31. Jtnllta. i UMM l pM. B, MOTU HIL UN. Ml •Slovenski Narod* vdja v Lt«fcl|aal na dom dostavljen: • ▼ ttpravniitm prejtoun: ćela leto naprej . . . . K 24*— I ćelo lete tuprej . . • . K 22*— pol lcU , • • . • . 12"— I ?o\ leta m • • • . . 11-— četrt leta 9 • • • • « 6— I čctrt leta m • • • • # 5*50 na mesec » i • • • • 3*— I na mesee m • • • • « 190 Dopis! na) se frankirtjo. RokopUI se ne vračaj©. Cređntttvoi EaaUova mlic* ŠL 5 (v pritličju ievoj toltfoa ti 34. tnseratt veljajo: peterostopna petit vrsti zt enkrat po 16 vin.( za dvakrat po 14 vin., im trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjtti tnsercijah po dogovoru. Upt avuištvu naj m pošiljajo naročnine, reklamacije, inscratl Ltd. to je administrativne »tvari ■i Numum šUwUhM «•!!• !• vtaaw|«v. —^— Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine at M odra. JliMau tiskaru«1* tolclom at Si. .Slovenski Narod* valfa 90 pottli ai Avstro-Ogr&ko: * za Nemčljo: ćelo leto skupa] aaprej • K 25-— I ćelo leto naprej . . • K 30-— 5?Lleu.. " • • • • ^— I M Ajncriko in vse druge dežele: cetrt leta 0 » • • t »oo I ** na mesec „ » > • • 2*30 9 ćelo leto naprej . • • . K 35.— V prešanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Ovravatttvo (spodaj, dvoriSče levo), KaaUova oilea at 5, teleloa at 65. Svetovna vojna. Odbit ruski napad v Karpatili. — Napredovanje naših čet v Bukovini in v lesnem pogorjih — Nemci so zavrnili franeoske napade v Argonih in v Vogezih. — Za Nemce uspešni boji v vzhodni Prusiji. — Ponesrečen ruski napad pri Sierpcu. ODBITI RUSKT NAPADI ZAPAD-NO OD PRELAZA UZSOK. — NAPREDOVANJE NAŠIH ĆET V LESMH KARPATIH IN V BUKO-VINI, Dunaj, 11. februaria. (Kor. urad.) Uradno razgašajo dne U. februar ja: Ako izvzamemo artiljerijske boje, ni bilo v ruski Poljski irj v zapadni Galfcfff nobenrh dogodkov. Na karpatsk? fronti, v odseku zapadno cd gorekega prefaza Uzsok, smo odbili niske napade in posarane delne šunke z veJikimi izgubami za sovražnika. V lesnem pogoriu in v Bukovini beležimo znova napredovanje. Vjeli smo več sto mož in vple-nili več strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega šiaha pl. Hofer, fml, RAZVESELjrvi REZULTATI BOJEV V PRUSIJI. — USPEL NEM-ŠKI NAPAD PRI SIERPCU. Berolin, 11. februarja. (Kor. ur.) Poročilo Wo!ffovega urada: Veliki glavni stan, dne 11. februarja. Vzhodno bojišče. Boie na vzhodnopmski meji smo tuđi včeraj nadaljevali z rezultatom, za nas po-vsem razveseiiivitn. dasi je debel sneg zaviral kretnje naših čet. Rezultati spopadov z nasprotni-kom se še ne dedo jasno pregledati. Na pol*skem boiišču na desno od Viste je nam napad v okolici sever-nozapadno od Sierpca, s katerim I smo potisnfli sovražnika povsodi, kjer smo zade>i nanj, donese! nekaj sto v'etaikov. Na levo od Vlsle se nišo pngodl-!i nobeni posebni degodki. Vrhovno armadno vodstvo. Cesar Viljem na vzhodnetn boiišču. Berolin, II. februarja- (Kor. u.) Woiffov urad javlja: Cesar Viljem se je zopet odpravii na vzhodno bo- • • Rusko uradno porobilo. Berolinski listi objavljajo dne 8. februarja rusko uradno poročilo, ki se glasi: Boji med rekama Bzuro in Ravko trajajo z neprestano liutostio. Naše čete 50 prekoračile Bzuro pri njenem izlivu ter se polastile tam se nahajajočih sovražnih pozicii. Pri Dahovi smo pregnali Nemce iz njihove predmostne utrdbe. Na fronti Borzymow - Humin - Volja Šidlov-ska smo nadaljevali naskeke v ne-prestanem artiljeriiskem boiu. Na ostali fronti slab artiljerijski ogenj. Na Nidi smo razstrelili pri vaši Gernika sovražnikov most ctz reko ter preprečili pri Rombovii snvražni poskus, prekoračiti reko Nidn. Rav-notako smo tuđi zavrnili ob f ;najcu sovražni poskus, udariti na naso precimostno utrdbo pri Konar :. V Karpatih, severozana 10 od užo^kega prelaza, nrodiramo naprej. Jugovzhodno od Užoka zadržuiemo uspešno napore velikih sovražnih sil. BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. O bojih, o katerih so ruska poro-čila ze pred več dnevi poročala. da se vrše ob Bzuri, komunikeji nicesar ne poročajo. O vojnem položaju na Poljskem prihajajo v javnost samo ta-le poročila: Iz Pariza poročajo >-Frki. Ztg.«: Vojaški kritiki osredotočujejo svojo pozornost na vojni položaj na vzhodu. Većina kritikov misli, da hoče Hin-denburg zavzeti Varšavo, nacrt, ki bi, če se posreči, resno ogrožal ruski vojni nacrt, če se pa ponesreči, Nemce moralično potlačil. Nekateri misli-jo, da je dobila bitka na Poljskem že zopet značaj pozicijske bitke. Pol-kovnik Rousset je mnenja, da imajo Nemci. ki so jih poslali na Ogrsko, tam samo defenzivno nalogo in da Hindenburg te Čete zelo pogreša. Tuđi se naglaša, da Rusom ni bilo treba oslabiti nobene točke svoje crte, da so zadržali nemske napade ob Bzuri in Rawki To dokazuje, da razpolaga rusko poveljništvo za prvo crto z za-dostno močnimi rezervami, kar je silno važno vsled pomanjkljivosti ru-skega železniškega omrežja in ker ie ze!o težavno premikati čete. Ruske čete imajo v prvi crti 2 milijona voja-kov in nočejo tega števila pomnožiti, ker je poslanje provijanta in municije zelo težavno. Vsako vrzel pa Iahko zamaše rezerve. Po pariških domnevanjih je ruska ofenziva sedaj izkljucena. Ta se more iz\T§iti Ie pelagoma z metodično počasnostjo. »Dai!y Mailc poroča iz Petro-grada, da se Rusi še vedrio drže v svojih pozicijah ob Bzuri in Rawki. Nemško prodiranje je bilo prav spretno izvršeno tako, da so obšli gozdove pred Varšnvo. Nemci so si izbra li polje brez dreves med Boli-mowom in Sucho; tu so postavili 1 svoje topove in poskusili predreti rusko steno. »Secolo« poroča: Splošni položaj velike bitke na vzhodu se da naslikati tako-le: Na levem bregu Visle južnovzhodno od Varšave na fronti Lipno - Rypna se vrše manjši boji brez pcmembnih izprememb. Ob Nidi nadaljujejo avstrijski armadni zbo-r\ pod generalom Danklom svoje demonstrativne napade. V Vzhodni Prusiji so Nemci zadnje dni zbrali velike čete, s katerimi so pričeli ofenzivo med Memlom in Šešuvo. Na levem krilu umikaioče se ruske ar- made, v Karpatih in Bukovini, so pričele avstro - ogrske in nemške čete z ofenzivo, ki se razvija v silne boje. BOJI V KARPATIH. »Vossische Zeitung« poroča: Operacije v Karpatih potekajo ugodno. Zlasti v gozdnatih Karpatih smo dobro napredovali. Na prelazu Dukla stoji boj. Kljub vsem naporom Ru-sov njih napadi nišo napredovali, zato se sedaj zadovoljujejo s tem, da se utrjujejo v svojih pozicijah. Rusi so hoteli tu na obeh straneh prelaza Dukle prodreti na crti Me-zolaborcz - Oroszruska. Kljub temu, da so imeli tu zbranih baje več ar-madnih zborov, se jim ta nakana ni posrečila. Fran Molnar poroča v Budim-pešto o dogodklh v Karpatih to-le: Glavni namen ruske ofenzive je na eni strani ta izenačiti naše uspehe v vzhodnih Karpatih. na drugi strani pa hočejo braniti železniško progo Jaslo - Lvov, ki je za Ruse silne važnosti. Najhujše je napadal sovraž-nik od 3. t. m. popoldne do 4. t. m. zvečer. Vse je kazalo, da so hoteli Rusi prebiti našo fronto. Razdeljene v mahne skupine so se pričele naie čete umikati z gora. ker se je so-vražnik nameraval v dolini združiti in naskočiti naše pozicije. Naše čete so počakale, da se je sovražnik zbral na cesti v gostejših skupinah, nakar je začela naša artiljerija streljati. Kljub velikim izgubam je sovražnik naskočil hrib. ki smo ga imeli mi zasedenega. Naši topovi so bili izborno namerjeni in so streljali do noči. Prihajajoči skozi sneg. ki je za-krival celega moža, so Rusi napadali, naši pa so jih sprejeli z ognjem I strojnih pušk. Poleg tega smo izvršili z dveh strani protinapade na Ruse. Kar je 4. t, m. še ostalo napada-jočih Rusov, je moralo zbežati proti severu. Na snegu v blizini gališke meje je bilo natančno razločati veliko Število padlih Rusov. Pred enim de-lom naše fronte smo po dvakratnem natančnem štetju dognali, da je ležalo 973 mrtvih Rusov. Eden naših od-delkov je vjel ta dan 1009. neki drug oddeiek 1500 Rusov. To so natančni uradni podatki. Napad je izvršila neka ruska divizija, obstoječa iz treh polkov, ki so se bili glasom izpovedb vjetnikov skrčili na 600 do 700 mož. Vjetniki pripovedujejo tuđi, da je bil 198. ruski pehotni polk popolnoma uničen. Naše izgube so bile majhne, ker so ležale naše čete v izbornih kritjih. Včeraj ponoći so odšle naše sanitet-ne čete v dolino ter so zbrale tam raztresene ruske ranjence. Ravnokar Rusi zopet napadajo, njih napad pa je mnogo slabejši. Rusi streljajo na našo artiljerijo s šrapne-li, toda brezuspešno. Pod našimi po-zicijami obstreljuie naša pehota neko pot v serpentinah, kjer skušajo Rusi zopet prodreti v dolino. Z daljnogle-dom je dobro videti ruske baterije, ki stoje brez kritja. Izgube Rusov na mrtvih in ranjenih na tej točki ceni naše poveljništvo na 3000 mož. • • V BUKOVINI. O bojih v Bukovini, ki se vrše zlasti v onih delih, kjer žive Romuni, poroča »Seara«: Pri Mihajleniju so se vršili ljuti boji. Pri Pojaneji in Vale Putneiju so bili Rusi s krvavimi izgubami odbiti. Rusi so imeli mnogo tisoč mrtvih in ranjenih ter so morali pustiti na bojišcu mnogo vojnega materijala, ki ga nišo mogli vzeti s seboj ali uničiti. Položaj Rusov je neugoden, položaj avstro - ogrske vojske pa je dan za dnevom ugodnej-ši. Begunci. ki prihajajo v Mihajleni, pripoveduiejo strašne stvari o gro-zod-ejstvih. Iz Burduienija poročajo o prihodu naših prednjih straž dne 10. t. m. ob 11. dopoldne v Sučavo. Mesto je bilo v zastavah, ko so ogrski domobranski huzarji dospeli v Sučavo. Ob 2. popoldne so sledile druge avstro-ogrske čete. Rusi so se umaknili popolnoma proti Črnovicam. V Radavcu so pustili 200 mohamedanskih vojakov. da bi zadržali hitro prodiranje naših čet, v Hatni je ostalo 30 Čerkezov. Naše zmagovito prodirajoče čete bodo ta odpor najbrže kmalu premagale. Mesta Kimpolung. Gurahumora in Sučava so v naši trdni posesti. Popoldne so dospele iz Črnovic osebe, ki poročajo, da se je ruski gubernator Evreinov s svojim štabom in ćelo garnizijo umaknil predvčeraj-šnjem v Novosielico. Naše čete kora-kajo proti Črnovicam. LISTEK. fimBriftanha. Francoski spisal Pierre d e Cou-levain. (Dalje.) — Šestdeset milijonov! je vzkliknil marki. — Da, tu imate ženo in premo-ženje, kakršno potrebujete. — Gotovo gre za Amerikanko, ki išče naslov. — Zalibog ne. Protestantinja je, svoji domovini zelo udana in se ne mara omožiti v Evropi. Vojvoda de Randan ji dvori, toda, kakor se kaže, brez uspeha. — Kako naj imam torej upanje laz? — Kedo ve? Previdnost, ki 30 ravnokar tako hudo mučite, je mor-da to bogato amerikansko dekle na-lašč za vas sem pripeljala. — Zares krasno presenečenje! — Za-me ne. Preveč vrlin imate, kakor da bi smel vaš rod poginiti. Od radosti se je mlađemu možu razjasnil obraz. — Hvala, Bontemps, je rekeL Iz vaših ust, ki se ne laskate, to priznanje velja nekaj. Toda kako ste prišli na to misei. oženiti me?. — Mi.sel ni moja zasluga, bil sem nanjo napeljan. — Napeljan? Kdo se vendar ra-zun vas bavi z mojimi zadevami? je ponosno vprašaf Jacques. — Poslušajte. Imam staro prija-teljico, ki je poseben tip svoje vrste. Predno se je poročila, je bila guvernanta in dama-družabnica. Njen mož, propal plemenitaš in ponesrečen umetnrk vrhu tega, je bil toliko pa-meten, da se je preselil na oni svet. Vdova z dvema otrokoma si je vtep-la v glavo, da jima pridobi premože-nja, in posrećilo se ji je. Začela je s prodajo umetnin. Vsled svoje izobra-ženosti in spretnosti je postala izborna poznavalka. Polagoma je povećala krog svojega podjetja. Pri svojih podjetjih se odlikuje po čudoviti bi-stroumnosti. Pogosto jo vprašam za svet. Posoja denar, prodaja in kupuje posestva, išče za svoje v revščini ži-veče klijente, če so truda vredni, bogatih nevest. Zatrjuje, da nima niti enega nesrečnega zakona na svoji vesti. Zveze ima v vseh družbah, kar ji daje prav znatno moč. Njena pisama je prava spovednica. Ni ga nesrečnika, ki je ne zapusti brez to-Iažbe in pomoći. Zahvaliti ji imam svojo pozicijo, ona mi je pomagala v stremena. Enkrat na teden obedujem pri nju pogosto me v svojem vozu popelje na sprehod. Ko sva predvče-rajšnjim srečala v Bois to bogato . ■ ■ ' • ■ * 'i deklico. mi je jela pripovedovati, kar# je 0 njej slišala ter mi govorifa o sen-' zaciji, ki jo je njeno ogromno premo-ženie vzbudilo v faubourgu. Nato mi je rekla naravnost v obraz: *Jaz ne vidim drugega sposobnega, da ugrabi to zlato runo. kakor markija d* An-guilhom. Pišite mu takoj in pregovo-rite ga. da poskusi to aventuro. Škoda bi bilo, če bi ti milijom ne ostali v Franciji.« — Vaša prijateljica me torej pozna, je vzkliknil Jacques iznenađen. — O. gospa de Lene pozna ćeli svet. Morala vas je ćelo videti. ker zatrjuje, da bi mogli napraviti vtis na gospodično Villars. Njena ideja je morda zelo srečna. Po vsem, kar ste mi povedaJi, vidim, da prihaja kakor nalašč. Kaj pravite vi k temu, go-spod marki ? Mladi mož nekaj časa ni odgo-voril, nato pa je zamahnil z roko po čelu in rekel: — Ves omamljen sem po tej novi perspektivi. Ćele mesece sem že fi-vel v svojih afrikanskih sanjah, zelo drage so mi in mnogo bi me stalo, opustiti jih. — Sanje, rekli ste tako sami; polne slave, junaške, priznam, toda sanje, ki vas popeljejo daleč iz vale domovine v kraje, iz katerih se čio-vek Ie redkokedaj povrne. Mislite na to, da ale sadnfi iz vaie rodbine. ' Jacqu©sov obraz se je očividno zresnil, obrvi so se mu gubančile, — Verujte mi, gospod marki, je povzel Bontemps, pojdite še danes zvečer v opero, gospodična Villars priđe tja s Keradieujevimi. Vzemite svoje najboljše kukalo in dobro si jo oglejte. Njen pogled vas privede hi-trejše do sklepa kakor vsi moji argumenti. Navzlic temu ne napravite obiska v njeni loži. Veliko odvisi od predstavijenja; treba bo izbrati kraj in čas za vas. — Dobro, da vas zadovoljim, Bontemps, pojdem v opero ... Toda, kar se tiče denarja, kaj hoćete ukre-niti? — Po mojem mnenju vam edina gospa de Lene more priti na pomoć. Z vašim dovoljenjem hočem o tem ž njo govoriti. — Pa dobro, storite to. — Jutri ob enajstih vam prine-sem njen odgovor in vi mi naznatiite vašega radi te ženitve. — Temu se pravi nastaviti mi nož na prsa, je odvmil Jacques smeje. — Za vašo srećo, gospod marki, za vašo srećo. Upanu da vam večer in noć prineseta dober svet; pred-vsem večer. Ne pozabite, šestdeset milijonov dote! h pri tej števitki. ki jo je kakor sidro zagnal v možgane svojega kK-fenta* je trseovec odJeL i V. Jacques je nosil eno najlepših imen Francije, ime, ki je naletiš na vsaki strani zgodovine plemstva in monarhije in ki je navajajo Joinville, Froissart, Saint-Simon, Mme. de Sevigne. Malo rodbin ima tako slavne arhive kakor rodbina d' Anguil-hon. Eden izmed njih je užival med mladoletnostjo Ludvika XIII. skoro kraljevski ugled. Njihovo bogastvo je dospelo na višek pod Ludvikom XV., nato je počasi izginjalo in edini potomec njihovega slavnega rodu ni imel drugega kakor palačo, obreme-njeno s hipotekami in sramotno-skromne dohodke. Jacquesova usoda je očividno bila v obraz prislovici, ki je zatrjevala, »da je za d' Anguilho-ne vedno dovolj slave, ljubezni in denarja.« V moderni družbi ne gre več za to, da služiš kralju, marveč da slaziš človeštvu. Vsak mora žrtvovati bodisi nekaj svojega duha, bodi« dela. Treba se, kakor pravimo, »ubijati«, ta beseda izvrstno označuje boj moderne družbe, >ubijati«. to je kopati in iskati, da odkriješ kaj koristnega, novega in se prikoplješ do veljave in premoženja, Marici pa ni bil te vrste. Bil je inteligenten, ni pa imel več visokih zmožnostij svojih prednikov. Sin teh Angughoaov, ki so dali Franciji hrabre voidDOVOd- St'in S. f »SLOVCNSKI NAKOU*. **c I!, fcbraaria ml. ** 33 *tev. — ■■-—-- —^------------------------------------ ■ - ----------------.--------------------■—i—■-------------------—~—«—----------------- *__________________,__________________________________________________,______ ._ »Az Cstc poroča iz Bistrice* da so naše zmagovite čete !1. Unuia-seđle dolino reke Seret in mesto Se-ret Naši so vjeli zopel mnogo Rt* sov. V Crnovicah so pustili Rusi b*» je mnogo municije. O umikanju Rnsov v Bukovini poroča poročevalec »Tirnesa* v Po-trogradu dne 8. februarja; Umikanje ruskih čet ne smatralo tu za znamenje poraza, marveč prei za manever, ki ga narekuje želja« zasest! ugednej-so pozicijo, morda umakniti se v ravnino, k;er je razvitje ruskih čet lai-Je. Med operacijami v gorah se do-gaja pogosto. da za artiljerijo ugodne pozicije nišo ugodne za zbiranjc čet za naskok. Ce vpostevamo še, da se vrši to umikanje istočasno z uspeš-uimi operacijami drupod, se da do-mnevati, da je umikanje v zvezi s še tie dokončanim splošnim manevrom. Na Ogrskem ne marajo gallšklfe beguecev. »Nowiny V/iedenskie* poročajo po neki ogrski korppcndenji, da je ogrska vlada odredila, da se napravi zazn?mek imen paTi?kih beguncev, da Tih potem pošljejo na avjtrijsko inefo. Rasi ta Carigrad. Te dni je bilo čitati v listih, đa fročejo Rusi imeti Carigrad. Ka] to pomeni. je spoznal že feldmaršal Ra-deekv. Ta je 1. 182S. spisal spomenico, ki je bila priobčena v ^Contem-porarv Revie\V€ 1. 1903. V tej spomenici pravi oče Radecky: Rusija si hoče zaradi svo.'ega zemljepisne^a poiožaja odpreti Bospor in Sund. Pr-vega si ne more drugače cdpreti, ka-kor če njegovi obrežji razdeli na dve neodvisni državi ali pa če vse sama vzarne. Lahko bi tuđi napravila na cbrežju izolirano trdnjavo, da bi poslovala kakor Gibraltar. Toda Av-strija ne srne nikdar dopustiti, da si inkorporira Rusija le en de! Turčije. V takem slučaju bi bila Avstrija cd Rusije cernirana in kontrolirana. Donava le naivažnejsa žila Avstrije. Njen svobodni iztok v morje je za Avstrijo ravno tako važen, kakor so Dardanele in Sund za Rušio. Če pa Haj Avstrija svobedno izrablja Do-navo. rrera imeci tuđi svoboden pre-hod skozi Dardanele. Iz tega izhaja, da mora konflikt interesov med Avstrijo in Rusijo provzročiti voi^o. če se med tema državama re doseže sporazumljenje g!ede Turčije. • • trn Rusko fo"o?Ho t Severni Ameriku »Mominsposu poroča. da ;e ruski veleposlanik v Wa*hin;rtnnu izpolnil form?lnost' za najene ruske-ga posejila 125 miliionov frankov v Severni Ameriki. Zp kritie te. Zapadno b o j i 5 č e. Napad t Argon ih ie nam donesel prldobitek na tleh. Sovražntku smo odvzeli 6 ^astnlkov* 307 moŽ, 2 strojni puikt in 6 manjših topov. Ttzdl v srednjUi \n južnfh Vagerih $nro \me\\ ivekaj malih kraievnili nspehov. Vrhovno annadno vodstvo. Pranco^ko uradno poročfla l'radno poročilo francoskeira ^erera!neg2 štaba z dne 9. februarja popo'dne, pravi: V Belgiji od časa do časa artiljerijski boi; obstrelkvana «ta biTa zlasti kraja Ypres in Farnes. Be'gij-ska artiljerija je un;čila neko pr:sta-vo, katere prsadka Je mora?a bezati. Na cesti iz Bethune v La B^ssće srro zopet zasećii neki m'in. v kate-rem se je bil vgnerđi sovražnik. Na 5ois5on? ^o streljal: Nerrsci z zr.pal-n:mi bcmbamL Na ćeli frenti, od Ais-ne do Champa?rnc. se ie naša arrije-ri]a z nčinVon bojeva'a proti nem-sk'm ba*eri?arr V Argon'h ^e -e \~ne\ boj za Bagatelle, ki se ie vrsil v nai-goste^fem lesu; vsled tega je imel prav neureien ziačai. Fronta ie ostala v celoti ne^premeriena. Na Lo-trinSkcm in v Vcgczih artiljeriiski boji. • - • K padc^j Liila. Vojni mirister MPerand je posla! 8. t m. generalu Percinu, bivšemu povsijn:ka armadnega zbora v Lillu. pismo, v katerem potrjaje, da general ni odgovoren za izpraznienje Lilla meseca avgusta 19!4. • • Zrakoplov nad Vibsing^ifOtTt. ViiJsfnsjen, 11. februar ja. (Kor. urađ.) Danes ob 10. dr>poldne je ma-nevrira! nad rrestom dvokrovni zrakoplov neznane narodnosti, krožil nad luko in vrge? dve bombi. Vi na ste povzročPi !e malo škode. Bombi ste udarili v blizini parnika - Main*, ki ie ?3st severronemškega T.loy-da^. Ranjen ni bil nihče. Aer^ dan je izginH v jagovzhodni smeru Amsterdam, 11. februari (K^r. urad.) Listi javlaio. da je a roplan, ki je metal n?. Vlissingen bombe, najbrže franeoskega izvora* • m * Početek ansJe^k?h transportov. Poročali snio. da !e An^Iija en cei dnn prekiniia vse kabf'ske zve-ze. V Amsterdamu domnevajo. da je bila ta odredba v zvezi s tran^portem novih angieških čet ra armado Kitchener. Z«ff!ena vjefnikov- Bcroiln, 11. februaria. (Kor. nr.) Wolf?ov urađ javi-a: Od 12. febni-arja raprei se bodo v Konstancu oni vjeti Francnz!. ki pridelo v poštev 70 Izmeno težko ranjenih izmeniali. Rok te izmene s^e žal ni določen. ker franeoska viada doslej še ni dala pri-trdilnega odgovora. AngJeži. ki pridejo v postev pri izmeti javi, bodo do 14. februaria koncentrirani v Lingerm na holandski meju oziroma v Luttichu. Kot dao zarreniave ?e Nemčija nasvetovala angleski vladi po posredovanja Ho-lardske, dan 15^ oziroma 16. febru-aria. • . • Frascoske zalrtare flede mrtnu »Svenska Dagbladet« poroča te Pariza: Francoske detavske zadruge zahtevajo. da na] bo zgrajen bodofi trajni mir na temle temelju: O4pr*» va sistema taialfi pocoA, ip>il»r»> n}e nravlc raznih nmrodmottL mf sredsa ome-itev otoroiavaria hi !!!!^Yfti>cai ***** I a\ m • I PMruraC 11. februar)*, (Kor. urad.) Kaior poroča »Kleč«, m prt* redite laponska oblasti powM ta«, kjer se sahajajo nern« vletniki, si* iajne bofičnice. Za kapitana Mcicr-Wa1dtcka je bilo določeno posebno lepo božično drevesce. ki )e bilo okrašeno z neštetimi tnčicam« in ki so ga nalašč v to »vrbo naročiti iz pogorja Sendai. NAPADI PODMORSKIH COLNOV. Tmaldea, 11. februaria, (Kor. a.) Kapitan angleškega parnika *Laer-tcs«t ki je prispel z Jave, pripove-duje, da Je njegovo ladjo ohstreljeval neki nemški podmorski čoln, in sicer pri otokih Schouwen. Streli so zade-li dimnik. Podmorski čoln ie skuša! ladjo torpedirati, a ma Je ušla s spretnim manevriranjem in z razvi-taniiem največje brzine. Amsterdam, 11. februar ja. (Kor. urad.) listi iavljajo iz Imuid^na: Kapitan angleskega parnika ^Laertes* poroča nadalje, da je podmorski čoln, predno ie izvrši! napad, sgna-liziral, na? se ladia ustavi. Kapitan se ni pokoril povelju, pač pa Je razobe-sil holandsko zastavo, in sicer, kpkrr pravi, v zaščito Številnih nevtralnih državiianov. ki so bili na tadii. Ti nevtralni državljani so bili K i tajci in zamorci. • . • Enafndva)set Izgubljenih ladH. ^London News' priobču'eto drugo listo 21 franeoskih in angleških tr-govskih lad'i s skupa] 145.0^0 tn-ia-ml. o katerih ni nobenejsra poručila. Domneva se, da so izgubljene. FrekH'ena brzoravrra zveza međ Švedsko ?n Angleškc. Kodznh lt, februaria. (Kor. ur.) »National Tidende^ poroča: Kabel velike iseverne brzojavne družbe rne-d Švedsko in Angleško je pri Newcast'e prekinjen. Zdi se, da je kabel počil in da ni bil prerezan. Škcdo popravno čez neka? dni. Rezervni kabel med Angiijo in Dansko ni prekinjen. BLOKADA ANGLEŠKE OBALI IN NEVTRALNE DRŽAVE. ^Kolnische Ztg.« poroča, da je v amenškem zunanjem ministrstvu znane, da bi srratrali Nernčija in Av-stro - Ogrska vsako vrnesavanje ne-vtra!nih držav glede proklamacije razsirjenja pomorskega bojišča, kot protinevtralno po^topanje, ker Zedi-niene države tuđi nišo ugovarjale* ko ]t An^liia proglasila Severno morje kot bojišče. V Rimu se vrše med nevtralnimi državami razgovori glede prcfa:la-sitve nemske blokade nad anglesko obalo. Nevtralne države so mnenja, da ie protest proti tem nemškim korakom potreben. Po končnlh sklepov pa ni prišlo, zlasti ne, ali naj vsaka država zasc ali V5e skupno predlože Nernčiji protest. Švedski trgovski krogi so mne-nje. da bo izpodve^an ves švedski promet preko Severnega morja vsled vporabe nevtralnih zastav s strani Ans:le5ke. Nizozemske parnike ho-če]o prep!e?kati z narodnimi barva-mi, da na ta način varujejo svojo po-sest. r>osti uspeba pa si merodajni krogi tuđi od tega ne obetajo, ltaf!)a ne tx> protestirala profl hfokadL Pariz, 11. februar ja. (Kor. or.) Fr?nco5ki listi so izvedeli iz Rma, da Itali'a ne h-o rrotestirala pmti pro-Kla^tvi nem?ke blokade nad angle-Skim obrežjem. • . • PROTESTNA NOTA ZEDINJENIH DRZAV ANGLUI IN NEMCUl London, 11. februar ja. (Kor. ur.) Reuterjev arad poroća iz WasMnieto» na: Predsednik WIIsm Je pre&iidlral nacrte not An^lite ta Nemčile, kl se ilkalo razofreiania ameriike zabave In MaJIsča Nemćife napraa aevtral. ntm ladfam. Vlada smatra sa amstm, ono-zorltl Amrfi:o sa to. da ategnt as-rtraltt trrotrkia trpett Tsled defl tra-Močega vporabUaoia to ▼<*•• vfU Viada mmmtrmrm pfrtd Nea^o za podrobne bif onaadle • tea. kato-ro metodo hoče iMiedovstt, 4a do* ieiie zaaćaj tadB. kl 4sep* ▼ M|rt m pVv a«eB lll| ^BeB WIW^r ^p^b^b^^^^^^^^^^ ^■•j ^^^^^ — jl^ __ t_ ..^,^^ m^m ^^*&M ^■l Qa M D^P ^IHB^EHHIBV' ' W^P ^BOTWMI Maafiieio psei semOT otvi ^ Irifcaactr skoc ki stas laiačt. Not na|brž€ ne bodo prej odpo-stelLDredao m ko Baaao aradno pa> ___________tššmm «0 ne bo predloženo uradno beseđito aemike »jave. *«» Amertka ta v+m*. WaafcJagtoa. li. februarja, (Kor. urad.> Senat Je odgođen. Zadnja seja ie trajala brez prekinjenja 54 nr. Kljab temu zbornica ni končala debate o nakunu ladij. WasUngtoii9 11. februaria. (Kor. urad.) Spiošno prevladuie mnenje, da ameriška vlada ne bo vložila protesta proti nemški izjavi, ker smatralo vodilrti krogi to izjavo kot sli-čen proglas, kakršnega je izdala an-gleška vlada, ko ie proglasila Severno morje za bciišče. Danska, flolandska ia Švedska bo- čete vzdrratf svojo trgovino z Angiijo. Iz Londona porocalo: Danski izvozni urad je sklenil. da bo kakor doslej nađaijeval izvoz na Angieško. Tuđi glavne nizozemske paroplovne družbe so skienile nadaljevati po \*. februarju svoje re^ine vožnje na An-gleško in v druge države. Švedske paroplovne družbe naznanjajo enak sklep. Hoiandske družbe so sklcnile svoje ladje posebno označiti ter jih opremiti z veliki mi deskami. ki bodo ponoći razsvetljene in bodo kazale ime domaćega pristanišča. Se^taitek nordiškfb morisarlšklh mlnlstrov. Ko^tihaRsn, 11. februar ja, (Kor. urad.) Definitivno Je sedaj že določeno. da 5« se5taneio momariski ministri tren nordiskih držav v Kristi-Janiii. Na tei konferenci bodo raz-pravliaJi o nevarnosti plavajocih min. * Nova ko^ferenea sevenrh držav. Stockhoini, II. februaria. (Kor. urad.) vSvenska Dagbladet^ poroča: V najbiižjem času se vrši v Stock-holmu kenferenca treh nordiških držav. ki ?e bo posvetovala o novem položaju na merju, kakršnega je ustvaril znan? razgla^ nemškt: admi-raJitete. Mnenie Švedskih pomorskih trgov-skih kregov. StcckbOitn, 10. februar ja, fKor. urad.) Paroplovna družba Sfithiad je sklenila vse sveje iadje prebar\-ati s šved.^kimi barvami. Oru^e družbe ni-ma;o zaupanja do tega sredstva, ker menije, da se Angliia, če se poslužuje nevtralnih zastav, ne bo strašila svoje iad:e prebarvati s tujimi držav-nimi barvami. Kodan}, 11. februarja. (Kor. ur.) »Berlinske Tidende« poročaio iz Stockholma: Lastnikt švedskih iadij sodijo. da bo nrenehala vsa Sfvedska pomorska trgovina na Severnem morju, ker zlorabiiajo Angleži nev-tralne zastave. * BURSKA VSTAJA. London, II. tebroarja. (Kor. ur.) urad.) Reuterjev nrad iavlja iz Sva-kopmunda z dne 9. februaria: Na izvidnem pohodu v smeri proti Noni-dasu. kakih 24 kilometrov vzhodno cd Svakopmunda. ob železniški pro-gi v \Vindhuk. ie neka angleška četa zadela na sovražno kolono, ki je ta-koj napadla predstraže in ustreliia 2 vojaka. Po boju se ie sovraini odde-lek umaknil. London. 11. februaria. (Kor. ur.) Reoterjev urad Javlja iz Pretorije z dne 10. febni^na: Polkovnika Mari tza so baie Nemci usmrtili. O tem niče list »Pretoria News^: Ko se ie nedavno pclkovrrk Wantz poga:al s častniki južnoafričke armade glede predale. )e vprafcal. ako se mu zago-tovi življenje. Odgovorili so mu. da mn ne morejo dovoliti nobenih pogo-jev, ker se vlada ne more vezati. — Maritz Ie nato zapastil tabori^če vladnih čet Obljubil Je ne satno, da se bo vđaf, marveč da bo tuđi izro-čil 1 nemški top. O boju pri Kaka-masu, pravi list, da ?e najbrže Maritz privede! Nemcc v Kakamas. Tu so odkrili njegovo izdajstvo. Nemci so napadli mesto, toda napad te bil odbit Nemci so svoj top vsled druse izdaje polkovnika Maritza 1c % veli-ko težavo resili. Umaknifi so se po težkih izgubah. Maritza so Nemci ta-koi aretirali in ga astreiili, najbrže brez vsakih posebnih fcrmalitct K tei vesti pripominja Wolffov urad: Ka| ie na tej fantastični zgodbi res-ničnega, se od ti ne da presodftL Renterjeve vesti tt lažne Afrike ae odlikwjejot kakor }e znano* po svoji posebni aeverfetMSti • ■ • • 1VIKSKA VOJNA. Kaato-ivikiboP. Ctf^raC H. februarja. (Kor. u.) »Aienc« Tefcgraphkite MU1U Javlja teUtaMiMio iavriffi vCeraj ta ptwvtandti|Hi v^C Bapao^v w kraja Egrikfisa fn Lesp!k. Mogočna ofenziva turskih ftet je odbila ta napad z velik i mi izgubami za sovraž-nika. Rusi so se v nereda rnnaknili* zapustivši mnogo vojnega materijala. 600 prebivalcev ruskih krajev Tanskert in Pališkert je vstopite iz hvaležnosti do turskih Čet, ki se bori-jo za njihovo osvoboditev izpod m-skega jarma, v tursko armado. • • • B<^l ob Saeškem prekopa« Iz Londona poročaio: Boji ob Saeškem prekopu so končani. Turske Čete so se umaknile proti vzbo-du. Angleški krogi smatrajo. da bodo Turki svojo ofenzivo z novimi moč-neišimi silamt obnovili. RUSKE LADJE POTOPILE AME-RiŠKI PARNIK. Carigrad, 11. februarja, (Kor. n.) sta se po avili v luki Trapecunt dve sta e pojavili v luk! Trapecunt dve ruski torpedovki in jeli obstreljevati v pristanisču zasidrano američko ladjo -'Wasnington*.Ladia ?e bila po-škodovana na sprednjetn in zadnjem delu. Dve ruski križarki, ki sta kasne] e dospeli. sta je!: z velikim: tepo-vi obstreljevati parnik »Wasbington« in ga v par trenotkih potopile. Ameriška zastava še vedno vihra nad vodo, kakor da bi hotela žigosati to barbarsko postopanje. Po tem Junaštvu je sovražnik naperil svoi ogenj proti mesta, zlasti proti bolnišnici, pri ceiner ?ta bila dva bolnika ubita* dva pa ranjena. To rusko postopanje, s čemer je bila žaliena zastava ne-vtra-Ine velesile, bo erotovo vzbudilo pozornost \Tsega civiliziranega sveta. • * • E NEVTRTLNin DRŽAV. Ugodni mednarodai položaj Bof-gariie, Sofija, 10. februarja. fKor. ur.V ^Agence Tei. Bulgare« poroča: Na' sestanku poslancev vladne večine je poročal min. pređsednik Radoslavov o mednarodnem položaju ter pri tem izjavil, da si je Bolgarija s svojim postopaniem izposlovala blagohot-nost vseb velesil. tako da je trdno npati. da .se bodo upravičene zahteve Bolgarije, katerih legitimnost povsod priznavajo, končno zmagovito ures-ničile. Grška pošilla čete v Makedonila Iz Carigrada porocajo: V zadnjih dneh ie poslala Grška mnogo čet v Makedonijo. Štirie lovski bata-lioni so odsli v Kavalo, 7 pehotnih polkov v Sero. Močni oddelki so koncentrirani v okolici Soluna pri prelazu Kresna. * Anarhija v Albaniji. Iz Pariza porocajo: Crnogorski generalni konzulat je dobil poročilo svoje vlade, ki pravi, da vlada v Albaniji popolna anarhija. Albanska vlada v Skadru ie popoi-noma pasivna. Albanci pobiiajo Crnogorce, kjer Jih zasačijo, ter one-mogočujeio tuđi crnogorske transporte po reki Bojani. Crna gora da bo prisiljena, proti Albaniji energično nastopiti. Izvoz vojnega materijala H Amerike. Kako upravičen je očitek. da je postala Amerika pravi armadni do-bavitefj za tripelentento, kaže stati« stika izvoza iz Amerike za mesec november 1914. Vrednost v tem me-secu eksportiranih patron je znašala 1.231.235 dolarjev (v novembru le+a 1913 le 132227 dolarjev!) Pušk je prodala Amerika v istem mesecu za 1,194.510 dfilarjev (lani le za 219.154 dolarjev), konj 28.071 v vTednosti 5,034.353 dolarjev (novembra 1913 10 1112 v vrednosti 170.629 dolarjev). Razventega ie izvozila severna Amerika v novembru tuđi še y Kanada 16.883 konj proti !e 521 v istem mesecu leta 1913! Amerikanska *busi-ness« prosperira torej izvrstno in upravičeno je moge! državni tajnik za trgovinske zadeve, Ređficld, na nekem zborovanju izjavljati. da se bo amerikanski eksport dvignii za mnogo railijariov. BOJ! V TRIPOLFTANIJL Rim, 11/ februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stephani« javlja iz Tripoli-sa z dne 10. februarja: Polkovnik Oianinazzi poroča brzoja\Tio iz Bun-geima: Ob zori dne S. februarja, ko so se pasli velblodi njegove kolone neotovorjenu Je napadla prilično eno uro od Bungeima sovražna četa, bro-ječa 1000 mož ter približno 90 jez-decev, spremijevalno moštvo, kl je štelo 300 mož, Medtem, ko se }e to moštvo borilo s sovražnikom, }e od-poslal polkovnik Oianinazzi takoi vcft eritrtjski^i in libijskih odde&ov s artit}erUo pod polkovnikom BSHo 34. Ste*_____________ „SLOVENSKI NAKUt^, fc 13 lebniaija I9l5. ___________5tra» *» trajal do večera. Končno so vrgle italijanske Čete sovražnika mnogo kilometrov od Bungeima nazaj. Ker *e je stemniJo, ni bilo mogoče* pre-ganjati sovražnika, ki je imel velike izgube, še dalje. Izgube na italijanski strani znasajo: 3 častniki mrtvi, I ranjen, od eritrejskih in libijskih čet je mrtvih 29 mož, 56 pa ranjenih. — Častniki in moštvo so se borili odlično. Dnevne vesti. — Ministri v avdijenci. Cesar te sprejel vceraj avsirijskega domo-branskega ministra, barona Georgi-ia, ter ogrskega poljedelskega ministra, grofa Sirenyija, in honved-mi-nistra. barona Hazaija. v avdijenci. Zatnuje se, da gre za vladarjevo intervencijo v vprašanju preskrbe av-strijskih dežel z ogrskim žitom. — Žjto in moka. Posvetovanja avsfrijskih in ogrskih ministrov v Budimpešti ^lede dobivanja žita in moke v Cislitvansko. so imela — ka-kor se poroča — ugoden uspeh. Na Ogrskem se sedaj uradno preiskuje, koliko je sedaj tam žita in moke in kadar bo to kenčano, bo z Ogrskega nrišlo toliko žita in moke v našo dr-ravno polovico, kolikor jo je potreba. Da se izkaže, koliko rabimo, se bo uradno preiskalo, koliko žita in tnoke je na razpolaganje pri nas. Na tscdlagi teh poizveđb bo potem izdaja prepoved. premeščati to blago brez oblastvenega dovoljenia. Tako bo omogočeno, da se bo potom re-Isvinrania mestom. občinam in okrajem preskrbela moka. Dovoz iz Ogrske bo tako urejen. da bo ogrska vlada dajala dunajski vladi, kar bo Tnogla dati. Poroča se tuđi. da sta iako dunajsko, kakor budimpeštanske ministrsrvo prepričani, da se bo dalo izhajati z žitem in z meko do prihodnje žetve s tem. kar je v državi na razpolaganje. — Važno ztk čraovoiiTike, k? moralo pod orožfe. Uradno se razglaša: Domobransko ministrstvo ?e odredilo: Oni črnovojniski obvez?.nci. ki so vložili prošnje za odpust, nimajo več pravice, caka ti na reš'tev te prošnje, temveč moraja brez ozira na še vi-*ečo svojo zadevo, odriniti pod orož-je ra dan, ki te za njihov tetnik do-locen. Izvzeti so le delavci in drugi nastavljene! onih. za vojaške svrhe obratujočih zavoćov. glede kater'h ^e vojno, ali pa domobransko ministrstvo odredilo in karerim se je po-sebej sporočilo. da iim ni treba edri-niti pod orožje, dokler ne bo rešena njihova prošnja za odpust. — Ta najnovejsa odredba domohranske^a ministrstva se tiče posebno onih čr-novcHnikov. ki so klicani za 15. fe-bruaria pod orožje. Po dosedaniih določhan' bi bili smeli, ako so vložili prošnje za odpust, čakati na rešitev do 1. marca. Najnovejša odredba demebranskega mirrstrstva prek'i-cuje to ugodnost ter iim nalaga dolž-nost. da carinejo že 15. februar ja k svojim krdelom. — Pridržanie najstare?ših letni-kov v črnovojni službi. Na razlićna vprašanja je c. kr. ministrstvo za domobranstvo odredilo, da črnovoirnki H572). ki bi pri normalnih razrnerah zt izstopili iz črnovojne dolžnosti, os tane Jo do končane vojne crn ovoj-niki. in sicer ne glede na to. da so najmJaiši letniki (1896) po prićetku mobilizacije stopili v črnovojno dolž-nost, — Narednik Fran Moćnik služi pri pešpolku št. 7. in si je v sedanji vojni zaporedorna pribori! srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste, srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste in konč-tto še zlato hrabrostno svetinjo. Moćnik je Slovenec iz Sp. Stajer-skega. Bojeval se je pri Lvovu, pri Oroćeku, nri Krakovu. ob Dunajcu in pri Brodvju. Tu je rešil z naiveč'o nevarnostjo za svoje življenje vse konje svojega polka in je bil tuđi ranjen. Zato je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. V bojih pri Novem Miastu je v najtežavnej-ših razmerah za svoj bataljon pre-skrbel vsa živila, vojne kuhinje in municijo, dasi so ga sovražne patru-Ije silno napadale. Odlikovan je bil s hrahrpstno svetinjo 1. razreda. Dne !!. novembra je pri Krasnem imel nafogo, zavarovati umikanje svoje kompanije. To je bilo silno težavno deio. kajti velike niske Čete, podpi-rane z artiljerijo, strojnimi puškami •n kezaki so ga ljuto napadale, a Iz-vrš:f je svojo nalogo tako dobro, da ;e dobif zlato hrabrostno svetinjo. Dne 18. decembra ie bil Moćnik v bo,u pri Jadovi zopet ranjen. — Odlikovao je s srebrno hrab-rosrno svetinjo orožniški stražmoi-*ier Štefan Č r e p i n k o iz Celja, — V rusko vfetiiBtvo je dne 2a januaria v Karpatih padel nadp»^ro^- nik 26. dotnobran&kega polka Emil Vodopivec S svojo stotnoo |e še! iz Maribora 16. Jannarta. — Pocreia se že od 20. oktobra 1914 infanterist bosansko - hercego-vinskega pešpolka št 3, vojna pošta 69, Mohar. Odšei je v vojno za časa mobilizacije. Kdor kaj ve o njem, se prosi, da sporoči njegovi sestri Nežiki Mohar, Ljubljana, Gajeva ulica št. 2. — Pogreša se Peter Turk, čr-novojnik 27. pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta 48. Zadnjič je pisal dne 16. novembra 1914 iz Ljubljane. Će ve ka«k njegov tovariš kaj o njem, naj blagovoli to sporočiti njegovi ženi Karolini Turk, pošta Rihemberk hiš. št. 14 pri Oorici. — Kdo ve kaj? Pri našem do-mačem pehotnem poiku št. 17. pri 10. stotniii je služil rezervni praporščak Jaroslav Dubcn. S svojim polkom je odšel na severno bojišče. Svoji rodbini se ni javil od konca decembra. Kdor izmed slovenskih vojakov bi kaj vedel o njem, naj to sporoči na naslov: Les mister J. II. Duben, Agrobanka, Kromefiž, Morava. — Pcziesrecen zrak opio vec »Karntner Tagblatt^ poroča: ^Sin vrlega šolskega sluge v Celovcu M. K. je pilot pomorske zrakoplovne postaje v Puliu. Smelega letalca, ki Je sele nedavno te^ra napravil pilotski izpit. Je sovražnik ohstreljeval in za-del. Zrakoplovec je pade! s> svojim aparatom iz visine 2<»0 metrov v vodo. Dogodek so opa/ovale naše tor-pedovke ter prihitele zrakoplovcu na pomoč. Resile so ^a ter ga prepeljale v bolnico v PuiU Težko rano ima na glavi. Druge rane so lahke. — V seznamku izgub št. 122. z dne 9. t m. je izkazan poročnik S7. pehotnega pclka Viktor Q o g o 1 a koi ranjen, kadet istega polka Malija Zadra vec. dema iz Ormoža, ro-jen !. \$S9.. pa kor mrtcv. Pade! ie v boi ih 26. do 28. novembra 1914. — Ctlva ranjenim vojakom! Na notico pod zgorajšnjim naslovom, objavljeno v štev 24, -»SIov. Naroda^^ z dne 30. prosinca L 1. so se ođzvali ti-le: gdč. Ana Hršnikova iz Sp. Siške Dri Ljubljani (dva zavoja ilu-strovanih časopisov): ga. Milena P i r i e v i č e v a . kavarnarica v Se-žani (omotek iiustrovanih in dnevn'h listov. eno knjigo); g. M. Z a j a r ;z Radovljice (omotek Slov. Naroda-in ^Slovenca^'i: Neimenovan Comotek -Slov. Naroda- in ^Slovenca ->; g. Alojzij Kremžar \z Sp. ?'ške nri Ljubljani, t. č. četovodja pri lt>. Traindivision (43 raziičnih slovenskih in nqjnških knjig); podpisani Zlatos'av planine, rac. podčast-nik (zavoj raznih slov. in nemških le-poslovnih in humorističnih listov); gdč. Ljuhica Ćukova, tova miška delavka iz Mostarja (zavoj *Bosni-sehe Post- in ^Das interessante Blatt ter omotek cigaret). — Vsem: pnsrčna hva'a! — Posla! sem iste na rrdnjavsko bolnišnico v Mostar ju in v Koto rtu. — O, kako prijetno je pač človeku - Slovencu v tujini, ako zagleda doniač: časopis. Oragi Slovenci, drage Slovenke, ako znate, da se v kakšni bolnišnici kjersikoli bodi nahajaio ranjeni slovenski funakt, rK>?ij:te tja na bolnišnico preč *ane časnike in knjige z pripombo Fut die verrvundete Soldaten de? c'orti-gen Spita!es<^. — Zahvala ranjencev. Cer' nim darovaIcein ča^opihov se tem p^rom prav iskreno zahvaljujemo in se pri-poročamo še za nadaljne posiljanje. — Za ranience v rezervni boln;^nici U. v Inomostu: V. V e r b i č. četovodja. — Tik župne cerkve na Viču je obcespoštovani Rostilničar pri Merč-niku. gosp. Franc P a v li č. oče šti-rih. v voini stužečih sinov. 1. Ivan, korporal 21. lovsk. p.. ki ic bil že dvakrat v Galiciji ranjen, ter se v kratkem vrača tretjič v boi; 2. Viktor, korpora? 17. pešpolka. je ves čas vojne v OaiiciJT; .^. Leopold. korporal 17. pešpolka, se od začetka vojne ni oglasi!. Prosi se. kdor kaj ve o njem, sporočiti očetu. 4. Matice, prostak 17. pešpolka. ociide po izvežba-nju v boj. Naistarejši sin Franc. vojak 17. pešpolka. ne more iz Amerike, šesti sin Lojze priđe sedaj na na-bor, a ima še štiri mlajŠe brate, ki bodo brezdvomno še nosili vojaško suknjo. — Deset sinov ima gosp. Pavlič. sedaj že 5 vojakov. gotovo redek slučai med 12 otroci! Cc pa cesar se pokliče stare vojake do 50. leta. bi morai tuđi oče y boj. Bog živi čislanega moža in sinove! — Trgovcem s kovtaami hi rllt-ninarni! Vse one osebe in obrtniki, ki trgujejo s kovinami in zlitninami, ali jih posedujejo ali shranjujejo, se opo-zarjajo na določbc ministrskih na-redb z dne 7. februar ja, št. 27, 28 in 29 drž. zak„ osobito na dolfnost, na-znan ja ti mestnemu magistratu naj-kasneie do vštetega 8. dne vsakega meseca, prvikrat pa najkasnele do 18. februarja, količino svojih kovinskih snovi in zlitnin, pri čemnr se ie posluževati ixkl|učao le uradilo za- loženih ttskoviB v dva Irrgdih. Tiskovine te dobiti ob nrađnih urah v magistratno - obrtnem oddelku, mestna hiža* I. nadstropje. Morebit-ne prošnje za oprostitev zahtevane-ga gradiva ali za odkazanje kovin, je vlagati na posebnih tiskovinab, ki se tuđi istotara dobe. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 5000 K aH z zaporom do 6 mesecev. — Zadruga gostilalćarjev Itd. je imela včeraj popoldne v gostilni pri Kavčiču na Privoatu prijateljski sestanek, na katerem so se člani po-govorili o raznih stanovskih zadc-vah, zlasti z ozirom na sedanle \z-redne razmere, ki so nastale vsled vojne. Sestanka se je udeležilo nad 60 Clanov, vodil Je stanovska posve-tovanja predsednik, občinski svetnik gosp. Kavčič, kl je pojasnit tuđi razmere cen na trgu pred vojno in sedaj. Navzoči član! so soglasno spre-}eli več nasvetov. ki so se stavili dogovorno z vsemi člani in ki zahteva-jo razne stanovske interese. - Povisanfe gostridiških cen za kobila ia većerje. Gosti Ini čarji so sklenili na svojem prijateljskem s©-?tanku vzpričo 50, 100 in nad lOOod-stotnemu zvišanju cen raznim živi-lom, povišati cene kosilom in vecer-jam i^a .30%. tako da bo stalo kosilo, ki je stalo doslej 48. 64, oziroma 68 vinariev, odslei 64, $0 in £8 vinariev. Glede pečenk in drugih Živil so sklenili gostilničarji, priporočati, da se cene zvi?ajo sorazmerno /, nakupni-mi cenami. To povisanie cen naj stopi v veljavo s 15. iebruarjnn. — Eksport prasfčev s Krani-skega. Pokosio se sliši domnevanje, da se prašiči izv^ažajo s Kraniskega v Nemčijo. To ie, kakor je pojasni! predsednik gostilni carske zadruge na snočnjem sc.stanku, napačno. Vsled naraslega števila prebivalcev r.a Du-naju. ker se je tja obrnilo zlasti mnogo beguncev iz Galicije in ker je df voz prasičev iz Galicije in Srbije nemogoč. si je mora! Dunaj poiskati novih virov. Pravicu ki se izvažajo s Kranjskega. pr idejo tor ej v prid le lastnim državl'anom in proti takemu izvozu ni mo£oč£ ukreniti ničesar. — Vojasko oblast bo zaprosila ^ostilničarska zadrujza na podlagi priporočila snočniega sestanka. da podaijša uro, do katere se srne dajati vojakom po gostilnah »edi in pijace, vsaj do 8. zvečer. — Vžfgalice bodo dne 15. februarja izginile z $rostiniških miz. Tako je skienil snočnii sestanek gostilni-čarske zadrusre. Tuđi zobotrebcev ne bo več na razpoiago. ražen pri obedih in kadar naroči kdo iestvine. — Družba sv. Mohorja v Celov-cti ie zaprosila pred nekai časa za vpis nekega kupljenega zemljišča v zemljisko knjigo. Ker so prestavili pri \T>isu ime društva kot *Hermago-ras - Verein<- in* ne kot ^Geseli-schaft vom hl. Hermagorasr je družba protestirala proti temu in zahte-vala vp\% ^ioveniikeJ?a imena ali vsai Pravilne prestave. Sodisče v Celov-cii in višie deželno sodišče v Gradcu je to zahtevo odklonilo. Najvišji sod-ni dvor in justično ministrstvo sta odkl^nila odločitev v tej zadevi. ker je b;'o od vištega dcželnega sodišča v Grsdcu pravomoćno cdločeno. Na-to je viožila družba proti justičnemu erariu sindikatno tožbo na 224 K. ka-teri >troški so družbi narasli vsled nepravilne prestave imena. Delegirano višje dežeino sodišče v Trstu je ugodilo tožbi glede nižjih instanc ter privodilo družbi 64 K. Sicer je bila tožba odklonjena. ker pritožba pri najvišjem sodnem dvoru in justičnem ministrstvu ni bila potrebna. Družba in finančna prokuratura sta viožila priziv proti tej razsodbi. Včeraj se je pred najvišjim sodnim dvorom vršila razprava. Zastopnik finančne proku-rature se je zavzemal za popolno od-klonitev sindikatne tožbe, ker družba vsled napačne prestave imena, kar ne more dati povoda za kako pomo-to, ni trpela škode. Najvišji sodni dvor se je pridmžii temu naziranju in je tožbo družbe popolnoma zavr-nil, ker je z vpisom v zemljisko knjigo tuđi v tej obliki identiteta družbe zadostno zajamčena. — Pegasti legar. Iz graških listov je razvidno, da je ćela vrsta zđravnikov obolela za to straSno bo-leznijo. Naiezli so jo v taboriSčih vjetnikov. — Vozoikom po deželf! One voznike. ki prihajajo v Ljubljano, opozarjamo, da naj nikari ne pridejo s sanmi, marveč z vozovi, ker Je po uJicah sneg že toliko skopncK da so ceste že gole. Katerc pa še nišo, je pa po njih s sanmi ravno tako težavno voziti, kakor po preje omenjenih tn sicer vsled tega* ker Je po bol) stranskih blato zrnesano z južnim snegom, ki tuđi ni pripravno ta vožnjo s <=anmi. Kdor noče vrjeti, bode imel tukaj s sanmi velike težkoče — bode trpinčil živim in sebe. — Blag čte ******* m ttor-umi kolodvor«. SkladiSčno delav-stvo glavnega kolodvora v Uablfin }% izroCilo načelniltvB vsa novoletM darifa v znesku 130 K s prošnjo, da . jih porabi v dobrodelne namene. vsota se ie razdelila osmim ženam, katere žive v pomanjkanju, ker so možje - žeiezniški delavci v vojski. Poročfl se Je gospod Anton Kersnik, veleposestnik in župan na Brdu, sin pokojnega pisatelja in politika Janka Kersnika, z gospodično Marijo Z o r k o iz Podpeči. Iskrene čestitke! Zmrznil Je v pijanosti med Za-breznico in Vrbo 351etni krojaški po-močnik Ivan Sparovec. Neprevlden strelec. V Ključa-rovcih pri Ormožu je 19Ietnt Ivan Gašparić v niši mlinarja Cajnkarja zagledaj na zidu visečo puško. Ne Ja bi se prepričal, če ie nabita, je puško v šali nameri! na 141etnega Franca Meškota in jo sproži!. Deček je bil zadet v glavo in je kmalu umri. Ga-šparič je zbežal in se nekaj dni skri-vaU a potem se je vrnil dornov. Sodišče je uvaževa'o vse olajševalne okofiščine in jt GaSpariča obsodilo ^amo na šest tednov zapora. Muda žert^ka. 301etna kuharica Ana Šilak v Ptuju se je v gostilni sprla z dovažalcem piva Grablov-cem in ga s steklenico za sodo tako tolkla po glavi, da se je težko ranjen brez zavesti zgradi! in so ga^ morali prepejjati v bolnico. Ana Šilak je znana, da se rada pretepa. Za zdaj so jo zaprli. Zver v čioveku je naslov moderne drame v 4 delih. ki se predva'a ođ jutri naprej v kinematografu -Jdeal«. Originaliteta te slike Je, da nam daje pogled v delovanje filrnskega operater ja, ki povzema slike vel»kansk:h Iovov v notranji Afriki. Boj mrid čio-vekom in levem ie višek tčh iovs -;;h prizorov. Poleg tega ima slika tuđi dramatično lepo vsebino. — Vojni žurnal nam prinača mnogo »animivih slik z bojišč. Na firvaiskeni je izšla vladna naredba, aa morajo vsi lastriki zein-IJišč najkasneje do 15. aprila r. J. no-sejati, oziroma zasaditi svoja zemljišča. Restavracijo ?pri Lipi« v LJub» l)ani je prevrela gospa Juti ja A 1 -bert, vdova po znanem nekdanjrm restavrateriu pri Hafnerju m pri Suknjo ukrade! je predvčeraj-šniem neznan tat postreščku Ivanu Smrekarju iz vožiČka na Starem tr^u Suknja je vredna S K. O to tu ni nobenega s'edu. Sement. V sredo §o prignal: na semenj 44 glav živine :r» sicer. *^5 volov. S krav in 1 tele. Zatekla se ie mala crna isica z ?n«mko Ljubljana št. 5S/ Lasinik :>o dobi v Kraniu na koiodvern T. nadstropje: naj jo priđe kmalu iskat, sicer se odda konjaču. Razne stvari. * Čestitka prz£niys(ske posadke prestolonas!edn?kii. V imenu prze-mvslske posadke je poslal general Kusmanek nadvojvodi - prestolona-sledniku povodom rojstva najmlajše-ga mu sina nadvojvode Robertau brzojavno čestitko, v kater i poudarja, s kakim veseljem je sprejela hrabra posadka vest o radostnem dogodku v nrestofonaslednikovi rodbini. * Hoiandska ne bo obnovila po-slaništva pri Vatikanu. V prvi ho-landski zbornici je zunanji minister izjavil, da je vlada proti obnovitvi posebnega poslaništva pri Vatikanu in to iz principijelnih razlogov. * Draga sol v Rusiji. Iz Petro-grada javljajo: Cena soli je poskočila za 70^. Tuđi druga živila so mnogo dražja. V Kronstadtu je tam-kajšnji poveljnik odredil maksimalne cene. * Papež hoče zopet predlagat! prenlfie. Švicarski listi ooročajo, da hoče papež staviti vojskujočim se državam nov pređlog, da naj hi se v velikem tednu sklenilo tridnevno premirje. * Opustošena Poljska, Listi po-ročajo, da je bilo v dosedanif voini na roskem Poljskem 8000 vaši popolnoma uničenfh. Tuđi mnogo gra-§čin Je uničenih tn gozdov požganih, Ponekod se vidijo sploh samo razvaline in strelski jarki. * Vojno pecivo v Zagrebu. Za-grebški listi se pritožujejo nad slabo kakovostjo in nad neznatnostjo voj-nega peciva. 2emlja iz vojne moke, ki tehta komaj 2 dg, stane 5 vinariev. Listi zahterajo intervencijo vlade, ki nai izda po avstrijskem vzoru stroge predpise za peke. * Koaćam atinrka na Angle-ifcm. iz Londona poročajo: Stavka mdarjer v Yorkshire }c končana. V Leedsa se fc vršila kooferenca delo* dajaloev ta zastopmkov delavstva. Na tej konferenci so delodajalci spre-iefi m čas vojne vse zahteve de-•arcer. * BftMHMlta irmvtkm lm •bftorf-šfca zbornica ie poslala po svojem prntseđniku, ravnateOn Berkovfćo, dr. Leooa vtoo Bilinskema -----------------------------------------------'———^— iskreno zahvalno brzojavko, skupne-mu finančnemu ministru dn Ernestu pl. Kor beri u pa p*wdravni telegram. * Jezuitski red ima novega ZP* nerala. Zove se Vladimir Ledochow-ski in je iz poljske rodovine, kater« člani so bili komorniki in adjutantf# avstrijskih nadvojvod in avstrijski oficirji. Ce je nov? jezuitski general kaj v sorodu z nekdanjim amameni-tim kardinalom istega imena, nam ni znano. * Bolezen kardinala Ptffla. Dunajski kardinal Piffl je močno obole!. Pravi se, da ga ?e zadela kap. Ofici-jalno se ta vest dementira in trdif da se je kardinal !e tako hudo prehladiU da so mu otrpnili živci na desnem licu. Vsled bolezni ni mogel kardinal izvršiti krsta najm!ajs>ga sina pre-stolonaslednikovega. * Dva vnuka Leva Tolstega. V vojni sta tuđi dva vnuka znamenite-ga ruskoga pisatelja grofa Leva Tol-ste^a. Eden izmed teh. Lev Tolstof, je bil odlikovan z visokim redom. ker je pod najbuišim granatnim ognjem prinesel višjemu poveljstvu važn6 sporočilo.Drugi vnuk Tolstega je bil ranjen in je sedaj vojni vjetnik na Ogrskem. * Pobegnil iz vojnega vfetništva. Ruski stotnik Ign. Beljovski je dne 4. t m. s svojim slugo pobegnil iz ta-borišča vjetnikov v Wegscheidu pri Solnogradu. On in sluga sta si na do-blej nepojasnjen način preskrbela civilno obleko. Ker zna stotnik dobro nemški. mu je to beg olajšalo. Hotel je pobegniti v Italijo, pa 5e bil že v Schwarzach-St. Veit vjet. Josip Burianek, vojak v zreb-Čarni v Piseku, je 31. decembra svojega predpostavljenca, Četo vodio Karela Wa!teria dvakrat z vso silo udaril za uho. Praško divizijsko sodi-Šče je Burianeka zaradi hudodelstva nepokornosti in kršenja subordinacije po § 147. voi. zak. obso-dtto na dvanajst let ječe. ° Obsojen narednik. V Schlad-mingu na štajerskem je narednik Maks Frišman na vežbališču tri vojake klorutal. Civilist, ki je to videU je narednika ovadil. Vojaski pravd-nik je pri obravnavi pred vojaškim sodiščem v Gradcu oštro obspjal na-rednikovo postopanje. Sodišče je Frišmana obsodilo na pet mesecev ječe. * O razpustu bosanskega sabora poroča graška »Tagespost- iz Sarajeva, da so ga tamkaišnji politični krogi splošno pričakovali. Vodilni bosanski politiki menijo. da bo sabor za dolgo vrsto let sploh odpravljen. Nejasno je se. ali prenehajo tud! funkcije deželnega sveta (deželnega odbora) ali ne. Razni poslanci meni-io. da bo deželni svet posloval tuđi naprej. * Ustrelien je bil v Krakovu ruski podanik. 2IIetni Vinko Pilczew-^ki. ker je 21. decembra v zaporu v Olomucu. kjer je bil zaradi vohun-stva in drugih dejanj v preiskavi, na-govarjal zaprtega 2igo Baara, naj iz-vohuni dislokacije in operacije av-striiske armade in poljske legije in jih sporoči v Varšavo in naj poljske Ie-gijonarie nahujska proti Avstriji in Nemčiji. Pilezewski je bil obsojen na smrt in justificiran. Brzo'avna poročila. Pripravllenost Bolgarske. \t Beroiina poročajo: >K61nl-sehe Zeitung^ javlja: Italijanske vesti iz Sofije zatriujejo. da so dobili bolgarski rezervisti ukaz. naj bodo pripravljeni za vse slučaje. Poslaniki trojnega sporazuma so v Sofiji znova intervenirali, a brezuspešno. mini-strski predsednik dr. Radoslavov jim je izjavi!: Vlada in narod soglašata v tem. da mora Bolgarska zahtevati take kompenzacije, ki odgovarjajo narodnim idealom. Vlada caka samo še na povratek dr. Genadjeva. Ruski proračun. Petrograd, 11. februarja. (Kor. nrad.) Oosudarstvena duma in državni svet sta sprejela predlogo o državnem proračunu. Kredit za trim ni jonsko armado. London, 11. febmarja. (Kor. nr.) Zbonica poslancev je soglasno sprejela predlogo. s katero se dovoljtije-jo sredstva za preskrbo armade, U bo štela 3 mifijone mož. »WnTielni!na« v Falntouthu. London, II. februarja. (Kor. ur.) >Daily Mail« javlja: Kapitan parnika »Wilhelmina« se je prostovoljno ustavil v Falmouthu. Posadka je na krovu. Dosedaj še ni znano, da - li Je angleška vlada zaplenila blago, s katerim ie nakrcana ladja. BolgOsU poelaoft r Londonu. LMđan. ia februarja- Uradno se razglaša, da je belgijski poslanik v Londonu iz zdravstvenih ozirov »•prosa za svoj nfipmšU ---------------------------------—————— &n* *•____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 12. febrenjt 1915. . 34. §tev. ^—■---------------------------------------- - _____ ufm sonsiir bpred tukajšaega Iziemnega sodlft&a. Požigalec France Bergant* 27 let stari hlapoc v Svetlah* je iako si-lovite naravc; saj je bil zaradi raznih hudodelstev in prestopkov že opetovano kaznovan. Posebno je sovražil svojega nezakonskega oče-ta Andreja Cvajnarja iz Preske, ker ga ta zaradi njegovega slabega ve-denja ni maral. O priliik, ko je bil koncem leta pri nabiranju črnovojni-kov za sposobnega spoznan, se je proti nekemu delavcu izrazil, »da bo že kakega hudiča naštimal, da ne bode treba iti k vojakom in sicer bode Cvajnarju hudiča narediL da bode Ko vse v luft«. In res je jela dne 22. decembra m. 1. okoli pol 9. ure zve-čer goreti Cvajnerjeva šupa ter se fe požar raztegnil na druge predmete, vsled česar je imel Cvainer 5989 kron škode. Sum se je takoj obmil •na obdolženca, kajti razni Ijudje so ga videli takoj po izbruhu požara* ko fle šel v srneri iz Preske proti svojemu domu. Bergant je spočetka to talili in trdil, da je doma spal, končno pa le v toliko priznal, da, ko ie šel mimo predmetne šupe, je iz jeze do Cvajnarja vrgel gorečo svalčico sko-*z\ odprta vrata v šupo, nakar je, ne da bi čakal ognja, šel domu spat. To izpoved je pa kasneje v toliko spre-menil, češ, da je to storil v pijanosti, ne pa iz sovraštva. Kasneje se je pa dognalo, da je požar premiŠljeno za-■netil v desnem kotu šupe. Bergant je bil krivim spoznan hudodelstva za-žiga in obsojen na osem let težke geče. Darila. Zaslini rezervni bolnici štev. 2 (Sentiakobska šola, šolski kuratorij iin šola na Cojzovem grabrm) v pre-tečenem mesecu poslana darila: Gosp. Andrej Oset, Tolsti vrh, Koroško, 3 žabo je tolstovrške slatine; ga. Sekula, Ljubljana, 10 brisalk; g. učitelj Andrej Škulj, Tržič. zaboj dabolk in orehov; g. učiteljica Fra-nica Pogačnik, Ribno, 100 kg krom-pirja, 118 jaje, zaboj sadja, 5 parov klobas, pol litra slivovke: g. učiteljica Ivanka Dolinar, Višnja gora, 24 srajc, 17 rjuh. 25 jaje. 15 parov spod-njih hlač, 28 robcev, obveze, pol kilograma masti: občina Smlednik čisti dobiček zabavnega večera, 130 K; sr. učiteljica Fani Bedenk, Kamna gorica. 1 zaboj jabolk in orehov; ga. Dana Serko, Čerknica, zaboj jabolk; g. učiteljica Jos. Javornik, Kal, 68 šale; g. Aloizij Zorman, Ljubljana, košaro kruha: g. trgovec Franc Kollmann, Ljubljana, 200 kozarcev; g. trgovec Schneider in Verovšek 2 kuhinjska sita; g. Marija Lovčin, Otavice pri Ribnici, 230 jaje; g. učitelj Bozo Račič, zbirka šolskih otrok v Kalu nad Litijo, zaboj jabolk, vre-čo orehov in sadja: g. Amalija Pod-gornik. Metlika, zaboj jaje: vodstvo šolskega kuratorija pogostilo je vse ranience v svojem objektu y Viran-tovi hiši na Sveti večer, Silvestrov večer in na dan Sv. Treh kraljev s pečenko, klobasami, pecivom, čajem, vinom in cigaretami; g. trgovec Mencinger Tomo, Ljubljana, 3 škat-flie čajnega peciva; g. Marija Stu-cin, Marijana Markić, Miči Strass-berger, iz Ljubljane, in Julka Klan-čar iz Šmarjete pogostile so vse ranjence in bolnike na šentjakobski in Cojzovi soli s klobasami, kruhom, ja-bolki, kompotom in obdarile vojake tuđi S perilom; g. Poldi Javornik, Žalna, košaro jabolk, 1 in pol litra slivovke; g. Mara Košak, Grosuplje, 12 srajc, 6 spodnjih hlač; g. mesar Josip Anžič, Ljubljana, 80 kg krom-pirja; ga. K. Palm pl. Detela, Ljubljana, indukcijski aparat št. 628 s pri-datki; ga. Marija Stuciru Ljubljana, 600 maslenih štručk, katere je brez-placno napravil g. pekovski mojster Pire: ga. Kramar, Ljubljana, veliko število knjig in časopisov; gdčna. Piccoli, Ljubljana, 12 steklenic želez-natega vina, 6 steklenic malinovega soka; Društvo za oskrbo ranjenih vojakov, Ljubljana, 1 sobni kloset, 1 »skal, 1 lopato in 1 omelo; učiteljišče žensko, Ljubljana, 25 parov copat; ga. profesor Belarjcva, Uobltana, aparat za elektrunranie; ga. Rosul-nik. Ljubljana, košaro kraha, obveze; gdčiuu Lojzika Stare, košaro jabolk; ga. stavbenika Treo servis; gdčna. Schlehann, Ljubljana, 2 kg sladkorja; sL vodstvo kuratoriia je pogostilo vse ranjence v Virantovi hiši 25. januarja s kroti in vinom; ga. Ana Javornik, Žalna, 3 pare copat, 10 zajčjih kožic; g. trgovce Tomo Mencinger, Ljubljana, 5 kg sladkorja; gdčne. Miči Česen, Ivanka Ra-bič in Eli Gorjanc iz Kranja so pogostile ranjence in bolne na Svečnico s kruhom (90 kg), pecivom (15 kg), vinom (5 1), 72 kranjskimi klobasami, ga. Dolenc, 1 ga. Kovač), 1 stekl. slivovke (darilo ge. Suhadolnik), 2 ste-klenici likerja »Ilirije^ (darilo ge. Bezjak) in 2100 cigaretami (400 gdč. Rabič, 200 g. Rant, 100 g. Ovčjak, 100 g. KovaČiČ, ostalo neimenovani), za nabavo moke in drugih stvari so darovali še ga. Sajovic, soproga ime-jitelja kinematografa 2 K. ga. Pau-Un nabrala 8 K, ga. lekarnar Šavni-kova 5 K, ga. Puppo 4 K, ga. Lesko-vec 4 K, ga. Majdič star. 2 K, gospica Orajser 2 K, g. Hafnar, Gorenja Sava. 1 K, neimenovana 5 K, neimenovana 2 K, neimenovan 1 K, za prodano vrečo 80 v, knjigama Ilirija za skupiček od razglednic 20 K, gosp. kuharica pri g. Kranjcu darovala in nabrala 4 K, gospica Kozorog 1 K, razni mali darovi 1 K 20 v. Moke 8 kg darovala ga. Puhar, štiri druge gospe 10 kg; g. KovačiČ nabrala v vaši Okroglo 13 klobas, 5 kg moke, 72 jaje, v vaši Gorice 28 klobas. Kruh pekla je brezplačno gospa Oor-janc, cigarete pa je napravila gdčna. Gorjanc; g. mokar Zorman, Ljubljana, pogostil ranjence v šentjakobski soli in šolskem kuratoriju s potico in maslenim kruhom; gdčna. Marija Mahkovec in Marija Bi te ne iz tobač-ne tovarne 2 zavoja jabolk in 4 škat-lje cigaret: računski podčastnik pr-vega. razreda Josip Kaplja 1 muškat-ni orešček, 1 škatljo sode bikarhone; podružnica Rdečega križa v Opavi poslala je češkim ranjencem večje .ste\ilo knjig: Katoliško društvo čeških delavcev v Brnu knjige in revije: knjigama Jos. R. Vilimka v Pra-gi zavoj krtfigr in revii: ženska podružnica Rdečejra križa v Pragi zavoj knjig in revij: upravništvo »Slo-venskega Naroda^ in -^Slovenca« poštlja ranjencem vsak dan po 6 iz-vodov lista: tuđi zunanji listi poši-i*aio svoje izvode v razvedrilo svojim rojakom. Vodst\*o zasline rezervne bolnice št. 2 se tem p°tom najprisrčneic zahvaljuje vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom zavoda, ki se ne strašijo nobenih žriev, da izkažejo svojo Ijubezen bolnim in ranjenim vlakom, kateri se naklonjenosti slavnega domoljubnega občinstva kar naitopleje priporočajo. Umrli so v Dub1;ani: Dne 8. februarja: Josinina Zor, čevljarjeva hči, 1 mesec, Poljanska cesta 21. Dne 9. februarja: Ana Suštaršič, zasebna uradnica, 36 let, Padeckega cesta 9. — Fran Camnelj, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Ivan Vukov, pešec 86. pešpolka, oba v gamizijski bolnici, Zaloška cesta 29. Dne 10. februarja: Barbara Jak-še, zasebnica, 75 let, Prisojna ulica 3. — Stanislav Žulj, rejenec, 9 mese-cev, lio vica 46. — Fran Župan čič, sin tob. tovarne delavca, 4 mesece. Cesta na loko 18. Izdajatel} In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskaraec. Važno ie za vsako žensko, da se pouči o higieni in nego van ju telesa in da je na jasnem o tem, koliko trpljenja nastane pri ženskah samo zaradi nepažnje in kako lahko se temu ognemo. Na poljuden način daje o tem pojasnila zanimiva knjiga »Kaj ie higiena?«, ki jo na željo brezplačno posije kemik C. Hubmann, Dunaj i XX., Petraschgasse 4. I ZapiNnrl|anJ« življetiske moči je, se kar podati rev-matičnim, protinskim ali drugim te-lesnim bolečinam, namesto da bi se bolečine odstranili s Fellerjevim pre-izkušenim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Clsafluid. Mnogi zdravniki ga rabijo in priporočajo in sami smo se prepričali o dobrodejnem, bolečine tolažečem učinku. 12 steklenic »Elsafluiđa« posije franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica Elsa trg št. 238 (Hrvaško). Tuđi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglice« zanesljivo delujoče odvajalno sredstvo, 6 škatlic za 4 K 40 vin. franko se tahko naroči ob-enem, Keteorolo^lčno norofllo. fWM Mi M«n«a IM-i Srciaii tracai ilak 7M «■ « '•Mf*-l«tT." I- Vetiovi Nebo ~ vaa in neoČišČeno po brezkonkn- H reDĆOl cenl. Posebno pa se plača lepo belo oprana po H Daf7ii{l CCHl, k: se zanjo lahko nudi. 44 p PRVA KRANJSKA MEDI DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Offidveno toiesiin rtaia strupov. Ustanovljena leta 1897. LjBbliana, Židovska nlica 1. Ceniki na lazpolago. Ceniki na razpolago. Nobena hlša brez kolederje! Vsled vojnih razmer ]e zaostala velika množina koledarčkov. BI< k; (listki) za odtr^ati ODremil sem bioke lično. Kdor mi posije 20 vin. (po?tne znarrke se sprejemajo) dobi ličen koledarček franko« Za K I 80 poš-Ijem 10 koledarjev in za K 10, IOO koledarjev. Na zahtevo sa vtisne tuđi 402 mala reklamna firma Posebno priporočljivo za trgovce. Dobijo se tuđi vojni kartoni in Billrothov papir. 3v. Jonac, Ijubljana, Sdenburgova ulica. Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. škrla-tinka, osmice, koze, kolera, ti as nas topa jo z zvišaao močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take boleznt, desiolekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NaipriljubljenejŠe razkužilo sedanjosti je nesporno LVS0F0RM ki se brrz vonja, nestrupen in ceno dobi ▼ vsaki lekarni in drogeriji po 80 v. Učinek Lvsofotma je točen in zaaesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za raz-kulevanje pri bolniŠki postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptičae obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toalcttio milo, ki obsrga i% Lysoforroa in učmkuje antiseptično in te lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kozo mehko in vol)no. Rabili boste zato zanapre) to izvrstno milo, samo navidež drago, v rabi (.a jako ▼arćno, ker milo dolgo traja. LyMfform • poprovo meto je moito asttaeptitea ostoa voda, ki takoj in zanesljivo odstrani dah iz ost ter tobe beli in kooservira. Tuđi pri katarih v vratn, kaSlju in nahodu ga po Bdravtiitki adredbi lahko rabite za grganje Nekai kapliic sadostaje na kozare« voda IMVmIm wMUmtmm »tane 1 krtm M vtawl«v« Zasitnivo knjigo i naslovom »Zdrav je in drsintekcija« polije as fcoljo. paHi ta fnate kenik HUBMANN, Duntj. 3K> t*n*togime i.