Poštnina plačana v gotorini. ŠTEV. 271. Posamezna številka Din 1'—, LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, lzvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30’—* Heoavissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. ttrHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633, Socijalna in socijalistična politika. Na Češkoslovaškem je predložila vlada aorvelo k zakonu o socialnem zavaro-vanju. Po tej noveli se bo število zavarovancev znatno znižalo. Minister šra-mek je vladno namero obširno utemeljeval in med drugim navedel tudi to, ga je mnogo delavcev naravnost pro-s'l°, da bi bili rešeni »dobrot« socialne-^varovanja, ker teh »dobrot« ne prenesejo več. K tej ministrovi izjavi pripominja »Venkov«, da je prišlo v uredništvo na tisoče dopisov iz vrst kmetskega delavstva, ki vsi izjavljajo, da je poslalo socialno zavarovanje za nje že neznosno breme. Zlasti pa trpe sezonski delavci, ki prispevajo k soc. zavarovanju, a običajno od tega nič nimajo. Še celo vrsto drugih tehtnih argumentov so navedli zagovorniki vladne novele, a teh ni niti treba posebej omenjati, ker jih vsi naši gospodarski krogi le predobro poznajo. Že davno je tudi pri nas postalo takozvano socialno zavarovanje samo veliko breme za delodajalce, ne da bi prineslo delojemalcem onih dobrot, ki jih ti opravičeno pričakujejo. Zato je čas, da se tudi pri nas izprego-vori enkrat o tej stvari odkrita beseda in to tem bolj, ker živi slovenska javnost v nezdravi sugestiji, da je vse napredno in dobro, kar je posvečeno z imenom socialen. V resnici pa je stvar takšna, da je pri nas zelo malo socialne politike, zato pa tem več socialistične. Pravzaprav obstoji sploh samo socialistična in z neverjet-no Spretnostjo se atakira vsak, ki se ne strinja z vsakim eksperimentom naših socialnih politikarjev, kot reakcionarec in nazadnjak, pa čeprav je življenje že davno dokazalo, da so se vsi ti eksperimenti pošteno ponesrečili. In ker je naša socialna politika le socialistična ker služi samo agitacijskim namenom, zato je tudi tako malo realna in zato imajo tudi zavarovanci tako malo od nje. Dasiravno velja ot socialno zavarovanje Slovenijo milijone in milijo-ne> vendar ni nikjer pravega efekta, ker so upravni stroški neverjetno visoki. ■ k or a j moral dobiti človek utis, ka- kor da vse to naše socialno zavarovanje sestoji sploh samo zato, da imajo njegovi upravitelji zasigurane službe. A moglo bi se reči 'celo, da so na sedanjem stanju socialnega zavarovanja interesirani v pni vrsti le razni strankarski agitator-torji. Danes, ko vse propagira štednjo, je treba tudi pregledati stroške socialnega zavarovanja, ker že preobčutno obremenjujejo gospodarstvo. Zavedamo se, da naše besede za gotove kroge nikakor ne bodo popularne in dokončane pripravljalne konference za 15. kongres komunistične stranke. Na vseh teh konferencah je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva, da se store najostrejši ukrepi proli opoziciji in da se izključijo iz stranke vsi opozicionalci. Trockijev^i opozicija se nedvomno smatra za avantgardo menševikov in socialnih demokratov in se mora torej smatrati za odkritega nasprotnika diktature prole-tarita. CICERIN TEŽKO OBOLEL. Moskva, 29. novembra. Kakor javljajo včerajšnji listi, je obolel Cičerin na sladkorni bolezni tako, da je moral zadnje dni ostati v postelji. Vsled injekcij se je sicer popravil, a še ne toliko, da bi se mogel baviti z državnimi posli. TUDI 34. PARTIJA REMIS. Buenos Aires, 29. novembra. 34. partija med Aljehinoai in Capablanco se je končala rernis. Bonos Aires, 29. novembra. 34. pratija je bila po 40. potezi prekinjena in se je računala z zmago Aljehina, ki je bil znatno na boljšem. j ITALIJA NE DOPUŠČA RAZPRAVE O; PAKTU Z ALBANIJO. Rim, 29. novembra. Sinočnji milanski »Popolo a’Italia« objavlja brzojavko i?r: Rima, v kateri se poudarja, da Italija ne* bo nikdar dovolila diskusije o tiranskem paktu pred Zvezo narodov. Ves italijanski tisk je o priliki objave besedila francosko-jugoslovanskega pakta o prijateljstvu skoro enodušno konstatiral, da je trn pogodba vzorec stare neiskrene diplomacije, medtem ko je italijansko-alban-ska pogodba jasna in iskrena in potemtakem najsigu mejše sredstvo miru. H0RTHY ODLIKUJE ITALLIANE. Rim, 29. novembra. Iz Budimpešte javljajo, da je madžarski guverner Hortjr odlikoval načelnika v italijanskem mini-stistvu financ Brocchija z velikimi križem za zasluge z zvezdo. Brocchi je glavna podpora ministra financ Volpfja. NEMČIJA JE V POLJSK O-LITOVSK RM SPORU CISTO NEVTRALNA. Berlin, 29. novembra. Woftfova agencija prinaša poročilo, v katerem demantira vesti nekaterih listov, da je iiemškit vlada sklenila sporazumno s sovjetsko* Rusijo, da štori korake pri Zvezi narodov za ureditev poljsko-litovskega spora-Nemška vlada ne bo v tej stvari storila nikakih korakov, temveč ee bo v teni vprašanju držala povsem nevtralno. VINTILA BRATIANU - ŠEF LIBERALNE STRANKE. Bukarešta, 29. novembra. Včeraj popoldne se ja verila seja liberalne stanke, na kateri je bil po govoru Duce izvoljen za predsednika stranke Vintila Bratianu. Ta se je zahvalil za zaupanje in naglasil, -da se bo vestno držal načel liberalne stranke in da bo vedno deloval tako, da bo zadostil njenim tradicijam. MADJARSKO-RUMUNSKI SPOR RK*EK S KOMPROMISOM. Ženeva, 29. novembra. Potrjujejo se vesti, da je ru munska vlada zaprosila sekretariat Zveze narodov, da se odgodi razprava o madjarsko-rumuuskem sporu v vprašanju posestev madjarskih optantov. To je rumunska vlada opravičila z boleznijo ministra zunanjih poslov Titu-lesca. Z druge strani pa se zagotavlja, da je prišlo do tega zaradi bližnjih direktnih pogajanj med romunsko in n ladjarsko vlado. Ta pogajanja se bodo rešil« na intervencijo Anglije. NEŠIC SE VRNIL V SOFIJO. ] Solija, 29. novembra. Jugoslovenski j poslanik v Sofiji N e si c se je predsinoč-njim vrnil iz Beograda v Sofijo in bo danes ali jutri posetil Burova in mu da8 odgovor jugoslovanske vkuje glede zahteve Bolgarske, da se odpre meja na-pram Bolgarski. POLJSKI PARLAMENT RAZPUŠČEN. Varšava, 29. novembra. Poljski sejih ! in senat sta razpuščena z odredbo držav-! nega predsednika, ker je nj«n mandat potekel. Kako sodijo v Parku o paktu z Jugoslavijo. Malo drugače seveda, ko v Jugoslaviji nažirajo na francosko-jugoslovanski pakt v Franciji. Je to naravno, ker Jugoslavija je ogrožena od Italije, dočim je Francija tako hadmočna Italiji, da ji ta more postati nevarna le, če či bila Francija zapletena v kako drugo vojno. Zato je pri nas ves narod z navdušenjem pozdravil zvezo s Francijo kot jamstvo, da je svoboda Jugoslavije zasigurana, zato pa je Francija bolj rezervirana, ker pač ni direktno ogrožena. Francoski oficielni krogi skladno s tem zagotavljajo stalno, da ne vsebuje pakt z Jugoslavija nič drugega, ko vsi pakti, sklenjeni v okviru Zveze narodov. Ne obstoje nobeni tajni vojaški dodatki in vsak hip more Italija pristopiti k paktu, č& hoče. Toda Italija tega noče storiti in to ve oficielna Francija zelo dobro. Kajti Italija noče zajamčiti sedanjega stanja In noče zajamčiti Jugoslaviji Dalmacijo. Francoski ofioielni krogi pravijo nada-je, da je sicer v Jugoslaviji neka vojaška stranka, ki bi hotela odrešiti Primorce, toda ne en Jugoslovan se ne uda-ja tej blazni misli, da bi Jugoslavija napadla Italijo, če so Jugoslovani s takim navdušenjem, ki je skoraj pogodbo kompromitiralo, pozdravili to pogodbo, potem so to storili samo zato, ker vidijo, kako jih povsodi italijanski imperializem ogroža in so zato bili mnenja, da jih pogodba s Francijo varuje pred nenadnim napadom s strani Italije. Vsa italijanska ogorčenost izhaja sploh iz tega, ker je sedaj to francosko jamstvo zapečateno. Tako je oficielno francosko mnenje. Skrajni francoski nacionalisti pa so novi pogodbi nasprotni, ker ne morejo čisto zatreti svojih simpatij do fašizma in ker so za latinsko zvezo proti Germanom. Čim bolj pa se Pariz oddaljuje od Rima, tom bolj se približuje Berlinu. Ti krogi pravijo, da nima Francija na Jadranu, nobenega posebnega interesa, pač pa je z Italijo interesirana na tem, da prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji. Ti skrajni nacionalisti bi hoteli, da Francija izroči vse balkanske dežele Italiji, zato pa ostro pazi na Nemčijo in ne odpokliče okupacijske armade iz Porenja. Stranke levice in desnice, ki so mnogo močnejše in ki predstavljajo večino francoskega naroda, pa sodijo drugače. Niso sicer navdušene, da prevzema Francija tako težko jamstvo, toda pravijo: Italija aspirira na francosko ozemlje in je Franciji za vidna. Tega ne bo nihče spremenil. Če bi sedaj Francija prepustila Jugoslavijo svoji usodi, potem bo to imelo samo eno posledico, da se sicer Franciji ne bo treba takoj bojevati z Italijo, da pa se bo morala pozneje z okrepljeno Italijo vseeno boriti, toda le s to razliko, da jO tedaj brez zaveznika. To mne nje francoski politiki sicer jasno ne izrekajo, toda večina si je o tem edina. Sicer pa francoski strokovnjaki mislijo, da je zaenkrat vojna nevarnost izključena. Mussolini ne sme tvegati vojne, ker bi moral oborožiti tudi svoje nasprotnike in bi zato bilo konec faši-stovskega režima. Le v slučaju, da bi bil fašizem pred padcem, bi se bilo bati, da bi hotel Mussolini z vojno rešiti sebe. Pa tudi v tem slučaju je francosko - jugoslovanska pogodba važno opozorilo za Italijo, da se ne prenagli, ker ne bi imela Jugoslavije same proti sebi. Pogodba služi zato miru in edino to se ji more očitati, da je bila sklenjena tako pozno. B IMssto samospoznavanja psovanje sovražnika Že stari Grki so znali, da je samospozna-vanje prvi pogoj za napredek. Kdor noče svojih napak spoznati in jih popraviti, ta ne more napredovati, ta mora vedno nižje zabresti po napačni poti, ter tem težji je povratek z napačne poti, čim bolj daleč je kdo zašel. Kakor za posameznika, tako velja pa to tudi za stranke in redno Se v večji meri. Čeprav je ta resnica tako nad vse pri-j) ros ta in jasna, pa jo gospodje radičevci nočejo razumeti. In zadnji »Narodni valt dokazuje to prepričanje. V Sinju so bile občinske volitve in njih rezultat je bil, da so radičevci izgubili večino in da so dobili manj glasov ko kmetska pučka stranka. Če bi bili radičevci le količkaj. prevdarni, bi se vprašali, zakaj so oni nazadovali in klerikalci napredovali. In ko bi to ugotovili, bi svoje napake lepo odpravili in pričeli delati eaj tako paketno poli-' tiko ko klerikalci in imeli bi potem upanje, da občino zopet osvoje nazaj. Ali te politične modrosti radičevci niso premogli in mesto, da bi Sli v se, so začeli, ne napadati, temveč naravnost psovati klerikalce. Tako čitamo v »»Narodnem Valut: Kar delajo v Dalmaciji fratri in popovi, to , je tako strašno, da ni tega mogoče niti opijati. Pašujejo v pravem pomenu besede. Podkupujejo in uničujejo narod, blatijo mu zavest in dušo z zastraševanjem, zadolževanjem in preganjanjem. Razume se, da so njih desna'roka radikalaka gospoda, veleposestniška, cincarska. In po nasilno izvedenih volitvah so sklenili z najbolj nemoralnimi ‘sredstvi zvezo in sedaj upravljajo slnsko občino. Radikali in klerikalci v Sinju!« Tako se končuje ta diven izbruh onemogle jeze s pravilno konstatacijo, da vladajo se- daj mesto radičevcev ,v Sinju radikali in klerikalci. In še v marsikateri občini bo tako. Kajti v tem je stvar; Dočim radičevci govore in govore, so pričeli klerikalci z intenzivnim in sistematičnim delom na vseh poljih. Dočim Radič samo sanja o veliki politiki, so se klerikalci posvetili samo drobni politiki med narodom, ki ga z njo pridobivajo. Dočim se Radič zaradi te visoke politike daje enkrat z radikali, drugič z demokrati, potem z zemljoradniki in nakonec še z »batinašk, kakor je blagovolil nazivati preje Pribičevičeve pristaše, se klerikalci vedno bolj uživljajo samo v kmetsko politiko. In dočim Radič ne trpi v svoji sredi nikogar, ki mu ni slepo pokoren in je zato imel vse polno disidentov, klerikalci zbirajo nove delavce in so pričeli z organizacijo duhovništva po preizkušenem kranjskem zgledu. Pri takih razmerah je jasno, da morajo klerikalci napredovati, radičevci pa nazadovati, to tembolj, ker so vse Radičve zveze tekom let izgubile na svoji sili in je razočaranje vedno večje. In še bolj se bo širil ta proces, ker so klerikalci šele pričeli s svojim delom, pri radieevcih pa smo tudi šele pri pričetku razpadanja. Zato pa bi radičevski generali mnogo bolj pametno storili, 6e bi mesto klerikalcev psovali sebe in tiste svoje veleume, ki so s svojo vetrnjaško politiko dosegli, da jim narod več ne zaupa. Tolikokrat se je Radič bahal, kako je Slovenija politično za Hrvatsko, ker Hrvatska ne pozna klerikalizma. Ta samohvala je sedaj pošteno padla v vodo in sedaj se vidi, da bo Hrvatska šele pričela doživljati one čase, ki jih ima Slovenija že za sabo. In tu nad tem bi se smel zamisliti gospod Radič. Celjske' koč*. Pod tem naslovom je prinesla celjska »Nova Doba« par izipadov proti sedanjemu celjskemu občinskemu svetu, ki zahtevajo sledeča pojasnila, da se pokaže resnica. Ko je prejšnji občinski svet celjskega mesta, v katerem so odločevali samostal-ni demokrati, sklenil zakupno pogodbo s celjsko podružnico SPD glede Kumrovega posestva pod Tolstim vrhom, se je izrecno naglasilo, da ima mesto pravico zvišati zakupnino. Ko je koča na tem posestvu, sedaj imenovana Celjska koča, pogorela, je izdalo mesto za popravila okoli 122.000 dinarjev ter pridejo ista v prid zakupniku posestva. Radi tega je že prejšnji finančno - gospodarski odsek na svoji seji dne 8. I. 1926 sklenil, da naj se zviša zakupnina na Din 5000. To se je naznanilo celjski podružnici SPD i dopisom od 19. II. 1926. Po-eneje je ob priliki sestave proračuna z« leto 1927 mestno knjigovodstvo izjavilo, da je tedanji finančni referent dr. Bo-■žič izjavil, da se ima vsled velikih investicij za Celjsko kočo po požaru zdv- šati najemnina na Din 6000 letno, datirano z 20. IX. 1926. Pripomniti se mora, da obstoji Kumrovo posestvo, na katerem stoji Celjska koča, iz obširnih zemljišč, katera daje SPD v zakup in da se torej zakupnina ne nanaša le na kočo, temveč v prvi vrsti na zemljišča, na katerem se zamore rediti več glav živine. Če je torej sedanji občinski svet zvišal zakupnino za celo posestvo na Din j 3000, je ta znesek za 3000 Din nižji kot ' oni, katerega so hoteli samostalni demokrati naprtiti celjski podružnici SPD. Imenovana podružnica torej nima prav, če se spušča na politično polje z javnimi napadi na sedanjo večino v celjskem mestnem občinskem svetu, ker izhaja iz gornjega, da ji je isti bolj naklonjen kot prejšnji in ker je jasno, da bo podružnica še rabila podporo od strani celjske mestne občine. V njenem intere-i su je torej, da popravi storjeno napako. Končno pripominjmao, da se je svoj-čas slepo kopiralo idejo Mariborske koče, ne da bi se pomislilo, da v Celju ni niti ene četrtine prebivalcev Maribora in da torej Celjska koča ne bo zamogla tako uspevati, kot Mariborska. Tudi ne moremo odobravati mesta, kjer stoji Celjska koča, ker od tamkaj ni skoraj nobenega razgleda, dočim na Tolstem vrhu, ki ima znan obsežen razgled, niso napravili niti verande niti klopi, da celo oni stolp, katerega so začasa vojne postavili vojaki, je zginil. Taka je zadeva te koče, premotrena s stališča objektivnosti 'in sedaj si lahko napravi vsak sam sodbo o pisanju »Nove Dobe«. Proti ukrnitvi ljubljanske univerze. PROTESTNO ZBOROVANJE ZOPER OKRNITEV LJUBLJANSKE UNIVERZE V CELJU. V nedeljo dopoldne se je vršilo v mali dvorani »Uniona« protestno zborovanje zoper okrnjenje ljubljanske univerze. Zborovanju je predsedoval dr. Ogrizek. Govorili so: gg. stud. phil. Kuret, Ko-mavli, prof. Mastnak, prof. dr. Roman Javnik, Peršuh, Rebek in Marolt. Ni baš najprimernejše, da se toli profanirana štednja razteza vsako leto na našo univerzo. Kaj bi porekla srbska javnost, če bi g. ^minister v proračunu okrnil njeno najvišjo institucijo znanosti in kulture, ki stane sorazmerno z našo ogromne vsote več? S takim postopanjem bi si g. minister omajal stališče. Ni treba obnavljati zgodovino borbe za našo univerzo; vsakemu inteligentu je znano, kako se je branila Avstrija dati Slovencem ta važen institut in dobro je vedela, zakaj. Če nekateri blazirano trdijo, da je naša univerza nepopolna, ne sledi iz tega, da se še mora reducirati, ampak izpopolniti. Ravuotako: Kaj bomo s tremi univerzami? Kaj pa delajo drugi narodi z univerzami? Italija, ki troši za armado ogromne vsote in drugje tudi — izvaja štednjo drugje — ne pa pri univerzah. Jasno pa je, da redukcija katerekoli fakultete državi ne bi koristila, pač pa škodovala revnejšim slojem; pripomogla bi, da bi študij, še bolj ko sedaj, bil privilegij premožnih kast. (Pri nekaterih institucijah se izvaja štednja več ko preveč dosledno, drugje pa o njej ni sluha.) Škoda, da se tudi resnejši politiki držijo zgleda g. Sti-pice Radiča, ki je hotel prvi v koži prosvetnega ministra strašiti našo univerzo. — Noben sofističen dokaz ne more izpodbiti nujnosti naše najvišje znanstvene institucije in vsa slovenska javnost bo brez razlike strank univerzo branila. PROTEST ZNANSTVENEGA DRUŠTVA ZA HUMANISTIČNE VEDE PROTI j OKRNITVI LJUBLJANSKE UNIVERZE, j Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani protestira proti okrnitvi slovenske univerze v Ljubljani in proti načinu ukinitve nekaterih fakultet po čl. 44. finančnega zakona. Našo narodno južnoslovansko državo je slovenski narod vzljubil tem bolj zato, ker je v nji dosegel, da so se ustvarili njegovi dolgotrajni sni'in trudi, ko se je ustanovilo v Ljubljani znanstveno središče, univerza, viden znak stoletnega stremljenja slovenskega naroda po kulturni završitvi. Izjavljamo, da nihče nima pravice posegati kvarno v razvoj ljubljanske univerze in vsakogar, ki bi nam hotel storiti to krivico, bo slovenski narod moral prišteti med svoje sovražnike. Za predsednika: J. Grafenauer. — Za tajnika: J. Šlebinger. Politične vesti. =r Vsako sodelovanje demokratov z Radičem nemogoče. V nedeljo je bila v Splitu pokrajinska konferenca demokratske stranke, ki fi je prisostvoval minister Angjelinovič. Konferenco je otvoril dr. Mestrovič v imenu izvrševalnega odbora, pozdravil navzoče in dal besedo dr. Angjelinoviču. Dr. Angjelinovič je razložil, zakaj je šla demokratska stranka na volitve in se potem odločila, da nadaljuje sodelovanje z radikali. Kritizira zelo o9tro stališče samostojnih demokratov napram demokratski stranki. Kljub temu naglaša, da je za spojitev demokratskih elementov pripravljen iti preko vseh rekriminacij. Z vsako legalno stranko se lahko izvedejo parlamentarne kombinacije, a ne more biti nikakega sodelovanja v obliki bloka s HSS. Radiču očita, da je kriv vsega zla na Hrvatskem. Cilj Demokratske stranke je, da zbere hrvatske elemente in jih uvede v državne posle. Za svoje delo zahteva zaupa- nje. Za njim se je vrstilo več referentov na konferenci. Popoldne se je nadaljevalo čitanje referatov. Zaključno besedo je imel Angjelinovič in sta bili odposlani brzojavki Davidoviču in Marinkoviču. Konferenca je sprejela predlagane resolucije. = Albanija pod italijansko vojaško komando. Potniki iz Albanije pripovedujejo, da so fašisti in italijanski oficirji prevzeli poveljstvo nad vsemi važnimi strategičnimi točkami na albanski obali. Italijanski oficirji olepšujejo to z izgovorom, da pripravlja Jugoslavija napad na Albanijo in da so Italijani samo zato poslali svoje čete v Albanijo. V Albaniji nasproti ležečih italijanskih pristaniščih je zbranih 16 polkov v polni bojni opremi. Poleg tega je Italija poslala !,a Bolgarsko velike količine orožja in 'nU' nicije, ki je bilo v bližini Varne po nofi na skrivaj izkrcano. Italijanski oficirji in Vojaki, ki se nahajajo v Albaniji, so že dobili od Mussolinija in vojnega ministrstva podpisano rezervatno okrožnico št. 542, v kateri se poživljajo, da so pripravljeni, ker se bodo v najkrajšem času mogli proslaviti kot italijanski junaki. To okrožnico so dobili tudi miličniki in vojaki v Italiji. Jugoslovanska vlad je o vsebini te okrožnice točno poučena. = Vprašanje Litve je danes v ospredju svetovno - političnega zanimanja in bc zato najvažnejše vprašanje, ki ga bo moral rešiti Svet Zveze narodov na svojem decemberskem zasedanju. Po zasedbi Vilne je litovska vlada pretrgal vsak stik s Poljsko. To stanje traja še danes-Naravno je, da hoče poljska vlada *etn nenormalnim razmeram narediti k<>neC in v ta namen se je vršil sestanek P^' sudskega s poljskimi poslaniki v Kovnu, Berlinu in Moskvi ter zunanjim ministrom v Vilni,. Sestanek je povzročil v sovjetskih in litovskih listih alarmanten utis. Moskva je začela govoriti, da hočejo Poljaki vso Litvo vojaško zasesti. V ta namen da je bila odrejena delna mobilizacija poljske armade in okrepljena poljska vojska na litovski meji. Če bi Litva postala poljska, potem bi dobila Poljska dohod k Vzhodnemu morju, Nemčija pa bi izgubila zvezo z Rusijo. — V Litvi sami vlada danes vojaška diktatura Voldemarasa. Vsled tega živi poino litovskih emigrantov na Poljskem. Sovjeti pravijo sedaj, da koncentrira Poljska te emigrante v Vilni, da financira njih gibanje ter da jih oborožuje za vpad v Litvo. Sovjeti smatrajo vse te vesti za tako resne, da je 'Sovjetska vlada poslala poljski vladi celo noto, v kateri opozraja, da je živo zainteresirana na neodvisnosti Litve. Enako stališče pa je zavzela tudi Nemčija ob priliki Litvinovega obiska v Berlinu je bil od Stresemanna in Litvinova izdan skupen komunike, da sta se obe državi odločno za ohranitev litovske neodvisnosti. — Na drugi strani pa poročajo nemški in sovjetski listi, da je Vel. Britanija v zadnjem času popolnoma spremenila svoje stališče do Poljske in da hoče pozicijo Poljske čim bolj utrditi. Anglija hoče vsled svojega konflikta z Moskvo imeti v Poljski močno oporo in zato je Anglija za združitev Litve s Poljsko. Isto stališče zavzema tudi Francija. Tako je dobilo litovsko vprašanje obseg, ki je že skoraj nevaren za svetovni mri. Na eni stmai Rusija, Nemčija in fašistovska Litva, na drugi strani Anglija, Francija, Poljska in emigrantska Litva. — V Kov-nu, glavnem mestu Litve, se boje, da hoče Pilsudski v Ženevi proglasiti avtonomijo sedaj poljske Litve. Ta avtonomna Litva bi potem vodila boj proti Val-demarosovi vladi in zavzela Litvo, nakar bi se pridružila kot avtonomna Litva Poljski. Na ta način skuša baje doseči Pilsudski, da bo boj za Litvo postal le notranje vprašanje Litve, v katerega se potem Zveza narodov ne bo mogla več vmešavati. — V Litvi sami se trudi Vol-demares za sestavo vsenarodne koncentracijske vlade. Njegovi napori pa niso imeli še nobenega uspeha, ker zahteva opozicija brezpogojno takojšnjo odpravo diktature in odstop Voldemarasa. Težava je tudi v tem, ker se vojaška stranka, ki drži Voldemarasa, boji, da bi morala dajati še račun za gvoja nasilja. — Poljska vlada pa izjavlja, da nima nobenih agresivnih namenov, temveč da hoče samo napraviti konec nenormalnim razmeram. Poljski moskovski poslanik Patek pa je celo izjavil, da želi skleniti Poljska z Rusijo arbitražen pakt in da že zato ne more imeti nobenih agresivnih ! namenov proti Poljski. Dnevne -vesti PRESTOLNIŠKO ČASOPISJE. Opetovano smo že naglasili, kako beograjsko časopisje ne pojmuje svoje naloge kot prestolniško časopisje. Vse pa ka-I že, da bo beograjsko časopisje vedno manj pojmovalo dolžnosti prestolniškega časopisja, zato pa tem bolj svoje pravice. Tako vidimo sedaj, da imajo beograjski listi za vsako, še tako glupo stvar dovolj prostora, to časopisje pa nima toliko prostora, da bi vsaj zaregistriralo boj Ljubljane in Zagreba za ogroženi univerzi, -Vli pa je lla vse zadnje tudi beograjsko časopisje tako nekulturno, da je za okrnitev ljubljanske in zagrebške univerze? Ali smatra tudi beograjsko časopisje 23 svojo dolžnost dokazati, da ni Beograd v nobenem oziru kulturno središče .države? . Odkrito povedano: Slovenci • tega dokaza ne potrebujemo, ker vemo to že nekaj časa. ~~ Odlikovanje francoskega poslanika. Priliki ratifikacije prijateljske pogodbe, sklenjene med našo državo in Fraa-C1i°. je kralj odlikoval več francoskih diplomatov in politikov. Med dragimi je odlikovan tudi francoski poslanih na našem dvoru g. Emil Dard z redom sv. Sa-Ve I. stopnje. — Prenos poslov na oblastne samouprave. »Službene No vin e objavljajo ftovo uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave. Z objavljenjem v »Službenih Novinah« je stopila uredba v veljavo. — Telefonska zveza Slovenije z Bačko. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se telefonski pogovori Slovenije z Bačko, zlasti pa s Somborjem, vrše tudi preko Zagreba po telefonskem vodu Za-Kieb — Osijek — Sombor — Subotica. To zvezo bo telefonska centrala odsto-P^a, kadarkoli ji bo to mogoče. Razen tega imajo ti pogovori prednost na direktnem telefonskem vodu Ljubljana — Beograd v že odrejenem času od 8. do 8.40 in od 15. do 16. ure. — Zaradi ukinitve meščanskih šol se je pri prosvetnem ministru dr. Kumanu-diiu zglasila deputacija meščansko - šolskih, učiteljev. V novem finančnem zako-lilt je namreč predvidena ukinitev več Meščanskih šol v Sloveniji. V deputaciji sta bila tudi g. Humek, ravnatelj meščanske Sole v Mariboru in g. Hočevar, • ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. — Ustanovitev meščanske šole v Beogradu. Nedavno je bila v Beogradu otvor-jena na odredbo prosvetnega ministrstva prva meščanska šola. Za novo ustanov-novljeno šolo pa so Beograjčani pokazali zelo malo zanimanja. Vpisalo se je namreč majhno število učencev, tako da namerava prosvetno ministrstvo otvoritev ponovno razpisati. Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji morajo se udeležiti slovesne službe božje v stolna cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik — dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev — 1. decembra ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. uri v kapeli vojašnice Vojvode Mišiča, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Istotako se vrši slovesna služba božja ta dan ob 10. llri v evangelijski cerkvi, kateri morajo Prisostvovati rezervni oficirji evangelijske vere. — Prošnje učiteljev za imenovanje, Premeščanje in upokojitev. Prosvetno Ministrstvo je odredilo, da je vsako prošnjo učitelja ali učiteljice za imenovanje Premeščenje ali upokojitev a limine za-vrniti, če se predloži direktno ministrstvu, mesto po predpisani službeni poti. i Odredba je bila izdana predvsem zato, ker so se pripetili slučaji, da so se vlagale potvorjene prošnje od drugih kot v Prošnji navedenih oseb z namenom, da to se povzročale ljudem neprilike. — Narodna odbrana protestira prodi dogodkom v južni Srbiji. Predvčerajšnjim se je vršila v Nevesinju skupščina, jo je sklicala Narodna odbrana. Več govornikov je protestiralo proti zadnjim ^»godkom v Južni Srbiji in je bila sprejeta resolucija, ki je bila poslana kraljevski vladi. ■— Krajevni odbor društva »Rdeči kriš« Gušt&nj, Mežiška dolina priredi dne deqpmibra t. 1. slavnostno blagoslovlje-nle evojega redilnega avtomobila. — Jugoslovensko akademsko društvo v Zagrebu. Predvčerajšnjim so se vršile volitve za jugoslovansko akademsko društvo. Od 1878 študentov, ki so vpisani v društvo, jih je glasovalo 1507. Od oddanih glasov odpade na Jugsolovanski blok 741, na Hrvatski blok 714, na listo študentskega radikalnega kluba 51 glasov. Po proglasitvi volitev je prišlo do spopadov, tako v Draškovičevi ulici, Pal-motičevi ulici in na dvorišču pred univerzo. Policija je povsod nastopila in razorožila demonstrante. Pozneje je prošlo do spopada še na Jelačičevem trgu. Nekoliko študentov in slučajnih šetalcev je bilo lažje ranjenih s kamenjem in palicami. V bolnico so pripeljali samo enega mladeniča, ki‘je težje poškodovan nad desnim očesom. Ranjen je bil tudi en stražnik. V zvezi s temi izgredi je bilo nekoliko aretacij. — Kaj je z obrtno nadaljevalno šolo na Vrhniki? Obrtni in trgovski vajenci so že drugo leto brez strokovnega šolskega pouka na Vrhniki. Pred dvemi leti je obiskovalo šolo 98 obrtnih in trgovskih vajencev. Po § 99 b obrtnega reda so vajenci dolžni redno obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, kakor tudi strokovno nadaljevalno šolo do popolnega usposobljeenja. Vajenci na Vrhniki so od teh predpisov menda izvzeti. Za nje ne skrbi v tem pogledu niti obrtna oblast, niti občina, kakor tudi ne obrtna zadruga. Za šolski pouk se nihče ne pobrine in tako stojimo tudi letos pred dejstvom, da se obrtna nadaljevalna šola še ni otvo-rila. Pričakujemo, da bo g. veliki župan ljubljanske oblasti izdal nalog, da se vajeniška šola takoj otvori in omogoči reden in nemoten poduk vajencev. Brez strokovnega šolstva se vajenci ne bodo zadostno usposobili, kar mora vsem merodajnim faktorjem služiti za pravilno oceno važnosti strokovnega obrtnega šolstva. — Jubilej. V mesecu novembru pote-če^sedmo' leto, odkar smo si slepi ustanovili za nas najpotrebnejše in najvažnejše društvo. Zahvaljujemo se tem potom vsem našim dobrotnikom na katerih število smo ponosni in jih prosimo, da ostanejo še nadalje naklonjeni nam naj-bednejšim in najpotrebnejšim. — Vse one pa, ki niso imeli priložnosti, da bi se nas spomnili, prosimo, da to store in se nas spominjajo ob vsaki priložnosti. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, WolfoVa ulica 12. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. — Premeščenje v poštni službi. Iz Beogi’ada je premeščen uradnik Vende-iln Šimenc. Službo nastopi v Ljubljani pri pošti I. — Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo je sprejet ruski begunec Andrej N. Borisov, dnevničar pri železniški upravi v Mariboru. — Mussolini ne trpi realne geografije. Kot poroča »Daily Croniclg« iz Rima, je prepovedal Mussolini atlas, ki ga je izdal Turring-klub. Prepoved je izdal »Du-ce« zato, ker je v atlasu označeno, da žive okoli Aoste in v dolini Peldoo Francozi, ter da žive Slovenci prav do Treta in ker je v Dalmaciji navedenih premalo italijanskih imen ter manjka tudi ime »Montenegro«. — Nov zračni kolos. Kot poročajo iz Londona, grade na Angleškem orjaški zrakoplov, ki bo dvkarat tako velik kot največji nemški Zeppelin. Zrakoplov ima štiri nadstropja. V prvem so stroji, po-veljništvo in kontrola, v drugem moštvo (50 mož), tretje in četrto nadstropje je za potnike. Zrakoplov bo lahko transportiral do 200 potnikov hkratu. Opremljen bo z vsem modernim komfortom, imel bo celo prostrane plesne dvorane. — Nevihte na Jadranu trajajo dalje. Parobrodi na progah Split — Trst, Split — Ancona in Split Sušak so zadnje dni deloma izostali, deloma pa prispeli v luke z velikimi zamudami. — Veliki nalivi v Bosni in Hercegovini. Vsled močnih nalivov naraščajo v Bosni in Hercegovini reke in potoki. Po-nekodi je prišlo že do poplav. Popovo polje je poplavljeno v dolžini 30 km. Poplave povzročajo na poljih, na katerih je bi!a vsejana pšenica, ki je že jela zeleneti, veliko škodo. — Potres v Mostaru. V noči od 27. na 28. t. m. okrog 2. s6 je čutil v Mostaru potres, ki se je dvakrat ponovil. Epicenter je na Popovem polju. — Smrt na stranišču. V Travniku je povzročila narasla reka Lašva nenavadno nesrečo. Mesarski pomočnik Dragu-lin Avgustinovič, zaposlen v mestni klavnici je šel na stranišče, ki se nahaja tik reke. Narasla reka nosi seboj drevesa in tramove. Baš v trenutku, ko se je nahajal Augustinovič na stranišču, je treščil ob stranišče težak hlod, ki je stranišče prevrnil, nakar zo ga odnesli z Augusii-novičem vred valovi. Augustinoviča so potegnili pozneje mrtvega iz vode. — Zopet spalna bolezen v Hercegovini. V Hercegovini se je pojavila v zadnjem času kot posledica gripe, zopet spalna bolezen. Bolniki spe po par dni, so pa tudi slučaji, da se ne prebude po dva do tri tedne. En slučaj je končal s smrtjo. — Stavka gimnazijcev v Krusevcu. Dijaki VII. razreda gimnazijev Kruševcu (Srbija) stavkajo. »Katastrofo« ima na vesti profesor zemljepisja Kačanik, ki je bolj strog kot preneseta zmožnost in pridnost dijakov. Sedmošolcem se nameravajo baje pridružiti tudi šestošolci. Radi hudega profesorja Kačanika so stavkali v šolskem letu 1922-23 maturnati iste gimnazije celih 40 dni. — Boj z roparji, ki so ugrabili otroka. V bližini Čuprije v južni Srbiji je ugrabila tolpa 8 ciganov osemletnega sina posestnika Dobrivoje Panteliča. Drugi otroci so opazili, da so odvedli cigani dečka s silo seboj. Alarmirali so kmete, ki so delali v bližini na polju. Med kmeti in cigani se je razvila pravcata bit a, \ kateri so končno zmagali kmetje. Kmetje so premagane cigane zvezali ter jih odvedli na orožniško postajo. — Ogaben zločin. 30-letni delavec Anton Dolšak je pred dnevi zlorabil 5-let-no hčerko uglednega posestnika N. v Poljčanah. Bestijalnega nasilneža je orož-ništvo kmalu po dejanju aretiralo. Pri-preiskavi se je dognalo, da je Dolšak, ki je poročen, spolno bolan. Deklico so takoj prepeljali v bolnico, kjer so ji zdravniki nudili pomoč, kar pa ni imelo uspeha. Otrok je po operaciji umrl. — Radi razžaljenja kralja je bil obsojen te dni pred okrožnim sodiščem v Sa-jevu lastnik velikega hotela v Novem Sarajevu Stjepna Ivoš na tri leta ječe. Ivoš je izvršil hudodelstvo že leta 1924 na nekem shodu HSS v Varešu. — Vroči obkladki proti smrti. V Potsdamu je prišlo ob priliki smrti nekega moža, ki je umrl za rakom, do velikega škandala. V četrtek je umrl na želodčnem raku 65-letni trgovec Rode. Zdravnik je odredil, z ozirom na dejstvo, da je poleg mrtvečeve sobe trgovski lokal, da se mora mrtveca takoj spraviti iz hiše. Vdova pa je, mesto da bi ravnala tako kot zdravnik zapovedal, poklicala člana weis-senbaške sekte, s katerim sta možu po-kladala na telo vroče obkladke. V Potsdamu obstoja namreč sekta, ki ne veruje v smrt, pač pa je prepričana, da mrtvec oživi, če se mu poklada na telo vroče obkladke. Ker pa mrtvec le ni oživel, je vdova poklicala glavarja sekte ter ga naprosila, da bi prišel na pomoč. Medtem pa je že prišla policija, ki je mrtveca odpeljala. — Poplava na otoku Haiti. Na otoku Haiti je divjal pred dnevi strahovit vi- Gramofon Din 575'—, 365*— Harmonika Din 740'—, 360‘—, 200*— Viiolina v etuiju Din M5’—, 31S’— Mandolina Din 2^0'—■, 160*— Gitara Din 320 — 270*— Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike In okarine. Vodi se samo blago najboljše kakovosti. Veletrgovina R. Stermecki, Celje. Velika božična prodaja. har. Okoli 300.000 ljudi je brez strehe. V več mestih beležijo slučaje smrti. 500 kvadratnih milj zemlje je pK>d vodo. Nastale škode še ni mogoče ceniti. Vsekakor pa je velika. — Težka letalska nesreča v Maroku. V Maroku se je te dni zgodila velika letalska nesreča. V Fez-u je startalo 5 letal z namenom, da slikajo okolico Feza. Iz neznanega vzroka je eden letalcev izgubil ravnotežje ter je padel iz več sto meterske višine na zemljo. Letalo se je razbilo. Vseh 5 letalcev je bilo pri priči mrtvih. Ljubljana. 1— Razobesite na državni praznik zastave! Mestni magistrat bo razobesil na državni praznik v četrtek, 1. decembra 1927 na vseh svojih poslopjih državne in narodne zastave ter vabi vse hišne posestnike in druge, da istotako razobesijo. zastave. 1— Trgovine 1. derembra t. 1. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane, da morajo biti na dan Ujedinjenja 1. decembra t. 1. vse trgovine zaprte. — Načelstvo. 1— Izredni občni zbor društva hišnih posestnikov se vrši v sredo, dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. 1— »Ljubljanski Sokol« opozarja na svojo telovadno akademijo, katero priredi v sredo, dne 30. t. m. točno ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. — Predprodaja vstopnic v Narodnem domu v društveni pisarni dnevno med uradnimi urami od 6. do 8. zvečer. 1— »Ljubljanskega Sokola« Miklavžev večer se vrši, kakor običajno vsako leto, tudi letos v društveni telovadnici v Narodnem domu dne 5. septembra 1.1. in sicer ob 5. popoldne za deco, ob 8. zvečer za odrasle. — Vstopnina popoldne za odrasle Din 5, za deco Din 3, vstopnina zvečer Din 10; po Miklavževem nastopu prosta zabava in ples. — Darila se bodo -sprejemala v nedeljo 4. decembra od 10. do 12. dopoldne ter od 3. do 5. popoldne, v pondeljek pa od 10. dopoldne do 4. popoldne. — Letos se pojavi sveti Miklavž v društveni telovadnici s posebno sijajnim in mnogobrojnim spremstvom ter bo sokolsko deco bogato obdaril. — Ljubljanski Sokol pa je naročil letos za Miklavža nov, dragocen prestol, ter tudi za ostalo spremstvo določeni prostor razkošno in popolnoma na novo opremil. — 1— Društvo Soča« proslavi praznik ujedinjenja dne 1. decembra v restavraciji Ljubljanskega dvora pri pogrnjenih mizah z mladinsko prireditvijo. Vzpored: govor, deklamacije, prizori, petje in igra. > Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Vabimo ; k obilni udeležbi staro in mlado, j 1— Radioples v Ljubljani se bo vršil i dne 5. januarja v veliki dvorani »Ka-i zine«. Novost in senzacija tega plesa bo, f da se bo plesalo po radiozvokih in to ne J glede na to, ali bo zunanji sprejem do-I ber ali slab. Za slučaj slabega vremena | bo delovala domača oddajna postaja, za ! katero se že izdelujejo potrebni aparati. 1 Muzikalični uspeh je torej v vsakem slu-| čaju zasiguran. Ljubitelji plesa bodo prišli na svoj račun, ker jim ne bo treba z dolgotrajnim ploskanjem prositi godbe, | ampak bo radio operater kratkomalo za-i vrtel gumb na aparatu in godba bo že i tu. Vodstvo plesa je iz prijaznosti pre-| vzel naš priznani plesni učitelj g. prof. Jenko. Predprodaja Ygtopnic V trgovini Franc Bar, Cankarjevo nabrežje. 1 Tekma lovskih psov brakov in brakov jazbečarjev se bo vršila v četrtek 1. decembra v Medanskem hribu pri St. Vidu nad Ljubljano v lovišču g. Štepica ob vsakem vremenu. Sestanek posestnikov omenjenih psov in lovcev po prihodu jutranjih vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega, ob pol 8. uri v Cirmanovi gostilni v Mednem, kjer bo tudi smotra lovskih psov, določenih za tekmo. Posestniki dobrih in lepih brakov, udeležite se tekme, za tekmo so tudi lepa darila. — Klub ljubiteljev brakov. 1— Drzna tatvina v Ljubljani. V nedeljo popoldne je neznanec odnesel izložbeno omarico Mikličeve menjalnice v Kolodvorski ulici. Odnesel je razno tujo valuto v vrjdnosti 2000 Din. Policijski agenti upajo, da bodo lopova izsledili. Pri Mikliču so v izložbeno omarico že v tretje vlomili. Vsekakor je tatvino v vseh treh slučajih izvršil človek, ki pozna do dobra domače razmere. Tatvina je bila izvršena pri belem dnevu, ko se je na cesti nahajalo največ ljudi. 1— Flanela, razne vrste barhanta za Miklavževa darila po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 8. TmlmiiTf Mrulk« tMinih vos JU ©. B. m •>»)»•»• pclIEJfen. Celje. c— V nedeljo dopoldne se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma žalna sveča nest za pok, gen. Kovačevičem. Po obredu, ki ga je opravil celjski paroh g. Čirič, je govoril v imenu »Narodne obrane« gosp. polkovnik Naumcvič, nakar je govoril še g. dr. Krašovec. Sodelovalo je pevsko društvo »Oljka« pod vodstveni pevovodje g. učitelja Gerlanca. PROTESTNI SHOD NIŽJIH DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV V LJUBLJANI. Predvčerajšnjim popold. se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani protestni shod, ki ga je sklical ljubljanski oblastni odbor Udruže-nja državnih zvaničnikov in služiteljev proti § 66 novega finančnega zakona za proračunsko leto 1928/29. Shodu je predsedoval Josip Dermota, predsednik Udruženja za Slovenijo, ki je v daljšem izvajanju pojasnil krivičnost in nesprejemljivost omenjenega zakonskega predloga. Vlada je mnenja, da so nižji državni uslužbenci že itak navajeni na bedo in pomanjkanje in je zato prepričana, da bodo mimo in potrpežljivo prenesli tudi ta novi pritisk na njihove pravice. Toda mera je polna in zato bo poslalo Udružeenje te dni posebno deputacijo v Beograd, da bo na licu mesta preštudirala novi predlog Ln storila potrebne korake na merodajnih mestih za njegovo črtanje. Nato je govoril poslanec dr. Kramer, ki je pojasnfl v obširnih besedah pomen in smisel § 66 zakonskega predloga in -obljubil svojo pomoč v Beogradu cb priliki razprave v finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine. Dalje so govorili še sledeči člani Udruže-llja: Ignac Pečjak, Ivan Špunt, Ivan Prašnikar in Ludvik Kržišnik o krivičnosti § 66, ki daje vladi popolno pravico, da brez nadalj-njega prevede stare, poštene in vestne nižje državne uslužbence na dnevničarje z mesečnimi prejemki borih 684 dinarjev, kar zadostuje pri današnji draginji komaj za beraško preživljanje samca, ne pa za družine s 6 ali celo več člani.' Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: »člani Udruženja državnih zvaničnikov in služiteljev za Slovenijo, zbrani 27. novembra 1927 v dvorani Mestnega doma, smo z ogorčenjem doznali za predlog finančnega zakona zd leto 1928/29, kjer se v § 66 tega predloga navaja sledeče: »Za zvanje državnih službe-uika (zvaničnika i služitelja), koja ne ulaze u činovničke kategorije, mogu se poedina li- ca postavljati kao dnevničari. U smislu člena 130 zakona o činovnicima i ostalim državnim službenica gradjanskog reda od_ 31. jula 1923. god. izuzev drž. policijske straže i policijskih agenata (detektiva), zvaničnika i služitelja p oktansko - telegrafske i ' telefonske struke i zvaničnika finansijske kontrole.« — Z ozirem na ta predlog: 1. Vsi zvaničniki in služitelji odločno protestiramo proti nameravani nesooijalni odredbi kraljevske vlade ter zahtevamo, da se že itak bedno plačane nižje državne uslužbence ne izigrava s takimi odredbami. 2. Odločno zahtevamo cd kraljevske vlade, da postopa z nami v smislu sankcioniranega zakona »Službene pragmatike« z dne 31. julija 1923. 3. Zahtevamo ne le, da se nobenega zvaničnika in služitelja ne prevede v dnevničarja, temveč tudi, da se dosedanje dnevničarje stavi v položaj, ki so ga imeli pred 1. aprilom 1927. 4. Priznamo, da mora kraljevska vlada štediti. Nismo pa mnenja, da bi morali ravno mi, najbednejši, biti predmet te štednje. Vsak dosedanji budžet je dosegel ravnovesje z utrgovanjem plač najnižjim drž. uslužbencem. Mislimo, gospoda, da nam po dolgoletnem, zvestem službovanju v prid države pripada po vseh božjih in človeških pravicah miren grižljij kruha. Zato smo prepričani, da bo kraljevska vlada naše upravičene zahteve upoštevala in črtala člen 66 finančnega zakona za 1. 1928/29. — Državni zvaničniki iu služitelji.« 8PORT. Arne Borg je preplaval 3CO yardov v I 3 :13.9; njegov svetovni rekord stoji na 3 : 15.7, toda VVeissmiiller je baje že dosegel 3 :11.6 in 3 : 07. i Miss Gleitze namerava plavati iz Tangerja v Uibraitra ali pa na kako drugo točko špan-I ske cbaie, kar dosedaj še nikdo ni poskušal. Mislijo, da ji morski, volkovi ne bodo nevarni, čeravno se sem in tja zgubi kak posamezen v Sredozemsko morje, j Poljska lahka atletika je dosegla v letoš-' nji seziji prav dobre uspehe; navedemo samo najboljše: 100 m: Szenajch 10.9 sek. — 200 m: We.iss 22.7 sek. — največ uspehov za-• znamujejo v teku atlet Freyer: 3000 m: i 9 : Oj.6, 5000 m: 15 : 51.8. 10.000 m: 33 : 00.4, ! 20 km: 1 : 16 : 35, 30 km: 2 :01 : 36, maraton: ! 2 : 56 :45. —■ skok v vis: Fryszcyn 1.80m —■ | skok v daljavo: Sikorski 6.85 m — met kop-| ja: Gruner 57.56 m. i “ "borze" dr.e 28. novembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.89—22.95 (22.92), Berlin 13.555—13.585 (13.57), Curih 1004 do 1097 (1095.5) Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 276.8—277.6 (277.2J, Ne\v-york 56.64—56.85 (56.74), Praga 168.05 do 168.84 (168.45), Trst 308.125 — 310.125 (309.125). Zagreb. Amsterdam 22.97 —23.0S(, Dunaj 7.9975—8.0275, Berlin 13.555—13.585, London 276.8—277.6, Ne\vyork 56.63—56.83, Praga 168.05—168.83, Trst 308.41—310.41, Curih 1C94—1097; ameriški dolar 56.175—56.375. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.85, New-york 518.53, London 25.30, Pariz 20.4025, Milan 28.23, Praga 15.335, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.19, Dunaj 73.15. Efekti. Ljubljana. Celjska posojilnica 164—0, Ljubljanska kreditna banka 132—0, Prašte-diona 880—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Strojne tovarne in livarne 0—70, Vevče 133—0, Split 610—0, Ruše 280 do 295, Stavbna 56—0, šešir 104—O. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (28. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključe- nih je bilo 7 vagonov, in sicer 5 vagonov suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22 in 2 vagona smrekovih hlodov, od 25 cm naprej, foo vagon naemmbna postaja po 225. — Deželni pridelki: Tendenca -čvr- stejša. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. NAJMLAJŠI SLIKAR. Mnogo slikarjev in kiparjev, ki so razstavili v Parizu v jesenskem salonu svoja dela, je prišlo še pred razstavo po svoja dela, ker jih je jury-a odklonila. Največ odklonjenih del je bilo pač od mladih mojstrov, ker ti še ne poznajo poti, ki vodi do slave. Eden odklonjenih mojstrov ni štel več kot 23 let. Pripomniti' pa je treba, da ta mojster šele 4 leta slika. Neki francoski novinar je poselil mojstra, ki se zove Fernand Serf. Možakar je še pred 20 leti imel dobro idečo klobučarsko obrt, sedaj pa živi od majhne rente v Batignolles. »Mojster« poseda 3 sobe, ki so natrpane z raznimi slikami, ki jih je sam slikal. Slike ima še celo razobešene v kuhinji in — klo-setu, Velikost slik je dokaj različna, vse pa predstavljajo same — ribe. Da, niso pjokra-jinske slike, ne portreti, tudi ne historične dogodivščine, pač pa je njegovo stanovanje nekaka razstava ribjih kadavrov. Od slanika pa do kapelja vidiš raznovrstne ribe, vse tiste, ki jih je mojster Serf zavžil v svojem življenju. Pre-dno pripravijo v mojstrovi kuhinji ribo, jo gospod Serf portretira — in to s posebno navdušenostjo — čeravno je kuhinja polna smradu. (Smrad navadno povzroča riba, ne pa častitljivi mojsier.) — Vidite, to je umetnost! — je vzkliknil Fernand Serf. — Ni ga človeka ped sviilim solncem, ki bi bil naslikal toliko rib kot Jaz. — Kako to, da ne slikate česa drugega? je vprašal reporter. — Ker ne znam! — je lakonično odgovoril častitljivi starček. — Z 79 leti sem pričel slikati. Moja prva slika je predstavljala ribo, ki sem jo sam vlevil. In ko sem ribo uspelo naslikal na platno, sem se odločil, da bom vedno slikal ■— samo ribe. Jaz, za svojo osebo, izredno ljubim ribe. Čudim se, da mojih umetnin ne razstavijo. Zdravo je ribe uživali, zakaj bi bilo nezdravo ribe slikati, oziroma naslikane ribe občudovati. Jaz ne bi nikdai dosegel tako visoke starosti, če ne bi stan leta slikal samo ribe. Tej logiki reporter ni mogel ugovarjata. Umolknil je ter pričel ogledovati ribjo razstavo. Vtis je bil silen in čudovit. Ko si J reporter ogledal troje slik, ni več ? kje je pričel z ogledovanjem, zakaj riba j bila podobna ribi. Samo po velikosti so s ribice razlikovale, sicer pa so vse imele steklene oči, srebrne luske ter odprt gobec in vse so bile mrtve. — Tega ni bilo mogoče drugače izvršita-— je pristavil mojster. Če bi ribice bite žive, bi bile nemirne, ko sem jih slikal. — Ali ste srečni? — je ponižno vprašal radovedni reporter. Ferdinand Serf je globoko vzdihnil. — Srečen bi bil, če jury-a ne bi bila od' klonila mojih del. Vislokorodni gospod. J41 imam samo eno hrepenehje. Gospod, jaz n° sim s seboj veliko idejo. Samo uresničiti 1 ne morem, ker mi manjka prostora. Majhna dvoranica v jesenskem salonu, vseeno, W bi bilo ta dvorana — četudi bi bila p°d * °^ niščem ali pa v pralnici — potembi jaz p ' kazal, kaj zmorem, česa sem zmožen 1 Nas kal bi nekaj takega, česar še noben slikar n^ naslikal Ljudje bi občudovali moje del0 * dejali bi: »To je res cel Ferdinand Se' Veste, kaj je moj življenski sen? — Kaj — je vprašal reporter. .... ,0 — Hotel bi naslikati kita. Le nap1®11 v svoj list. Brez skrbi, napišite to! Moto, bo našel kak mecen v naši lepi Franeta,1- . — Zgolj na Francoskem, mojster Sef sati hočemo o vaši slavi, da vas svet sp /1-Morda se bo našel v Nemčiji mecen, ki imel srce — za mrtvega kita. H ja Erenhurf: 92 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Jetnik sedemindevetdesete celice je dobival skoro dvojno porcijo hrane. Kljub dobri oskrbi je bil pa Andrej shujšan, izmučen in je bil podoben staremu neobritemu postopaču. Hrano je večinoma odklanjal. Vse noči se je premetaval po postelji in je nemirno zaspal vedno šele proti jutru. Trpel je, kakor bi -trpel vsak drug mlad, zdrav človek, če bi bil prisiljen cele mesece pričakovati nerazumljivo, pa neizogibno smrt. Mogoče je pa Andrej trpel še -bolj, ko bi kdo drugi, ker je gotovo bolj ljubil življenje. Šele zdaj je začutil vso silo, s katero so se njegove roke in noge držale življenja, ves obup in vso besnost, s katero so se upiralo in blazno grabile za vsak spomin, hoteč podaljšati svoje življenje še za ono minuto. Med štirimi stenami je Andrej ponovno preživljal vse svoje življenje. Njegova sedanjost je pa br-zela s katastrofalno brziuo. V revoluciji je preživel šest let, pa se mu je zdelo, da je bil navzoč le pri kratkem, grmečem ledohodu. Premalo mu jo je bilo. Če je že Jules Lebon, ki je dvainšestdeset let živel brez ljubezni, umirajoč lovil zadnje svoje trenetke, kako je bilo šele mlademu, zdravemu, ljubečemu Andreju, Če bi ubili hipoma, brez priprav, bi on umrl hrabro in prosto. Mogoče bi še zapel pred smrtjo. Tako so mu p« navrgli k mladosti še tri mesece in so n»u pomagali, da se zaveda vse globoke rSdosti nad življenjem, ki mu ga jemljejo. Številk za Andreja ni bilo več. Toplota v celici je bila enakomerna. Solčni žarki so bili prepovedani. Vendar pa je Andrej čutil, da prihaja pomlad, da je kostanj že odcvetel in da nedaleč od jetuišnice Sain-te na mont-par-naskem buljvarju [»osiplje na hodnike plahuta svoje svetlo-zelene stročje. Čutil je tem bolj, ker je tudi v njem, v izmučenem, sta-rem postopaču, v jetniku celice številka sedemindevetdeset kljub vsemu drhtela pomlad, sicer žalostna, pokvečena, pa vendar pomlad. Jemali so mu življenje. Sicer ni strahopetec, pa ko bi vsaj poginil v boju, kakor bi se zanj spodobilo! V smrti, ki ga čaka, je pa nekaj odurnega, razžaljivega, s čemur se Andrej nikakor ni mogel pomiriti. Lahko, da je telesu vseeno, glava, vladarica glava pa hoče »•misliti do zadnjega krča, tudi smrt in najti razumen vzrok zanjo. Položiti na tnalo glavo zaradi ropa nekega briljanta, to se je zdelo Andreju, ki ga je Zaharkčvič imendval »njgi romantik« — nemogoče. To je bilo hujše ko sama smrt. To je bilo strašno, zasmeh usode. Andrej se je cele noči metal po celici in iskal rešitve. Vedel je, da pride rešitev lahko samo iz zunanjega sveta, od tovarišev. Kako naj jih obvesti, Poitra je tukaj, v bližini, v jetnišmici, zveza z njim pa ni mogoča. Drugi Francozi ga poznajo samo na videz. Čakali so nanj, pa ga ni bilo. In so sporočili drugim: ga ni. Mogoče je aretiran pod tujim imenom, mogočo je zbolel. Gotovo si pa ne mislijo, da je on aretovan kot internacionalni bandit za roparski umor. Rusi? Kdaj bo to šele znano v Rusiji! Poleg tega pa tam nič ne vedo o knkem Čislasu. Pri prvem zaslišanju je Andrej izjavil preiskovalnemu sodniku, da je njegovo pravo ime Lobov in je vneto prosil, naj se to protokoli ra. Časopisje se ni več pečalo z umorom na ulici Tiboumairy. Taki senzacionalni umori so si kar sledili, časopis pa ima samo šest -strani. V mali, kratki zabeležiti je ti- skarski’ škrat ali pa stavec njegovo ime po-francozil in napravil iz Lobova Leboef-a-Časopis je gotovo prišel v Moskvo, kdo naj . bi pa mogel pomisliti, da gre tukaj za izginulega tovariša Andreja? Kljub temu je pa Andrej čakal na rešitev-Kadarkoli se je odprla linča, je planil PT