Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 102. Posamezna številka Din 1—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, tevzemši nedelj in praznikov. Me&ečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri pošlnem ček. uradu štev. 13.633. Slovenskim pašičevcem v odgovor Boletela nas je izredna, a tudi dvom- iSast da nam je odgovorilo glavno , cesarsko glasilo kar s celim uvodni-. fcifcno >Jutro odgovarja namreč v urah l? *e m argumentiranje* v poznih _ . predmestne oštarije morda eren, kj ga pa siovenska žumalisti- ne Uporablja niti v volilni dobi. Samo Par duhtečih cvetk, kako se govori v jurskem bon tonu z nasprotnikom: dvo-ZIV*«, neresna gospoda, prismojenost, ne-zna<5ajnost in nesposobnost, figarstvo, bedaki in slično, kar vse naj velja g. Lju- Jovanoviču in njegovim pristašem v Sloveniji, če kljub tem psovkam odgo-varjamo, potem storimo to le radi tega. a izbijemo slovenskim pašicevcem tudi poslednji argument, ki ga uporabljajo j t^ovo Per°, da prikrijejo svoje od-padmštvo od napredne misli. Predvsem treba konstatirati, da >Jutro < nože veljati za pašičevski list. Nas samo veseli, da je javno mnenje v Sloveniji tako močno, da se celo esdeesarska gospoda sramuje veljati kot pašičevska. Seveda samo v Sloveniji, ker v Beogradu ne more dovolj krepko poudariti svoje neomajne zvestobe do Pasica. Če pa se »Jutro« sramuje veljati kot pašičevski list, s tem pa še ni povedano aa tudi ni pašičevski list, s tem je pove! dano samo to, da uganja tudi v tem pogledu grdo hinavščino. Ni še bilo v Jugoslaviji kmalu tako važnega in pomembnega notranjepolitičnega boja, kakor je boj med Pasicam in Ljubo Jovanovičem. Ta boj je take važen, da se mora vsaka stranka in vsak političen list v tem boju opredeliti na eno ali na drugo stran. In »Jutro«’se je takoj in brez pomisleka opredelilo za Pasica, pa naj se tega še tako sramuje. Zakaj Lj. Jovanovič ni že preje nastopil, je vprašanje, ki nima z opredelitvijo * Jutra« nobene1 zveze. To bi moglo slu-*lti »Jutru< le kot izgovor, a vrhu tega le 1 0t *lab izgovor. Zakaj na to vprašanje xnari>VOr^ Jovanovič že v svojem litik dalmatinskem pismu. Vsak pc-tako iahw!’ d\se Nikole Pašiča ne da ske$a generala w k° kakeSa esdeesar-pred enim letom ' armade. Kdor bi še Pasičem. ta bi bretZdvomadlo*nni boj s iui bi^la^d]?tja setkrat hujša. Šele sedaj, ko je ew rano lirvatsko vprašanje iz naše notra™" Politike in ko je moral tudi St. Radič iz yade, šele potem je bilo mogoče doseči* Nikola Pašič več šef vlade. Boj s ‘f.a^teVa 11Rd vse preudarno po-pa esdol *° je Jovanovič našel, ki jo i'adj fep.aSa,r^ ni,idar bi našli, že zaupalo k„ ’-. r se Proti p«šiču sploh ne Zat0 Pa Pade tudi očitek venob a no lla SDS, edino jugoslo-, USRo stranko, ki se vedno prilizuje vsa-1 vladi, samo Če bi jo -ta hotela uslišati. Še večja laž pa je, če klepeta »Jutro«, da je proti Lj. Jovanoviču zaradi unitarizma. Ne1 zaradi unitarizma, temveč zaradi servilnosti ste proti Lj. Jovanoviču. Nikogar ni v Jugoslaviji, ki ne bi bil za politično edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Celo komunisti se takemu t unitarizmu ne upirajo. Pač pa se vsi Slovenci, Hrvati in tudi pošteni Srbi upirajo onemu unitarizmu, ^kor ga misli Pašič in kakor so ga iz-alali naši esdeesarji v službi beograjske gospode. Ta unitarizem je absolutno identičen 2 najbolj brezobzirnim centralizmom in ** unitarizem je povzročil, da je Slovenja skoraj na beraški palici. Ni nam treiba ponavljati že predobro znanih dejstev, ki dokazujejo, kako je ubijal ta Razprava proti matijarskim fdzifikatorjem. Budimpešta, 8. maja. Včeraj se je začela glavna razprava proti madjarskim falzdfikatcrjem. Sodna dvorana je bila obkoljena z močnim policijskim kordonom. Piisostvovalo je veliko število novinarjev, zlasti Francozov. Ob 9. uri so privedli v dvorano obtožence 24 po številu. >Banque de France« zastopajo njeta bu-dimpeštanski odvetnik in trije inšpektorji. Kot prvi je bil zaslišan bivše šef državne policije Nadossy, ki je bil jako razburjen. Priznal se je krivim. Izjavil je, da mu je leta 1922 sporočil princ Win-dischgraetz, da se bo v patriotske namene ponarejal tuj denar. Drugi je1 bil zaslišan princ Windisch-graetz, ki je rekel, da se ne čuti krive- -^siSgJ ga. Delal da je iz patriotskih motivov v korist Madjarske. Pri falzificiranju francoskih bankovcev da je postopal tako, kakor svojčas pri ponarenju češkoslovaškega denarja. Tu ga je predsednik prekinil rekoč, da o teh falzifikatih ne sme govoriti. Za tem pa princ Windischgraetz na celo vrsto vprašanj ni hotel dati nobenega odgovora. Nato je bil zaslišal vodja kartografskega zavoda Haitš. Izjavil je, da ni kriv, ker je bil prepričan, da je vsa stvar p-a-triotične narave. Pc izjavah Nadosyja in Windischgraet-: za se je videlo, da pravi krivci še niso ’ znani. — Razprava se danes nadaljuje. Veliki izgredi na Angleškem. VELIKI IZGREDI STAVKUJOČIH. London, 8. maja. Včeraj in prošlo noč je prišlo do izgredov v Glasgovvu, Edin-bourgu in Leedsu. V Glasgo\vu so bili izgredi najhujši. Policija je intervenirala in aretirala veliko šteivlo delavcev, ko so se pripravljali, da oplenijo prodajalne in trgovine. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih. Isti dan je v vzhodnih prdmestjih Londona prišlo do ostrih spopadov med delavci in policijo, ki je na konjih razganjala demonstrante. MOBILIZACIJA ČET. London, 8. maja. Ker je v teku včerajšnjega dne stavka zavzela nevarne oblike in je V mnogih delih države prišlo do težkih spopadov, je bilo sinoči v spodnji zbornici sklenjeno, da se mobilizirajo čete. KOMUNISTI POVZROČILI NEREDE. London, 8. maja. V nekem službenem poročilu se javlja, da je vlada našla dokumente, iz katerih se vidi, da to zadnje napade stavkajočih povzročili komunistični elementi, Id hočejo tej stavki dati revolucijski značaj. Poleg tega se vidi iz teh dokumentov, da so angleški komunisti v te namene dobili znatne vsote denarja iz Rusije. POLOŽAJ SE POSLABŠAL. London, 8. maja. Položaj se je poslabšal zato, ker so se stavki pridružile nove kategorije delavcev. Razen tega so stavkajoči začeli z napadi. London, 8. maja. Kakor se doznava iz novinarskih krogov, je imela British Gazette« v včerajšnji številki v opisu položaja tudi naslednji pasus: Vsakdo mora imeti pred očmi potrebo, da se generalna stavka mora razbiti, 1;er se ' tem sponi ni mogoče zateči h kaki kom-prosni rešitvi. Zato mora ves narod pomagati, da se zlomi sila stavkajočih, če ne, bodo stavkajoči zlomili državo. Ta pasus pa je iz uvodnega članka izostal, kar se tolmači kot znak, da je angleška vlada pripravljena napram stavkajočim popustiti in se z njimi pogoditi mi kompromisno rešitev. pašičevski unitarizem slovensko gospodarstvo in slovensko kulturo. Le to bodi povdarjeno, da si naši esdeesarji z nobeno drugo rečjo niso tako zaslužili naslova slovenskih pašičevcev, ko ravno s svojim unitarizmom. Srbski narod bo obračunal s svojimi pašičevci, a obračunal bo tudi slovenski s svojimi. Tedaj pa bomo videli, kje so 'bili neresni ljudje in kje dvoživkarji, a videli bomo tudi tedaj, kje so bili poštenjaki in borci. Da ni teh slednjih bilo med slovenskimi pašičevci, ve že danes — vsa Slovenija. DELAVCI IMAJO DENAR ZA DVA MESECA. London, 8. maja. »British Worker< izjavlja, da bodo stavkujoči rudarji v l^an-cashiru od 14. t. m. dalje prejemali prvo nadomestilo za izgubljene mezde iz stavkovnega sklada. Ta sklad dosedaj Še ni bil dotaknjen. Po sodbi tega lista, bi sklad bil zadosten najmanj za dva meseca. ŽELEZNIŠKI PROMET SE ZBOLJŠUJE London, 8. maja. Službeno javljajo, da se železniški promet postopno toda sigurno zboljšuje. Včeraj je ibila vzpostavljena normalna železniška zveza med Londonom in Dovrom. Pri napadih, ki so jih stavkajoči podvzeli prošlo-noč v Londonu, je bilo poškodovanih 48 velikih potniških avtobusov. Število policijskih agentov po londonskih ulicah se je zato zvišalo. SEJA VLADE. - Beograd, 8. maja. Sinoči je bila seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je o resornih vprašanjih. S političnimi vprašanji se niso bavili, tudi vprašanja interpelacije o korupciji se niso dotaknili. Na seji je minister financ referiral o načrtu, kako bi se likvidiral spor s tvor-nico papirja Vapa, a definitivnega sklepa ni bilo. Odredilo se je, da se na prihodnji seji vrši diskusija o tem in se potem stori definitiven sklep. Nato so se določile nekatere pokojnine upokojencem, ki bivajo v inozemstvu in mora o tem odločati ministrski svet. Minister za pravosodje je predložil uredbo v spremembi denarnih kazni za Bosno in Hercegovino. Na koncu je bilo vzeto v pretres poročilo ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača o trgovinski pogodbi % Italijo. — Pogodba sestoji iz štirih delov: obči, tarifni del, obmejni promet in konvencije'. Prečitano je bilo tudi poročilo pooblaščenega ministra dr. Lk3' Potem & bil sprejet obči del po-g be z Italijo. — 0 konvencijah bo sklepal ekonomsko-finančni komite. Govorilo se je o zakupu nekaterih zgradb, a ni pri-s o do končne rešitve1, ker se skuša najti povoljnejši izhod. SEJA RADIKALNEGA KLUBA JE BILA ODLOŽENA. Beograd, 8. maja. Včeraj popoldne se je pričakovalo, da bo seja radikalnega kluba, toda vedele se je že naprej, da bo ta se-ja odgodena, ker ni bilo na tabli kluba nič izvešenega. Se^ja je bila določena za danes ob 10. Opaža se, da je seja odrejena v času, ko se vrši tudi seja skupščine. Iz tega se sklepa, da bo seja prav kratka. Na dnevnem redu bo volitev štirih podpredsednikov in sekretarjev. Dobre ve ti iz finančnega ministrstva ZAKONSKI NAČRT O IZENAČENJU — TAKSE SE ZNIŽAJO. — ZA URADNIŠKE RAZLIKE SE JE NAŠEL DAVKOV SE PREDLOŽI SKUPSČ1NI. KREDIT. Beograd, 8. maja. Med Uzunovičem in. ministrom financ dr. Peričem je dosežen sporazum, da se zakon o izenačenju davkov za celo kraljevino čim prej predloži narodni skupščini. O zakonu se bo še pred tem razpravljalo na seji ministrskega 9veta. Razentega sta se oba člana vlade sporazumela, da se takse in druge davčne doklade kolikor mogoče zmanjšajo. Izplačilo uradniških razlik po novem uradniškem zakonu se bo izvršilo v najkrajšem času, ker je dr. Perič obvestil predsednika vlade Uzunoviča, da je našel za to svrlio potreben kredit. ST. RADIO V AVDIJENCI. Beograd, 8. maja. Včeraj popoldne je bil pri kralju v avdi«ici Stepan Radič. Ko je Radič prišel z dvora, ni dal novinarjem nikakih informacij. Na dvoru je bil tudi minister za promet dr. Vasa Jovanovič. RADIČEVA IZJAVA. Radič je imel nato v predsedništvu hrvatskega seljačkega kluba dolg razgovor s predsednikom sekcije Zveze narodov za zaščito narodnih manjšin Wi-ckersonom. Po tenj razgovoru je Radie spremil Wickersona do izhoda narodne skupščine. Tu je podal novinarjem nekaj važnih izjav. Najprej je omenil, kako stališče se je zavzelo na seji hx-vat-skega seljačkega kluba v pogledu interpelacije o korupciji. V petek naj bi bil dan izterpelacij in prvi petek naj bi se stavila mi dnevni red interpelacija o korupciji. Ako bi ta interpelacija ne bila stavljena na dnevni red, bo hrvatski se-ljački klub nastopil proti temu. Radio misli, da bo interpelacija vsekakor prišla na dnevni red, ker je to že toliko kakor gotovo. Nadalje bo do skupščinskih počitnic sprejet zakon o izenačenju davkov. Ta zakon naj bi stopil v veljavo 1. januarja 1927 .in bi ne imel retroaktivne moči. Zakon o korupciji in o izenačenju davkov sta dva velika zakona, ki sta potrebna, da se dvigne kredit. Treba nam je skleniti veliko investicijsko posojilo* ki bi ga porabili najprej v melioracijske svrhe, nato pa za ureditev najpotrebnejših stvari v državi, kakor je gradnja cest, potov itd. Smatra, da bi se tako posojilo dalo najeti v Ameriki. Kar se tiče politične situacije, je Radič mnenja, da je ta vlada solidna. O L zunoviču pravi, da je človek, s katerim se da uspešno delati. Nato je prešel na zborovanja, ki se bodo vršila te dni. V nedeljo bo imel Radič skupščino v To-lisi. Radič je nazval to veliko zborovanje hrvatskih ikavcev. V tem kraju je okrog 100 sel, od teh jih je 34 v Bosni, ostala pa na Hrvatskem. V četrtek bo imel Radič zborovanje v Novi Gradiški in isti dan ob 1. v Požegi. V tem pogledu je izjavil, da je to malo pikantno, a ni to nobena akcija. Radič je to izjavil zato, ker je tu Nikičev voli v ni ol^i-aj. Sinoči je Radič odpotoval v Zagreb in danes zvečer potuje v Toliso, kjer bo imel v nedeljo zborovanje. »NORGE« DOSPELA NA SPITZBERGE. Kopenhagen, 8. maja. Amundsenov zrakoplov je včeraj popoldne prispel na Spitzl>erge. Zrakoplovu se na njegovem potu ni nič pripetilo, čeprav je bilo zaradi nizke temperature zelo nevarno. ■ .r*&e-aHg*eui Generalna stavka v Angliji. Delavci so samozavestni. Četrti dan stavke ni prinesel nobene bistvene izpremembe. Število stavkajočih se je pomnožilo s stavko avtomobilskih šoferjev, kar je zelo občutno zadelo londonski promet. Voditelji delavcev so zelo samozavestni in odklanjajo vsaka pogajanja, ki bi bila vezana s prenehanjem ■generalne' stavke. Mnogo se govori, da Jbodo pričeli stavkati tudi uslužbenci po-:ste in brzojava, toda te napovedi se še niso uresničile. Splošno se sodi, da bo stavka trajala 4 do 5 tednov. Generalna ■stavka je stabilizirana in pričela se je pozicijska vojna. Baldwin: Ni kompromisa. V vladnem listu »The British Gazette »e med dragim pravi: V stvari generalne stavke ni nobenega kompromisa. Ali bo dežela zlomila štrajk, ali pa bo štrajk zlomil deželo. Proti postavam in ustavi Velike Britanije je bil izvržen napad. Vlada ne bo odnehala in ce bo treba bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva.« Baldwin pa je priobčil še posebej oklic na državljane, v katerem pravi: Ustavna vlada je napadena. Naj bi vsi dobri državljani, katerih življenje in delo Je na ta način ogroženo, hrabro in potrpežljivo prenesli neprijetnosti, v katere so tako nenadoma prišli. Naj se postavijo m vlado, ki stori svojo dolžnost, v prepričanju, da je storila vlada vse svoje ukrepe v blagor svobode in privilegijev naroda. Očuvanje zakonov in podedovanih pravic naroda je odvisno od vas. Parlament ste postavili /.a svojega čuvarja. Generalna stavka je izziv parlamenta in pot h anarhiji in pogubi. ^ Delavski list. Da paralizirajo upliv vladnega lista, so pričeli izdajati delavci svoj list »The British Worker«. Proti pričakovanju vlade .je pisan list zelo mirno. Uvodoma poživlja vse stavkujoče, da nikjer ne motijo rada, ker bi to zelo škodovalo stvari. Boj se vedi le zaradi gospodarskih vprašanj. Nato prinaša list situacijska poročila iz vseh krajev. Mirna pisava delavskega lista je napravila na občinstvo zelo dober utis, zlasti še, ker je vladni list /a angleške razmere nenavadno bojevit. V Angliji velja pač še vedno kulturna, zahteva fair-play-a. Odgovor generalnega delavskega sveta Bahhvinu. Ker je Baldvvin opetovano izjavil, da vlada ne l>o kapitulirala pred generalno stavko in da so pogajanja mogoča le, če se neha generalna stavka, je Baldwimi odgovoril generalni svet delavcev v stavkovnem glasilu. Generalni svet izjavlja, da je vedno pripravljen pričeti pogajanja, če morejo ta dovesti do častnega mini. Ne more pa na noben način sprejeti pogoja, da bi se končala generalna stavka Končno odklanja generalni svet vsako odgovornost za pričetek generalne stavke, ki je nastala samo vsled trmoglavosti vlade. Vladno poročilo o položaju. j Položaj je dejansko neizpremenjen. ! *ade na pričetek pogajanj se niso uresničile. Vodja rudarjev Cook je izjavil, da so vse mirovne vesti neutemeljene. V Londonu se je transport nadalje zboljšal. Podzemna železnica oznanja, da bo vozila na glavnih progah vsakih 10 minut, na stranskih pa v večjih presledkih. Policija je dovolila, da izhaja posebna izdaja delavskega lista. Poleg vladnega ii? delavskega lista izhajajo še »Times na 4 straneh in »Daily Maik.. V nekaterih mestih se je posrečilo izdati nekaj časopisov v zmanjšani obliki. Železniški promet še dolgo ni normalen, toda povso-c!i se kaže boljšanje. Borza je mima. Do resnih nemirov ni prišlo nikjer. Atlantsko brodovje, ki je zapustilo Portsmouth, j je bilo nazaj poklicano. KonecINSS. Narodno socialistična stranka, ki je v začetku svoje ustanovitve toliko obljubljala, je /sedaj žalostno končala. Na amritno postelje jo je vrglo (koketiranj«, smrtni udarec pa ji :te zadala poroCca s SDS. Voditelji NSS, ki so znali dati življenje otroku, ga niso tuneli negovati, da bi se razvijal in rastel, čeprav je imel vise pogoje za to. Poklicani zdrvnik SDS, ki mu je že od njegovega rojstva naprej stregla po življenju, ga je usedaj umorila. Vodstvo NSS se je udinjalo sam. demokratom, najbrž z obljubo, da privede v njih tabor 3,udi vse člane. Voditelji so najbrž pozabili tia *o, da imajo člani tudi svoje mnenje in *la se jih ne sme smatrati za backe, Jel bi kar slepo drveli za voditelji, četudi jihle-ti peljejo v 'pogubo. To se opaža sedaj, ko se je začel proces nrZkrajanja v velikem obsegu. Vse, kar je zdravega sili vstran, ker volilci niso ipoea-feili na preganjanja, korupcijo itd. in zapuščajo nekdaj v svojem programu lako idealno stranko, katere program je sedaj izdan H’ '■ S*- ' ter prestopajo k drugim strankam. Tako poroča mairiboraki »Tabor« z dne 1. nutja dopis iz Marenberga, da je cela tarooš-nja kraj. organizacija NSS prestopila v Na-’ rodno Radikalno stranko in si ustanovila or-! ganizacijo. Razumljivo je, da SDS, ki je preje bruhala ogenj in žveplo na narodne socialiste sedaj to hudo boli. Saj je mislila, da bodo tudi vsi drugi nar. soc. poljubljali bič, | s katerim jih je tepla. Jeza sam. demokratov ! je razumljiva, ker niso poleg voditeljev pri-j dobili tudi pristašev in jim je sedaj cena | previsoka. Za enkrat so se pošteno zmotili, ker vsak količkaj zaveden nar. socialist ne bo nikoli odobraval skupnega delovanja s kapitalistično, teroristično in antidemokrn-tično SDS, katera ima z demokratizmom le toliko skupnega, da neopravičeno nosi v svojem imenu besedo demokratičen. Še vsakdo, kdor se je vezal ali skupno nastopal z SDS je bil ogoljufan in ta usoda ni ušla niti NSS, ki je#plač;tla ta korak s svojim obstojem. Polltiese vest!. 14. maj — odločilni dan za vlado. Trinajstega maja se prične v skupščini razprava o interpelacijah opozicije glede :znanih R. Pašičevib afer. Vlada g. Uzu-noviča je pripravljena, da pripusti razpravo in govori se, da namerava St. Radič zavzeti v teh stvareh isto stališče ko vlada. Če bi se to uresničilo, potem bi vlada seveda ostala brez večine. Ker se pašičevci razprave zelo boje, zato so pričeli delovati na to, da se razprava odloži. Njih namera pa nima dosti upanja, ker noče Uzunovič v tej stvari popustiti. V zvezi s tem se govori, da dela Pašič zelo za obnovitvijo koalicije s samostojnimi ■demokrati. Toda tudi za slučaj, da bi se >.a koalicija obnovila, bi ne bilo Pašiču pomagano, ker bi bil tudi z SDS brez večine. Položaj Pašičevcev je torej še vedno tako neugoden, kakor je bil in če se naši esdeesarji nadejajo, da jih že čaka gorko mesto v Pašičevi vladi, potem je to le prazen up. Na vsak način pa bo situacija po 14. maju razčiščena. — Ljuba Jovanovič se pripravlja na borbo. Ljuba Jovanovič prejema vsak dan veliko število pozdravnih telegramov in pisem v katerih se poživlja, da vztraja v borbi in da nadaljuje svojo akcijo proti Pašiču in njegovi okolici. Ljuba Jovanovič se pripravlja, da prenese sedanjo vla-bo v narod, da narod spozna, za kaj gre. Brez, dvoma je, da bo našla Jovanovičeva akcija v narodu močan odmev. = Seja skupščine. Včerajšnja seja se Je pričela ob pol enajstih z običajno za- mudo. Po končanih formalnostih je protestiral posl. Spaho, ker zahteva pravosodno ministrstvo njegovo izročitev dasi proti njemu sploh ni podana nobena tožba. Predsednik skupščine je nato javil, da je predložil finančni minister predlog, da se zniža uvozna carina na soliter, vinski cvet in modro galico ter nekatere druge kmetijske potrebščine. Predlog je bil odkazan finančnemu odboru. Nato se je pričela razprava o interpelaciji sam. demokrata Kalem beja zaradi odloka ministra za agrarno reformo, po katerem je bil povišan grofu Eltzu zemljiški maksimum za 417 oralov in izgubilo vsled tega .58 dobrovoljcev zemljo. Minister Pavle Kadic je odgovoril, da se je to zgodilo na predlog vojnega in poljedelskega ministrstva, ker je ustanovil grof veliko žrebčar-no, ki je iz narodno gospodarskih vzrokov' potrebna. Posl. Kalember se s tem odgovorom ni zadovoljil. Pričeti bi se morala nato razprava o trgovinski pogodbi z Avstrijo, ker pa je hotel podati minister Krajač obširen ekspoze, je bila razprava preložena na danes. Zemljoradniki v Bosni. V zadnjem času je oživelo gibanje zemljoradnikov v Bosni. Poslanec Čeda Kokanovič je imel v Bosanskem Petrovcu velik shod, ki se ga je udeležilo preko 4000 kmetov. V Bi-jelini pa sta imela poslanca Juca Jova-i novič in Moskovljevič enako uspel shod, ki se ga je udeležilo preko 3000 kmetov. Občinske volitve v Dalmaciji. Volilni boj se vrši skoraj po vsej Dalmaciji v znaku strankarskih gesel. Komunalni program je potisnjen čisto v ozadje. Največje zanimanje vlada za volitve v Splitu, kjer je vloženih sedem list in sicer: 1. Lista, kmečko delavske zveze; nosilec je bivši komunistični poslanec Vicko Jela-cka. Delavci računajo na 1500 do 2000 glasov in bi potemtakem dobili 10—14 mest v občinskem svetu. Bilj bi tako najmočnejša stranka v občinskem svetu. — 2, Uradniška organizacija; nosilec predsednik Zveze državnih nastavi jencev v Dalmaciji, profesor Katunarič. Lista računa na 300 do 500 glasov in na 2 do 3 mandate. 3. Nosilec samostojno demokratske liste je bivši minister Grisogono. Skupno z večino Or-june nima SDS več ko 500-600 glasov'. Dobila bi tako 3—4 mandate 4 Hrvat-ska pučka stranka je postavila za svojega nosilca znanega arheologa Dona Fr Buliča. Ker računajo klerikalci na privlačnost Buličevega imena, upajo na preko 300 glasov in na 2 sigurna mandata. 5. Hrvatski federalisti z dr. Trumbičem na čelu se smatrajo kot najmočnejša stranka in upajo, da pridobe do 12 mandatov. 6. Najtežje je označiti moč komunalnega bloka, ki ga tvorijo demokrati, radikali in zemljoradniki, Nosilec te liste je splitski župan Tartaglia. Če bi vsi zemljoradniki volili komunalni blok, potem bi mogel ta, če se upošteva tudi popularnost dr. Tartaglia dobili tudi 1200 glasov ali 8 mandatov. Toda gotovo je že danes, da bo velik del zemljoradnikov volil z radičevci. 7. Radičevci so zlasti močno organizirani v periferiji Splita. Njih organizacija ima okoli 1000 članov in ker je nosilec rndičevske liste Ivan Kovačevič, bivši odbornik zemljoradničke Težaške sloge«, je verjetno, da bo velik del zemljoradnikov glasoval z radičevci, ki bi mogli tako dobiti od 8 do 10 mandatov. — Tako presoja volivni položaj »Ob-zorov« poročevalec. = Poslanec Vitoš, vodja kmetijske stranke Piastrov, je dobil mandat za sestavo nove vlade. Kratke vesti. Za novega šefa dinastije Bonaparte je bil izvoljen 12-letni princ Louis Jerome, ki se bo odslej imenoval princ Napoleon. Njegova država pa ostane seveda slej ko prej v oblakih. Vsled protikatoliškega zakona je prišlo v Mehiki do nemirov in demonstracij. Oblasti so zaprle škofa Hejatta. Avstrijska vlada je odbila zahtevo ju-gos love liske vlade za izročitev dr. Vuka-šina Markoviča, ki odide v Rusijo, ker je postal ruski državljan. Kardinalno kaznujejo sovjeti korupcijo. V Moskvi so bili ustreljeni trije visoki finančni uradniki, ker so škodovali kurzu rublja. Potni vizumi so bili odpravljeni med Dansko in Nemčijo. Med Turčijo in Perzijo so se pričela pogajanja za sklenitev nevtralitetne pogodbe ” Poljski delavci, ki so imeli shod v Dom-brovi, so zahtevali, da prevzame vladno moč maršal Pilsudski s pravicami diktatorja. Beležke. Kaj pa ministrski penzion, ali spada ta pri bivših SKSarjih med poli-tične konjunkture ali ne? Tako demagoško duhovito vprašuje »Jutro*. Ker vemo, da je »Jutru« res na tem, da dobi odgovor na svoje demagoško vprašanje, mu svetujemo, da se obrne na dr. Žerjava in vse druge bivše ministre SDS, da ga primejo za ušesa in mu razlože stvar o ministrskih penzijon.il) OBČNI ZBOR PODRUŽNICE JM V RIBNICI. Dne 28. aprila se je vršil občni zb o r naše podružnice Jugoslovanske Matice. Ob tej priliki konstatiram žalostno in za napredni trg sramotno dejstvo, da je število članov v letu 1925. padlo in da šteje podružnica le še 90 članov. Od teh se jih je udeležilo občnega zbora 13. Ob določeni uri jih je bilo le 7 in eno uro pozneje 13. Pristaši SLS so ostali doma — z eno edino izjemo — ker je društvo liberalno — SDS-arji pa' zato, ker je organizacija klerikalna. Zato je bilo med navzočimi 9 javnih nameščencev (8 učiteljev) in 4 zastopniki drugih stanov. »Domovina vedno mislim nate in na neosvobojene brate« — napis, ki se blišči na vidnih mestih mnogokje po šolah, mi naslovnih listih mladinskega lista — postaja fraza in to tudi za učiteljstvo, ki je vendar najagilnejše v delu za to našo centralo narodno obrambnega dela. Kako opravičite svojo odsotnost 28. aprila! Le na dan z besedo. Forum za objektivno kritiko je pri občnem zboru ne pa zakotja,' iz katerih švigajo strelke malkontentstva in ostre osebne kritike na ljudi, ki delajo. V ponedeljek, 10. t. m. na svidenje. Vrše se odložene volitve v novi odbor. Tukaj poprimite za delo in sprejmite vodstvo podružnice iz dosedanjih rok, ki so vzdržale podružnico kljub težko-čam na dosedanji višini, kar dokazuje gmotni uspeh, ki presega 7000 Ditt dohodkov. ZA REZERVNE OFICIRJE. Priprave za letošnji zbor in svečano razvitje zastave Udruženja rezervnih oficirjev, ki se bodeta vršila v Zagrebu dne 23. in 24. maja 1926 se zaključijo v prihodnjih dneh. Brezplačna vožnja velja samo za člane Udruženja in sicer od 20.—28. maja 1926 za vse potniške in brzovlake v 1. ali 2. razredu (po oficirskem činu). Vsakdo se pa mora zato na zeleznici izkazati s člansko karto in objavo, ki jo prejme od svojega pododbora. Brez teh dveh izkazil se ne more potovati. Objava mora biti pečatena z žigom odhodne postaje. Za povratek domov pa mora imeti žig pododbora v Zagrebu. Pododbor Ljubljana je prijavil ogromno udeležbo s polnoštevilno upravo na čelu ter bo n.i zboru oficijelno objavil vabilo Udruženju, da naj se v letu 1927 v rži zbor v Ljubljani. 3000 rezervnih oficirjev bo ob priliki letošnjega zbora napredovalo. Kdor ima na to pravico, naj nemudoma predloži o tem raporl Ministru Vojske in Mornarice potom svojega vojnega okruga, obenem pa pošlje enak in ravnotako naslovljen raport pododbora v Ljubljani, ki ga bo nemudoma poslal Osrednji Upravi v Beograd. Vsi člani naj se udeleže zbora in svečanosti razvitja, člani ljubljanskega pododbora bodo potovali v velikih skupinah ter naj se podrede vodstvu uprave. O načinu potovanja se bo po dobljenih prijavah sestavil in objavil železniški razpored. Vsak kdor iima uniformo, naj pride v njej. Kdor pa je &e nima, naj si nadene znak Udruženja. V Zagrebu se vrše velike priprave za svečani sprejem. Vsakdo dobi 2 brezplačni gledališki vstopnici. Vršile se bodo vojaške veš-be (metanje bomb, sokolske igre), revija čet, nogometne tekme, konjske dirke razgled znamenitosti, izleti v okolico, tovariški večer itd. Pri svečanostih sodelujejo vsa oblastva. Najuglednejši meščani so člani prireditvenega odbora ki bo uredil vse, da bo bivanje rezervnih oficirjev v Zagrebu kar najudobnej-Se in najprijetnejše. Ves ponos in neomejena udanost in ljubezen rezervnih oficirjev se bo pa v teh dneh svečanosti koncentrirala na Nj. Vel. Kralja, ki bo kot Najvišji Pokrovitelj Udruženja kumo-val zastavi. V inozemstvu vlada za ta zbor nenavadno zanimanje. Povsem naravno je, da se bo zbora udeležila tudi medzavezniška organizacija bojevnikov (Fidac). Georges: Mrcvarstvo. Da naša slovenska površnost torej nikakor ni opravičljiva, dasi smo učenci Nemcev, sem bil zadnjič rekel. Če časnikarji, ki se jim mudi, ne gle>-dajo vedno v slovarje in sami gradijo besede, je to opravičljivo zanje, a ne za vsakega človeka, zlasti ne za tistega, ki ima dovolj časa da se pouči iz slovarja, oziroma dovolj ljudi, ki zanj to storijo, kajti tukaj gre po navadi za stvari, ki so v besednjaku. Na primer se piše: Pferde-knecht — hlapec, h (!) konjem. Prav gotovo ima vsak najmanjši slovar za Pferde-knecht Obeleženo besedo konjski hlapeče se pa ta izraz morda komu razžalji' zdi, kar je lahko mogoče potem se Pu ne roče hlapec h konjem,« temveč »hlapec za h konjem«. Predlogov se ljudje pri nas sploh silno bojijo ter se jih ogi^ Ijejo, zlasti še dvojnih. Da se »taglich« dosledno sloveni z »dnevno«, in sicer samo z »dnevno« tudi za pomena: »na dan' in »vsak dan« sem bil že omenil. Enako je tudi z »letno«, »tedensko« itd. A to Sl k L. napako imajo tudi manjši slovarji, ki slovenijo le pridevnik, ne pa tudi prislova. Zato je že popolnoma v navado prišlo, da se govori in piše: »smrtno ponesrečil«, a ne več »na smrt ponesrečil«, -»slepo zidati namesto »na slepo zidatk, kajti »ie<* •slepo zidati« in »na slop° zidati je 'razloček, kakor je razloček med »na teto* in vsako leto«. Ker aajbrže ta razloček ni vsakomur dovolj viden m jasen nai navedem drug bolj razločen primer: »ein neugebauter Stali« se pravi po slovensko: novozidan hlev« ali pa »na novo zidan hlev \ tej primeri slovensko uho prav natanko čuti in sliši, da je »novozidan hlev« nova stavba, ki je najbrže prej še ni bilo, »na novo zidan hlev« pa je nova stavba, ki nadomešča staro. Primer za strah pred predlogi so tudi »čajno maslo« za »Theebutter« in »prašno olje« za »Stanboki«, »ledena omara« za »Eiskasten« in drugi. Ker mora leksikograf v prvi vrsti registrirati besede, bo seveda pri besedi »Theebutter« zapisal tudi »čajno maslo«, ker je ta izraz v rabi. Ker pa »čajno maslo« za tistega, ki ne ve, kaj je to, pomeni »maslo, ki je iz Ca- Naši izseljeniki v SeverniiAmeriki. Pod tem naslovom je priobčil Milan Marjanovič v Srb. knijž. glasniku« daljši članek, iz katerega posnemamo par zanimivih podatkov. Pisatelj se ozira na najnovejše stali-stične ugotovitve, ki mu jih je dal na razpolago šef jugoslovenskega oddelka ame-rikanske institucije Foreign Language Information Service, Ivan MlacLines. Glasom teh ugotovitev je številčno stanje naših ljudi v Ameriki sledeče: Srbov je 09.337, Hrvatov 293.500, Slovencev pa 252.202. Od teh se je vselilo: Srbov 49.694, Hrvatov 173.928, Slovencev pa 524.233. In v Ameriki rojenih (mlada generacija) je bilo: Srbov 19.643, Hrvatov 119.572, Slovencev 127.967. Temelj in najmočnejša veja nacijonal-lega življenja in dela naših izseljencev so njihove podporne organizacije in njihove zveze. To je morda tudi najjačja vez, ki še spaja mlado generacijo s staro. Slovenci imajo devet zvez z 2064 drugo« s*cer ie C<1 tdi 1077 članskih in L °®dadinskih. Vseh članov je 120.061, števiuf611*6 zvez 5,298.526 dolarjev. Te nec o Pečajo, da je vsak tretji Slove- H i,vat|11-Zilan' K lniajo šest zvez od katerih so j_.i ^ 4'ečje združije v »Hrvatsko brat- ■’ ^jednico«. Pred združenjem so te P-lftfio imele 995 društev, vseh članov rf’ Premoženja 3,057.240 dolarjev. Srbi iir,aj0 štiri zveze z 270 društvi m /;J17 člani. Premoženja imajo organiza- ClJ« malo, namreč le 253.049 dolarjev. Poleg podpornih društev veže naše ^rilga najjačja vez, namreč • e. Naj daje svet še toliko za pod- porna društva, vendar je cd vseli počet- vov (taja] istotoliko, če ne več, cerkvam. div:avajl. ie P° neki stari 00 , * zupnij in sicer 38 slovenskih, - - hrvaških in 23 srbskih. Toda dočim so same srbske čisto narodne in neodvis-ne, ker so narodna last, so katoliške dane narodu samo na uporabljanje, ker so po zakonu vknjižene na katoliške škofe. Šol je bilo 26 in sicer 14 slovenskih, 12 hrvaških, Srbi so imela pa šolski pouk združen s cerkvijo. Cerkvi in šoli slede pevska društva kot sredstvo, ki druži naše ljudstvo v nacijo-nalno celoto. Po neki najnovejši statistiki, ki je aproksimativna, imajo Slovenci 32 društev (503 moških in 250 ženskih članov), Hrvati 24 (458 moških in 101 ženskih članov) in Srbi 8 (104 moške, 34 ženskih .članov). Poleg teh obstoja tudi eno skupno jugoslovansko društvo, ki ima 16 moških članov. Zanimivo je, da so člani večjidel obrtniki (55 odstotkov) in delavci (35 odst.), dočim je pri ženah članstvo enakomerno razdeljeno na poklice: delavke 25 odst.), profesijonistke (20 odst.), učenke (20 odstotkov), prodajalke 20 (odst.), go gospodinje (15 cdst.). Do svetovne vojne je bil >Sokol« živahno družabno središče1. Vsi Jugoslovani so imeli približno 22 sokolskih društev. Danes se je to številno silno znižalo in preostalo je le še par društev. Poleg pevskih društev eksistirajo tudi dramske družbe, potem pa razni orkestri, tamburaški zbori in ta društva pritegnejo največ ljudi k zabavam. Potrebno bi bilo govoriti še o časopis^ ju, ki je številno in ima svoj vpliv. Danes izhaja v Zedinjenih državah 38 jugoslovanskih listov in sicer 8 srbskih (dva dnevnika), 14 hrvaških (1 dnevnik) in 16 slovenskih (3 dnevniki). V novinarstvu so Slovenci absolutno in relativno najsolidnejši, vendar se njihov tisk najmanje bavi z evropskimi in domačimi zadevami. Nov načrt občinskega zakona. Izdelan je bil novi načrt še tedaj, ko je ' bila vlada PP in zato je seveda tako slab in reakcionaren, kakor so bili vsi zenski načrti, ki jih je izdelala ta vlada slabega spomina. Ni pa treba posebej naglašati, kako velike važnosti je, da bo občinski zakon moderen, vsaj je občina glavna stanica vsega narodnega, političnega hi gospodarskega življenja. Zato je največje važnosti, da se načrt občinskega zakona tako popravi, da bo res odgovarjal potrebam ljudstva in zato priobčujemo dopis uglednega kmetovalca iz Štajerske glede I to trebil ih izprememb, ki jih je storili v novem načrtu. Dopis se glasi: Sedanji zakonski načrt novega občin-skega zakona je naravnost grob okop kmetskih občin. In poslanec ki bi glaso- ,,MUlb je naravnost izdajiea kmetskih mteresov. nrfviif ^mlje oWiu> vso avtonomij«, od-SL°beini hlstui delokrog’ povzroča «inje>m ob«nK’!‘ai'fe1obremellilve '■ ve- drugega osobi« taJnikov in ne v Prlekiji, la jo, ■ ami ltd- Naše obči-tomer nad 70, so male,Tiabii DA SE NE POZABI. Nekdanji koroški slovenski poslanec Grafenauer je dobil od. okr. glavarstva Šmohor sledeči dopis: Okrajno glavarstvo Šmohor 25-22«. Št. 186G. Jugoslov. državljanu g. Franjo Grafenauer v Mostah b. Hermagor. Glasom odloka koroške deželne vlade z dne 22. februarja 1926 št. 1052-Praes. se vaši prošnji za zopetno podaljšanje bivališčnega dovoljenja za bivanje na Koroškem ni ugodilo. Ker ste imeli za ureditev Vaših napovedanih (angeblichen) gospodarskih razmer itak nad 8 mesecev časa, vaše nadaljno bivanje tu ni ved potrebno. Naroča se Vam, da Avstrijo najkasneje do 28. februarja 1926 zapustite. Okrajni glavar dr. Klose. Ker je bil Grafenauer mnenja, da utemeljitev tega odloka nikakor ne more držati, se je obrnil osebno na urad, nakar je dobil te-lefonično sledeči odgovor: Vsled telefoničnega pooblaščen ja kor. dež. vlade se Vain s tem bivanje do 8. marc-a podaljša. Ta dan pu morate Avstrijo brezpogojno zapustiti. Okr. glavarstvo Šmohor 27. H. 1926. Okr. glavar dr. Klose. .. T?k? toreJ' postopajo avstrijske oblasti z našimi ljudmi. Kako pa postopajo naše oblasti z avstrijskimi Nemci, bi kliko povedali številni njihovi ljudje, ki imajo pri nas mastne službe. *lova/6jeU(H kaJ podobnega, mora pisati *>ese<^0 tlK^ razložiti in za- čaju. .je *&jno maslo« maslo za h mreč) |e, ^ajno maslo« (beseda na- varui it!i l0 v I>rodaiaIni> gostilni, ka-iokfli ’ Je j®8110, kajti lastnikom teh n n se f)ač ne more zameriti, 6e so epričani, da »maslo za h čaju« ne Ustreza nemškemu »Tlieebutter«. Kdor sploh ne ve, kaj je »Staubfiklc, ve to še manj, ako čuje slovensko besedo ■prašno olje«. »StauboXl« in prašilo olječ, torej nemški in slovenski izraz pa i imata |>o dva pomena. Toda dočim nem-|ški izraz »Staiibiml« pomeni olje, ki je ifc prahu narejeno in olje, ki je zoper toah, kar »Staubohl v tem slučaju zares ^»pomeni slovensko »prašno olje- samo ki je iz pralni narejeno, in olje, ki p Zaprašeno, nikakor pa ne znači to olja, ** J* 'zoper prali. Zatorej se mora reči za emško »StaubO^l« edino pravilno >olje /,oper prah« (ne: proti prahu!). . 'Naj opozorim pri tej priliki na neko tvorbo, po liatere analogiji bi se dalo marsikdaj kje kaj napraviti, 'tisto obleko, ki Jo oblačimo ob nedeljah in praznikih, PROCES PBOTI DUŠANU KERMAUNERJU. Kakor smo že poročali, je celjsko oikrožno sodišče, na zahtevo državnega pravdnišfcva, uvedlo postopanje proti akademiku Dušanu Kermaunerju, obtoženemu komunistične propagande. Razprava se je vršila -v torek, 4. t. m. ob j? j • ul"i v Celju. Obtožnica navaja, da je Jnisan Kermauner zakrivil zločin tustne ko-nmnistične propagande na shodu 7. marca • • v Trbovljah. Inkriminirane so njegove izjave, da bo sovjetska Rusija gospodarsko Krepi, da se položaj delavstva v Rusiji izboljšuje m da se socijalna zakonodaja vedno razvija, medtem, ko je v ostalih evropskih dr-vettno slabša. To naj bi bilo poveliče-Rus*je- Obenem je državni »niatral za komunistično propagando tudi Kermaunerjeve izjave proti socijalistični stranki, zmanjševanje njeniih za- slug in to, da je obložonec večkrat govoril o >socialpatriotih . Obtoženec se je zagovarjal, da ne more nič za to, če govore dejstva v prilog sovjetske Rusije. Ker je sodni dvor preštudiral zapisJke komisarja in se postavil na istaliSČe, da na podlagi 'teh beležk ni mogoče podati točnega poročila ©v govoru in da v smislu zakona o aa-šfiiti države in dokazana propaganda &a nasilno spremembo državnega reda, je Kermaunerja oprostil. Pri razpravi je 1'ungiral kot drž. pravdni!; dr. Požar, kot obtožencev bruniteli pa dr. Tuma. 1 V ČASU BREZPOSELNOSTI. Mal prispevek v arhiv »Delavske zbornice« in državne inšpekcije dela Tvrdka Pollak v Ljubljani daje svojim na novo vstopivšim delavcem v podpis sledečo izjavo: Podpisani izjavljam, da se ne bom nikdar včlanil v nobeno organizacijo in da se bom v vsakem oziru obračal samo do svojega mojstra, da se odpovem vsakemu ugovoru čez plačilo in zaslužek, katerega dobim v normalnem ali čez urnem delu. Dalje pristajem, da se mi plača samo oni čas, katerega sprovedem v delu. Ako bi se s čim ne strinjal, bodo edine posledice te, da bom odpovedal službo in se vnaprej odpovedujem vsakemu ugovoru čez izplačane mezde ali kaj drugega. V slučaju, da se pregrešim zopet gornjo izjavo, obvezujem se plačati konvencionalno kazen od Din , katera zapade takoj, ko se prekršitev ugotovi. Za sigurnost razpolaganja konvencionalne kazni vlagal bom tedensko Din........ Ljubljana ...... Komentar nepotreben! imenujemo nedeljsko ali praznično (praž-nj°) obleko. Najvažnejša stvar ob nedeljah in praznikih pa je na kmetih maša in zanjo se moški in ženske, mladi in stari oblečejo v naj lepše in najboljše, kar imajo. Zato imenujejo to obleko tudi ponavadi in sploh: zahmašno obleko. Ako bi se torej po tem načinu reklo: zahčajno maslo in zoperprašno olje, bi gotovo prav nihče ne dvomil, kaj je to. Tvorba izrazov po tej analogiji bi bila prav posebno priporočljiva in na mestu, kjer je treba prav jasnega izraza. Morda se bodo take tvorbe komu grde ali celo smešne zdele toda niso ne eno, ne drugo, ne glede na to, da so še popolnoma pravilne. (Res je da zmeraj niso ne mogoče, ne dopustne.) V teh člankih sem pokazal že na precej prav grdili, smešnih in poleg tega še nepravilnih besed, a bom prav kmalu zopet na kakšno. Da je »ledena omara« >Eiskastenf: napak rečeno, se nekaterim popolnoma jasno zdi, kajti >ledena omara« bi bila omara iz ledu ali poledenela omara. Vendar pa bi po mojem imela »ledena omara? prav tako pravico do obstanka kakor ga ima »prašno olje«, če ne še večjega, kajti »leden« pomeni tudi »mrzel ko led«. Ledene roke niso roke iz ledu, temveč roke, ki so mrzle ko led. Po mojem bi se »ledena omara« smela rabiti. Na vsak način je »ledena omara« bolj praktičen izraz nego »omara za led«. Toda napra- Vp ^ ^l<:^ 611 sam slovenski izraz za »mskasteu« iz samostalnika led in iz ka-N’ P*' 1Mnik> 16daicA; led-a;. lednl'ak, ledenjak (a to po-v nuui'i' ^er pomeni v prvi vrsti ži-I&dovnjak ali kako podobno. . ‘Sl J bratje bi si s tem ne belili gla- 'e I>raN’ za prav si jih že ne belijo), ter U p'e.^i kratkomalo: ajskasten. I ],i tej priliki mi je prišla na misel beseda »Stoppekieher« ali »Korkzieher«. to je nekdo napravil prelepi slovenski besedi: zamaškovlak (tudi: zamaško-vlek) in čepovlak. Ker sta obe besedi do-slovno prevedem iz nemškega, bi bila stvar za nekatere ljudi v redu, ne glede na to, da je treba za izgovor »zamaško-vlaka« skoraj dopust vzeti, vendar pa se tako prevajanje v d«tna5njib flaaih nlfau kor ne »m* dopustit^. »Čepovlak« bi prav Prosveta. Recitacijski večer na Šentjakobskem odru. V torek 11. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v šentjakobskem gledališču recitacijski večer slovenskih mlajših pisateljev. Recitira režiser narodnega gledališča v Ljubljani gospod Milan Skrbinšek. Na programu so odlomki iz del Frana Oniča, Jerneja Stanteta iu Vladimirja Premruja. Večer obeta biti zelo zanimiv, ker nastopijo tu slovenski pisatelji, ki so stopili v javnost prvič že pred leti. Iz večjih del bodo pedani tu najznačilnejši odlomki, ki bodo označevali točno svetovni in življenjski nazor naših mlajših. Ime recitatorja samo pa že obeta, da bo ta večer res umetniško dovršen. Obisk te prireditve kar najtopleje priporočamo. Predavanje o francoski grafiki z o»i-roni na razstavo v Jakopičevem paviljonu se vrši v nedeljo,'9. maja ob enajstih. Predava g. dr. F. Mesesnel o grafičnih tehnikah v splošnem ter o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. K udeležbi vabi Narodna galerija. NOVI VOZNI RED »EXPRESS«. Danes je izšel žepni vozni red »Ekspres« /, veljavnostjo od 15. maja 1926. Vsled svoje praktične oblike in bogate vsebine se je isti v par letih svojega obstanka tako priljubil, da vsako leto ogromno narašča povpraševanje po njem. Pri letošnji izdaji se je vsebina še bolj spopolnila. Vkljub svoji praktičnosti in obsežnosti ter visokim nabavnim stroškom, je ostala cena neizpremenjena t. j. Din 10.— za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Ekspres v Ljubljani«, Borštnikov trg 1. Knjigarne imajo običajni f>opust. Po pošti stane 1 izvod 1 dinar več. za skrajno silo že še bil, nikakor pa ne »zamaškovlak«. Kaj je »Korkzieher«? — »Korkzieher« je priprava, s katero se po nemški misli zamaški iz požiral steklenic vlečejo, po slovenski misli pa priprava, s katero se steklenice odmašujejo ali od-niašajo, oziroma steklenica odmaši. če je torej za »Stoppek ali »Kork« napravil Slovenec besedo »zamašek«, s katerim se steklenica zamaši, iz glagola »zamašiti«, bi se morala tudi za pripravo s katero se steklenica odjnaši, napraviti samostalnik iz glagola »odmašiti«. Zatorej: odma-ševalo, odmaševalnik; odmašalo, odma-šalnik, odmašnik ali kako podobno. Tudi iz besede »čep« bi se dala napraviti beseda »Lzčepnik«. Toda po mojem vseh teh tvorb ne potrebuje, Še manj pa zamaškovlak in čepovlak. Slovenec ne daje orodju imena le po funkcij orodja, temveč tudi po obliki. Čepovlak pa je sveder, ki ni sveder, da se z njim luknje vrtajo, temveč je nekako popačen, pone-srečen sveder, takorekoč laži-svader. Zato se mi vidi nad vse posrečena beseda, ki sem jo v ljubljanski okolici slišal za »Stoppekieher«, in to je — svedmč- Dnevne vesti- BEOGRAD PRAZNUJE. Čas je denar, pravi pregovor, ki velja v Angliji in Ameriki, kjer je blagostanje doma, ki pa v Beogradu nima prav nobene veljave. Tako se vsled praznikov ni uradovalo v Beogradu celih osem dni in ludi v nekaterih privatnih podjetjih je bil ustavljen ves promet. Ljudje, ki so prišli v Beograd, da urede svoje posle so zaman letali 8 dni dolgo od urada do urada, pa povsodi so bila vrata zaprta, Tako sp ti ljudje 8 dni brez uspeha trošili denar in zapravljali čas. Značilno je, da celo pošta tri dni dolgo ni sprejemala ne časopisov in ne paketov. Kakor zapravlja čas vlada, tako zapravljajo čas tudi podjetniki. Gospod Pa-šlč pa, ki je toliko časa trpel nedelovanje vlade, je začel pridigati kmetom, da naj pridno delajo in štedijo. Kako neverjetno begati bi bili, če bi se naši ministri, mesto da dajejo lekcije kmetom, sami malo ravnali po kmetski pridnosti in štedljivosti. GOSP0DU M. A. C. V VEDNOST! Zakaj se ni vršilo predavanje pisatelja Drainca ? Petkovo »Jutro« prinaša srednje duhovito beležko, da se ni vršilo predavanje srbskega pisatelja Drainca, ker ga enostavno niti blizu ni bilo. Po naših informacijah izgleda pa stvar popolnoma drugače. Pisatelja Drainca je ljubljanskim literatom priporočil slikar Pilon in jih prosil, naj ukrenejo vse potrebno, da bo mogel Drainac predavati. Tik pred predavanjem pa je, ne vemo iz kakšnih vzrokov, vprašal Drainca nekdanji virtuoz v metanju literarnih granat, bivši komunist, klerikalec in sedaj srečni samostojni demokrat, kakega prepričanja je? In ali je Drainac komunist? V tem slučaju seveda se svari Drainac, naj ne predava, ker nihče ne garantira za posledice. Predavanje se zato ni vršilo. Tako gospod M. A. C.! Če je mnenje literatov samih, da spada politično prepričanje in leposlovje skupaj in da smemo soditi leposlovca le po njegovem prepričanju, kaj naj rečemo mi na to. Gospod M. A. C. pa bi se vsej aferi lahko iz prvih virov informiral pri sedanjem največjem samostojno - demokratskem pesniku,' ki sodeluje tudi pri »Jutru«. Pravili zastopnik dr. 1'estotnika je Vložil na sodišče predlog, da se za torek določena razprava dr. 1’estotnik proti A. Železnikarju preloži, ker se g. Gaugl, glavna priča dr. Pe-stotraika, ne more razprave udeležili. O predlogu sklepa danes sodišče. — Zadnji »Naprej« se neopravičeno huduje na nas, ker smo .poročali o ustavitvi »De-lavsko-kmečkega lista in iz odloka navedli motivacijo kočevskega glavarstva, da je list tudi zato ustavljen, »ker se bori proti ber-notovcem in socialistom -. Da smo o tem točno in objektivno poročali, se »Naprej; tudi lahko informira iz ponatiska odloka, ki je bil te dni izdan. — Kralj za mornarico. Kralj je odredil, da se izplača iz njegove privatne šatulje mornarici v Boki vsako leto 3000 dinarjev. 1 a posebna kraljeva pozornost je izzvala v Boki veliko navdušenje. — Spomenik kralju P»ti-u se odkrije dne 1. avgusta v Kranju. Ta spomenik bo prvi spomenik kralju Petni v Sloveniji. — Slabi vagoni na progi Zagreti—Split. Neki letoviščar iz Nemčije piše »Zagreber TagbLattu : Na številne tujce, ki obiskujejo sedaj Dalmacijo napravlja jako slab vtlis, da uporablja jugoslovanska železniška uprava na progi Zagreb—Split tako slabe železniške vozove. V vozovih I. in 11. razreda nadleguje potnike mrčes in večkrat se je še dogodilo, da so se morali preseliti v III. razred! Čudno je, da se tej zadevi spričo živahnega tujskega prometa v Dalmaciji ne posveča nobene pažnje ter ne skrbi za red in čistosi. Zelo umestno bi bilo, če bi dal prometni minister — vsaj za čas kopalne sezije — če mogoče na razpolago nove vagone. — Mednarodna železniška konferenca se vrši te dni v Gradcu. Naloga konference je, da izenači določbe za mednarodni tovorni promet. Konference se udeleže zastopniki Nemčije, Francije, Švice, Ltalije, švedske, češkoslovaške, Madjarske, Luksemburga, Avstrije in naše države. —■ Mednarodni kongres gledaliških kritikov. V Parizu je bil otvorjen te dni pripravljalni kongres gledaliških in glasbenih kritikov. Udeležilo se ga je veliko število pro-minentnih kritikov iz Evrope in Amerike. Pripravljalni kongres je priporočal, da se ustanove v deželah, kjer jih še ni, udruženja kritikov. Sklenjeno je bilo, da se vzpostavi mednaroden odbor za gledališko in glasbeno kritiko, ki bo imel ozke stike z mednarodno zvezo kulturnih delavcev. Prvi plenarni kongres se vrši prihodnje leto v Salzburgu. — .Mednarodna konferenca delodajalcev se vrši v Pragi od 24. do 27. t. m. Kongresa se udeleže tudi delegati iz naše države, ki jih bo določila Centralni industrijska korporacija. Sklepalo se bo o važnih aktualnih problemih. Tekom kongresa prirede udeleženci celo vrsto ekskurzij po češkoslovaški. — Novinarji, ki nočejo pisati za staTko-lomne liste. Novinarsko udruženje v Glas-gowu se je izjavilo solidarni n} s stavkujočimi delavci ter soglasno sklenilo, da ne bo noben član pisal za liste, ki se tiskajo s pomočjo brezposelnih. —Izprememka pri zdravstvenem odseku v Ljubljani. Oblastni sanitetni referent v Ljubljani dr. Vladimir Katičič je premeščen v Zagreb. Na njegovo mesto pride dr. Milan Vulkičevič iz Niša. Odhod dr. Katičiča se splošno obžaluje. — Praška cestna železnica kaznovana. Češkoslovaško železniško ministrstvo je podelilo Upravi praške cestne železnice ukor ter ji naložilo globo 100 avstroogrskih goldinarjev, ker je ugodila zahtevi organizacije uslužbencev in ustavila kljub izrecni prepovedi ministrstva dne 1. maja promet. — Iz konzularne službe. Dr. Otokar lty-bat- je imenovan za poslanika in pooblaščenega ministra pri poslaništvu v Leningradu. — Iz državne službe. Imenovani so: Cvetko Božič za šumarskega svetnika in šefa štun-ske uprave v Kranjski gori, Josip Levičnih za šumarskega nadsvetnika pri šumarski direkciji v Ljubljani, Franc Šulgaj za šumarskega svetnika pri okrajnem glavarstvu v* Novem mestu, Ivan Srebrnič za računskega svetnika in šefa računskega odseka direkcije šum v Ljubljani in Zmago Trček za šumarskega oficiala pri direkciji šum v Ljubljani. " — Natečaj za idejne načrte slovenske enodružinske hiše. Gradbena in kreditna zadruga »Dom in Vrt« v Ljubljani je razpisala javen uatečaj za izdelavo idejnih načrtov slovenske enodružinske hiše, da se ustvari ide-atno-praktični. tip slovenske družinske hiše, kakršnega imajo že davno drugi 'kulturni narodi n. pr. Angleži, Francozi in Nemci. V njem naj bodo združene modeme udobnosti s slovensko domačnostjo in narodnimi motivi. Zunanje lice pa naj bo prilagodeno ar-hitektoniki ljubljanskega predmestja v obliki vrtne kolonije. O razdelitvi nagrad in eveivt. nakupih nenagrajenih del bo odločalo ocenjevalno sodišče obstoječe iz slavnega našega arhitekta univ. prof. Plečnika, arh. univ. prof. Vurnika, prof. Siča in dveh zastopnikov imenovane zadruge. Vsa natečajna dela se razstavijo v etri izmed izložb v Ljubljani. Načrti morajo biti izdelani v treh vari ja utah za 160—110, 90—100 in 80—90 m2 zazidane ploskve. Zadostujejo pa skice, ki pa marajo biti jasne in tehnično izvedljive. Natančnejše informacije daje zadrugin tajnik g. vlad. svetnik dr. Fran Spiller-Muys v Ljubljani, Marlesov (Turjaški) trg 3, II. nads.tr. — Prostovoljno gasilno društvo Celje. Za dne 9. t. m. nameravana prireditev cvetličnega dne spojena s promenadnim koncertom mora odpasti, ker nas je vodstvo rdečega kri ža v Celju — pozivno na okolnost — da isto tudi 9. t. m. priredi cvetlični dan, za to naprosilo. Ožimo na dejstvo, da je omenjeno društvo človekoljubnega značaja turno radevo-Ije predmetnemu zaprosilu ustregli in našo gori omenjeno prireditev odgodili na C. junija 1926. Naprošamo vsa društva, da blagovolijo to blagohotno upoštevati ter da mi dan 6. junija 1926 ne prirejajo nikako veselico ali slavlje, da ne utrpimo vsled tega gmotne škode. Nadejamo se, da se vsako društveno vodstvo fernn vljudnemu zaprosilu odzove, za kar izrekamo že sedaj v naprej našo najtoplejšo zahvalo. — Prost. gas. dr. Celje. — Na zagoneten način je izginil te dni neki železniški uradnik v Zagrebu. Zapustil je službo ne da bi zinil komu besedico. Vsa poizvedovanja so bila doslej brezuspešna. Domneva se, da je izvršil uradnik samomor. — Velikanske množine majevik hroščev so se pojavile po vsej srednji Nemčiji. V Oberreic-hstadtu jih je toliko, da zateinne njihove trume nebo ter povzročajo hrup kot propelerji aeroplanov. Oblasti so pozvale prebivalstvo, da jih proti nagradi 50 pfenigov na uro uničuje. -- Karambolaža treh avtomobilov. Na cesti Hannover—Miinchen sta trčila dva blizu drug za drugim vozeča avtomobila v tovorni avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri. Vsi trije avtomobili so bili popolnoma razbiti. En potnik je bil ubit, 7 pa težko poškodovauili. — Samomor radi prisiljene možitve. V Trebinju se je zastrupila te dni z lizolom neka mladoporočena ženska. Pred svojo smrtjo je izjavila, da je izvršila samomor, ker so jo starši prisilili, da je poročila moža. ki ga ne mara. — Velikanski požar je uničit te dni več skladišč v rotterdamskem pristanišču. 1’ogo-.relo je 4000 ton .cirilskega solitarja. Škoda presega 1,000.000 holandskih goldinarjev. Med požarom se je pripetilo več eksplozij, pri katerih je bilo več gasilcev poškodovanih. — Poizkusen samomor v gledališču. Pri popoldanski predstavi v nekem marseille-skemi gledališču se je nenadoma dvignil s svojega sedeža v parterju mlad gospod ter zaklical: »Sedaj pa zaigram jaz solo-sceno!• Po teh besedah je potegnil iz žepa nož ter si prerezal žile na levi roki. Nesrečnež je imel razmerje z neko koristko. Ker pa mu ni bila zvesta, jo je hotel s tern kaznovati, da bi bil izvršil pred njenimi očmi samomor. — Rodbinska tragedija na Primorskem. V Škofijah pri Miljah se je odigrala te dni krvava rodbinska tragedija. V vasi in okolici dobro znani trgovec, notoričen pijanec Pavel Furlanič, oče šestih otrok, je streljal na svojo ženo, ker mu ni hotela dati a lir za pi jačo, nakar se je ustrelil v usta ter obležal na mestu mrtev. Ženo so prepeljali težko ranjeno v bolnico. — Zlatnike so našli v Zlatorog-tcrpentino-vem milu: Anica Žmavc, Rajhenburg, kupila v trgovini Davorin Brečko, Rajhenburg; g. Mihael Hlast:ui,_ Bučerci pri Vidmu, kupil v trgovini Rupert Skerbec, Videm Krško; Anka Radej v »Stari vasi, kupila v trgovini Robert Škerbec, Videan Krško; N. Breznik, Lilbonja pri Ormožu, kupila v trgovini L. Kuharič v Ormožu; Mici Drganc, Novo mesto, , kupila pri tvrdki Kobe, Novo mesto; Marija ; Velcer v Rušah, ikupiia pri (tvrdki Anton Ložar, Reš; Alojzija Kiruder v Slovenski Bislri- 1 ci, kupila pri tvrdki Kos v Slovenski Bistri-, ci; Liza lllastec, delavka, Zbelovo pri Polj-' ranah; Marija Lobnikar, Loke 358, kupila pri tvrdki Radej & Izlakar v Trbovljah; Alojzija Ivančič, Videm-Krško, Franc Ensa, magistrnt-; ni sluga, Celje. — Krvava deložacija. V neki vasi blizu Leipziga je imel biti te dni trgovec Hans Zils s silo deložiran. Zils 'se je zoperstavil orožnikom s puško, nakar so streljali tudi oni. Pri tem sta bila dva orožnika m Zils tezao poškodovani. Zils 'bo poškod'bani pod sobama trgovino Ln ki je povedal, da je njegova trgovina izropana in da so prišli vlomilci v lokal skozi luknjo, ki so jo napravili v stropu ter jo pokril z zofo. Kot kažejo okolje, «ta »»la lopova v kovčkih skrite .pomagače. . — Bobby Learek. ki se je spustil, kol zna-/ no, leta 1911 '• ieklenem sodu po vodopadu Niagare, je te dni v Christehurchu (Nova Zelandija) umrl. Learch je hotel leta 1924. svoj eksperiment ponoviti v krogli od kfvčuga. česar pa nvu ameriške oblasti niso dovolile. Umrl je kot žrtev banalnega slučaja: Spodrsnil je na oranžni lupini ter si zlomil nogo. Vsled nastalih komplikacij so nm morali amputirati nogo, ker pa je bilo že prepozno, je kljub operaciji umrl. — 112 let star berač. Na Madjarskeni je bil ite dni aretiran berač, ki je sUit glasom Jack London: 76 Morski vrag. Dodobra sva pozabila, kje sva bila, pustila Wolfa Larsena, ki je umolknil ob najinem razgovoru. Lovci so odšli od mize na krov, in še vedno sva se razgovar-jnla. Samo Wolf Larsen je ostal. Iznenada sem se zavedel, da je navzoč; naslanjaj se je proč od mize in radovedno poslušal najino govorjenje' o svetu, katerega ni poznal. Sredi stavka sem prenehal. Z omajnljjvo silo je nadme prišla sedanjost z vsemi svojimi nevarnostmi in skrbmi. Tudi gospica Brevvster se je zavedla in neka neznana, brezimna groza se ji je prikazala v očeh, ko je pomotrivala Wolfa Larsenn. Kapitan je vstal in se nerodno zasmejal. Njegov glas je zvenel kovinsko. vEj, ne ozirajta se name,c je rekel in zamahnil z roko, kakor da bi se hotel oprostiti. Jaz ne pridem v poštev. Nadaljujte, prosim, le nadaljujte.' Toda usta so bila zaprta in tudi midva sva vstala izza mize in se nerodno nasmejala. Enoimlvajseto poglavje. Zlovolja, ki jo je Wolf Larsen občutil, ker sva ga prezirala z Maudo Brewsterjevo v razgovoru pri mizi, si je morala dati duška. In kuhar Mugridge je bil žrtev. Kuhar ni bil izpremenil svojega vedenja niti si ni preoblekel srajce, dasi je trdil, da jo je. Srajca ni kazala, da hi bila njegova bdite v resnična in nako- pičenje maščobe na železni peči, vrčih in posodi tudi ni pričalo o splošni čistosti in snažnosti. »Posvaril sem te bil, kuhare,« je dejal \\ olf Larsen, .sedaj pa boš moral vgrizniti \ kislo jabolko.« Mugridge je prebledel kot zid, dasi mu je bil obraz ves sajast; ko pa je Wolf Larsen velel prinesti vrv in poklical nekoliko mornarjev, je bedni kuhar divje zbežal iz kuhinje in se skrival po palubi, kamor so mu sledili režeči se mornarji. Nobena reč jim ne bi mogla biti tolikanj všeč kakor pravica, da ga kaznujejo; v sprednji del ladje je bil namreč dajal najgoršo čorbo in najslabše jedi. Okolnosti so bile ugodne. Ladja je plula z brzino komaj treh milj na uro in morje je bilo prilično mirno. Ampak Mugridge ni imel veselja do vode. Morebiti je bil že videl to kazen; obstojala je v tem, da so mornarja privezali na vrv, vrgli v morje in vlekli nekaj časa za seboj. Povrh tega je bila voda silno mrzla in on je bil vse prej kot čvrste narave. Kakor po navadi pri takih prilikah, so prišle straže in lovci na krov, da bi se zabavali nad redkim prizorom. Mugridge je imel neznansk strah pred vodo, kakor je bilo videti, in je s toliko gibčnostjo in urD begat po palubi, da smo se vsi čudili. Ko ^ u tirali v kot med kuhinjo in visokim zadnjim ’ je liki maček skočil na vrh kabine m * I)etami. konec ladje. Toda zasledovalci so mu >i ' ‘ J ’ zaradi tega je skočil nazaj preko kabme, zlezel ce kuhinjo to dospel zopet na palubo. Divjal je naravnost naprej; veslač Harrison mu je bil tik za petami in ga je vedno bolj dohiteval. Toda Mugridge je iznenada poskočil in* ujel drog jadra na sprednji jambori. Ves dogodek se je zgodil bliskovito. Mugridge se je z obe ma rolcama oprijel droga, se uprl z obema nogama in drog se je zagibal. Pri tem je zadel bližajočega se Harrisona baš v želodec; mornar je zaječal, se zvil v dve gubi in se zleknil znak po palubi. Bučno ploskanje in silno krohotanje lovcev je pozdravilo ta junaški čin. Mugridge je ušel polovici zasledovalcev, stekel proti zadnjemu delu ladje in med ostalimi mornarji skozi liki tekač na polju. Tekel je naravnost navzad, prav Tekel krova in naprej proti zadnje,nu *£g vogala'kabine, je tako hitro, da muje, ko je za prj tem je X1je£,-0V0 jelo izpr-drsmlo m je padel pc> «£. krmilnem k(), g« zadeo Nilsona, ktoj© Mugridge je vstal. ie "“"“'O' * * «*> 1 Gl« krepkemu mornarju nogo. Po tem dogodku je Parsons prevzel kolo in zasledovanje se je nadaljevalo. Dirka se je nadaljeval« po palubi okrog in okrog; Mugridgu je slabo prihajam od strahu; mornarji so vpili in si klicali, kod naj grf ta ali oni, lovci pa so se krohotali in vzpodbujali /d« onega, zdaj nje. Zdajci je Mugridge padel; kakor ^ trenil, so ležali na njem trije mornarji; a izvil se I iz kopice liki jegulja; usta so mu krvavela in sr je bila vsa raztrgana. Piami je proti glavnim vi ve splezal po vrvenih lestvicah prav do vrha. ' (Dalje Prl*1' prihrani čas prihrani denar prihrani delo. Tvornice Zlatorog Maribor. Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). Kapilal in rezerve Din 20,100.000*—. Izvršuje vse bančne posle nojtočneje in najkulantneje PODRUŽNICE: Maribor, Kiiiik, Em isio, m, mi Stev. Iv2. svojih listin 112 let. Ker ni imel dovoljeaja 'u\ beračenje, so ga odpravili odgonskim .potoni v njegovo domovinsko občino. — Kaj se vse obdači? »Neue Leipziger Zeitung- poroča: Mestni očetje v Kalten-uordheimU so uvedli davek po pet mark letno na klosete. — Žrtev kokaina. Hčerka bogatega beograjskega induatrijalca Milena Reljič je vživela že dalje časa kokain. Te dni je vzela nekoliko preveliko doxo, vsled tesar je nastopilo oaetmpljenje in onmičenje duha in so jo 'noraH preipeljati v ibolnico. Gatnike v milu »Gazela« soinažJi: (imena v oklepaju oanačujejo trgovce, kjer je bilo 'lilo (kupljeno). M. Foštjančič, Grosuplje (pri Lo';ru škrjanc, Lojzek pri Grosupljem), He-ewa Ma/User, Podbrezje (pri Valter Reš, Podtabor), Ivana Vrbinc, Bizovik št. 63 (pri An-°>i Mencinger, Ljuibljana, Sv. Petra ceet-a), ivaaa Naatran, Češnjevlke pri Cerkljah, Gorenjsko (pri A. Radanovič, Cerklje pri Kra-“iu), Frančiška Jelenko, Ruše pri Mariboru. |Pri Prvem del. konz. društvu, Ruše pri Ma-n ^uj, Tončka Erjauc, Log ipri Sevnici (pri • ifapečar, Radna pri Sevnici), Ana Kušič, >i°d Berislavičeva 3 (pri Benfeviča sinovi ' • i Brod na Savi). — JBREZALKOHOLNA PRODUK- ’ Ljubljana, Poljanski nasip Na vsakemu naročniku iu. ’ ”, ^eKa Dnevnika« zanimiv cenik ho va^n.ual)Zahtovaj(e ga takoj; ne ški 6e^nL?#***t,liki ljubljanski in okoli- deijo dne 9 "°.Tal%> o*5™ 9°r J "T veliki 0,'0čil, se bo na zboru podala skega• K"WVa P™1 podaljšanju stanovanj- 1— Radio-klub v Ljubljani je imel 3. i. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih fuakcijoiiarjev je bilo razvidno, da pomeni kluib prvi koraik k razvoju radiotekni-*k.e. Občni zbor je razpravljal in si nadel nalogo, da s smotrenim delom širi zanimanje za radiotehuiko in da doseže na tem polju vsaj ono višino, ki jo zavzemajo danes že drugi narodi. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: .konzul Dular, predsednik; inž. Kolarič, podpredsednik; Markelj, tajnik; Šenk, blagajnik. Odborniki: gg. prof. An-dree, Bar star., Bogataj Ivan, inž. Eržen, Kramer, Leaard, prof. Nardin in Povše; revizorja: gg. Pahor in Bar ml. Častnim predsednikom je bil z vzklikom izvoljen za svoje nesebično in požtrvovalno delovanje v klubu in za splošni razvoj radiotelefonije g. načelnik inž. Osa na. 1— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši v soboto 15. t. m. oh 8. uri zvečer v salonu pri Levu redni letni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Člane vabimo, da se tega V. občnega zibora udeležijo polnoštevilno. — Predsedstvo. Maribor. iin— Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta je v torek, dne 11. t, m.. Seja bo važna. im— Nabiralni dnevi za gradbeni sklad proti tuberkulozne lige v Mariboru »e -vrše dne 9. t. m. in v nedeljo 10. t. m. «r rfffssussr jssJSS Slov že^sikega druStva. Protituberkulozn;>. n™ aoeUra ponovno na celokupno narodno prebi/valatvo, da ji omogoči zgradbo proti tuberkuloznega oddelka. Dosedaj nabrana sredstva še ne zadostujejo. in— Trgovski greniij za mariborsko okolico ima v nedeljo dne 9. t. m. ob 13. uri v prostorih Narodnega doma svoj občni zbor. im— Poročila sta sc v sredo v frančiškanski cerkvi v Maribora g. Rudi Dolničar, re- atavrater Sokolskega doma v Trbovljah z gdč. Verico Forte, istortako v Trbovljah. Čestitamo ! m— Za avto promet bo rabila mestna občina več šoferjev. Prošnje se oddajajo do 20. maja pri mestnem magistratu. m— Mariborsko slov. žensko društvo priredi dvomesečni večerni tečaj za šivanje, ako se priglasi dovoljno število kandidatinj. Prijave sprejema do 8. t. m. ga. Nata Brišnik. in.— Moška in ženska podružnica Oiril-Metoove družbe v Mariboru priredita dne 15. maja t. 1. v prostorih Narodnega doma rodbinski večer s sledečim vsporedom: 1. V. Parma: Rokovnjači — overtura za orkester. 2. Narodna vzgoja, govori oblastni šolski referent Matija Senkovič. 3. Pantomina in živa slika. 4. Zupančič: Ciciban in čebelica. 5. L. Siede: Cvetkina poroka, intermezza za orkester. 6. Aškerc: Mejnik. 7. Braga: Serenada za violimnsolo. 8. Isterske narodne pesmi — poje ženski zbor. 9. Slovenka sem...: ženski zbor. 10. L. Poljančeva: Vizija. 11. Ileinze: Pred sodnijo, trospev ob spremljanju klavirja. 12. N. Čerin: Jugoslovanski biseri, potpuri za orkester. Pridite polnoštevilno! Šport. SK ILIRIJA. Prosimo vse bratske športne klube, da smatrajo naša svoječasna vabila k sodelovanju pri jubilejnih prireditvah tudi za ofici-jelno vabilo k slavnostnemu občnemu zboru in pričakujemo Vaše udeležbe po delegatih. — Odbor. Slavnostni občni zbor S K. Ilirija. Odbor poživlja redno, ustanovno in podporno članstvo ter dalje cenjeno ljubljansko občinstvo, da se čim številneje udeleži slavnostnega občnega zbora dne 9. maja ob 10. v magistralni sejni dvorani. Ta prvi pomembnejši slovenski športni jubilej naj dokaže, da je tudi naš slo- venski narod že športno vzgojen in organiziran a ljubljansko občinstvo naj pokaže pri tej priliki, da umeva in upošteva delo in uspehe svojega prvaka v športnem boju za belo zelene barve. Apeliramo na vse športnike in cenjeno občinstvo, da nam pomaga v jubilejnih dneh manifestirati za slovenski šport. Hoff preskočil 4.195 in. Pri lahkoatletskem mitingu v des Moines (Jowa) je Norvežan Charles Hoff naskočil svoj lastni rekord, hoteč preskočiti 4.252 m. Dvakrat mu je spodletelo, tretjič pa je (preskočil, toda »samo. 4.195 m, kar znači ainerikanski rekord. V teku na 100 y je zmagal ainerikanski dijak Roland Loke z 9.3 »ek., kateri uspeh bi se bil registriral kot svetovni rekord če bi ga ne bil dosegel z močnim vetrom v hrbet. Prvi kanielski rekord so zaznamovali v Tunisu. Priredili so pod natančno kontrolo 5 km dolgo progo, kjer se je vršila tekma kamel v teku na 25 km. Zmagovalka- je pretekla to daljavo v 12 min., km torej povprečno v 2 : 24 in miljo (1609 m) v 3 : 5). Naše včerajšnje poročilo »Preiskava proti KoSfu« se mora pravilno glasiti proti »Hoffu«, kar so čitatelji gotovo že sanii popravili. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, v petek, 7. maja. 1926. Vrednote: Celjska posojilnic« d d.. Celje den. 102, bi. 193, zaklj. 193. Zagreb, 7. maja. Devize: Newyork ček 50.5-^56.8, London izplačilo 274.744—&75.941. C urili 1095.5—1099.5, ček 1095.8—1099.8. Praga 167.78—109.78, Milan izplačilo 226.595 do 227.795, Dunaj 800.43—803.43, Berlin 1349.6—1353.6. Curik, 7. maja. Beograd 9.10, Ne\vyork 517, London 25.10, Pariz 16.275, Milan 20.72, Dunaj 72.925. Berlin 123, Praga 15.30, Bukarešta 1.7525. Sofija 3.7375, Budaipešta 0.007225. Barvne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, hekfografični zavitki in druge potrebščine pri LlID. BARAGA, Selenbur?Zt ulica št. 6/1. št. 980. HEHESi- a -'i- J. EJSe je najboljša pomočnica marljive gospodinje. je v vsakem gospodinjstvu neobhodno potreben, pomaga gospodinji štediti. fTi r je v gospodinjstvo | vse belo vse čisto vse svetlo vse duhteče! Trpežnost, solidnost i i tovarniške cene so najboljša reklama naš:m spomladanskim norostim za gospode, dečke in otroke. Posebno lepa izbera za birmane ?. Oglejte si naSe izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana. Javna skiadišta LjUufjana, Dunajska C. 33 (v nekdanjih prir.torih tvidke Balken) vskladiščuje blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje vse špedicijgke posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje tarifne informacije in izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Čene kulantne. Brzojavni naslov »Skiadišta«. Telefon štev. 366. >Srajce, O promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospod« in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke' in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi 9 * V rt n arske zadeve i posreduje i Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju. j • t • K O N C E R T. Danes zivečer se vrši od 8. do 1. ure končen. Igral bo prvovrstni »Šramel kvartet. Na razpolago dobra gonka in mrzla jedila. — Sv. Florijan je gasil z vodo. Uran pa gasi z dobro prietno kapljico. — Se priporoča za obilno udeležbo in na veselo svidenje JOSIP URAN, restavrator pod »Skalco«, Mestni trg It. Stekleno »trešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Na/ocsjte , Nared. Dnevnik ‘ NARODNI DNEVNIK, sobota, 8. maja 1926. Beograd Sarajevo Osijek Zagreb Subotica Vel. Bečkerek Novi Sad Sombor Dubrovnik Brod n/S. Maribor Zemun damske platnene čevlje jCHELiH sledečih bari: bele, sive, rujave, drap in črne z leseno ali usnjeno pelo dobite pri tvrdki M. TREBflR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6, POŠILJA SE IUDI PO POSTNEM POVZETJU. Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1 —. F f ' ^ Tako krasno se pere edino le 2 Ji N'v milom L / ' „Gazela" ' To res pravo gospodinjsko - \r milo učinkuje temeljito in isto- časno blagodejno na vsako, iudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo lo milo, kajti z njim prati je prava igrača. Vodite pa tudi, da se v vsakem tlsoCem kosu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo! Prodasta se 2 mahalasti palmi (Facher-palme), stari po 15 let. — Naslov v upravi. Na dobro in ceno domačo opoldansko hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Naslov v upravi lista. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci to najfinejše trave 250 Dm in vsa tapetmiSka ne«* najceneje Bud. Sey®r!> spoeveteUa 6. Proda se posestvo s hiSo in nekaj zeimljšča v Zagorju ob Savii št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Piteman. higijenlfna likalnica in svetlo likalnica Prvovrstno UUBUflNII, Kolodvorska 3. garantirano 98*99 %» vrečah po 100 kg franko Ljubljana, nudimo po sledečih cenah: Pri odjemu do 100 kg Din 7‘60 Pri odjemu 100-1000 kg Din 7’50 Pri odjemu 1000-5000 kg Din 7’45 Pri odjemu 5000-10.000 kg Din 7‘40. Plačljivo */, pri naročilu, in Vapa pri odjemu blaga. Za obila naročila se priporoča »ERONO M" osrednja gospodarska aadruga v Ljubljani, r. z. z o. *• in več letnih dohodkov * lahkoto se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIK C. Ljubljana L, poštno ležeče. Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj so edino Postranski zaslužek primerno ca vsakogar. Pojatnila proti snaiufei 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. Ljubljana, Selenbufl?**51 ulltsa 7/II. Oglašujte « Narodnem Dnevniku ! InfajiMj la odfovontf urednik AL8K8ASDEB — Z* tlAarno »Merkur« v Ljubljani Andr«] Sev«.