Limbarska gora za božjo pot. Seveda pa ta razgledni vrh obiskujejo tudi manj pobožni turisti in izletniki. Tako smo med kramljanjem prišli do zadnje vasi pod trojanskim sedlom, do Sentožbalta. To je kraj, kjer so rokovnjači naskočili francosko pošto, ki je varovala vojaško blagajno, še dandanašnji kažejo v veliki hiši, kjer je bi4 v začetku preteklega stoletja poštni urad, zdaj pa je trgovina, vzidano omaro nekdanje francoske vojaške pošte. Od šentožbolta dalje pa se cesta povzpne v kar občuten klanec in kmalu smo vrh Trojan (563 m). Odpre se nam prekrasen pogled na zeleno štajersko, ki jo je tudi Pre- šeren kavailirsko počastil z verzom v pesmi »Od železne ceste«: Ve Kranjice ste košate, so prijazne štajerke. Na Trojanah je razvodje med Savo in Savinjo, v bližini so zdravilne toplice Me-dija-Izlake pa tudi sicer je kraj znamenit, posebno zgodovinsko. Trojane (latinsko Atrans) so bile utrjena rimska postojanka na prehodu iz Norika proti jugu. Tu čez je vodila znamenita, trdno grajena rimska cesta, ki je povezovala Akvilejo (Oglej) in Emono (Ljubljana) s Celejo (Celje) in Petovijo (Ptuj). Zdaj, ko smo na vrhu sedla, se pa že spodobi, da se odduškamo; to bomo storili v znanem gostišču Konšek na Trojanah. Seveda to ni kaka majhna gasrilnica, to je že prava industrija za okrepčila prehodnih gostov, saj imajo celo poseben stroj za izdelavo slovitih trojanskih bobov (krofov). Gotovo si bomo v posebni gostinski sobi ogledali tudi dve hudomušni originalni sliki, ki jih je napravil starosta slovenskih likovnih umetnikov Maksim Gaspari (roj. leta 1883). Zanimiva je posebno ona slika, na kateri nosi ubog zakonski mož velik križ, na križu pa sedi žena in vihti bič nad trpinom pod križem .. . Ko se tako razgledujemo na levo in desno, že krenemo z glavne ceste. Kažipot z naslikano Jastovico nas bo pripeljal na Polzelo. Dva razloga sta nas vodila za to odločitev: obisk Tovarne nogavic in ogled polzclskc komende, sedeža nekdanjih malteških vitezov. Na glavnem stopnišču, ki vodi v staro graščino — poznejše župnišče — zre v popotnika masiven kamnit lev — kot simbol viteštva, oblasti in moči. Ker imamo tudi blizu Kranja Komendo, bo radoznali bralec gotovo vprašal, če je kaj sorodstva med to in štajersko. Odgovor je pritrdilen: Komenda pomeni posestvo, gospostvo jeruzalemskega viteškega reda sv. Janeza Krst-nika, ki se je pozneje (po izgonu iz Jeruzalema na Malto) začel imenovati malteški viteški red. Polzelska komenda pa nam je ljuba predvsem zato, ker je v njo prihajal naš Prešeren. Tu je namreč po odhodu »maltezerjev« opravljal duhovske posle pesnikov stari stric Anton Muhovce (1746 do 1838). Ne bo narobe, če preberemo pripoved pesnikove 78-lotne sestre Lenke o bratovih obiskih pri starem stricu na Polzeli: »Na Podzalji je bil France pri fajmoštru Antonu Muhov-ou trikrat. V prvo z materjo, v drugo in tretje pa sam. In to bolj v poznejših latinskih šolah. Ta Muhovec so bili Muhovčev iz Žirovnice, naše matere stric« Seveda je Prešeren potoval na Polzelo — peš od Ljubljane! V onih časih so študentje še znali hoditi ... Medtem pa — ko smo mi sledili po Prešernovih stopinjah okrog polzelske komen-. de — so nam v Tovarni nogavic pripravili program za ogled modernih obratov, ki izdelajo letno milijone in milijone ženskih in moških nogavic. Skoro začudeni srno, ko v tovarniških prostorih ne zaslišimo nobenega hrupa, le tiho šumenje priča, da proizvodnja teče z vso hitrostjo« Nič manj nenavaden je za nas podatek, da tovarna zaposluje tudi kvalificirane ma-nekirke, ki skrbe za roke delavk. Vse žene, ki imajo opravka s svilenimi nitmi, tanjšimi kot lasje, moraio imeti negovane in gladke roke, sicer bi bilo preveč potegnjenih zank in škoda. Poleg manekirk skrbe za svoje roke tudi delavke same s posebno kremo, ki jim jo dodeljuje uprava tovarne. V prihodnji — sobotni — številki »Glasa« bo objavljen opis nadaljne poti: rimska nekropola v Šempetru ob Savinji, Velenje, Kajuhov Šoštanj, Mozirje, Radmirje, Ljubno, Luče (z Iglo in pre-sihajočim studencem), Solčava (z omembo Olševe in Potočke zijalke), Logarska dolina s slapom Rinke, na povratku pa se bomo Še pogovorili o Gornjem gradu, prehodu čez črnilec (902 m) in rudniku kaolina v Črni. Potem pa mimo smodnišnice, skozi Kamnik in Moste domov. Črtomir Zoreč PRODAM Prodam 4000-litrsko CISTERNO za kurilno olje. Na-'th\ v oglasnem oddelku 2571 Prodam majhne PRAŠIČKE. Svetina Franc, Breg 39, Žirovnica 2666 j Poceni prodam KRAVO, ki v kratkem teletila, VOLA, JtLlCO, večjo količino OTA-*E in SENA, MOPED colibri » PONY EXPRES. Zakrajšck ^ojz, Gobovce 9, Podnart, 2667 Prodam traktorski OBRAČALNIK ZGRABLJALNIK *ahr. Praprotnik, Prezrenje, Podnart 2668 Prodam KOBILO, vajeno geh kmečkih del. Klemenčič hranc, Topole 8, Selca 2669 Prodam malo rabljene rav-nc STOPNICE. Visoko 54 Prodam SENO in STRES-J0 OPEKO bobrovec ter CEDILNIK goran na trdo |?rivo. Puhar, Zlato polje 14, Kranj 2671 Prodam KOSILNICO alpina žetveno napravo. Naslov v kasnem oddelku 2672 Pr ukto 1 MOTORNO KOLO SI A»,J?obby. kmečki MLIN, 'VM°REZNICO na motorni kmečki MLIN, bn«~ ~ix»-*-rvICO na motorni mČS' DECIMALNO TEHT-lct . za 500 kg in nekomp-Fe] ' en°vprežni VOZ. Tavčar liano ' V°dice 60 nad Ljub- 2673 Vo Tu"1 ,ipovo HLODOVI-tia pS'vbSe kvalitete. Praprotnica 6, Cerklje 2674 br*K2 košnJ° SENA. Gan-• valburga 59, Smlednik ^ 'sTRn Sk°raj nov PISAL" cdi r>, olimpva. Berton-J- delavska 20, Kranj toJaioi. KRAVO. Sen turska ProS C0rklje 2o^7 Sikn Tlcscni POD- z&-67, p'1- Informacije: Zalog Pr°,rklJe 2678 ^Ijpam^košnJ° CRNE DE-bf*VA T,RAVNIKA, bukova *a »„ ' n,°kaJ rezanega LESA Prestavi Vn MOPED na dve V1- Poženik 13, Cerklje ^NTE «» DESKE ,aterSif : MaONETOFON na ?U0lLNlkelekirični tok' ter bičeva Jo Č™** Jancz> va 19, čirče, Kranj 200 kosov OPEKE Kt*n\ c, Eenedikova 10, jJ- Stra&šče 2681 JlSpUOOkg betonskega ^Iku aslov v oglasnem > prochni 2682 V(-'k Si ^toicčo TRAVO. 01-*Voh Preddvor 2683 S ,naS,j^LEPNIK za žen- Nn0 PJMBE za moško na- ^Ce Koroška Bela, Je-bifrodim 2684 h^S £ ,n°v P0NY EX-^ naslov v oglasnem od- 2685 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Pevec Miro, Kranj, Župančičeva 12 2686 Prodam OSTREŠJE. Zg. Besnica 29 2687 mrnm HBf Kupim delovnega VOLA ali KONJA, čežar Ana, Gorica, Radovljica 2688 Kupim STREŠNO OPEKO kikinda in KORITA (slemc-njake). Puhar, Zlato polje 14, Kranj 2689 Kupim PREBIRALNIK za krompir. Poženik 17, Cerklje MOTORNA VOZU A Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1964, prevoženih 62.500 km. Ogled v popoldanskem času. Pirnavar Anton, Benc-dikova 13 A, Kranj, Stražišče 2691 Ugodno prodam FIAT 600. Jeglič, češnjica, Podnart 2692 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Marko Turuk, telefon 23-910 ali 21-248 Kranj 2693 Prodam AVTO opel rekord, letnik 1964. Podboršek Anton, Loka pri Mengšu 102 2694 Prodam eno leto star AUDI 60 L, prevoženih 12.500 km. Jesenice, Javornik, Travnova ulica 4 2695 Prodam AVTO 125 PZ, avgust 1970. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 21-264 Kranj 2702 STANOVANJA Iščem SOBO v Kranju. Planina 18, Kranj (pri Božiču) Poročen gradbeni inženir potrebuje SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2697 ZAPOSLITVE ■mm Za VARSTVO osem mesecev stare punčke na domu od 7. do 14. ure iščem gospo. Nudim tudi hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2698 POSFS f! .-.atuu...u^ai Prodam HIŠO blizu Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku IZGUBLJEN* Od Luž do Velesovega sem izgubila žensko JOPICO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v trafiko Cerklje OSTALO Prcklicujem naročilnico Kranjske opekarne št. 44 I Č. na ime Zadravec Jože, Katre-ševa pot 6, Črnuče 2701 I ■ ■ ■ ■ I Kranj CENTER 26. maja amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 15 JO, amer. barv. film ODISEJA 2001 ob 17.30 in 20. uri 27. maja franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SIN-GAPUR ob 15.30, amer. barv. film ODISEJA 2001 ob 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. maja amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAVVKA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film CINCINNATI KID ob 20. uri 27. maja franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SIN-GAPUR ob 18. in 20. uri 28. maja amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 16. in 20. uri, amer. barv. film CINCINNATI KID ob 18. uri Tržič 26. maja franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRI-STA ob 18. in 20. uri 27. maja franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRI-STA ob 18. in 20. uri 28. maja amer. barv. film HEROJI GVADALKANALA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 26. maja amer. barv. fifrn DETEKTIV ob 18. in 20. uri 28. maja premiera franc. barv. CS filma AGENT X 13 ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 26. maja jugoslov. barv. film RDEČE KLASJE 27. maja amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO Jesenice PLAV2 26. maja amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO 27. maja franc. barv. film HIBERNATUS 28. maja franc. barv. film HIBERNATUS SREDA, 26. maja, ob 19.30 — Camoletti": BOEING — BOEING; uprizarja mladinska skupina gimnazije iz Brežic ČETRTEK, 27. maja, ob 15. uri — Bevk: BEDAK PAVLEK; uprizarja gledališki krožek Oš Stane Žagar iz Kranja; ob 19.30 — Karlin: VEČER PROZE IN POEZIJE in Veras: POLJSKA LIRIKA XX. STOLETJA; uprizarjata mladinski gledališki skupini iz Maribora in Celja PETEK, 28. maja, ob 15. uri — Belina: UŽALJENI MEDVEDEK in VESELO POPOLDNE; uprizarjata gledališka krožka osnovnih šol Maribor in Deskle; ob 19.30 — Stefa-nac: VEČNA LOVIŠČA; uprizori mladinska gledališka skupina iz Trbovelj Dovje Mojstrana 26. maja nemški barv. film KAMASUTRA Kranjska gora 27. maja jugoslov. barv. film RDEČE KLASJE Javornik DELAVSKI DOM 26. maja franc. barv. film HIBERNATUS ob 19. uri Radovljica 26. maja italij.-špan. barv. film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 18. uri, amer. barv. film NEZNOSNA LETA ob 20. uri 27. maja italij.-špan. barv. film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 20. uri 28. maja amer.-nemški barv. film OAZA SMRTI ob 20. uri Skofja Loka SORA 26. maja ang]. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 18. in 20. uri 27. maja amer. barv. film OSVOBODITEV BYRONA JONESA ob 20. uri 28. maja amer. barv. film OSVOBODITEV BYRONA JONESA ob 18 in 20. uri Železniki OBZORJE 26. maja amer. barv. film OSVOBODITEV BYRONA JONESA ob 20. uri 28. maja amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 20. uri NAGRADA LOKE 71 Še pet dni nas loči od letošnje najkvalitetnejše cestno-hitrostne dirke v Jugoslaviji. V Škofji Loki so v teku zadnje priprave za to prireditev in za danes je že napovedan prihod prvih tekmovalcev. Na škofjeloški progi bo letos nastopilo 97 dirkačev s 162 starti. Število startov po posameznih kategorijah pa je naslednje: do 50ccm — 22, do 125 cem — 31, do 250 cem — 33. do 350 cem — 31, do 500 cem — 32 in v i'azredu prikolic — 13 startov. Tekmovalci iz tujine imajo 134, domači pa 28 nastopov. Začetek prireditve bo letos eno uro prej kot navadno — to se pravi ob 14. uri. Bolj zgoden začetek je ugodnost za oddaljene gledalce, ki se bodo lahko vrnili domov še do večera. Prav tako je poskrbljeno za privržence nogometa, ki si bodo lahko ogledali tekmo Željezničar : Ohmpija, če bodo odšli z dirk pred koncem. Svoja vozila bodo vsi ti lahko parkirali ob vpadnici (Ljubljana, Kranj), če bodo ta označena Z barvami Olimpije. Vsi gledalci nedeljske prireditve so v primeru nesreče nezgodno zavarovani pri zavarovalnici Sava. J. Govekar Umrla je Megušarjeva mama Množica ljudi se je zbrala v četrtek, 20. maja, popoldne na trgu v Železnikih, da bi pospremili k zadnjem počitku mnogim dobro poznano Me-gušarjevo mamo iz Mar-tinj vrha. Dolga in težka je bila njena življenjska pot. Zaradi bolezni matere je že zgodaj morala prevzeti skrb za gospodinjstvo pri hiši. 22 let ji je bilo, ko se je poročila. Po treh letih je zaradi nesreče moža ostala sama z dvema majhnima otrokama. Ko se je ponovno poročila, se ji je rodilo še devet otrok. Tudi nobena izmed vojn ni prizanesla Megušarjevi mami. Med prvo je bil mož vsa štiri leta na fronti, najstarejši sin pa je umrl zaradi bolezni. Med drugo vojno je vedela, kje je njeno mesto. V »Graščini« takšno je bilo ilegalno ime za Megušarjevo domačijo, so se že leta 1941 začeli zbirati partizani. Pet sinov je odšlo v partizane. Najmlajšemu ob odhodu še nI bilo 16 let. Eden od sinov je moral zaradi sodelovanja z OF ob koncu leta 1942 v taborišče Da chau, pa tudi hčeram ni bilo prizanešeno. Zaradi sodelovanja s partizanskim gibanjem so najstarejšo hčer z družino pregnali v Bosno in drugi požgali hišo. Dva izmed sinov se nista vrnila nikdar več domov — enega so ustrelili kot talca, drugi pa je bil v borbi smrtno ranjen. Posledice vojne so bile tako hude, da jo je napadla bolezen in je po desni strani telesa popolnoma omrtvela. Skoraj 14 let je bila priklenjena na posteljo in odvisna od pomoči drugih. Toda nikdar ni tožila. Mirno in vdano je prenašala vse težave. Najbolj pa se je razveselila, ko so jo obiskali njeni otroci ter številni vnuki in pravnuki. čez dva meseca bi praznovala 86-letnlco življenja. Ni je dočakala. V torek ji Je njeno dobro srce za vedno prenehalo biti. Tisti, ki so jo poznali, pa jo bodo ohranili v najlepšem spominu. F. P. nesreče PADEL Z MOTORJEM V vasi Dobračcvo je v soboto, 22. maja, popoldne padel z neregistriranim motornim kolesom Simon Subic iz Stare vasi pri Zireh. Na blagem ovinku ga je vrglo s ceste. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OTROK STOPIL PRED AVTOMOBIL Na Smledniški cesti v Kranju je v petek, 21. maja, popoldne voznica osebnega avtomobila Vera Bohinc iz Trboj zadela 11-letnega Benedikta Seidla iz Auschvvaha. Deček je nenadoma šel čez cesto tik pred avtomobilom. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. UMRLA NA KRAJU NESREČE Pri bencinski črpalki v Radovljici je v soboto, 22. maja, prečkala cesto prvega reda Ana Bertoncclj, stara 75 let. Čez cesto je stekla v trenutku, ko je od Podvina pripeljal v osebnem avtomobilu Vinko Brus iz Radovljice. Avtomobil je Bcr-toncljevo zbil po cesti. Bertoncljeva je umrla na kraju nesreče. PADEL IN SE HUJE RANIL Na Zg. Beli je v soboto, 22. maja, popoldne padel s kolesom s pomožnim motorjem Edo čermak iz Kranja. V nepreglednem desnem ovinku je voznik zapeljal v desno, s pedalom zadel v večji kamen in padel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. PROMETNA NEZGODA NA BLEJSKI DOBRAVI V soboto, 22. maja, zvečer je na Blejski Dobravi zavozil s ceste v obcestni jarek voznik ponv ekspresa Franc Pulk iz Lipice pri Jesenicah. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. AVTOMOBIL V PEŠCA V nedeljo, 23. maja, popoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti četrtega reda med Črnivcem in Brezjami. Ko je voznik osebnega avtomobila Ivan Prislan iz Šoštanja pripeljal izza ostrega ovinka, je na desni strani ceste opazil Franca Ramovža, starega 85 let. Voznik je zaviral, da ne bi pešca zadel, pri tem pa je njegov avtomobil zasukalo za 180 stopinj. Z zadnjim delom je avtomobil trčil v Prislana in ga zbil po cesti. S hujšimi ranami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. TRČENJE V OVINKU Na cesti četrtega reda v Trbojah je v nedeljo, 23. maja, popoldne voznik mopeda Marjan Grošelj i/. Trboj v nepreglednem ovinku vozil po levi strani ceste. Nasproti je pripeljal voznik osebnega avtomobila Milan Martinjak iz Šenčurja, čeprav je mopedist skušal zapeljati na svojo desno stran, je med vozili prišlo do trčenja. Mopedist in sopotnica Marija Bogataj iz Kranja sta padla in se huje ranila. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. ŠESTA ŽRTEV NESREČE PRI LJUBNEM V nedeljo, 23. maja, zjutraj je v ljubljanski bolnišnici umrl Djordjc Klopčič iz Donje Ljupljanice pri Drventi. Klopčič je šesta žrtev nesreče, ki se je pripetila 20. maja zjutraj na viaduktu Ljubno. L. M. Nesreča z delovnim strojem V ponedeljek, 24. maja, dopoldne se je na delovlšču ceste na Pokljuko smrtno ponesrečil Milan Žnidaršič. star 28 let, iz Ljubljane. Žnidaršič je upravljal delovni stroj bager-kiper. Peljal ga je Iz Zatmika proti Gorjam. Približno kilometer od Zatrni- ka se je izogibal drugemu delovnemu stroju, pri tem pa je zapeljal preveč na rob ceste. Stroj se je prevrnil pod cesto in se ustavil po prevračanju 35 metrov pod cesto. Milan žnidaršlič se je tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Zeaiuiijja ga je zasula V ponedeljek, 24. maja, okoli osme ure zvc.er ne je pri gradnji svoje h.'šs na Gorenjski cesti v Lescah huje ranil Milan Kozole. Kozr-'e je t jarku približno 3 mstte globokem, ki ga je skopal zaradi priključka na glavne kanalizacijo, prebijal cev. V tem pa se je v Jarek vsula večja količina zemlje in Milana Kozole:a pokopala pod seboj. Zasutemu so priskočili na pomoč domačini. Odkopali so ga le toliko, da je imel glavo prosto, reševanje pa so nadaljevali gasilci. Po triurnem reševanju, uporabili so tudi bager, je gasilcem iz Radovljice, Kranja In gasilcem iz Verige uspelo ponesrečenca cdkopati. Huje ranjenega so pripeljali v jeseniško bolnišnico. TEHTNICA KRANJ Bencdikova 1 Sprejmemo v uk 2 VAJENCA za poklic tehtničar. Sprejmemo tudi ČISTILKO z 4 urnim delovnim časom. Osebni prejemki po dogovoru. Interesenti naj se javijo na sedežu podjetja. Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 °/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. S Zavarovalnica Sava PE Jesenice Cesta maršala Tita 16, Jesenice razpisuje prosto delovno mesto zastopnika za sklepanje zavarovanj in pobiranje premij v krajih Blejska Dobrava in Jesenice. Pogoji: uspešno končana osemletka, znanje slovenščine, bivanje v kraju opravljanja dela. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati, ki imajo veselje do tega poklica, naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi razpisa. Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Glede na značaj dela imajo prednost moški z odsluženim vojaškim rokom. Lastnoročno napisano vlogo s kratkim življenjepisom, spričevalom o izkazani izobrazbi, sprejema komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij Zavarovalnice Sava PE Jesenice. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemu prijav. Zahvala Ob smrti našega dragega Alojza Šetina upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Hriber-niku, g. kaplanu ter pevcem Društva upokojencev. Žalujoči ostali Stražišče, 23. maja 1971 Zahvala Ob izgubi naše drage sestre, tete in sestrične Marijane Jerala se iskreno zahvaljujemo za izraženo sožaljc in darovano cvetje vsem sorodnikom in znancem. Posebna zahvala č. g. dr. Rozmanu za spremstvo ter Hrva-tovi mami in sosedu Tomažu za požrtovalno delo ob izgubi naše tete. žalujoči: sestra Micka, nečaki Peter, Franc, Ciril z družinami in Marija Žeje, Rupa, Kranj, Šenčur Zahvala Ob boleči, nepozabni in prerani izgubi mojega dragega in dobrega moža, očeta, sina, brata in strica Franceljna Štefeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala tov. Udoviču Vinku in predsedniku ZB za tako lepe poslovilne besede, pevskemu zboru, godbi in vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili prerani grob. Hvala vsem, ki ste Franceljna imeli radi. žalujoči: žena Zofka, sin Milan, hčerka Jana, neutolažljiva marna in oče ter sestra Dana z družino Mlaka, 24. maja 1971 Še je čas Danes popoldne bodo Triglavani na stadionu v Kravjo odigrali preloženo prvenstveno tekmo z Merkator-Jem Iz Ljubljane. Sedanje žalostne razmere v kranjskem nogometu »ajpada ne dajejo domala nobene nade domačinom, da W lz tega ln preostalih srečanj prvenstva rešili kdove v najboljšem primeru lahko upajo samo na mini-J?«*hie uspehe, saj se v sili sestavljeno, neuigrano mo-"*ve » slabo telesno pripravljenostjo, razumljivo, ne jnore uspešno meriti s prvakom na tabeli in s preosta-Juni prekaljenimi moštvi lige. Nič čudnega ne bo tedaj, 7* ho NK Triglav po enoletnem igranju v SNL letos •Pet zdrknil za stopnjo niže, tokrat verjetno ne samo za eno leto. Seveda pa je treba v zvezi s tem pribiti, da ne bi bilo — sodeč po rezultatih, ki jih Je dosegalo — tudi moštvo, ki je tekmovalo doslej, niti za las uspešnejše, Je izgubljalo celo doma srečanja, ki bi jih uspešno ^Ijučil marsikateri član conske lige. Prav ti vsestransko revni uspehi so dovolj jasen do-*az» kako usodne utegnejo biti posledice nepremišljenosti, trmoglavosti, napačne ambicioznosti in pretiranega samozaupanja, kakor so nasprotno tudi dokaz, da *e uspehi dosegajo le s skupnim delom, v soglasju, z disciplino, ki je in mora biti največja odlika športnika *Waterja, kateri mora predvsem upoštevati pravilo, da Je dober športnik tisti, ki zna premagati najprej same *a sebe. Do spoznanja, kako usodna utegnejo biti nesoglasja ,3ako nujno je za uspeh skupno delo, je po doseda-Dn7l ia,ostmn izkušnjah moral priti menda vsak šport-njkj^če ima v sebi vsaj še trohico športne časti in po- V spoznanja, da je le v skupnem delu rešitev iz *edanje zavožene situacije, pozivamo vsi ljubitelji nogo-meta v Kranju, vsi številni prijatelji NK Triglav, ki bili tolikrat ponosne priče lepih iger in zmag svo-*™J 'Jubljencev, danes poslednjič vse aktivne igralce NK "glav, naj odlože vse medsebojne spore v interesu nogometa v Kranju, naj bodo že danes pred tekmo z%a vsi na v°y° tehničnemu vodstvu kluba za tekmo Merkatorjem, naj disciplinirano vztrajajo do konca ekmovanja, eventualne spore pa naj rešujejo po tek-JJJJJJ*1 ali — že bolje — odpravijo naj Jih enkrat za •r-j^i trdnem prepričanju, da med vsemi igralci NK ttglav ni nikogar, ki bi mu ne segla do srca porazna Z**** Muba in, ki bi ga ne pekla vest, če bi se kasneje ™ vedal, da je k taki usodi zavestno pripomogel tudi sam, smo uverjeni, da tega svojega zadnjega poziva smo spregovorili zaman, posebno, če bodo, kot upa-°' prevladali pri odločitvi trezno misleči, zdravi in » z»uvni elementi, še je čas za iztreznenje! Ljubitelji nogometa in prijatelji NK Triglav Sto tekmovalcev na Majnikovem veleslalomu Na tradicionalnem mednarodnem Majnikovem veleslalomu za Češko kočo pod Grintovcem je v nedeljo nastopilo več kot sto tekmovalk in tekmovalcev iz 12 klubov. Poleg slovenskih tekmovalcev pa je nastopilo iz Avstrije kar 20 smučarjev. Prireditev je organiziral smučarski klub Jezersko, progo pa je trasiral izpod sten Grintovca Jezerjan Vinko Tepina. Rezultati — ČLANI: L Drago Leben (Triglav) 77,2, 2. Ivan Mohorič (Alples) 78,2, 3. Ivan Mihovilovič (Transturist) 78,5, 4. Aleš Gartner (Alples) 78,6, 5. Miha Zupan (Radovljica) 79,4 itd.; ČLANICE: L Eti Kurnik (Akademik), 83,5, 2. Mojca Verbnik (Olimpija) 84,9, 3. Jana Hafner (Transturist) 86,7 itd.; MLADINKE: L Marlies Hof-statter (Avstrija) 82,7, 2. Mi- Dušan Prezelj 207 cm Na atletskem mitingu Alpe-Adria v Ljubljani je Kranjčan Dušan Prezelj preskočil višino 207 cm, kar je njegov osebni rekord, obenem pa drugi najboljši rezultat v tej disciplini v Jugoslaviji. S tem rezultatom je Prezelj dokazal, da je letos resni kandidat za državno reprezentanco. Na tem tekmovanju je mladinec KAVČIČ pretekel 800 m v času 1:54,0, kar je letos daleč najboljši rezultat v Jugoslaviji med mladinci. Poleg teh dveh odličnih rezultatov so se izkazali tudi Vegnuti v teku na 1000 m (2. mesto), Metka Papler v metu diska 39,60 — 5. mesto, ter Polde Milek v teku na 100 m 11,1 — 6. mesto. Miting — Alpe Adria je bilo prvo večje tekmovanje za Mileka po dveh letih, odkar je operiral meniskus na levi nogi. D. žumer Triglav tretji na finalu vSe S£boto so se mladinci iz Starik l0veniJc na stadionu °kvirn ,MlakarJa pomerili v Pokal cimovani za atletski teg^ *OVCniJe. Organizacija UPa tekmovanja je bila za-Hav ak.atletskcmu klubu Tri-s°lidn7! £ .^kmovanje izvedel žUltato r.mn°8in dobrih re-Ha tCmVl ,ki so bili doseženi *ebm tckmovan.iu, velja poki staP.0zornost rezultatoma, Ji, d°segla domačina tole fl Marko in Kavčič Iz- ta v o°HrxZala sta' da Prihaja-°uhčno formo ter da v svoji disciplini nimata pravega konkurenta med svojimi vrstniki. Posebna poslastica za prisotne je bil tek na 1500 m, kjer je domačin Vegnuti s silovitim finišem s tretje pozicije ogrozil vodeče-ga Grecsa iz Ljubljane, vendar mu je na koncu vseeno zmanjkalo moči, da bi se prebil na prvo mesto. Rezultati: hoja 5 km, 1. Ju-rečič (01) 26:42,6; Šivovec (Tr) 33:11,6; kladivo: 1. Pla-ninšek (KI) 43,38; 110 m ovire: 1. Strugar (Mb) 16,0; 3.-4. leva Bajželj (Triglav) 83,1, 3. Barbara Mikež (Radovljica) 83,5; MLAJŠI MLADINCI: 1. Jurij Potočnik (Fužinar) 76,6, 2. Roman HolcI (Fužinar) 77,0, 3. Aci Galičič (Radovljica) 78,9, 4. Luka Krničar (Jezersko) 79,0; STAREJŠI MLA- Tekstilindus prvi ^e lpt^v Ve*stvri JCm šahovskem pr-J^kran-Sindikalnih Pouruž" S ekina-T,občine Je zmaga-*brala a Tekstilindusa, ki je * 8 točk pred Savo 6 in Zvezo slepih Kranj 4 točke. Zmagovita ekipa bo 28. maja nastopila na republiškem prvenstvu v Portorožu. F. Stagar Bitcnc (Tr) 17,4; palica: 1. Bizjak (01) 350; troskok: 1. Šimunič (Nm) 13,42; kopje: 1. Skok (KI) 58,43; 100 m: 1. Grošeta (Mb) 11,1, 7. Kavčič (Tr) 11,5, 8. Lojk (Tr) 11,7; krogla: 1. Grilanc (NG) 13,47; 7. Rot (Tr) 10,19; 1500 m: 1. Grecs (01) 4:08,2, 2. Vegnuti (Tr) 4:09,2, 6. Kogoj (Tr) 4:20,6; 400 m: 1. Kavčič (Tr) 49,9, 3. Lojk (Tr) 52,4; višina: (NG) 38,72, 6. Prezelj (Tr) 1. M. Prezelj (Tr) 195, 5. Dvor šak (Tr) 180; disk: 1. Grilanc 29,01; 3000 m: L Lisec (KI) 8:52,6, 10. Mlinar (Tr) 10:05,8; daljava: 1. šimunič (Nm) 6,56; 4X100 m: 1. Kladivar 44,0. Končni vrstni red ekip: 1. AD Kladivar 255,5, 2. AAK Olimpija 215,5, 3. AK Triglav 113,0, 4. Nova Gorica 106,0 itd. D. Zumer DINCI: 1. Franc Mach (Avstrija), 82,9, 2. Bojan Bošner (Fužinar) 88,9, 3. Viktor Pa-sterk (Avstrija) 91,1. Ekipni pokal je osvojil Transturist iz škofje Loke, drugi je bil Alples, tretji pa Triglav. A. Karničar ŠPORTNE DROBTINE V Opatiji te dni poteka 28. kongres mednarodne smučarske organizacije — FIS. Zborovanje najelitnejših smučarskih delavcev sveta bo končano v nedeljo, 30. maja. Za nas je najbolj zanimivo vprašanje, ali bo kongres končno uzakonil smučarske polete kot uradno disciplino in sprejel kandidaturo za organizacijo I. svetovnega prvenstva v poletih, ki naj bi bilo zadnjo nedeljo v marcu 1972 v Planici. * V novi — olimpijski sezoni bo našo hokejsko državno reprezentanco treniral dosedanji trener mladinske državne reprezentance ČSSR Hertel. V poročilu ObZTK Kranj za minulo triletno obdobje je tudi podatek o številu članstva v posameznih društvih oz. koliko občanov se bavi z določeno športno panogo. Iz prakse pa je razvidno, da so nekatere številke skoraj neverjetno visoke. Sploh pa menimo, da so bili podatki zbrani neenotno, nekatere organizacije so zajele vse člane ne glede ali so aktivni ali pa se bavijo samo rekreativno. Vsekakor so to podatki, ki ne prikazujejo realno stanje aktivnih članov v posameznih športnih panogah kranjske občine. V telesnovzgojnih organizacijah kranjske občine dela več kot 400 športnih delavcev, sodnikov je nekaj nad 150, trenerjev Je 90, telesno vzgojo na šolah pa poučuje 175 učiteljev oz. profesorjev. tovariš za vas! Američani ljubijo in sovražijo svoje velike družin feljton KENNEDVJEUE Nobelove nagrajenke Pearl Buck: KENNEDTOEUEI povezanost O skrivnost moči Kennedvjevega klana ali preganja Kennedyjeve zla usoda? :, Ethel je slutila, kaj se bo zgodilo Kennedyjevi se niso odrekli skupnemu smotru politični moči 1vprašanje Q O o d g o v o r i Osmrtnice na vratih srednjih šol oznanjujejo, da bo vsak čas preminila izmučena od štiriletnih naporov in oslabljena zaradi prevelikih zahtev profesorjev častitljiva Klasis kvarta. Pokopali jo bodo z velikimi častmi, ki si jih je prislužila s svojim težkim življenjem. Dijaški Gaudeamus, pesem s katero se generacija za generacijo poslavlja od srednje šole, bo naznanila, da se bliža matura, da je pred vrati čas zrelostnih izpitov. S tremi dijaki smo se pogovarjali o pripravah na maturo. I.uskovec Ciril, dijak 4. č razreda kranjske gimnazije: »Maturitetni izpit delamo iz slovenskega jezika, ustave, zgodovine NOB, matematike ali tujega jezika in še enega predmeta, ki si ga vsak sam izbere. Odličnjaki so mature oproščeni. Poleg obveznih predmetov bom delal maturo še iz nemščine in sociologije. S poukom bomo končali 4. junija, maturitetni izpiti pa se bodo pričeli 18. junija. Za učenje imamo štirinajst dni časa ali tri dni za en predmet. Kljub temu upam, da se bo vse dobro izteklo, saj smo zadnjo konferenco že ponavljali snov skupno s profesorji.« Fojkar Zvonka, dijakinja 4. b razreda srednje ekonomske šole v Kranju: »Na naši šoli delamo maturo iz slovenskega jezika, knjigovodstva, ustave, zgodovine NOB in gospodarskega poslovanja. Ker ekonomska šola še ni prešla na petdnevni delovni teden, smo s poukom končali že v ponedeljek, danes pa imamo sprevod s predajo ključa tretješol-cem. Matura se prične sredi junija. Mislim, da bo kar šlo. Gospodarsko poslovanje smo ponovili ie v razredu, prav tako knjigovodstvo, še največ dela in skrbi bomo imeli s slovenskim jezikom. Snov je namreč zelo obsežna.« Mrak Tončka, dijakinja 4. a razreda škofjeloške gimnazije: »Poleg obveznih predmetov bom prijavila za maturo še ruski jezik in psihologijo. Pouk se konča 4. junija, matura pa bo 18. junija. Profesorji so nam že dali vprašanja iz snovi posameznih predmetov, kar bo učenje precej olajšalo. Nekaj smo že ponavljali skupno s profesorji, ustava in zgodovina NOB pa sta predmeta iz zadnjega letnika«. L. Bogataj V nedeljo dopoldne je podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik odprl razstavo likovnih del učencev gorenjskih osnovnih šol. Otvoritve so se udeležili tudi likovni pedagogi« V nedeljo zjutraj so na Jesenicah pozdravili sončni vlak, ki je na železniško postajo pripeljal ob 8. uri. Invalide je pozdravil predsednik občinske skupščine Jesenice Franc Zvan, pionirji osnovnih šol pa so jim poklonili cvetje. Med potniki v sončnem vlaku sta bili tudi Jerca Trtnik, ki živi v domu Franca Bcrglja na Jesenicah in Noč Marica iz Žirovnice. — Foto: B. Blcnkuš Q&?ADITEL.JI! ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DOM 7 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJF. QL£D%SZA^,&%£