Leto 1896.
521
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 13. septembra 1896.
Vsebina; St. (164—167.) 164. Ukaz o izpremembi točke 3. v ukazu poljedelskega ministerstva z dno 1. avgusta 1872. 1. o nastavljanju nagrajenih doeentov na véliki šoli za zernljedelstvo na Dunaju. — 165. Dopustilnica za lokalno železnico iz Zaječega vHodonin. — 166. Ukaz o povračilih za prevažanje prateža(prtljage) ob službenih in selilnih potovanjih državnih uradnikov. — 167. Zakon o sklepu novega dogovora zastran vredbe razmerja države k istrskemu zemljiškoodveznemu zakladu po izpremembi dotičnega dogovora iz leta 1875.1.
164.
Ukaz ministerstva za bogočastje in nauk v poraz umu z minister-stvom za poljedelstvo z dne 14. avgusta 1896.1.
o izpremembi točke 3. v ukazu poljedelskega ministerstva z dne 1. avgusta 1872. I. (drž. zak. št. 124) o nastavljanju nagrajenih docentov na véliki šoli za zemjedelstvo na Dunaju.
Namesto točke 3. v ukazu poljedelskega mini-sterstva z dne 1. avgusta 1872. 1. (drž. zak. št. 124) o nastavljanju nagrajenih docentov na véliki šoli za zernljedelstvo na Dunaju, stopijo ta-fe določila:
3.	Uporabe nagrajenega docenta ni enačiti s stalno namestbo in ona se more tako, kakor se je osnovala (2), vrhu tega pa tudi z odpovedjo docenta samega, zopet opustiti.
Docent pak jo mora odpovedati pred pričetkom onega semestra, s katerega koncem ne želi več svojih predavanj pričeti vnovič.
Gautsch s. r.
165.
Dopustilnica z dne 21. avgusta 1896. L,
za lokalno železnico iz Zaječega v Hodonfn.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v pora,zumu z vdeleženimi ministerstvi vzvidelo, c. k. trgovinskemu svetovavcu in moravsko-sleškemu deželnemu odvetniku dr.-ju Karolu baronu Offer-inannu v Brnu v družbi s firmo Lindheim & Go. na Dunaju in z železniškim ravnateljem Karolom Ströhlerjem v Berolinu dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivue železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Zaječi na progi Bfečslav—Brno c. k. priv. po cesarju Ferdinandu imenovane severne železnice prek čejč in Mutënic k postaji Hodonin na progi Dunaj Krakov imenovane glavne železnice, podeliti v zinislu zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, ustanovljenih v nastopnem:
§• 1.
Koncesionarji so dolžni, na zahtevo državnega upravstva in ob času, ki ga to določi, napraviti s početka oznamenjcni lokalni železnici krilo od pri-
(Slorenisch.
110
pravnega kraja blizu Mutčnic k premogovnikom pri Dubiianih, kadar bo po preudarku ministerstva za železnice zagotovljena primerna donosnost tega krila.
S- 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895) omenjene ugodnosti.
§• 3.
Koncesionarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice začeti precej in jo dokončati najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, morajo koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino desetih tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se siné izreči, da je ta varščina zapala.
§. 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih doličnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarjem dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 5-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi c. k. ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz
1.	1852) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo
varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, vto-liko, v kolikor se bo z ozirom ha posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, ministerstvu za železnico zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministerstvo za železnice.
§• 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pravica, izdati prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki in pol.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in za dobavo vozil in pa za dotacijo pri-čuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inter-kalarne obresti, ki se med grajenjem res izplačajo, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravili glavnici, če državno upravstvo privoli v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se bodo uporabljala tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi kadar bodo te osebe službeno potovale na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prenose, dalje da pristopijo vsak čas veljajočim predpisom o železništvu, za čas vojske, in pa dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je prevažati ležeče na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za koncesijonarjc moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadč po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobč za koncesijonarje veljavo tedaj, kadar se jim uradoma priznanijo.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji sarnč v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost tč proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledč na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe so ozirali po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. I. (drž. zak. št. 6(h) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojne marine in deželne brambe.
§• S-
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledč na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, linančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§.9.
Dopustilna doba in ž njo vrčd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računjaje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smč izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, tretjim osebam prepuščati obrat po dopuščeni železnici, ako jim tega državno upravstvo ne dovoli izrečno.
Državnemu upravstvu se pridržuje pravica, da smč po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo bo morda tedaj obratovala država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarjev ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
V tem primeru morajo koncesijonarji državnemu upravstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz tega obratovanja in katere bo eventuvalno ustanoviti poprek.
Kako bo sicer voditi ta obrat, to se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§• 1 I.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščali skupno porabo železnice za, promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le näpravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto ustanav-Ijaje tarife, za primčrno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljeni železnici ali posameznih njenih kosih.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Ako bi se železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom po pričetku obratovanja, je odkupno ceno preračunih po srednjem čistem donosu dveh najugodnejših obratnih let pred samim odkupom.
2.	Kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisli donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega letnini, katera je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj se poprej omenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga bo jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v lem, da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačuje srednji donos po zmislu odstavka 1., oziroma ako hi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni primer, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskonlovane vrednosti plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plačaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	lzplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne
odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zäloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 12., zadnjem odstavku.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjctbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami koncesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo Železnice.
§• H.
Državno upravstvo se ima pravico prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob koncesijonarjev stroških pošilja-nih, kakorkoli se mu vzvidi primerno, prigledo-vati, da se gradnja izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter lam ustavljati vse sklepe in naredbc, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi razloko ministerstva za železnice, katero je dati brez odloga in katera veže družbo.
§. 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb 1er po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
Guttenberg s. r.
166.
Ukaz finančnega ministerstva vpo-razumu z vsemi osrednjimioblastvi z dne 28. avgusta 1896. 1.
o povračilih za prevažanje prateža (prtljage) ob službenih in selilnih potovanjih državnih uradnikov.
Oziraje se na razpise finančnega ministerstva z dne 10. marca 1849. 1. (drž. zak. št. 158), z dne 8. marca 1851. 1. (drž. zak. št. 62), z dne 2. junija 1854. 1. (drž. zak. št. 139), z dne 19. junija 1856. 1. (drž. zak. št. 109), z dne 7. junija 1860.1. (drž. zak. št. 146), z dne 23. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 47) in z dne 8. junija 1885. 1. (drž. zak. št. 101), potem na razpis trgovinskega ministerstva z dne 26. marca 1850. 1. (drž. zak št. 134) in na ukaz ministerstev za trgovino in za finance z dne 31. maja 1891. 1. (drž. zak. št. 73), se ukazuje takö :
1.	Ob službenih potovanjih, trajajočih do dva dni, se ne povrača nobena praležna pristojbina, torej tudi ne nobena pratežna pristojbina za fijakarja ali najemščaka — razen nekih posebnih izjemnih primerov, katere je v partikularnih primerno opravičiti.
I
2.	Ob službenih, več kakor dva dni do vštetega šestega dne trajajočih potovanjih s takimi prevoznimi zavodi, ki dovoljujejo dosedanjo prosto težo 25 kilogramov, se povračajo, v kolikor sploh grč potujočemu uradniku po veljajočih pravilih pravica do povračila za prevažanje prateža, za pratež, ki ga vzame seboj, samo manipulacijska (nadzorna) pristojbina, dalje posebne odredbine, ki jih je morda poleg pristojbin za voz s kolodvorov ali na kolodvore, oziroma pristajališča plačevati za seboj vzeti pratež, težak 25 kilogramov, eventuvalno (ako na dotični postaji ni najemščakov za prevažanje popotnika iu njegovega prateža) pristojbine
za prenos tega prateža v bližnji kraj ali nasprotno s 25 kr.
3.	Ob službenih, več kakor šest dni trajajočih potovanjih, če se rabijo prevozni zavodi, ki dodeljujejo dosedanjo prosto težo, se povračajo, v kolikor je sploh po veljajočih pravilih dovoljeno zaračunjaii pratežno pretežo, prevozne pristojbine za pratežno pretežo, katera pak ne sme presegati normalne izmere 50 kilogramov, dalje manipulacijske (nadzorne) pristojbine in kolkovna pristojbina, nadalje vozne pristojbine s kolodvorov ali na kolodvore, oziroma pristajališčaj vštevši pratežne odredbine za pratež do normalne teže 75 kilogramov, oziroma tam, kjer ni na razpolaganje najemščakov, pristojbine 50 kr. (s pristajališč in na postajališča v Dalmaciji in na Primorskem po 1 gl.) za vsakokratni prenos prateža.
4.	Ob potovanjih z onimi prevoznimi zavodi, ki ne dovoljujejo proste teže, se povračuje, v kolikor ima potujoči uradnik po veljajočih pravilih sploh pravico do povračila za prevažanje prateža, razen povračil, omenjenih v točki 2., oziroma 3. — izvzemši manipulacijske (nadzorne) pristojbine, — tudi prevozna pristojbina, pripadajoča za dosedanjo prosto težo.
Pri tem se z ozirom na to, da dotični prevozni zavodi porazdeljujejo prevozne pristojbine za pratež po stopinjah od 10 do 10 kilogramov, dovoljuje, v primerih, omenjenih v točki 2. in 3., zara-čunjati prevozne pristojbine za 30, oziroma 80 kilogramov.
5.	Normalna teža, za katere prevoz se more po železnicah ali na ladjah parnicah itd. po mini-sterskih razpisih z dne 2. junija 1854. 1. (drž. zak. št. 139) in z dne 19. junija 1856. 1. (drž. zak. št. 109) ob selilnih potovanjih zahtevati kako povračilo, se glede onih prevoznih zavodov, ki ne dovoljujejo proste teže in pri katerih je ustanovljena postopna porazdelitev prevoznih pristojbin za pratež od 10 do 10 kilogramov, oveduje tako, da se k pratežni teži 50, oziroma 75 ali 100 kilogramov, ustanovljeni v naposled navedenem ukazu po tamkaj omenjenih vrstah, pribije za uradnika samega in ž njim se selečo ženo po 25 kilogramov, za vsakega ž njim se selečega otroka po tem, ali je že presegel starost 10 let ali ne, 25, oziroma 12 kilogramov, naposled za vsako ž njim se selečo slu-žabno osebo, v kolikor je zaračun voznih stroškov za njo po veljajočih predpisih sploh pripusten, 25 kilogramov, in da se skupna teža, ki se potemtakem pokaže, okroži na bližnjo višo deselko.
6.	Posebna določila, ki veljajo gledč pratežne preteže, če se, kar je moči opravičiti z značajem
službenega potovanja, seboj vzamejo instrumenti in drugačne priprave, ki so zelo težke in obsežne, ohranijo svojo veljavnost tudi v bodoče s tem razločkom, da bo povračilo dotičnih stroškov odvisno od dokaza, da so se ti pratežni kosi res vzeli seboj, oziroma da so se za nje plačale prevozne pristojbine.
7.	Gledč pristojbin, zaračunivnih ob selitvah, katerih izmera se določuje po številu selečih se družinskih udov in služabnih oseb uradnika, se mora dokaz res opravljene selitve opraviti s tem, da se donesč to dejanstvo potrjujoči izvodi predpisom vstrezajočih, po krajni policiji potrjenih zglasilnic.
Bilinski s. r.
te?.
Zakon z dne 4. septembra 1896. 1.
0	sklepu novega dogovora zastran vredbe razmerja države k istrskemu zemljiškoodveznemu zakladu po izpremembi dotičnega dogovora iz leta 1875.1.
(drž. zak. št. 72. iz leta 1875).
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
Državno upravslvo se pooblašča, z deželnim zastopom mejne grofije istrske skleniti dogovor po načrtu, obseženem v prilogi •/.
1
Člen II.
Mojemu finančnemu ministru je naročeno izvršiti ta zakon.
V Ghlopih, dne 4. septembra 1896.
Franc Jožef s. r.
Kndeni s. r.	Bilinski s. r.
Dogovor,
na podstavi poprejšnjih ustavnih pooblastil med c. k. finančnim ministerstvom v imenu c. k. državnega upravstva z ene strani in med deželnim odborom mejne grofije istrske v imenu deželnega zastopa z druge strani sklenjen zastran vredbe razmerja države k istrskemu zemljiškoodveznemu zakladu po izpremembi dogovora iz leta 1875. (drž. zak. št. 72. iz I. 1875).
§• 1.
Vsi po zavezancih (posestnikih vsled zemljiške odveze razbremenjenih zemljišč) sedaj še ne-poplačani zastanki dolgov, ki se na glavnici, rentah, obrestih, zamudnih obrestih in eksekucijskih pristojbinah dolgujejo istrskemu zemljiškoodveznemu zakladu, se po deželnem zastopu kot avtonomnem upravstvu tega zemljiškoodveznega zaklada odpisujejo popolnoma.
Deželni odbor jemlje na se dolžnost, da dd kolikor moči kmalu uradoma izbrisati vpise, v javnih knjigah še vknjižene za dolgove, ki se potemtakem odpišejo ali ki so odpali že prej.
V to se bo smel deželni odbor posluževati sodelovanja c. k. davčnih uradov in, če treba, sodelovanja c. k. finančne prokurature v Trstu.
§• 2.
S pogojem, da se izvrši v §. 1. omenjeni odpis zastankov zavezancem, odpiše država od ostanka 300.000 gl. avstr, vrednote, za katerega še ni poplačan v točki 1. dogovora iz leta 1875. (drž. zak. št. 72. iz leta 1875.) navedeni brezobrestni državni naprcjščinski dolg 416.000 gl. avstr, vrednote istrskega zemljiškoodveznega zaklada, delni znesek dveh sto tisoč goldinarjev (200.000 gl.) avstr, vrednote.
Potemtakem še preostajajoči ostanek sto tisoč goldinarjev (100.000 gl.) tega brezobrestnega državnega naprejščinskega dolga se mora poplačati najkasneje v deset let trajajoči dobi, tekoči od 1. dne januvarja 1896. I., in to v enakih letnih obrokih, katerih bo vsakega državnemu zakladu plačati najkasneje do konca dotičnega koledarskega leta,
§. 3.
Do dovršene povrnitvi“ po §. 2. se preostaja-jočega državnega naprejščinskega dolga se dežela
zavezuje, tudi črez čas poslednjega roka, ko dospö zemljiškoodvezne obligacije v izplačilo, pobirati doklade k cesarskim neposrednim davkom v izmeri, zagotovljajoči omenjeno dolžnost povračila, in to za namene lega povračila, bodi v obliki posebnih zem-Ijiškoodveznih doklad, bodi si vkupe z občimi deželnimi dokladami.
Geloma ali deloma odpisali, upati ali povrniti se smejo v spredaj stoječem odslavku uslanovljene doklade samo v listom razmerju, v kalerém to dovoljuje c. k. davčno oblastvo gledč cesarskih davkov, ki so v podstavo preračunu Ich doklad.
§. 4.
Do dovršene razdolžbe v g. 2. navedenega ostanka 100.000 gl. brezobrestnega državnega na-prejščinskega dolga, je proračune in računske sklepe istrskega zemljiškoodveznega dolga, dokler se taki še postavljajo samostojno, kadar pa se to ne bo
C. k. finančni minister:
več godilo, na razdolžbo in založbo omenjenega državnega naprejščinskega dolga mereče dele proračunov in računskih sklepov občega deželnega zaklada vsako lelo priobčevati o pravem času c. k. finančnemu ministerstvu še prej, kakor se predložč deželnemu zboru.
§• 5.
Ostala, ne v ta dogovor vzprejeta vsebina (ločke 1. do 5.) dogovora iz leta 1875. (drž. zak. št. 72. iz 1. 1875.) izgubi sedaj, ker je brez podlage, svojo veljavnost.
g. 6.
Ta dogovor se izgotovi v dveh enakoglasnih nekolkovanih, s podpisi c. k. finančnega ministra, potem deželnega glavarja in dveh drugih deželnih odbornikov opravljenih izvodih, katerih eden se hrani pri c. k. finančnem ministerstvu, drugi pak pri deželnem zastopu mejne grofije istrske.
Na Dunaju dne.......... 1896. 1.
V Poreču, dne	... 1896. 1.
Deželni glavar:
Deželni odbornik:
Deželni odbornik :