i <*.'-'?aìC* jlii US* >tü*f LJi _______VCtiJB ir Čigavi bodo gozdovi ? Republiški zakon prepovedal sečnjo gozdov Celje - skladišče D-Per III 5/1990 1119900924.7 StNINJSKI BG4 N uiij 1990 m m '-m Čaka nas vroča jesen Gospodarstvu preti beraška palica, delavcem pa brezposelnost Sedanji dopustniški čas daje le navidezen občutek mirnega vsakodnevnega utripa. Čaka pa nas vroča jesen, saj gospodarstvu preti beraška palica, delavcem pa vse večja brezposelnost. Upanje, da se bodo razmere izbofjšale, se vse bolj oddaljuje. ZIS pa se namesto s kratkoročnimi rešitvami gospodarstva ukvarja z dolgoročnimi in lastninskimi. V najtežjem položaju so izvozniki, in čeprav smo v izvozu videli rešitev gospodarstva, se razmere sučejo v obratno smer. Nova slovenska vlada sicer zmanjšuje obveznosti, jih pa prelaga na delavca, ki teh bremen tudi ne zmore več. In kje bomo jemali, če nam preti vedno večja brezposelnost? Politične razmere vzbujajo pri tistih tujih vlagateljih, od katerih pričakujemo pomoč, vedno več pomislekov in nezaupanje. In kako je v naši občini? Večjih stresov še nismo doživeli in če se ne bodo razmere spremenile, nas bodo zagotovo doleteli že jeseni. V Ju- teksu so morali ustavili proizvodnjo toplih podov. Večji del proizvodnje prodajo na tuja tržišča, vendar so ukinjene stimulacije za izvoz, 140-odstotne obveznosti in naraščanje cen surovin tudi Ju-teks, še od včeraj paradnega ko- nja, spravile na kolena. Padec kupne moči se močno odraža praktično povsod, nelikvidnost gospodarstva je na doslej najbolj kritični točki. Kovinarji in tekstilci že napovedujejo generalno stavko. Odlog plačil občinskih prispevkov v občini še ni bil potreben, je pa le obliž na težke rane. Zmanjševanje prispevnih stopenj pa odpira druge rane. Da je treba zmanjšati stroške in racionalizirati družbeno nadgradnjo, je vsem že bolj kot ne jasno, obstoja pa nevarnost, da bomo zašli v drugo skrajnost, vse glasnejše pa so tudi zahteve po zmanjševanju stroškov in racionalni organiziranosti tudi v gospodarstvu. In ker je bistvo vseh težav naša premajhna konkurenčnost, bomo morali zategniti pasove vsi. Obljubljene spremembe boljši časi in humanejše življenje bodo morali hitro postati realnost, sicer bo jeseni" resnično vroče, nezaupanje v obljube pa stvarnost. Direktorji ostali nezadovoljni Z obiska podpredsednika IS Slovenije Občinski izvršni svet je v začetku julija organiziral razgovor s podpredsednikom izvršnega sveta Slovenije za gospodarstvo dr. Jožetom Mencingerjem, na katerem so sodelovali direktorji, nekateri drugi vodilni kadri žalskega gospodarstva in novoizvoljeni člani občinskega izvršnega sveta. Srečanje je bilo predvsem namenjeno vprašanju najnovejših Markovičevih ukrepov in kaj o njih meni slovenska vlada. Precej vprašanj pa je vzpodbujala pravkar sprejeta deklaracija o suverenosti Slovenije. V prostorih večnamenskega objekta TT Prebold pa so se direktorjem predstavili tudi novoizvoljeni člani občinskega izvršnega sveta. Direktorji so Mencingerja obsuli z vprašanji, nekateri pa mu naredili kar majhno predavanje, žal pa so ostali z marsikaterim odgovorom nezadovoljni. D. N. jk Takšno, zadnje občinsko praznovanje Po podatkih skupnosti za zaposlovanje je ob koncu polletja v občini 593 iskalcev zaposlitve (konec februarja jih je bilo 472). Kar 253 nezaposlenih je žensk in 277 mlajših od 26 let. Na prvo zaposlitev čakata 102 delavca, zaradi stečaja pa je na skupnosti prijavljenih 46 občanov. 6. julija je republiška skupščina po hitem postopku sprejela zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. V naši občini so sečnjo ustavili na približno petim gozdov v družbeni lasti. Po besedah Danija Šoštra, v. d. direktorja Gozdnega gospodarstva Celje, so po pregledovanju lastniških knjig ugotovili lastnike za 475 hektarjev. Republiška skupščina je določila enomesečni rok za prijavo lastništva gozdov. Dokazovanje lastništev, brskanje po lastniških knjigah, kljub pomoči občin, je za gozdna gospodarstva precejšnje breme. Pričakovali so, da bodo najprej sprožili postopke za ugotavljanja lastništev in šele nato v teh gozdovih uvedli prepoved sečnje. Republiška skupščina pa je, po mnenju stroke, prenagljeno in predvsem na političnih temeljih prepovedala sečnjo v gozdovih, ki so družbena last. V Sloveniji je v družbeni lasti 33 odstotkov gozdov; zaradi prepovedi pa bo izpadlo 500 000 kubičnih metrov blagovne proizvodnje. V celjski regiji, s tem tudi v naši občini, prepoved sečnje gozdov ni zajela tako velikih površin kot v GG Nazarje, Bled in še kje. Sečnja je prepovedana na 14 odstotkih gozdov, izpad proizvodnje pa bo znašal 7 odstotkov. Gozdarji menijo, da je bila prepoved sečnje gozdov sprejeta prehitro. Relativno kratek rok za prijavo lastništev pa kaže na to, da v Republiki vedo, da je ta problem širši, kot ga poskušajo prikazati. Vmešavanje politike v gozdarstvu je gozdarje presenetilo in priznajo, da temu niso dorasli. Štirideset let se z lastništvom gozdov ni nihče ukvarjal, sedaj pa takšne spremembe. Z moratori- jem so v republiški skupščini tudi dejansko razveljavili star zakon o gozdovih. Novega, ki bi dokončno uredil status gozdov, pa še ni, čeprav si gozdarji že dve leti prizadevajo za pripravo in sprejem novega. Novi zakon bo najverjetneje ločil upravno in nadzorno funkcijo od pojetniške. Na Zahodu si države prizadevajo za čim več gozdov v javni lasti, saj so gozdovi nacionalno bogastvo in s tem del javne uprave. Prehod našeg sistema urejanja gozdov se odvija v najbolj neugodnih časih, ko bo obremenitev proračuna še z gozdarstvom precejšnja. Gozdarji zavračajo tudi, po njihovem mnenju neupravičene, obtožbe o povečani sečnji v gozdovih, ki jih sedaj zajema moratorij. Predlog sečenj potrjujejo za celo leto vnaprej in sečnjo budno nadzorujejo inšpekcijske službe, ki za vsak pregled opravijo zapisnike. Sečnja se je odvijala normalno in povsem razumljivo je, da so v teh časih intenzivne reprivatiza-cije, predvsem kmetje bolj pozorno in morda s sumom, spremljali sečnjo v gozdovih. Gozdarji ugotavljajo, da je bil zakon o prepovedi sečnje povsem legalno sprejet in da bi bilo nesmiselno sedaj zahtevati prepoved zakona. Mesec dni po sprejetju zakona bo potekel tudi rok za prijavo lastništev in takrat bodo imela gozdna gospodarstva, skupaj z občinami, jasnejši pregled nad lastništvom gozdov. Skupno bo potrebno tudi omiliti nekatere povsem konkretne posledice prepovedi sečnje gozdov (vzdrževanje cest, porušenje desetletnega gospodarskega načrta, priprave na kurilno sezono ..) in čimprej sprejeti nov zakon o gozdovih, ki bo odpravil mnoge nejasnosti in pospešil razvoj goz- darstva- Jasna Rode I I 1 I I I I I Priglasitve do konca avgusta Z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije št. 26 (6. julij 1990) je pričel veljati zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Pozivamo bivše lastnike kmetijskih zemljišč, gozdov in drugih nepremičnin, ki so prešle v državno oz. družbeno lastnino na podlagi zakonov in postopkov naštetih v 2. členu omenjenega zakona, da priglasijo svoje pravice na sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri skupščini občine Žalec ali na sedežih krajevnih skupnosti, kjer se boste lahko seznanili tudi z vsebino zakona, in sicer najkasneje do 31. avgusta 1990. prometa Pobuda krajanov Arje vasi je bila na seji izvršnega sveta že sprejeta. Ko bo postavljen prometni znak, bo na tej cesti prepovedan promet za vsa tovorna vozila, katerih teža presega 3500 kilogramov. Tovorni promet bo tako stekel po žalski obvoznici. Tako je bila obljuba župana Milana Dobnika uresničena v rekordnem času, upajmo, a ne zadnjič. Prireditev koscev in grabljic Tako kot že vrsto let tudi letos gasilsko društvo Gornja vas pri Preboldu ostaja zvesto svoji turistično-etnografski prireditvi, ki se je že globoko zasidrala v kraju in njenih prebivalcih. Prireditev bo 5. avgusta ob 15. uri na običajnem mestu pred gasilskim domom oz. na travniku v bližini. Zanimivo tekmovanje koscev, grabljic in Štangarjev hmeljevk je doslej privabilo v Gornjo vas vsako leto veliko število obiskovalcev. Organizatorji upajo, da bo tako tudi letos. Da veselja ne bo manjkalo, bosta skrbela priljubljen voditelj Boris Kopitar in zabavnoglasbeni ansambel Nika Zajca. Gre za pomembno turistično prireditev, za kar aovori tudi dejstvo, da je pokroviteljstvo prevzela turistična agencija Dober dan iz Šempetra. d N Letošnje praznovanje občinskega praznika v Braslovčah je bilo najbrž zadnje v takšni obliki. Občinski odborniki namreč niso, kot običajno v preteklih treh desetletjih, določili kraja naslednjega praznovanja. Sicer pa je bilo v Braslovčah nadvse slovesno, kraj je dobil številne pridobitve, kot se tudi spodobi za visok jubilej. Bodoče rodove pa bo na ta pomemben dogodek spominjala priložnostna plošča na Legantu. Da so krajani Braslovč dobri organizatorji in prijetni gostitelji, pa smo se lahko tudi prepričali. In če boste obiskali Braslovče, vam ne bo žal. Obnovljen trg, pročelja hiš, cerkveni hram ter osnovna šola se že nekaj let ponašajo s priznanji za urejenost okolja, prav tako tudi Žovneško in Braslovško jezero. Kraj ima sedaj resnično vse pogoje za razcvet turizma. V Braslovčah so občinski ih krajevni praznik počastili s športnimi in kulturnimi dogodki. Na slavnostni seji občinske skupščine, ki so jo začeli pevci domačega zbora z Zdravljico, je gospe in gospode najprej pozdravil podpredsednik občinske skupščine Andrej Šepec, še posebej pa po-bratine Braslovč iz Števerjana in Kojskega. Slavnostni govor župana Milana Dobnika objavljamo v nadaljevanju tega poročila. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Grb občine so prejeli Gasilsko društvo Braslovče, Oto Eberlinc, Ivan Fale in Emilijan Ribič. Jožica Bürmen in Anton Klokočovnik pa sta prejela plaketo občine. Po podelitvi priznanj izvršnega sveta, Inovator 90 in krajevne skupnosti Braslovče so prisrčen umetniški program pripravili učenci domače osnovne šole in kulturnega društva. Po končani seji so se odborniki in gostje udeležili odprtja prenovljenega trga, v spomin na ta dogodek pa je župan Milan Dobnik odkril spominsko ploščo. Seveda pa so domačini, kot se za takšen dogodek spodobi, pripravili tudi zabavo na lepo urejenem zabavišču. Praznovanje občinskega praznika pa so zaključili naslednji dan z gasilsko parado, na kateri smo lahko opazili, da so društva resnično dobro opremljena za pomoč v nesreči. Praznovanje občinskeg apraznika je torej zaključeno. Ostali pa so neporavnani računi in prav zato imajo najbrž občinski možje pomisleke pri takšni obliki praznovanja občinskega praznika. Pripravljenost krajanov za napredek kraja pa gotovo velja ohraniti. Pobuda župana, da bi čas praznovanja prestavili na kasnejši čas in združili praznik hmeljarjev pa taborske kulturne dneve, je vredna razmisleka. j. k. Poročilo o praznovanju občinskega praznika objavljamo na drugi strani. LETOS MANJ ŠKROPIJO — Minuli teden so hmeljišča v dolini škropili phrič v cvetju proti rdečemu pajku, listnim ušem in hmeljski peronospori. Kot je povedal docent magister Milan Žolnir, vodja oddelka na varstvo rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo RS v Žalcu, so do sedaj opravili eno škropljenje manj kot lani v tem času. Na sliki: Jože Veselič in Marjan Zabukovnik pri pripravi škropiva. T. TAVČAR Pojdite z nami HIT JESENI • G. Radgona — kmetijski sejem • Budimpešta — FORMULA 1 • Cvetlična razstava Tulln Padova — Dunaj — musical CATS RIMINI — SAN MARINO (Katamaran) complete tourist service Telet (063) Poslovalnica Žalec Potrebni smo drug drugemu Govor predsednika občinske skupščine ob prazniku v Braslovčah Obujali spomine Ob dnevu borca in občinskem prazniku naše občine je bilo največ prireditev v Braslovčah. Tu so se srečali tudi borci, interniranci in ukradeni otroci. Zaradi slabega vremena je bilo srečanje v telovadnici OŠ Braslovče, ne pa ob Braslovškem jezeru, kot je bilo prej dogovorjeno. Zbralo se jih je kakih tristo, pozdravni govor je imel predsednik krajevne borčevske organizacije Braslovče, Stanko Kokovnik, osrednjega pa predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik, ki je izrekel zahvalo vsem, ki so se borili, in poudaril, da prihajajo novi časi, ko bomo v ospredje postavljali delo in čast. V imenu republiške organizacije zveze borcev je srečanje pozdravila Ivanka Milanovič, predsednica komisije za internirance in politične zapornike, ter jim zaželela veliko zdravja z željo, da se drugo leto zopet srečajo, ne glede na to, ali bo dan borca še praznik. Menila je, da si borci to zaslužijo. V kulturnem, pestrem programu so nastopili moški pevski zbor iz Braslovč, učenci OŠ Braslovč in upokojenski instrumentalni kvartet iz Trbovelj. Besedilo in slika: T. TAVČAR Med govorom Ivanke Milanovič nje moramo biti hvaležni vsaj staršem, v novejšem času pa tudi učiteljem. Zaradi delitve dela lahko razvijamo svoje sposobnosti. Tako pri razvoju naših sposobnosti sodelujejo vsi, ki opravljajo kakršnokoli delo za nas. Smetar, ki pometa cesto, je ne pometa samo za sebe, ampak tudi zame, ker imam rad čistočo. Ker je on opravil to delo, ga meni ni treba in se lahko posvetim svojemu delu, ki ga spet ne opravljam samo zase, ampak tudi za druge. Ravno zaradi tega se moramo ljudje v medsebojnih odnosih spoštovati in ceniti; ker smo drug dru-. gemu potrebni, si moramo pomagati. Naj zaključim z verzi naše himne »mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up, ljubezni domačije naj vam noben ne usmrti strup« »Ljubezni domačije naj vam noben ne usmrti strup«, to je danes še posebej pomembno, ker ljudje pogosto obupavajo nad domovino, predvsem mladi pogosto razmišljajo, da bi jo zapustili in si našli srečo drugje. Dve stvari sta nam na svetu dani in si jih ne moremo izbirati. To so starši in domovina. Kakršnikoli so starši, revni ali bogati, dobri ljudje jih imajo radi in jih spoštujejo. Kako bi sodili človeka, ki je zavrgel svoje starše, zato ker so revni. Prav gotovo bi dejali, da je slab. Enako mislim tudi o človeku, ki bi zavrgel domovino, ker je v stiski. Slave nam ne da domovina ali rodni kraj, ampak si jo ustvarimo sami. Prešeren ni slaven zato, ker se je rodil v Vrbi, ampak je Vrba slavna, ker se je tam rodil Prešeren. Goethe ni slaven zato, ker se je rodil v Nemčiji, ampak je Nemčija bolj slavna zato, ker se je on tam rodil. Zato si prizadevajmo z vsemi močmi, da bomo slavni in ugledni in slavna ter ugledna bo tudi naša domovina. Anton Ajdič. »SPRAVA, o kateri zadnje čase govorimo, je prav gotovo izraz zrelosti posameznika kot tudi naroda v celoti, sicer pa menim, da je intimno SPRAVA predvsem problem gospodov in tovarišev, ki so danes v zrelih letih. In če je temu tako in so bili le ti sprti iz vojnih dni do danes, je zadnji čas, da si danes še živi sežejo v roke, sprava — pomiritve, pa mora istočasno vsebovati tudi polno mero strpnosti, odpuščanja na obeh straneh ter shranitev vsega neljubega iz vojnih in povojnih dni v zgodovino sveta, Slovencev. Sam sem k sreči premlad, da bi bila SPRAVA tudi moj intimni problem, čeprav mi kot državljanu države Republike Slovenije ni vseeno, da sem živel v »sprti« domovini. Suverenost je zame velik cilj, sveta stvar, za narod je nujno in prav, da je tako. Menim pa, da bom sam suveren, podobno pa država Republika Slove-' nija, šele takrat, ko bom na račun svojega dela, kakor tudi sleherni državljan države Republike Slovenije, na račun svojega tekočega ali minulega dela lahko pošteno, človeka dostojno živel. Priznanja izvršnega sveta Značko občine, priznanje izvršnega sveta so prejeli direktor Tovarne nogavic Polzela Alojz Došler, Julka Kučer iz VVZ Žalec in zasebni gostinec Zvone Štorman. Na posnetku Zvone Štorman, priznanje pa mu izroča predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc. Priznanja KS Braslovče Priznanja krajevne skupnosti Braslovče so prejeli Slavko Šketa, Anton Bratuša, Niko Kač, Ivan Marovt, Osnovna šola Braslovče, TVD Partizan Braslovče, Ivo Hanžič, Garant Polzela, Viktor Kus in Strelska družina Braslovče. Zlati grb je direktorju Ljubljanske banke izročil predsednik skupščine Ivan Fale (na posnetku). Inovator '89 Ob praznovanju občinskega praznika je občinska raziskovalna skupnost občine Žalec podelila priznanja in nagrade na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj Inovator Žalec. Tokrat so podelili priznanja in nagrade za množično inventivno dejavnost in za razvoj tertivajanje novih tehnologij za leto 1989. Jože Avsec iz Keramične industrije Liboje je prejel priznanje in nagrado za inovacijo stroja za brizganje izdelkov; Dragica Kralj, Tone Wagner, Nežika Medved in Marta Dolinar iz Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec za biološko inovacijo: žlahtnjenje kultivarjev Cekin, Cicero, Celeia in Cererà ter kolektiv Osnovne šole Vera Šlander s Polzele za delo Nove metode in pristopi k vzgojno-izobraževalnemu delu. Priznanja in nagrade v vrednosti deset tisoč, dinarjev je podelila predsednica odbora za področje raziskovalne dejavnosti Darka Dimitrovič-Uranjek, ki jo vidimo, ko podeljuje priznanje in nagrado Dragici Kralj. » T.T. Braslovčani so se na praznovanje temeljito pripravljali. Trg so lepo prenovili in polepšali. Z veseljem ugotavljam, da v zadnjih letih tudi svet doživlja podobne spremembe. Skoraj se ne zavedamo, da živimo v času, ko doživlja človeštvo večje spremembe dnevno in tedensko, kot jih je včasih v desetletjih in stoletjih. V zadnjih desetih letih je prišlo do tako imenovanega prevrednotenja vrednot. Tisto, kar je prej izgledalo dobro, je sedaj slabo. Kar je nekoč izgledalo napredno, je sedaj nazadnjaško. Iz česar smo se še pred kratkim norčevali, je danes zopet cenjeno. Naveličali smo se iskanja novega v odnosih med ljudmi in se vračamo k starim vrednotam. Zopet cenimo družino, spoštovanje med starši in otroki, med možem in ženo in sploh med ljudmi. Zopet spoštujemo zvestobo, prijateljstvo, družabnost, olikanost in podobno. Radi se ozremo v zgodovino, cenimo preteklost, staro postaja spet lepo in zanimivo. V ospredje stopa posameznik, njegova svoboda in njegove pravice ter dolžnosti. V tem stoletju so se uveljavila gibanja, ki so dajala prednost skupini — narodu, razredu .. . Korist skupine je bila pred koristjo posameznika. Posameznik je bil le kolesce v stroju skupine. Izreki, kot so »Ti nisi nič, narod je vse«; »Prav je tisto, kar potrebuje narod«; do tistega najstarejšega »Kar se nasprotnikov revolucije tiče, pa samo eno — kroglo v glavo«, so naredili posameznika nepomembnega, bil je igračka v rokah mogočnežev. Bilo ga je dovoljeno žrtvovati za doseganje višjih ciljev. Toda na sve- tu ni višjega cilja, kot je človek posameznik in njegova sreča. Njegova meja je samo pravica drugega posameznika. Ali drugače, naše pravice segajo samo do tja, kjer se začnejo pravice drugih. Spremenil se je odnos do privatne lastnine. Dolga tisočletja so v njej videli zlo. Niso vedeli, da zamenjujejo vzrok s posledico. Privatna lastnina oz. bogastvo je samo posledica različnih sposobnosti za gospodarjenje. Oprostite, uporabil bom slovenski pregovor, ki to ponazarja z grdimi besedami (besede niso grde, ampak stvari); Nekateri naredijo iz dreka denar, drugi pa iz denarja drek. Sposobnost gospodarjenja je samo ena od neštetih človekovih sposobnosti. Razvijanje sposobnosti pri posamezniku pa družbi samo koristi, nikakor ji ne škodi. Pesnik, ki razvija svoj talent, s tem ne prikrajša druge, ampak jim nudi pesniški užitek. Izumitelj, ki izumi stroje, s tem ljudem ne škodi, ampak jim olajša delo. Pri vas v Braslovčah imate župnika, gospoda Zidanška, ki ima izreden smisel za urejanje okolja. S svojim župniščem je dal vzor vsem gospodarjem, kako je treba urediti domačijo. Škode s tem prav gotovo ni povzročil nikomur. Seveda smo ljudje družbena bitja, kar pomeni, da živimo in delamo v skupnosti. Drug od drugega smo odvisni, povezani smo z mnogimi vezami. Vzrok za to je predvsem v delitvi dela in dejstvu, da ljudje svojega znanja ne podedujemo gensko, ampak si ga pridobimo z učenjem. Za svoje zna- 0 pobudi na naslednji seji Osrednja točka dnevnega reda na zasedanju občinske skupščine je bila namenjena obravnavi poročila organov, ki skrbijo za zakonitost. V razpravi je bilo izrečenih več pripomb in priporočil, delegati pa so menili, da sodni mlini meljejo prepočasi. Opozorili so tudi na problem mladoletniškega prestopništva, kjer je opaziti premajhno povezanost z drugimi, za to odgovornimi službami. Zavzeli so se tudi za javno imenovanje prestopnikov oziroma kršilcev zakona, kar pa zakon ne dovoljuje. Tudi tokrat so delegati zastavili kar precej vprašanj in pobud, ob- javljamo pa jih v posebni rubriki. Pri točki razno je Demos dal pobudo, da naj bi za 80 odstotkov zmanjšali sredstva v proračunu za delo strank, denar pa namenili osnovni šoli Braslovče za pokrivanje primanjkljaja pri izgradnji prizidka. S predlogom ?e niso strinjali delegati Liberalne stranke, menili so, da je takšna odločitev stvar posamezne stranke, pa tudi ZKS—Stranka demokratične prenove in SZ. Skupščina sklepa ni sprejela, ker so delegati teh strank zapustili skupščino, predlog pa bodo obravnavali na naslednji seji. jk Delegatska vprašanja in pobude Na tretji skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Žalec 28. junija 1990 so delegati postavili naslednja vprašanja oz. pobude: • Zborom skupščine naj se do naslednje seje občinske skupščine pripravi poročilo o izvajanju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov. • Pristojnim organom skupščine občine se predlaga, da razmislijo o tem, da se v krajevnih skupnostih določijo mesta s kontejnerji, v katerih bi se vendarle že enkrat začele sortirati odpadne snovi. • V zvezi z davčno politiko se daje v razmislek pobuda, in sicer, vsak lastnik zemlje naj plača davek po sistemu kvalitete zemlje. Ta denar naj bi se porabil v isti dejavnosti za subvencije v kmetijstvu. • V zvezi z vprašanjem družbene lastnine v občini Žalec se predlaga moratorij za vsa takšna dejanja, kot so vedno pogosteje objavljajo, in sicer tendence o prestrukturiranju družbene lastnine v privatne roke, konkretneje podjetja, ki so vezana na kmetijsko predelovalno industrijo. Izvršnemu svetu se predlaga, da do naslednje seje občinske skupščine poda pojasnilo o tem vprašanju. • Zbori, skupščine občine dajejo pobudo o sestavi neodvisne strokovne organizacije, ki bi trajno zagotavljala kvaliteto in nadzor mulja, ki se nabira okrog čistilne naprave v Petrovčah. Roman Grudnik »O deklaraciji mislim, da je v neki meri pozitivna. Še zlasti v smeri zaustavitve odlivanja sredstev za nerazvite iz naše republike, saj smo v našem gospodarstvu tako rekoč morali namenjati za te obveznosti do federacije vso akumulacijo ali celo najemati kredite. Kljub vsemu pa mislim, da je odločitev slovenske vlade morda premalo podkrepljena s številkami, in razlago, kaj nam to dejansko prinaša. Menim, da tako kot je bilo doslej v odnosih z drugimi republikami, enostavno več ne more biti, zavzemam pa se za pametno in trezno odločanje, tako v smislu nadaljnjega sodelovanja z drugim, kakor tudi znotraj Slovenije. Vlada je prav gotovo naredila nekaj dobrih potez, žal pa tudi napak, ki lahko imajo hude posledice. Eno od teh pa je prav gotovo tudi moratorij o prepovedi sečnje gozdov, saj se bodo iz enih krivic delale druge ...« Peter Pungartnik, Krščanska demokrat- ska stranka »Zadnji čas je, da smo Slovenci dobili svojo državo. Dovolj dolgo so nas izkoriščali drugi. Če bi zdaj ugodili zahtevi iz Beograda in preklicali deklaracijo o suverenosti, bi si zapečatili usodo in ostali še naprej Cankarjevi hlapci. O narodni spravi pa sem mnenja, da je to veliko moralno dejanje, ki bo moralo zajeti vsakega posameznika. Spomnimo se besed pesnika, ki pravi: »Skrbi zase, ljubi brata; dvigni ga, odpri mu vrata in sodnik naj bo srce.« Za to pa je potrebna velika mera ljubezni, in odpuš- Marjan Brus, predsednik KO SDZS Polzela »Do nedavnega so bili ljudje, ki so jih kmalu po končani vojni v tako opevanem komunističnem režimu na zverinski način pobili brez kakršnega koli dokazovanja morebitne krivde, brez sojenja imenovani za izdajalce slovenskega naroda in antikomuniste. Samo ljudje nikoli niso bili. Danes ležijo trupla teh ljudi v raznih jamah in breznih širom po Sloveniji brez spominskega obeležja. Ker pa so bili tudi ti ljudje del slovenskega naroda in njegove zgodovine, je njihova tragedija prav tako tragedija našega naroda. Razglasitev deklaracije o suverenosti Republike Slovenije je pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Vendar smo do popolne suverenosti še precej daleč in bojim se, da bomo Slovenci kot narod med zadnjimi v Evropi, ki bomo to dosegli v pravem pomenu besede. Glede sprave mislim, da za nas, mlajšo generacijo, ta insert zgodovine ni obremenjujoč, o njem naj svoje povedo strokovnjaki. S tem pa mislim, da te zadeve niso nepomembne, vsekakor pa ima naša družba trenutno pomembnejša koeksistenčna in razvojna vprašanja, ki jih je treba prednostno reševati, in sicer takoj. Kar se tiče suverenosti, pa bi ta b[la potrebna, kajti na ta način bo mogoče hitreje vzpostaviti red v ustavnem oziroma zakonodajnem smislu funkcioniranja države.« Zadovoljni z učnimi in vzgojnimi uspehi Zbrali smo prve podatke o učnem uspehu naših učencev v osnovnih šolah. Podatki so prvi in začasni zato, ker ima nekaj učencev iz osmih razredov še popravne izpite. Pričakujemo, da se bodo potrudili in zamujeno nadoknadili. Sicer pa so najboljši učni uspehi prav v osmih razredih in na razredni stopnji. Kakor že doslej so izdelali vsi učenci na podružničnih šolah Gomilsko, Letuš, Velika Pirešica in Orla vas. Le po en negativno ocenjen učenec je na podružničnih šolah Liboje, Galicija, Andraž, Tabor, Gotovlje in Vinska gora ter na OŠ Ljuba Mikuš Žalec in samo 1 učenec na OŠ Vransko, kar je doslej izjemen primer, in to le učenec iz prvega razreda. Razred je izdelalo 4426 učencev ali 98 %, 91 učencev pa je prejelo negativne ocene, kar predstavlja 2 % vseh učencev, en učenec pa ni bil ocenjen. Ker bo- do še popravni izpiti, računamo na še ugodneši uspeh. Tako smo v glavnem z učnimi rezultati zadovoljni. Dobra polovica učencev ima odličen ali prav dober učni uspeh. Vzgojnih ukrepov je bilo sorazmerno malo. Šolska vodstva in vsi pedagoški delavci skupno š svetovalnimi delavci in pedagoškimi svetovalci smo se trudili, da je bilo šolsko delo čim kvalitetnejše. To je omogočila tudi dobra ustrezna strokovna zasedba delovnih mest in stalno strokovno izpopolnjevanje kadra. Sodelovanje s starši — domom je bilo stalno. Uvajali smo nove oblike in metode dela, nekoliko pa nam je uspelo dopolniti opremljenost šol z učili in literaturo. Ob teh prvih ugotovitvah in ocenah učno-vzgojnega dela šol pa ne moremo mimo izvrstnih uspehov tudi na vzgojnem področju in številnih izvenšolskih ali svobodnih dejavnostih. Posamezne šole, razredi, skupine in učenci so dosegali izredne uspehe na področju športa, kulture, tehnične in prometne vzgoje, šolskega hranilništva in zadružništva, raziskovalne dejavnosti in računalništva, turistične in drugih koristnih dejavnosti. Delovali so tudi številni krožki Naše šole so bile organizatorice številnih prireditev, srečanj in tekmovanj in vse so to dobro speljale. Tako je bila OŠ Ljuba Mikuš Žalec prirediteljica 22. športnih iger učencev šol s prila- §ojenim programom, OŠ Peter prajc — Jur Žalec pa bienala pionirske grafike itd. O teh uspehih je bilo nekaj že zapisano v tem časopisu, še posebej pa v glasilih šol, katere občasno izdajamo. Janez Meglič 35 let Ribiške družine Šempeter V soboto popoldne so člani Ribiške družine Šempeter ter drugi gostje proslavili 35-letnico uspešnega dela. O delu te, po številu članstva četrte največje ribiške družine v Sloveniji, je govoril predsednik predsedstva RD Šempeter ing. Venceslav Bauer. Kot je dejal, je imela družina ob ustanovitvi 55 članov, danes jih je od teh v družini še enajst, z leti, posebno v zadnjih, pa se je članstvo povečalo na povprečno osemsto članov. Osnovna naloga družine je bila in je še vedno povečanje staleža rib v vodah, skrb za čiste reke in potoke ter nabrežja. Po zaslugi ribičev so v občini zgradili čistilno napravo ter postopno pričeli tudi graditi kanalizacijo. V teh 35 letih so opravili veliko dela. Tako so zgradili nov ribiški dom pri jezeru v Presarjih, ki jim je v velik ponos, očistili ribnik, Braslovško jezero, redno skrbijo za vlaganje rib v gojitvene potoke itd. Venčeslav Bauer Pri šempetrski ribiški družini skrbijo tudi za izobraževanje in usposabljanje ribiških čuvajev, gospodarjev, sodnikov. Tudi na športnem področju dosegajo le- "Stanovanjska zadruga »Naš dom« V maju je bila v okviru poslovnega sistema HMEZAD ŽALEC ustanovljena in konec maja registrirana HMEZAD STANOVANJSKA ZADRUGA »NAŠ DOM« p. o. ŽALEC s sedežem v Žalcu, Žalskega tabora 1. V okviru zadruge je možno: • združevanje sredstev za graditev, adaptacijo, prenovo, vzdrževalna dela, nakup stanovanj in stanovanjskih hiš ter za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v lasti članov zadruge; • organiziranje različnih oblik stanovanjskega varčevanja in pridobivanja kreditov za zadrugo oziroma za člane zadruge; • organiziranje graditve, adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš; • pridobivanje stavbnih zemljišč, potrebnih za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš in njih oddaja, prodaja graditeljem, članom zadruge; • organiziranje vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš; • organiziranje gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih naseljih; • opravljanje investitorskih del, nadzorovanje pri gradnji, adaptaciji, prenovi in vzdrževalnih delih stanovanj in stanovanjskih hiš za člane zadruge; • organiziranje nakupa gradbenega in drugega materiala ter stavbnih elementov, ki so potrebni za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš članov zadruge. Član zadruge lahko postane vsak občan, ki je lastnik stavbišča v primeru novogradnje, stanovanja ali stanovanjske hiše v primeru adaptacije, prenove ali vzdrževalnih del. Član zadruge z včlanitvijo v zadrugo ostane lastnik svojega stavbišča, stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma se zadruga ne vknjiži na članovo stavbišče, drugo premoženje! Vsa razmerja med člani in zadrugo se uredijo in natančneje določijo s posebno pogodbo na osnovi statuta zadruge. Članski pristopni delež za novogradnjo znaša 400,00 din, za adaptacijo, prenovo, vzdrževalna dela pa 200,00 din. V zadrugi organiziramo reševanje vašega stanovanjskega problema, kar je osnovni namen delovanja zadruge; tako pri novogradnji kot adaptaciji, prenovi ali vzdrževalnih delih vam omogočamo nabavo vseh potrebnih materialov in proizvodov, potrebnih za dokončanje vaše gradnje, adaptacije, prenove ali vzdrževalnih del brez prometnega davka, zadruga pa za svoje storitve zaračuna članu 4 % provizije. Vse ostale informacije dobite na naslovu: HMEZAD STANOVANJSKA ZADRUGA »NAŠ DOM« p. o. ŽALEC, Žalskega tabora 1, telefon 714-141, kjer se lahko tudi včlanite. Anton Ajdič> pe uspehe. Vsekakor so trdno odločeni, da se bodo še naprej borili za zdravo vodo na svojih področjih, pa tudi z vsemi drugimi aktivnostmi, ki potekajo iz leta v leto in so pogoj za bogate ribolovne vode, bodo nadaljevali. Na slovesnosti ob 35-letnici so podelili več priznanj in odlikovanj. Red za ribiške zasluge I. stopnje so prejeli: Franc Anderlič, Štefan Bedjanič, Jože Cotič, Tomo Diacci, Janko Fale, Jože Hropot, Marjan Lednik, Viljem Lončar, Stane Kranjc, Ivan Kuder, Edvard Peternel, Bruno Smrekar in Drago Vrečar. Poleg teh so podelili še šest odlikovanj II. stopnje in 20 odlikovanj III. stopnje. Predsednik ribiške zveze Boris Dolničar pa je podelil plakete Ribiške zveze Slovenije Alojzu Agrežu, Veceslavu Bauerju in RD Šempeter. Za častna člana RD Šempeter so na slovesnosti imenovali Alojza Agreža in Janka Faleta. TONE TAVČAR SERVIS GOSPODINJ- SKIH APARATOV • gorenje • elma • iskra • tiki • mikron • popravilo gospodinjskih aparatov • popravilo in čiščenje bojlerjev (trimesečna garancija) Sprejem strank od 10. do 16. ure DUŠAN ZAJC, Šempeter 152 Telefon: 063/701-038 HITRO - KVALITETNO -KONKURENČNO — GARANCIJA Komentiramo: Varčevanje tudi drugače Čeprav je sedaj čas počitnic in le malokdo razmišlja o šoli, pa je vendarle zadnji čas, da tudi na tem področju marsikaj spremenimo. Na zadnji seji občinske skupščine ni bil sprejet 'predlog Demosa, da del sredstev strank namenijo za prizidek k osnovni" šoli Braslovče. Nekateri odborniki so tudi zastavili vprašanje, zakaj naj bi sredstva namenili prav tej šoli in kakšen je sploh program vzgojno-izobraževalne organizacije. V programu te organizacije pe je tudi prizidek k osnovni šoli Prebold, zato tudi niso namenili sredstev amortizacije za šolo Braslovče. Preboldska šola ima prednost zaradi prostorskih potreb in nujne sanacije obstoječe strehe. Pa tudi ta investicija je vprašljiva. Zakaj? Problem bi bilo mogoče rešiti s spremembo šolske mreže. Otroke iz Šešč in Matk bi lahko prešolali v osnovno šolo Šempeter, ki je zasedena le polovično. Res je, da bi za to morali prilagoditi prevoz, vprašanje pa je, kaj je ekonomsko bolj upravičeno. V Orli vasi zahtevajo oddelek za sedem otrok. V Žalcu, kjer je najbolj intenzivna družbena gradnja, pa uvajajo drugo izmeno. Pobude o razširitvi šole v Gotovljah in uporabi stare osnovne šole v Žalcu ostajajo le pobude in želje. Že nekaj let preti osnovni šoli Žalec, da bo ostala brez strehe nad glavo, sanacija pa tudi ne bo mačji kašelj. In vsi ti problemi bodo zahtevali veliko sredstev, tako kot doslej, jih gotovo ne bo mogoče rešiti. Varčevanje tudi drugače, ne samo pri krdeli in osebnih dohodkih delavcev, ne bi bilo odveč. ik Kaj vem o gostinstvu? Celjska turistična zveza je letos razpisala nagradno turistično nalogo na temo KAJ VEM O GOSTINSTVU NASPLOH IN ŠE POSEBEJ O GOSTINSTVU V MOJEM DOMAČEM KRAJU. Odziv je bil izreden. Celjska turistična zveza je prejela več kot 100 nalog. Mladi so bili. zelo kritični, marsikaj jih moti v gostinstvu, predvsem pa pogrešajo lokale z ustrezno ponudbo in ureditvijo za mlade. Vendar niso bili samo kritični, bile so tudi pohvale, recimo za gostišče Štorman. V maju se je zbralo v Celju 21 učencev, ki so po mnenju komisije napisali najboljše naloge. Med temi nalogami, ki so bile nagrajene kot najboljše, je bila tudi naloga Aleša Repnika, Osnovna šola Vera Šlander Polzela, ter naloga Nine Udrih in Doris Kočevar, Osnovna šola bratov Juhart Šempeter. Med vzornimi je bila tudi naloga Jerneje Kornovšek iz Osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec. Čestitamo. V Lipovem listu, iz katerega povzemamo podatke o nalogah o gostinstvu, najdemo tudi obširno poročilo o 4. turističnem festivalu »Turizmu pomaga lastna glava IV«. Med finalisti, ki so se predstavili na tem festivalu, so bili učenci s Polzele najboljši. Posebno je bila pohvaljena njihova predstavitev naloge v hmeljarstvu, ki je bila iz dveh delov: prikaz zgodovine in živ izsek iz dogajanja ob obiranju hmelja. -fj Skupščina občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora razpisuje na podlagi 8. člena pravilnika o kreditiranju •stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu 6. seje odbora za stanovanjsko gospodarstvo z dne 28. junij 1990 VII. NATEČAJ ZA KREDITIRANJE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ V OKVIRU ZADRUŽNE GRADNJE NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC Natečajna vsota znaša 325.000,00 din oz. vsa dotečena sredstva do 30. 9. 1990 Posojila bodo razdeljena največ za dobo 10 let po 20% obrestni meri. Posojilo za gradnjo v okviru zadružne gradnje se lahko odobri: — če OZD óz. podjetje, pri kateri prosilec združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 za stanovanjsko področje, — če prosilec namensko varčuje v banki za stanovanjsko graditev vsaj 12 mesecev, — če prosilec nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje, — če ima ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in. bo z gradnjo sprostil družbeno stanovanje, — prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli prosilci, ki imajo zgrajeno hišo vsaj do IV. faze. Prosilec za posojilo mora predložiti naslednja dokazila: — zemljiško-knjižni izpisek, — pogodbo o stanovanjskem varčevanju, — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z opisom, do katere faze je hiša že zgrajena, — načrt-tloris stanovanjske hiše, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega je razvidno, za katere namene bo posojilo porabljeno, — potrdila o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o doseženih osebnih dohodkih prosilca in družinskih članov v letu 1989, — dokaz o članstvu v stanovanjski zadrugi. Vloge za posojilo — na predpisanem obrazcu z dokazili — bodo sprejemali Stanovanjska zadruga Žalec, Črna mačka Prebold in Hmezad- Naš dom Žalec, kjer lahko dobite tudi obrazce vlog. Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je 30. avgusta 1990. TRGOVINA TINA V GRIŽAH — V trgovini na drobno Tina v Grižah nudijo moško, žensko in otroško konfekcijo po zelo ugodnih cenah. Na policah pa boste našli tudi šolske potrebščine, čistilna sredstva, posodo, časopis, cigarete in pijačo. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v spboto od 7. do 12. in nedeljo od 8. do 11. Sicer pa kupcem postrežejo tudi izven delovnega časa. Trgovina Tina se priporoča in vas vabi. Ljudmila Kuder je v Podlogu poskrbela, da krajanom po najnujnejših nakupih ne bo potrebno več odhajati v Šempeter ali Žalec. Poleg osnovnih živil, delikates, pijač, še zlasti piva, vse po ugodnih cenah, nudi trgovina Tara tudi posodo KIL Liboje in Emo Celje. Na policah boste našli tudi nogavice TN Polzela. Prav tako lahko dobite v trgovini Tara krmila in druge izdelke za živino. Če pa boste poklicali na telefon 701 -475, boste dobili vse potrebne informacije, pa tudi košarica z želenimi artikli vas bo že čakala. ik Dekleta in žene iz Griž odslej s frizuro ne bodo imele težav. Lenka Škarlin-Cimerman je namreč odprla frizerksi salon, njene nekajletne izkušnje in kakovost pričesk v salonu Aleksandre Vučer pa bodo gotovo privabile nežni spol. Salon bo odprt vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18., v soboto pa od lì. Ha 13. urA. Liljana Cukjati je minuli teden v središču Polzele odprla zasebno prodajalno z mešanim blagom. V njej kupcem ponuja šolske potrebščine, kozmetiko in mnogo drugega blaga. Pravi pa tudi, da vse tisto, kar še nima, bo pa iskano, lahko nabavi in s tem ponudbo razširi, da bo zadovoljila čim širši krog kupcev. T. TAVČAR JANA VAS PRIČAKUJE — V KS Šešče so imeli do nedavnega samo eno trgovino, last Savinjskega magazina. Sedaj pa je le-ta dobila konkurenco, in sicer trgovino Jana, katere lastnica je Jana Uranjek. Že meseca maja je bila podobna trgovina odprta v Matkah. Tako rekoč čez noč so v KS Šešče bogatejši za dve trgovini. Jana Uranjek se je za ta korak, kot pravi, odločila med drugim tudi zato, da hiša, v kateri so prej stanovali, ne bi propadla. Namerava pa tudi odpreti bife poleg trgovine in knjigarno v preboldskem gasilskem domu. Sicer pa je s trgovino kraj precej pridobil, saj je pri Jani mogoče dobiti tako rekoč vse. Za nameček pa je trgovina precej prostorna, lepo urejena, s konkurenčnimi cenami in prijazno postrežbo. D. N. ' ' ■ v Srečanje rudarjev Ob letošnjem dnevu rudarjev so se v letnem gledališču v Grižah srečali upoKbjeni rudarji nekdanjega rudnika Zabuko-vica in Uboje. Zbrali so se pred šolo, nato pa odšli na pokopališče, kjer je bila žalna komemoracija v spomin 16 rudarjem, ki so umrli v rudniku Zabukovica ob eksploziji leta 1946. Zbranim je spregovoril Vinko Petek, sledil pa je kulturni program. Nato so vsi skupaj odšli v letno gledališče, kjer je bila še krajša slovenost, zbranim pa je o pomenu praznovanja spregovoril Ivan Grobelnik, ki je bil pred sedmimi leti pobudnik tega srečanja, nato pa je sledilo tovariško srečanje. Na sliki: Tako so dekleta vsakemu pripela rdeč nagelj. T. T. Uspeh preboldskih gasilcev * m Gasilsko društvo Prebold — Dolenja vas se je na povabilo gasilskega društva Ober-radlberg udeležilo mednarodnega tekmovanja v St. PSItenu v spodnji Avstriji in doseglo doslej največji uspeh v času svojega obstoja, hkrati pa so s soglasjem Gasilske zveze Slovenije častno zastopali slovensko in jugoslovansko gasilstvo, saj so bili edina desetina iz Jugoslavije v konkurenci 40 desetin iz sedmih držav. Preboldčani so tekmovali za srebrne in bronaste znake in pri obeh disciplinah bili nadvse uspešni. Osvojili so prvo mesto v skupini B za srebrno značko, v kateri so tekmovale inozemske desetine, in tretje mesto za bronasto značko. Razlika med tekmovanjem za srebrno in bronasto značko pa je v tem, da na tekmovanju za bronaste znake opravlja vsak tekmovalec tista opravila, za katera so se dogovorili, pri srebrnih znakih pa to določa žreb. To pomeni, da mora vsakdo v desetini obvladati opravila svojih sotekmovalcev, saj drugače ne more biti uspešen. Kljub temu, da posameznim-Preboldčanom žreb ni nikoli prisodil tiste zadolžitve, ki jo imajo po formaciji v desetini, so bili najboljši. Sicer pa je bila udeležba na tekmovanju v Avstriji zanje posebno doživetje, saj so spoznali mnogo novih znancev in še okrepili prijateljske stike z gasilci iz Oberradlberga. Presenečeni so bili nad dobro organizacijo in izpeljavo samega tekmovanja, ki se je začelo že v petek in končalo v soboto v poznih popoldanskih urah. Hkrati je tekmovalo 10 desetin, preboldski gasilci so tekmovali v najhujši vročini ob enih popoldan in je tako njihov uspeh še toliko bolj zaslužen. Prav gotovo pa bi bilo težko doseči tak rezultat brez intenzivnih priprav in velike resnosti vseh tekmovalcev. Preboldčani so vložili v priprave resnično veliko truda, saj so z vajami pričeli že v maju. Trud je tako poplačan, vtisi čudoviti, še zlasti na paradi, v kateri je sodelovalo 12.000 gasilcev iz devetih držav. Preboldski desetini in udeležencem tekmovanja, Branku Ver-ku, Jožu Jermanu, Ivanu Jermanu, Romanu Kvartiču, Milanu Kupcu, Janezu Stergarju, Božu Arhu, Darku Kranjcu, Miranu Ro-žarju in Rudiju Hermanu za ta uspeh iskreno čestitamo. Nova avtocistema v Letušu Minulo soboto in nedeljo je bilo v Letušu slovesno. GD Letuš je dobilo novo avtoci-sterno. Slovesnosti, katere pokrovitelj je bila Občinska gasilska zveza Žalec, ki je za novo cisterno tudi največ prispevala, se je udeležilo veliko ljudi in gasilcev domačega društva in sosednjih. Predsednik domačega društva Jože Rosenstein je po- vedal, da so sredstva zbirali kar tri leta, pri tem pa so jim poleg Občinske gasilske zveze Žalec pomagali še krajani. Danes je nova avtocister-na vredna 500 tisoč dinarjev. Na nedeljski slovesnosti pa je brasiovški župnik Jože Zidanšek blagoslovil novo av-tocisterno. T. T. Obiskali smo Komelj na Koroškem Planinci in nekateri člani borčevske organizacije iz naše občine so se preteklo nedeljo udeležili XI. pohoda po poteh Domnove čete na Komelj na avstrijskem Koroškem. Žal so bili udeleženci priča soglasni obsodbi ravnanja našega predsednika vlade Lojzeta Peterleta ob obisku pri koroškem predsedniku Heiderju. Gre predvsem za neumestno opravičevanje Heiderju zaradi poboja avstrijskih nacistov ob koncu pretekle vojne. Po besedah vseh govornikov ob zaključku pohoda, bi se morali prej opravičiti za genocid in poboje Avstrijci, zato tudi obsojajo takšno neupravičeno ravnanje. Vprašujejo se, zakaj se objokuje rano, ki so jo nacisti zadali našim rojakom, ki so izkrvaveli v osvobodilnem boju in po koncentracijskih taboriščih. Takšno ravnanje žali zamejske Slovence, ki se že tisočletje bore za svoj nacionalni obstoj. Koroška je polna grobišč slovenskih domoljubov, ogromno jih je za vedno odšlo po raznih koncentracijskih taboriščih, zato je nerazumljivo klečeplazništvo pred okorelim sovražnikom Slovencev in slovenstva. Takšno mnenje je izrazil tudi nemško govoreči govornik g. Mischlewitza, ki je povedal, da takšno ravnanje ne žali samo njihovih sosedov Slovencev na Koroškem, temveč vse demokratične in svobodoljubne prebivalce Avstrije. Udeležencem pohoda iz domovine je bilo prav hudo, ker so morali poslušati upravičene očitke, ki niso plod slovenskega življa, temveč neodgovornih posameznikov. Zato bi bilo koristno, da razmislijo o svojem ravnanju in izjavah, kadar se mude izven domovine. Obnašajo naj se tako, kot se pokončnim Slovencem spodobi! I. Jurhar /-------------------------------- Ko IM fi Svetuje in odgovarja pediatrinja Končno je prišlo tisto dolgo pričakovano poletje. Sonce, veselo prepevanje ptic, dehteče trate ... počitnice za otroke, ki jim do jeseni ne bo treba zgodaj vstajati, zvečer pa bodo zato lahko dlje pred televizijo ali s prijatelji na domačem dvorišču. Hodili bodo lahko v hribe, lovili ribe ob rekah, taborili, odšli na morje ... Kako čudovito in razburljivo. Vendar... Na sprehodu po gozdu jih lahko piči čisto navaden KLOP. Če ni okužen, je vse brez problemov, lahko pa je tudi drugače. V vsakem primeru, če se klop prime telesa, ga ne smete puliti, temveč ga je treba namazati s katerokoli mastno kremo ali oljem (najboljši je jekoderm) in čez čas bo odpadel sam. Kar v 95-odstotkih klop zaradi tega, ker ne more dihati, res odpade, lahko ga poškropite tudi z navadnim lakom za lase, drugače pa ga čez čas primite za zadek in ga zasučite v obratni smeri urinega kazalca. Tako ga boste odstranili. Na žalost pa je dosti klopov tudi okuženih in prenašajo meningitis in borelijozo. Obe bolezni se lahko pozdravita, obvezno pa zahtevata zdravniško pomoč. In kakšni so znaki meningitisa? Otroka začne boleti glava, bruha in ima vročino. Stanje se slabša, glavobol postaja vse močnejši. Vrat postane težko gibljiv. Podobni znaki so tudi pri sončarici, le da je tu vrat nor- V maino gibljiv. Sončarica nastopi, če so otroci dosti na soncu, in to brez pokrivala. Če posumimo, da ima otrok meningitis, je treba TAKOJ poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik bo otroka pregledal in postavil pravilno diagnozo, zdravljenje pa bo potekalo nato le v bolnišnici. Tam otroka punktira-jo, tako da ga pičijo v hrbet in s tem postavijo pravilno diagnozo. Poseg sam ni boleč niti nevaren. Pri meningitisu pride namreč do vnetja možganskih ovojnic, ki otečejo, in ker se zaradi glavnih kosti ne morejo širiti navzven, pritiskajo na možgane, zato takšen glavobol in bruhanje. Pri punktiranju se odvzame možganska tekočina, s čimer se možgani razbremenijo, ugotovi pa se tudi vrsta meningitisa, ki sicer sam po sebi ni težka bolezen, le hitro je treba postaviti diagnozo in ga začeti zdraviti. Z odlašanjem lahko pride do resnih okvar možganov in hudih posledic. In borelijoza? Tudi ta ni nevarna, če se odkrije pravočasno in se začne zdraviti. Na mestu vboda klopa se naredi rdeč mozolj, ki se širi. Če ga opazite, je treba z otrokom takoj k zdravniku, ki bo pričel z zdravljenjem in bo tako preprečil posledice. Poleti so nevarne tudi opekline, in sicer tako od sonca kot od vroče tekočine, če se otrok opeče z vročo tekočino, je treba opečeno mesto hladiti z hladno vodo, NE pa mazati ope- kline z raznimi mastmi, ker se bodo rane sicer kaj hitro zagnojile. Zelo »nerodne«, globoke in dolgotrajne so opekline, ki jih nadobudneži »zaslužijo« ob izpušnih ceveh svojih motorjev. Tudi te opekline je treba nato pokriti s čisto hladno vodo. Vse opekline je treba nato pokriti s čisto brisačo, gazo ali robčkom, nato pa TAKOJ poiskati zdravniško pomoč. Opekline so namreč lahko ZELO NEVARNE, saj puščajo grde ožiljke, ki se dolgo celijo, če je opečena površina velika ali celo na »zelo nerodnem« mestu, pa se lahko tudi tragično končajo. Otroka pred soncem in opeklinami zavarujte s kremami z visokim zaščitnim faktorjem, po kopanju pa ga stuširajte in ga namažite z mastno kremo, zelo dobro dene navadni jekoderm. Posebno pozorni bodite na ultravijolične žarke, ki so najmočnejši zjutraj in se prebijejo tudi čez oblake. V morju naj se otroci čimveč potapljajo, ker je zelo dobro za zamašene noske. V poletnem času pa otrok ne oblačite preveč, saj se lahko zelo hitro pre-grejejo. Tudi njim je zelo vroče, le da vam tega ne znajo povedati in zato jočejo. Dojenčke previjajte v navadne bombažne plenice, izogibajte pa se polivinilastih hlačk. Sodobne pleničke vam priporočam le za na pot, saj morajo biti kolki do šestega meseca široko narazen. O izpuščajih, pikih, zlomih, driskah pa drugič. Preboldčani so se ponovno izkazali Kot smo že poročali, je od 22. do 24. junija potekalo v Preboldu 16. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Sedaj lahko zapišemo, da je ta manifestacija po zaslugi dobrih organizatorjev >jamarjev iz Prebolda< izvrstno uspela in dala novo perspektivo tej dejavnosti. Otvoritveno svečanost so najprej popestrili godbeniki preboldske godbe na pihala, v samem kulturnem programu pa še šempetrska folklorna skupina in učenci in učenke preboldske osnovne šole pod vodstvom učiteljice Jane Golob. Nadvse pomemben delež pa je prispevala povezovalka Jožica Ocvirk, ki je udeležencem predstavila Prebold in vodila otvoritveno svečanost. Dobrodošlico je izrekel v imenu organizatorjev Darko Nara-glav, v imenu pokrovitelja skupščine občine pa predsednik Milan Dobnik, zbrane pa je pozdravil še predsednik skupščine KS Prebold Franc Kalšek, ob koncu kulturnega programa pa nestor slovenskih jamarjev dr. prof. France Habe iz Postojne, ki je tudi častni predsednik preboldskega kluba. Po krajšem odmoru je sledil občni zbor jamarske zveze, ki se je zavlekel, z vmesnim odmorom za kosilo, še v popoldanski del, ko so bila na vrsti strokovna in druga predavanja in posvet o jamskem turizmu, ki je bil v turističnem domu pri jami Pekel. Pluralizem se je pokazal tudi na tem občnem zboru, saj niso uspeli sprejeti nov sta- tut, s tem pa je tudi umaknil kandidaturo za predsednika Bogdan Urbar, dosedanji predsednik zveze. To volontersko funkcijo bo opravljal kot vršilec dolžnosti do meseca decembra, ko bo izredni občni zbor, saj je njegov protikandidat dobil, po izidu tajnega glasovanja, premajhno število glasov. Klub tem zapletom pa je bilo tako na občnem zboru kot na strokovnih predavanjih in predstavitvah ter posvetu povedano veliko pomembnih in za jamarstvo ter njegov razvoj koristnih besed. Kakorkoli že, zborovanje je končano, rezultati minulih dveh let so predstavljeni, izmenjane so jamarske izkušnje in spoznanja, sklenjena so nova poznanstva in dane nove perspektive tako jamarstvu kot jamarskemu turizmu, ki postaja vse bolj zanimiv tudi v drugih okoljih. Vsekakor pa bo udeležencem Prebold ostal v lepem spominu, saj so preživeli tu en, dva ali tri dni ob pestrem programu srečanja, ki so ga bogatili razstavi, večer jamarskih filmov, družabni večer in pa nedeljske ekskurzije. Preboldčani so se dobro izkazali in dodali v svoj mozaik aktivnosti nov kamenček. Kot so poudarili na otvoritvi in v biltenu, ki so ga izdali ob tej priložnosti, bi jim to mnogo težje uspevalo brez razumevanja in podpore tako občinske skupščine, ki je prevzela pokroviteljstvo, kot številnih drugih, ki so pomagali z denarjem ali materialom oz. s prehrambenmi artikli in s pijačo. Predlog bi bil seznam vseh, ki so tako ali drugače pomagali pri tem zborovanju, zato se tudi na ta način preboldski jamarji iskreno zahvaljujejo vsem nastopajočim v kulturnem programu, trgovskim organizacijam, zasebnikom, delovnim organizacijam, posameznikom ... za njihov prispevek pri uspešni izvedbi zborovanja. - OV - Delovni krajani Šešč V KS Šešče imajo krajani v teh dneh polne roke dela. Odločili so se, da bodo v vasi uredili kanalizacijo, vodovodne priključke in na novo asfaltirali približno tristo metrov cestišča. O teh pomembnih delih nam je predsednik sveta KS Šešče Stanko Golavšek povedal: »Ta dela smo planirali v podaljšanem tretjem krajevnem samoprispevku, ki se je iztekel. Za vsa dela nismo imeli dovolj denarja, zato smo se odločili, da vsa fizična dela opravimo krajani sami. Ne bi našteval, koliko sto in sto ur bomo v teh dneh delali, lahko samo rečem, da jih bo veliko. Seveda pa tudi denarja ne bo dovolj. Pri tem nam pomaga bivša občinska komunalna skupnost za ceste občine Žalec, velik pa je prispevek krajanov. Upam, da bodo v tem mesecu dela končana, za material bomo porabili približno 400 tisoč dinarjev.« Poleg tega v KS končujejo dela pri novem gasilskem domu in urejajo telefon. Na novo bodo pridobili 53 telefonskih priključkov, tako da bo na vsakega petega krajana prišel en telefon. T. t. Stanko Golavšek Jože Žnidaršič 80-kratni darovalec Jože Žnidaršič Vsakoletna julijska krvodajala-ska akcija je bila tudi letos uspešna, saj je na odvzem, ki je bil v preboldski tekstilni tovarni, prišlo veliko krvodajalcev. Med njimi pa smo srečali tudi Jožeta Žnidaršiča iz Stopnika pri Vranskem, ki je ob tej priliki dal kri že osemdese-tič. Jože je krvodajalec že od svojega 17 leta dalje. Med krvodajalce se je prvič vpisal na krvodajalski akciji v Polzeli. Od takrat daruje kri dvakrat, trikrat, tudi štirikrat na leto. Pravi, da bo ostal med krvodajalci tako dolgo, dokler mu bo to dopuščalo zdravje. Vesel pa bi bil, da bi mu to bilo dano vsaj do številke 100. Kot pravi, krvi ne daruje zaradi lova na rekorde, ampak ker nadvse ceni to humanitarno akcijo, ki mnogim rešuje življenja. Prav lahko pa se zgodi, da jo bo tudi sam kdaj potreboval. Meni, da bi se tega moral zavedati vsakdo, ki je zdrav. Biti krvodajalec, je ob zavesti, da s tem pomagaš sočloveku, plemenito in lepo, zato naj bi bil vsak zdrav človek vsaj enkrat med krvodajalci, pravi Jože. Ob tem mu lahko samo pritrdimo. Za njegovo humanost pa mu iskreno čestitamo z željo, da bi bil med darovalci te življenjske tekočine tudi v prihodnje. D. Naraglav Vlado Huš častni poveljnik Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Žalec, ki štejejo že osemsto članov in so druga najmočnejša organizacija v celjski regiji, so svoj stanovski praznik praznovali 13. julija na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli. Na slovesnosti so podelili več priznanj. Vlada Huša so imenovali za častnega povelnika ZŠAM Žalec, priznanje vzornega voznika pa so prejeli Anton Šepec, Venčeslav Satler, Franc Krivec in Franc Tekavc. Osrednji govor je imel predsednik ZŠAM Žalec Jože Bevc, v imenu republiške organizacije pa je govoril Stane Žirovnik. Na sliki: Jože Bevc izroča Vladu Hušu diplomo častnega poveljnika ZŠAM Žalec. T. TAVČAR P| ■ora a»»,. V * J m SJhfe* Sä à & m m . » ' Bila je najtoplejša in najdaljša noč Organizatorjem turistične prireditve je bilo tokrat vreme naklonjeno. Žalska noč pa je bila letos najtoplejša in ker so nekateri obiskovalci zapuščali Žalec v poznih dopoldanskih urah, tudi najdaljša. Glasbeni večeri, ki so se zvrstili teden dni prej, so_privabili kar precej obiskovalcev, kar potrjuje, da si Žalčani takšnih prireditev želijo. Tudi tokrat je bilo slišati pobudo, da bi Šlandrov trg zaprli za promet, prostor pa namenili za različne prireditve. Sobotni program so bili organizatorji žal prisiljeni časovno spremeniti (kmečka oh-cet), sicer pa je nudil marsikaj zanimivega. Nekaj takšnih utrinkov smo ujeli v objektiv. Pevska skupina iz Andraža med nastopom (levo zgoraj). Tudi tokrat so šrangarji iz Andraža pripravili sprejem ženinu in nevesti kot se za takšno priložnost spodobi, izkazali pa sta se tudi priči (desno zgoraj) Dobrote kmečke kuhinje, ki so jih pripravile članice aktivov iz Šempetra in Petrovč, so navdušile številne obiskovalce (spodaj) Trim kolesarjenje po žalsko Osmega julija je bila akcija trim kolesarjenja v naši občini. Prvotno naj bi bila ta akcija že v maju, vendar je račune prekrižalo slabo vreme. Propaganda za to akcijo, ki se je imenovala Razgibajmo življenje, je bila premajhna, saj smo o akciji izvedeli le v Savinjskem občanu in v kratki vesti v Delu, kar je vse prej kot dovolj. Tudi udeležba je bila temu primerna, organizatorji pa še tej niso bili kos, ali pa se niso pripravili, kot je treba. Na kontrolnih točkah so bili mladi in neizkušeni, predvsem pa neresni ljudje. Tako je na primer v Grižah tekal za udeleženci mladenič in delil kontrolne žige, kar je izgledalo prav smešno, dokler niso priskrbeli mize in ob njej opravljali svoje delo. V Šempetru niso vsem podelili večje značke, ki so si jo zaslužili. (Verjetno so jim bile preveč všeč, pa so si jih kar prisvojili). V Žalcu pa so enostavno zapustili svoje mesto. Temu je verjetno botroval kar predsednik kolesarskega kluba, saj je zagovarjal takšno ravnanje. S ciljnega prostora so odšli že ob pol dvanajstih, čeprav je akcija trajala do 13. ure. Na opozorilo, do kdaj traja, je arogantno odvrnil, da to pot lahko vsakdo v nekaj urah tudi peš prehodi. To sicer drži, avtor tega zapisa bi jo zagotovo, on pa ne, saj ga še nismo nikoli srečali na nobeni takšni akciji. Zaradi takšnega ravnanja pa je ostal brez vsakega priznanja najmlajši udeleženec, petletni Aleš Jurhar, ki je z otroškim kolesom prevozil traso Žalec—Petrovče—Kasaze — Griže—Šešče—Prebold— Šempeter—Vrbje—Žalec, na koncu pa s svojim spremljevalcem namesto priznanja našel prazno mizo in stole že ob pol dvanajstih. Res je, da je sekretar TKS g. Kralj dal zanj trim značko in nalepko, čeprav so drugi dobili komplet treh značk in veliko značko ali bedž. Ko sem ga opozoril na neodgovorno ravnanje, se je samo ironično nasmehnil, namesto da bi se vsaj opravičit kot odgovorni in za to tudi plačani funkcionar. Takšno ravnanje ne propagira razgibanega življenja, prej mlade odvrača od tega. I. J. Kategorizacija planinskih poti SAVINJSKA OBMOČNA MARKACIJSKA SKUPINA je sklicala v juniju posvet za kategorizacijo planinskih poti, ki jih vzdržujejo planinska društva naše občine. Od povabljenih so se posveta udeležila le tri PD (Braslovče, Polzela, Zabukovica). V tem času je v občini 9 PD, ker je bilo na novo ustanovljeno PD Vinska gora. Dva taka razgovora sta že bila v Lučah (vsi!) in Mozirju (razen enega.) Komisija za poti pri PZS je opredelila planinske poti v tri skupine zahtevnosti in le zadnji dve nosita na začetku poti obvezno opozorilno tablo: ZAHTEVNA POT, ZELO ZAHTEVNA POT. Res je, da je v naši občini morda le nekaj odsekov, ki bi zaslužili oznako zahtevni odsek ali raztežaj, na primer prehod skozi Okno v Krvavici, pa morda del poti od Huša na Golavo, kjer je nekoč bila celo jeklenica. Zagotovo pa je taka neoznačena pot na Mali vrh (710 m) Kamnika (jeklenica, klini tod je šla že marsikatera preizkusna tura, tudi za PLV). O tem se nismo mogli pogovarjati in dogovoriti, ker ni bilo domačih markacistov in ne GRS, ki mora skupno s komisijo za pota opraviti to delo. Morda je vabilo zatajilo? Drugi namen je bil še razgovor o jf stanju SAVINJSKE PLANINSKE POTI, ki ga je tu načel markacist PD Zabuko-vice. Nismo se dogovorili, čeprav je bil prisoten markacist, ki je v območni skupini zadolžen samo za to pot. Predlagal je, da se dobimo jeseni. Ta zapis pa je že povabilo za razmislek in konkretni prispevek. V jeseni je treba skleniti, ali naj delamo naprej (vsaj do 20-letnice), ali pa naj se pot takoj ukine. Predlog za razmišljanje: vključimo Kotečnik (plezalci ga na veliko osvajajo, tudi vodnik so napisali!), Bukovico, Brnico. Naš Savinjski občan je že objavil opis poti o povezavi Zajčeve koče s Čereno, kar so opravili Taborčani, ki se sedaj odpravljajo na streho Evrope. Razmislimo o žigu (skrinjica z zvezkom je, tudi držalo žiga, le gumica se je odlepilah na najvišjem vrhu naše občine - ČRNI VRH, 1204 m, na Veliki planini. Pa tudi o tem, ali mora biti pot res krožna? Ostane pa naj Savinjska planinska pot, po sedanjem predlogu naj bi zanjo skrbela skupina markacistov, ki bi imela na skrbi le to traso. Po Vinski gori drži krožna pot, ki se sreča s Šaleško potjo in za obe skrbi le posamezno društvo. Tudi leta 1972 je Savinjsko pot markirala posebna skupina, ki pa žal zanjo ne skrbi več. Ob otvoritvi Savinjske poti je bilo sklenjeno, da posamezne dele poti prevzamejo v oskrbo PD na svojem območju. Tako so zanjo skrbeli eni bolj drugi manj, vendar pa še danes hodijo po nji planinci s takim ali drugačnim občutkom. Marsikateri zapiše kako grenko, drugi pa tudi pohvalno in vzpodbujajočo besedo. Skušajmo poskrbeti, da bodo vsi z veseljem obiskovali hribe okoli naše zelene doline. B. J. BILO JE LEPO, VENDAR PREMALO SONCA. Sredi tega meseca se je z desetdnevnega letovanja na Debelem Rtiču, kjer ima republiški Rdeči križ svoje okrevališče in zdravilišče, vrnilo 171 otrok iz naše občine. Pred leti so tja odhajali otroci socialno šibkih družin, sedaj pa tudi otroci drugih ter rejniških družin. Letovanje je tudi letos organizirala Zveza društev prijateljev mladine občine Žalec, največje breme pri organizaciji pa je nosila Leonida Močilnik, ki nam je ob tem povedala: »Letovanje na Debelem Rtiču organiziramo že vrsto let in dela pred letovanjem je veliko. V posebno zadovoljstvo mi je, da smo letos že drugič s sabo popeljali otroke iz rejniških družin.« Pedagoški vodja 171 otrok je bil Peter Šalej, ki je ob koncu letovanja dejal: »Letovanje je bi- lo dobro organizirano, za otroke je skrbelo 16 vzgojiteljev, tudi ostale stvari so bile, kot je treba. Morje je bilo zaenkrat še brez alg, manjkalo pa nam je sonca. Ena od aktivnosti, ki smo jih imeli, je bil tudi tečaj za neplavalce, ki ga je vodil Miran Jelen, učitelj iz Žalca, s svojimi tremi vaditelji — učitelji plavanja. Kar 36 je bilo letos takih, ki niso znali plavati. Naši fantje so se trudili in upam, da so vse naučili plavati.« Danes takšno letovanje precej stane. Tudi letos je finančno pomagala občinska zdravstvena skupnost in občinska skupnost socialnega varstva, eno tretjino denarja pa so za letovanje morali prispevati starši. Tone TAVČAR Hura za nove pesmice Konec minulega meseca, skoraj v senci praznovanja občinskega praznika, vendar prisrčno dopolnilo k njemu, je izšla četrta pesniška zbirka Mete Rainer HO-KUS POKUS. Ko smo po mestu lepili plakate in razpošiljali vabila, ki so vabili na predstavitev nove zbirke, je celo pesnica sama nejeverno zmajevala z glavo, Češ, počakajte, saj knjige še ni zunaj. Mi pa smo vztrajali, priznamo, tudi nas je bilo malo strah, saj so založbe res počasni božji mlini, Partizanska knjiga je namreč potrebovala cela štiri leta, da je to knjigo »na svitlo dala«. V Občinski matični knjižnici smo jo s sodelovanjem knjigarne Mladinske knjige iz Žalca, s številnimi ljubitelji Metine poezije in prisrčnimi nastopajočimi — čarovnikom Sa-šom ter mladimi iz žalske in pe-trovške šole — pospremili v življenje. In verjamete ali ne: Hokus pokus je razprodan. Zato, ker je zunanjost čedna, ilustrator Mar- jan Manček pač zna, vsebina pa takšna, da te od prve pesmice kar vleče k naslednji. Kot nalašč za počitnice. Ko vprašate otroke, kako so jim všeč pesmice, pravijo, da so »ful fajn« in hecne. Pesnica namreč ve, kaj ugaja mladim, pa še kako jih pozna, vse te njihove lepe navade in majhne razvade, velike radosti in drobne skrivnosti. Iz pesmic pa se vidi tudi, kako pesnica išče in najde lepoto v naravi, in ko kak droben utrinek iz nje prepesni, postane dogodek, ki neprisiljeno uči ljubiti naravo, lepoto, spoštovati ljubezen, resnico. Nove knjige iz našega območja, posebno leposlovne, so takšna redkost, da je za kulturnike takšen dogodek vedno praznik. Pesnica pa ima še marsikaj v glavi in predalu, zato upamo, da bomo lahko kmalu spet pozdravili kakšno njeno knjigo. Anka KRČMAR Narava je njen izraz Čeprav se Olga Potočnik-Lipovšek že nekaj let vsak prosti trenutek predaja likovnemu ustvarjanju, so njena leta obtičala v krogu prijateljev in znancev. Kljub temu pa je v njeni mali galeriji ostalo še precej zanimivih del, ki kar kličejo po predstavitvi v javnosti. Narava, ki se ji predaja in ji pomeni življenje, dobiva svoj čar v njenem tihožitju. Sicer pa njena ustvarjalska žilica sega v rano mladost, pa šolska leta, ko je seme zasejal prof. Edvard Salezin. Kljub napornemu trgovskemu poklicu je vedno našla čas in zbrala moči za likovno izražanje. Zadnji čas pa jo vznemirja tudi hmeljska kobula. In ker je vztrajnost zanjo značilna, lahko kmalu pričakujemo javno predstavitev. Vrtec ob prazniku Letošnji krajevni praznik v Letušu so obogatili z otvoritvijo vrtca, s krajšim kulturnim programom, razstavo cvetja in ročnih del in razstavo likovnih del tamkajšnje osnovne šole. Čeprav vrtec pod streho osnovne šole uspešno deluje že od lanske jeseni, so se uradne otvoritve udeležili poleg številnih krajanov tudi gostje, med njimi tudi predsednik občinske skupščine, Milan Dobnik. Na svečani seji skupščine KS Letuš so letošnje priznanje KS podelili Mariji Krajnc, predsednici režijskega odbora za izgradnjo vrtca. Na posnetku: Mali Gašper in Katja svečano otvarjata »svoj vrtec«. V okviru praznovanja občinskega praznika je Ljubljanska banka odprla nove poslovne prostore. Objekt, ki so ga obnovili po zamisli arhitekta Jožeta Kopitarja, je seveda tudi pomemben prispevek k urejenosti trga, zato je krajevna skupnost podelila priznanje Ljubljanski banki. j k r Soseska V. Žalec tel.: 711-225 KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI NUDIMO: • vse vrste svežega mesa in delikates • ugoden nakup sveže junetine • odlične domače piičance • teletino in domače kunce Odprto: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 7. dol 2. ure ROMANA SALOBIR OPTIKA ROMANA SALOBIR Žalec Šlandrov trg 23 r i • velika isbira uvoženih in domačih: dioptrijskih stekel In okvirjev, fotostekel, sončnih očal • vsak ponedeljek okulist Delovni čas: od 9. do 17. ure Telefon: 093/713-250 *KV Trgovinica za najmlajie FRKLJA Šlandrov trg 32 ŽALEC e stajice e otroški vozički e kolesa e vse vrste plenic Od 28.„jplija dalje do 60% znižanje konfekcije in trikotaže Trgovinica za najmlajše SERVIS in izolacije zamrzovalnih skrinj, Hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov NON STOP po konkurenčnih cenah MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721-406 JOŽE KLEP MONTAŽA POHIŠTVA, PARKETA, TALNIH IN STROPNIH OBLOG 63301 Petrovče, Kasaze 81 Telefon: 063/776-927 NE LOTITE SE VSEGA SAMI, PA ČEPRAV SO TO LE TLA POD NOGAMI. OB TEM PA NE POZABITE, DA SE UDOBJE PRIČNE ŽE PRI TLEH. Pokličite nas in imeli bòste nova tla ali stara obnovljena. Lahko pa se še skupaj posvetujemo. ‘I I I I I I I I J TRADICIJA TREH HMEZAD IP NAMA. p. o., Žalec RAZLOG VEČ ZA OBISK NAMINA DISKONTA v Žalcu in v Levcu — celoten asortiman po GROSISTIČNIH CENAH: • pivo v steklenici — 7,00 din • Radenska — 5,00 din • zaščitena vina — 35,30 din NE BODITE SAMO ENA OD STRANK, PRIDOBITE Sl KARTICO NAMA. ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC • predelava starega zlata • Izdelava po naročilu • graviranje • odkup starega zlata Prodaja na obroke 1 Prodajalna z zavesami in karnisami, Soseska V, ŽALEC PREDSTAVLJAMO VAM POPESTRITEV PROGRAMA: — zavese modnih barv in najnovejših modelov, prte — prevleke za odeje in blazine — uvožene čipke za zavese, prte, prevleke — karnise: lesene, aluminijaste, plastične v vseh odtenkih Izdelujemo po naročilu za vaš dom, pisarne, hotele, restavracije in druge objekte. SE PRIPOROČAMO VULKANIZACIJA DEJAN ŠTEFANČIČ, ŠEMPETER (na odcepu za jamo Pekel) KAKO DO POCENI GUME ZA VAŠ AVTO? GUME NOVE IN OBNOVLJENE z montažo in uravnoteženjem na najnovejšem digitalnem aparatu KONKURENČNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE Vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Dobava avtoplaščev za osebna in tovorna vozila za podjetja. Savinjski magazin Žalec KUPUJTE POCENI, KUPUJTE NA POTROŠNIŠKO POSOJILO PRI SAVINJSKEM MAGAZINU ŽALEC Vso blago, razen živil, lahko pri nas kupite na tri, štiri, pet, šest-mesečni kredit brez pologa in z samo 2%-nimi obrestmi na mesec. Tekstil na 3 mesece z 1 %-nimi obrestmi. TAKŠNE UGODNOSTI VAM NUDIMO LE V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC .(M) Hmezad. (7^Gl 7 prn m JJÜJ • p.o„ Žalec- Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam v tem trenutku obrestujejo vloge v HRANILNO KREDITNI SLUŽBI AGRINE V ŽALCU - vloge na vpogled - vezave nad 3 mesece 33% letna obrestna mera z mesečnim pripisom 35% letna obrestna mera z mesečnim pripisom - vezave nad 6 mesecev 37% letna obrestna mera z mesečnim pripisom Varčevalcidobri gospodarji, vabljeni v Blagovnico AGRINE v Žalcu. 15 LET ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja prodajalna tv ' audio * video * micro staro za novo Šlandrov trg 12 - arčan dani Žalec - telefon: (063) 712-104 BOGATA PONUDBA ELEKTRO AKUSTIKE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE! Za star aparat z doplačano razliko nov ali novejši aparat! Posebna akcijska ponudba: nov BTV GORENJE že od 7700 din dalje! Dopolnjena ponudba na istem naslovu RADIO in TV servis s hitrim in kakovostnim popravilom. Menjava ekranov z garancijo RADIO IN TV SERVIS MILAN ZUPANC, ŽALEC, Šlandrov trg 12, telefon: 063/714-484 TRGOVINA NA DROBNO LILLY BREG PRI POLZELI (gmajna) VSE ZA VSAKDANJI NAKUP! Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 16. ure, nedelja od 8. do 11. ure Se priporoča! ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO-BELO FOTOGRAFIJO Telefon: 063/712-252 Kvalitetno in po konkurenčnih cenah: • izdela fotografije v barvni in črno-beli tehniki za dokumente v treh dneh ali v desetih minutah — ekspresno • v treh dneh razvije vaše filme v barvni in črno-beli tehniki • izdela študijske posnetke vaših malčkov in poročnih parov Delovni čas: od 8. do 18. ure, ponedeljek in sreda do 18. ure, sobota do 12. ure, po želji strank tudi v popoldanskem času FOTO TONICA msùs wman NASVETI OKULISTA: • v ponedeljek za očala • v torek za leče ŽALEC, Šlandrov trg 2 (nasproti starega Ferralita) Telefon: 063/712-303 • hitra izdelava očal dni) • popravila očal • kontaktne leče J PIONIRJI IN ČLANI SD JUTEKS ŽALEC -REPUBLIŠKI PRVAKI Na vojašem strelišču Struževo pri Kranju je bilo letošnje rep. prvenstvo za malokalibrsko puško v konkurenci pionirjev. S celjskega območja so se prvenstva udeležile ekipe pionirjev Celja, Rečice pri Laškem in Žalca. Največji uspeh so dosegli pionirji strelci SD Juteks Žalec v sestavi Simon Vošnjak, Aleš Klovar in Kristijan Pukmajster, ki so v ležečem položaju nastreljali 680 krogov in tako postali letošnji rep. prvaki v streljanju z MK puško leže. To je do sedaj najboljši rezultat. Rezultati ekipno — leže: 1. SD Juteks Žalec (Vošnjak, Pukmajster, Klovar) 680 krogov; 2. SD Brest Cerknica, 677 kr.; 3. SD Dušan Poženel — Rečica pri Laškem, 665 krogov. V trostavu streljanja pa so letošnji republiški prvaki postali pionirji SD Brest Cerknica, ki so s 592 krogi zasluženo zmagali. Drugo mesto v trostavu so zasedli strelci SD Dušan Poženel iz Rečice in tretje mesto so ponovno osvojili strelci SD Juteks Žalec v sestavi Pukmajster, Vošnjak in Klovar. Tako so mladi Žalčani ponovno dokazali svojo kakovost, saj spadajo v sam vrh slovenskega strelstva. Omeniti velja posamezne rezultate v ležečem položaju, saj je Simon Vošnjak z 242 krogi zasedel odlično 4. mesto, Pukmajster pa 8. mesto. V trojnem položaju pa je bil Pukmajster posamezno sedmi, Vošnjak pa osmi. Na vojaškem strelišču v Mari-' boru je bilo organizirano letošnje rep. prvenstvo v streljanju z vojaško puško M 48. Ponovno so svoje znanje in ugled dokazali strelci Juteksa Žalec v članski sestavi: Mladen Melanšek, Justin Smrkolj in Alojz Klovar, ki so s 540 krogi zasedli prvo mesto in tako postali letošnji republiški prvaki. Posamezno se je ponovno izkazal Mladen Malenšek, ki je s 184 krogi postal rep. prvak-posamezno. Justin Smrkolj pa je z dobrimi 182 krogi postal rep. prvak — posamezno. Justin Smrkolj pa je z dobrimi 182 krogi zasedel tretje mesto posamezno. POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP v________ IVAN STEBLOVNIK» BRASLOVČE, PARIŽLJE 11, telefon: 721-667, 721-395 Blagovnica UGODNI KREDITNI POGOJI vse blago na šest obrokov 25% polog ob nakupu obresti na ostanek 4 % zavarovalna premija 0,48 % Tržnica po zelo ugodnih cenah PRALNI PRAŠEK - 3/1 OSKAR 52,50 din MIXAL 60,00 din MIX A L TAED 73,50 din PIVO 25/05 GAMBRINUS 135,00 LAŠKO 175,00 Delovni čas vsak delavnik od 7,30 do 16,30 vsako soboto od 7,30 do 12,00 OPOZORILO! Na osnovi odredbe o določitvi najviijih cen, objavljenih v Uradnem listu RS št. 25 ste najemniki stanovanj dolžni plačevati stanarino, ki je s 1. julijem višja za 80 odstotkov. V primeru izterjatve preko sodišča boste obremenjeni še za stroške postopka in zamudne obresti. Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Za lažjo vključitev v domsko življenje Nova oblika dela v domu upokojencev na Polzeli V Sloveniji je precej organiziranih ustanov, kar 56 jih je, ki poskrbe za stare ljudi, ki ne morejo več živeti v matičnem okolju. V teh ustanovah imajo sicer visok standard, manj pa je v njih poskrbljeno za uresničevanje osebnosti. Najbolj pa stanovalce doma moti izguba individualnosti, odtujitev od domačega okolja, od sorodnikov, opustitev priljubljenih dejavnosti, strog hišni red, ki jim odvzema občutek svobode, preveč ljudi na enem mestu, poleg tega pa tudi obremenitev otrok pri doplačilu domske oskrbe. V domu upokojencev na Polzeli, ki ima 230 stanovalcev, so začeli z novo obliko skupinskega dela, tako imenovanimi skupinami za samopomoč, katerih cilj je negovanje pristnih odnosov med ljudmi ter tesna prijateljska medsebojna povezanost. Vzrokov za odhod starostnikov v dom je precej. Najpogostejši je zlasti bolezen in v zvezi z njo nesposobnost skrbi zase. Sledijo nesoglasja z otroki v skupnem gospodinjstvu, slabe stanovanjske razmere in utesnjenost, pri moških pa želja po gospodinjski oskrbi. Odhod v dom je vselej boleč in kritičen. Le malokrat je brez duševnih stisk, takšno počutje pa tudi pomembno vpliva na odnose do sostanovalcev in osebja. Prejšnji socialni stiki začnejo pešati, pogosto se celo izgube, zato je osamljenost tistih, ki težko navezujejo stike, in seveda, če pri tem celo nimajo otrok, sorodnikov ali znancev, še toliko večja. V težkem položaju so zlasti bolni, ki so priklenjeni na posteljo. Starostniki so izpostavljeni tudi pomanjkanju pobud za dejavnosti, ki jih je bilo v domačem okolju na pretek. Posledica tega je občutek, da je v domu njihovo življenje nesmiselno, postanejo nezadovoljni, so potrti, izgubijo zanimanje še za tiste dejavnosti, ki sicer v domu so. Za premagovanje začetnih težav pri vključevanju v domsko življenje so v domu upokojencev na Polzeli skupaj s Centrom za socialno delo občine Žalec pričeli z novo obliko dejavnosti, in sicer s tako imenovanimi skupinami za samopomoč. Vanje je vključeno okoli 50 stanovalcev in pet strokovnih delavcev, ki so skupinovodje. Delo teh skupin temelji na medsebojnem spoznavanju in razgovorih o vsakdanjem življenju, o izkušnjah, doživetjih in spominih. Delo v skupini, ki šteje od 10 do 15 stanovalcev, traja približno eno uro, nakar se vsi člani skupin zbe-ro v skupnem prostoru in zaključijo srečanje s skupnim predavanjem o slovenskih narodnih pesmih. Ta oblika dela traja že od začetka meseca februarja in so jo stanovalci doma odlično sprejeli, saj čutijo pripadnost skupini, krepi se prijateljstvo, pa tudi občutek širše povezanosti z drugimi stanovalci se povečuje. Vzorec tovrstnega dela so na Polzeli dobili v Domu upokojencev v Izoli, kjer je vodja tega projekta dr. Jože Ramovš z Univerzitetnega zavoda. Glede na to, da odhod starostnika v dom pomeni hkrati tudi njegovo izločitev iz matičnega okolja, ločenost od sorodnikov, znancev in sosedov, kar brez dvoma vpliva na stagnacijo in nagel upad vitalnih osebnih interesov, so prav skupine za samopomoč ena od poti za preseganje teh stisk. Vsakdo mora namreč do smrti razvijati in plemenititi svojo osebnost ter narediti vse za boljše, bolj človeške odnose med ljudmi, kar nas koncu koncev tudi osrečuje. JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, VREČARJEVA 3 Telefon: 063/712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: — veliko izbiro krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracijo sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo tudi vence in cvetje V NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje J ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in deda Albina Lukmerja upokojenega mesarskega mojstra iz Braslovč (13. 2. 1900-21. 6. 1990) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje, prispevali za maše in nam ob težkih trenutkih nudili pomoč. Zahvaljujemo se g. patru Manesu iz Petrovč za cerkveni obred in govor, predstavniku kolektiva Mesnin iz Celja za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, lovcem LD Braslovče in savinjskim rogistom za lovski pogreb, govor in zadnje slovo, dr. Janezu Cukjatiju za zdravniško pomoč in družini Zelenc-Jerin iz Prebolda za vso pomoč in razumevanje. Žalujoči: žena Marija in hči Dragica z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame prababice in tašče Štefke Jurak iz Vranskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so darovali cvetje in so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za poslovilne besede g. Prišniku in g. župniku ter pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Breda in Nada z družinama Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mimo spiš. Ne veš, kako je prazen dom, ko več te ni. V SPOMIN Dne 22. junija je minilo leto dni, odkar ni več med nami Ivana Podvršnika iz Galicije Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga imeli radi. Žena Ivanka, hčerki Mojca, Ivica in Alojz z družinama V SPOMIN V bolečini in nepozabnem spominu je minilo 11. julija 1990 pet let, odkar si nas v 34. letu zapustila Slavka Pfejfer, roj. Zupanc Ljuba hčerka, kako je hudo živeti brez tebe. Hvala vsem, ki se je spominjate v spoštovanju in postojite kdaj ob njenem preranem grobu. Mama, sin Peter in brat Darko z družino ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Jožefe Grešak iz Vrbja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke in izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku in govorniku za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: mož Bernard, sinovi in hčerke z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Ernesta Šereta iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke in cvetje, nam izrazili sožalje, nudili denarno pomoč in darovali v cerkvene namene. Posebej se zahvaljujemo lovcem LD Polzela, sosedom, kolektivom AERA, WZ Janko Herman Žalec in osnovne šole Bibe Rock Šoštanj, rudarski godbi na pihala, častni straži in govornikom. Iskrena hvala dr. Sonji Puhr, dr. Borutu Stravniku in osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Žalujoči: žena Marija, hčerki Brigita in Sabina Jure Vrhovec s svojim kolesom pred kočo na Loki Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj priljubljen šport tudi pri nas. Še vedno pa je malo tistih, ki se odločajo za podobne podvige kot Jure Vrhovec iz Prebolda, ki se je podal na otvoritev Snežne jame na Raduhi kar s kolesom. Za pot od Prebolda do koče na Loki je potreboval pet ur. Kot nam je povedal, je bila pot naporna, vendar jo je zmogel brez večjih težav. Težave pa je imel pri vrnitvi, ko se mu je, k sreči že v dolini blizu Ljubnega, predrla zračnica in je bilo vožnje konec. Domov so ga s kolesom vred pripeljali prijatelji. D.N. Letušani taborili Počitnice preživljajo šolarji in dijaki vsak po svoje, nekateri gredo na morje, drugi v kolonijo, nekateri na potovanja, nekaj pa je takih, ki svoje počitniške dni preživljajo pod platnenimi strehami. Med temi so taborniki odreda izpod zelenih Dobrovelj iz Letuša, ki jih vodi mentorica Mateja Brinovec. Letos so se že drugič odločili za taborjenje, ki so ga organizirali sami. Taborilo jih je 22, bili pa so nedaleč od Letuša pod Dobrovljami. Program enotedenskega taborjenja je bil zelo zanimiv in pester. Na sliki: Tako so ob našem obisku posedli ob tabornem ognju. T. TAVČAR Vodniški tečaj na Gozdniku Razvoj priljubljene taborniške dejavnosti ni mogoč brez strokovnih kadrov. Ker pa teh v občini primanjkuje, je občinska zveza skupaj z odredi iz Griž in Šempetra organizirala vodniški tečaj na Gozdniku. Tako so po republiškem programu usposobili dvajset vodnikov za delo z medvedki in čebelicami. Udeleženci seminarja so bili s pogoji dela zelo zadovoljni in se lovski družini Zabukovica zahvaljujejo za pomoč. ik KDO VZNEMIRJA OBČANE? Več občanov nas je poklicalo in nam potožilo, da jih pogosto vznemirjajo telefonski klici neznancev. Pri večini se pojavljajo ženski glasovi, in to predvsem v poznih nočnih urah. Se zlasti starejše občane takšno vznemirjanje pa tudi grožnje prizadenejo. Neznani storilci se gotovo ne zavedajo, kakšne posledice lahko povzročijo s takšnim ravnanjem. Morda pa bodo neznanci tele vrstice prebrali in se nad svojim početjem tudi zamislili. Šest novih teniških igrišč V občini smo v zadnjem času dobili kar šest novih teniških igrišč. Ta šport je postal v dolini zelo priljubljen in ima vedno več privržencev. Za izgradnjo teniškig igrišč sta se v občini odločila Jure Matjaž, ki je v neposredni bližini znanega gostišča zgradil dve asfaltirani igrišči in tako popestril svojo ponudbo, in Rudi Zupanc iz Šempetra, ki je v Šeški gmajni ob Savinji zgradil kar štiri peščena igrišča. Tako na Polzeli pri Juretu Matjažu in pri Rudiju Zupancu ob Savinji potekajo v teh dneh začetni tečaji tenisa, ki jih poučujejo znani strokovnjaki iz Celja. Tečaji potekajo dopoldne in popoldne. Na sliki: ena od skupin začetnega tečaja za starejše v Šempetru. Tanjšek iz Celja. T. Tav. Rock žur ni »Pop delavnica« Glasbeni dogodek, ki se je odvijal v petek, 13. julija, v Šempetru pod zvenečim imenom Pop delavnica, je dokazal, da ta, nekoč priznana prireditev, počasi zamira. Imena nastopajočih so dala slutiti, da bo to predvsem prvovrstni rockovski dogodek, ki nima nobene povezave s popom in podobno plastično glasbo. In kje se dogajajo poletni roc-kerski spektakli? Na prostem seveda. To je tudi največja napaka organizatorjev, da so stlačili koncert in kakšnih 500 rocka in žuri-ranja željnih obiskovalcev v zakajeno in neakustično šempetrsko kinodvorano. Kot da v nasi dolini nimamo priročnejših prostorov na prostem (Limberg, Pekel, Žvajga...) Koncert so otvorile mlade, na sceno prihajajoče metalne skupine CARANTANIA, NERON in FAUST, ki so svoje nastope izvedle zelo solidno in prepričljivo, čeprav so bile precej handikapirane zaradi obupnega ozvočenja. Te bande bomo zagotovo še večkrat slišali na podobnih žurih. Za njimi je bil na vrsti že precej uveljavljeni velenjski band CHATEAU in sound je razumljivo postajal čedalje znosnejši. Chateau so poleg nekaj Starejših uspešnic odigrali material z njihove nove kasete. Njihov malce preveč osladen in nezahteven pop-rock je ciljal predvsem na srca najstnic, toda poudariti je treba, da so prvi uspeli razgibati širši krog občinstva. Nato smo videli in slišali najboljši nastop večera. Mariborski LAČNI FRANZ-i s Predinom na čelu so s svojim nastopom navdušili, čeprav mogoče niso najbolj spadali v metalno-rockerski koncept prireditve. Intelektuali-zemn Franzev se odraža tako v tekstih kot v njihovi nepredvidljivi glasbi, profesionalno izveden nastop pa je botroval temu, da so dosegli višek šempetrskega žura, in sicer z njihovo »zloglasno« verzijo Zdravljice. Nastop naslednjih ROCK’N ’FELLER ni prinesel nič pretresljivega, ŠANK ROCK pa naj bi kot glavni slovenski metal-no-žurerski band ponovil ali celo povišal temperaturo, kar se je v resnici tudi zgodilo, žal pa je petek trinajstega naredil svoje z odpovedjo tehnike (crk’o Marshall). Škoda! Po dolgem premoru je prišla na vrsto »zvezda večera« POMARANČA, ki pa te vloge niti ni mogla niti ni znala izkoristiti. S svojim starinskim heavy metalom so bili največje razočaranje večera. Verjetno sami sebi nočejo priznati, da gre čas naprej, medtem ko lahko pomanjkanje kreativnega duha pripišemo njihovim letom. Prireditev je kljub večjim ali manjšim spodrsljajem uspela s svojo osnovno nalogo, to pa je zadovoljiti potrebe mladih po tovrstnih zurih. Ko bi jih le bilo večj M. P. JE MOŽNA DRUGAČNA REŠITEV — Dokončanje južne obvoznice v Žalcu ostaja še naprej negotovo. Tako bodo kmetijci tudi letos obirali hmelj na stari lokaciji, na novi pa nosilci nove hale že nekaj časa samevajo. Kmetijci nimajo denarja, samoupravni sporazum nekateri niso izpolnili in tako ostaja prometna nevarnost prepuščena voznikom. Ne bi bilo odveč razmišljanje o drugačni rešitvi, kajti z odstranitvijo sanitarij na levi strani obiralnega stroja bi problem ceste lahko hitro rešili. ZVENELA JE HARMONIKA - Da je harmonika, še zlasti »frajtonarca«, priljubljen ljudski inštrument, smo se lahko prepričali na prireditvi v Matkah. Tekmovanje, ki sta ga pripravila Gasilsko društvo Matke in ZKO Žalec, je bilo izbirno za Ljubečno in harmoniko Savinjske doline. Nastopilo je kar 25 harmonikarjev, občinstvo pa je največ točk namenilo Vojku Bregarju, delavcu na začasnem delu v ZRN. si- Na posnetku Franc Kralj, Anica Brišnik in Franc Ježovnik med predstavitvijo knjige v kulturnem domu ZAKLADNICA ČASA JE OHRANJENA Franc Kralj in številni sodelavci so praznovanje občinskega praznika obogatili s knjigo, v kateri je na zanimiv način zapisana bogata preteklost kraja. Tudi za dobrega poznavalca zgodovine kraja so avtorji poskrbeli z vrsto neznanih zanimivosti, ki bi šle v pozabo, in ker je za knjigo precejšnje zanimanje, naklada pa omejena, vam priporočamo, da si jo čim prej priskrbite. Dobite pa jo lahko v žalski Mladinski knjigi in v tajništvu krajevne skupnosti. jk SREČANJE NAJSTAREJSIH V KS Braslovče vsako, leto ob krajevnem prazniku pripravijo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Letošnje srečanje je bilo še bolj slovesno, saj so tu praznovali tudi občinski praznik. Zbrali so se v obnovljenem kulturnem domu, kjer jih je najprej pozdravil predsednik KO Rdečega križa Braslovče Miha Dornišek, nato je spregovoril predsednik sveta KS Braslovče Ivan Fale, v imenu žalske občinske skupščine pa podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Peter Pungartnik. Pripravili so jim lep kulturni program in pogostitev. Na sliki: Del udeležencev srečanja starejših v Braslovčah. T. T. Šempetrski ribiči prvi V počastitev dneva borca in občinskega praznika je Ribiška družina Šempeter na jezeru Presane pripravila ribiško tekmovanja za pokal »Savinje«. Nastopilo ie kar 17 ekip, in sicer RD Vevče, Šempeter, Celje, Ptuj, T. Velenje, Trbovlje, Laško, Sotla—Kozje, Voglajna—Štore, Ptuj, Mozirje, Šempeter II., Paka Šoštanj, Sotla—Podčetrtek, Sotla Kozje II., Ljubno in DU Celje. Ekipno so največ rib ulovili člani prve ekipe RD Šempeter, in sicer 17,850 kg. Šempetrsko ekipo, ki je osvojila tudi pokal, so sestavljali Marjan Halaaeja, Martin Zemljak in Franci Ponedeljak. Druga je bila ekipa RD Vevče s 13,100 kg, sledi Celje 11,550, Ptuj 11,10, T. Velenje 9,750 kg Trbovlje 9,210 kg ulovljenih rib itd. Med posamezniki je zmagal član RD Vevče Mensud Halkič, ki je ulovil 6,900 kg rib, nato Franc Oštir iz RD T. Velenje t,675 kg, Marjan Haladeja in RD empeter 6,250 kg rib itd. T. TAVČAR PISMA BRALCEV: Oblast je oblast (Odprto pismo za javnost) Že pred letom 1990, ko še nihče ni slišal za DEMOS, smo v ZSMS ugotavljali, da v naši občini (analogno pa tudi drugje) vlada sicer zveza komunistov (partija, rdeči), vendar ne komunisti kot DPO, temveč občinska upravna skupina ljudi, ki so seveda vsi bili člani ZKS. Torej je šlo za pripadnost ideologiji stolčkov in ne ideologiji statuta in dnevne politike ZKS. Značilno za to oblast je, da se je vedno tudi obnašala kot oblast. Oblast pač hoče vedno imeti prav. Za oblast je tudi strinjati se z njo premalo. Oblast si želi, da ji pritrdimo, kako je njeno dejanje najbolj dramatično, najbolj ljudsko in zadnje čase najbolj narodno. Vse skupaj spominja na tisti znani grafit: »Ni dobro kazati s prstom za poštenimi ljudmi, ker te lahko ubijejo.« Leto poprej smo imenovali leto konfliktov s to politično strukturo, ki pa je dala čutiti, da se zaveda svojega ideološkega konca. Čeravno družbenopolitični organizaciji socialistov in komunistov zadnji dve leti nista bili vplivnejši kot društvo sufražetk, sta postajali dojemljivi za novo politiko, tj. politiko argumenta in dejanj v korist javnega dobrega, ki smo jo začeli vpeljevati v lanskem letu. In potem so prišle volitve, ki jih označujemo kot najbolj demokratične volitve po vojni. Na teh volitvah je zmagal DEMOS, koalicija do tedaj opozicijskih strank. Ocenjujem, da bi Demos zmagal, tudi če bi bili na njihovih listah dojenčki, kajti ljudje niso volili za Demos, temveč so volili proti partiji. Ta prihod na oblast je bil nenaden in je ljudi, ki so člansko in funkcionalno zapolnjevali vrste Demosa, zmedel. Njihova slaba organiziranost se je ohranila, kajti Demos je svoje člane spremenil v uslužbence upravne birokracije na občinah, izvršnih svetih in na raznih republiških organih. Pluralizem, ki smo ga nedavno vsi zahtevali (vključno z Demosom), je pozabljen. Demos je na vsa ključna mesta postavil svoje ljudi. Danes Demos težko imenujemo opozicijska stranka, kot se mimogrede še vedno imenuje v občini Žalec, kajti stranka nikoli niso bili, opozicija pa niso več. Opozicija je danes sestavljena iz bivših DPO, verjeli ali pa ne?! Partija se bo seveda težko navadila, da je velik projekt zgodovine KOMUNIZEM v popolnem outu in da ljudje ne bodo komunistom zaupali še najmanj deset let (mislim na volitve). Demos ponosno kaže na svojo zmago na volitvah in se šopiri z ničemer, pri tem pa ugotavlja, kako se je prvi vsega spomnil; moram trezno ugotoviti, da nobena oblast nima pravice trditi da je ljudska (ali narodna) in torej tista, ki edina ve, kaj je prav in najboljše za ljudstvo. Nobena oblast ni dobra za ljudstvo. Zato smo uvedli v našo družbo ustavni pluralizem. Ni boljše kontrole oblasti, kot je opozicija parlamentarne demokracije. Poslanci ene ali druge stranke v takšni družbi naj ne bi bili glasovalni aparat enako mislečih, temveč različnih trezno mislečih ljudi. Tako je nova oblast v Žalcu kaj kmalu ugotovila, da v občini ne potrebujemo profesionalnih politikov in se pri tem sklicevala na nedelo bivših DPO, SZDL in ZKS in na trditev, da končno imamo pravo slovensko oblast. Neumna je tako trditev kot tolmačenje samo. Nedvomno pa priča o tem, da je DEMOS brez ustreznega kategoričnega aparata in dojemanja politike kot družbeno koristnega dela. Podobno je tov. Boris Krajnc, predsednik IS Žalec, dejal, da se njemu zdi škoda namenjati sredstva za strankarske boje. Prvič je tov. Krajnc pozabil, da on nikoli ne bi bil predsednik IS, če ne bi bilo teh strankarskih bojev. Drugič delo stranke ni strankarski boj, temveč realizacija začrtanih programov. Tako smo v ZSMS zbobnali z veliko truda in sredstev skupaj SKZ Spodnje Savinjske doline, organizirali veliki kmečki zbor v Trnavi. G. Marjan Ribič je pozabil, da sem ga jaz napisal na prvo mesto na volilni listi, čeprav se je dolgo upiral, in vse ostale tako naprej, kakor so bili izvoljeni. Tudi to se je pozabilo, da smo vse potne in materialne stroške (pisma, kopije, raču- nalniški tisk in vse ostalo) plačali v ZSMS. Sam sem bil tudi predsednik volilne komisije, urejali smo vam korespondenco, vabili vaše ljudi iz republik in se z njimi dogovarjali. Jaz osebno sem napisal vaš pravilnik SKZ in poslušal očitke na občini. Ustanovili smo Zelene, se borili za avtocesto in se še borimo zanjo, radikalizirali smo ekološke probleme, dobro sodelovali v kulturnem prostoru (plačali in bili soorganizator kulturnega praznika v Žalcu), naredili nešteto drobnih stvari za majhne ljudi (od pravnih uslug, proslav za ostarele in nebogljene, marsikaj za otroke in mlade v občini, pomagali invalidu pokriti hišo itd.), priredili koncert za prizadete v neurju v Laškem in Šentjurju, kar nekajkrat na svoje stroške sprejeli delegacijo iz Biograda (mislim na lastne osebne in stroške prijateljev in pokroviteljev), med prvimi smo zmanjšali zaposlene in materialne stroške, toda kaj bi še našteval. Dragi moji, to ni denar za strankarske boje, to je denar za uresničevanje projektov, ki nam omogoča, da se je ogromno ljudi včlanilo v našo stranko in da so ponosni, ker so naši člani. Mi skrbimo tako za kvaliteto kot za ugled stranke in se ne bojimo nobenemu človeku v občini in širše pogledati v obraz. Tretjič se nam zdi jemanje denarja strankam čista uzurpacija oblasti. Najprej so zmanipulirani volilci. Leti so na volitvah namreč dajali svoje glasove strankam in posameznikom, republiška zakonodaja pa je stvar formalno pravno tako uredila, da so stranke dobile toliko denarja, kolikor so jim zaupali volilci (po številu delegatskih mest v skupščini). To je bila javno razglašena podpora stranki. Denar, ki smo ga zato dobili, pa daje neko realno možnost delovanja (profesionalnega in strokovnega), s katerim lahko izpolnimo tisto, kar smo pred volitvami obljubljali. Na predlog Demosa, da stranke ne. potrebujejo denarja za svoje delo (in rad verjamem, da ga oni, ki so na oblasti, ne potrebujejo), se ta realna moč odvzame in ne vem, zakaj so potem volilci sploh šli na volišča. Danes smo torej mi ZSMS—LS čudni, ker se ne strinjamo z nekom, ki je oblast in ki nam trobi, da oni vedo, kaj je demokracija. Ta predlog se seveda daje v manipulirajoči obliki, da s tem, ko bomo »prišparali« 600 starih milijard v enem letu, razbremenjujemo gospodarstvo. Larifari. Sredi leta se proračuna ne da zmanjšati. Če je g. Milan Dobnik obljubil Braslovčanom denar za šolo, ga naj najde tako, da ne bo hkrati ustvarjal monovladja in obremenjeval gospodarstva. Naj se enkrat objavi, koliko znaša celoten znesek bruto plač vseh zaposlenih na občini! In naj samo povem, da bi zmanjšanje zaposlenih na občini za trideset ljudi prihranilo gospodarstvu v občini okroglih 10.000.000,00 KD letno. Zanima me, zakaj se IS tako upira zmanjšanju prispevnih stopenj za gospodarstvo?! Ali naj ugibam: če te po žepu udarijo, se najbolj braniš. Za zdaj nova vlada ni storila nič koristnega, kar bi nas delalo bogatejše. Pri tem, da nas hočejo nekatere utišati, kar jim seveda ne bo uspelo, se pojavljajo tudi takšna mnenja, kot je misel g. Dobnika na zadnji seji IS SO Žalec: »Zakaj ne morejo otroci npr. hoditi v šolo peš, kot so to nekoč počenjali njihovi starši in bi tako dosti prihrani- li.« Svetujem g. županu in enako mislečim, naj si pogledajo podatke o prometu pred 30 leti in današnje. Vaša naloga, draga nova oblast, ni utišati drugače misleče, temveč narediti to dolino spet bogatejšo.'Vse te začetne napake in neumnosti vam bom javno oprostil in se vam opravičil, če boste kmalu začeli delati na tem in seveda kaj naredili, da bomo jutri vsi mi, ne le vi, bolje živeli. Lep pozdrav Za ZSMS LS Žalec Gregor VOVK Nadaljevanje feljtona Hmelj obče, hmelj osebno, bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naslednji itevilki.