Poslano. Iz Celja, dne 30. Januarja. 1874. Kjer ste ndopis iz celjske okolice 25. jan. (VoliteT občinskega odbora)" radi sprejeli in ga t ,,S1ot. Gospodarju št. 5." natianiti dali, mislim, da tudi moj dopis zaTigli ne bote, ampak t prihodnemu šteTilu ga objaTili.1) — VolitTe morajo proste biti!2) Ta resnica Tašemu dopisniku t glaTO ne gre; drugač bi on ne bil nnekega posestnika poslal, g. opata prosit, naj bi za kmete glasoTali in k zmagi pripomogli."s) Tudi enakopraTnost g. dopisnik praT ne pozna; drugač bi ne pisal: nda je (opat) tako stojim dobrim farmanom t najimenitniši reči hrbet pokazal!" Moji farmani 80 mestjaui raTno tako, kakor kmeti; zatorej je čisto po praTici bilo, da sim pri naši občinski TolitTi poloTico mestnih, poloTico kmečkih možoT za odbornike zbral.4) Taki so: L. Wambrecht8anier, K. Zima, A. Reiter iz meata, pošteni možje, ki tudi pri kmetih dobro sloTijo; od kmetoT pa: A. Malej, J. Jezernik, V. Zupanc. Ravno tako sem za namestnike odboinikov ztoHI enega iz mesta, dva pa izmed kmetov. PieTdarite sami, če sem bil, kakor Taš dopisnik praTi, nTsem t posmeh se STOJim prečudnim Tedenjem?"5) Ako se ToliteT OTrže, je moja dolžnost, dru- ') Zakaj pa ne? Nikomur ne branimo, če se hofie ošvigati. Ker pa nimamo prostora za polemiko, dostavljamo sami opazke, ktere bi brez dvoma dostavil g. dopisnik ,,iz celjske okolice." 2) Dk\ Prostost pa mora pravico za podlago imeti, sicer postane razbrzdanost, samovolje, krivica. 3) Ce je to g. dopisnik storil, je imel cel6 prav; Vi pa stojite na istcm stališči, kakor vlada na Ceskem, ki je tudi kmetom in drngim zamerila, da so šli velikih posestnikov prosit, naj v smislu česke opozicije volijo. 4) To n i po pravici! Volitev je bila za slovensko, kraečko okolico, a ne za mesto. Mestjani iinajo itak že svoj nemški zastop, in nobeden okoličanov se ne bo brigal za to, kako Vi gospod v mestni zastop volite. Zdaj je pa šlo za to, da dobi okolica naroden zastop, ki bi vendar enkrat za ubogo kmečko slov. mladež posebno šolo napravil in otroke rešil neumnega ponemčevanja v mestjanski šoli. Ali Vas to ne briga? Bodo li od Vas izvoljeni mestjani stvar podpirali? Ne bode li prav zarad njih v srenjskem ouboru zopet nemščina zvonec nosila? Je to prav in po pravici? 6) To vedenje je res nŁndnou, ker niso mestni posestniki v okolici v večini, torej tudi tirjati ne morejo, da bi v odboru večino imeli. gokrat ravno tako voliti; kjer stranke ne poznam"), temveč enakopravnost ljubim in prepvičanje imam, da bojo imenovani izvoleni možje, kakor odborniki naše okolice svojo dolžnost storili. G. dopisniku bi pa bilo svetovati, naj se v reči ne vtika, ki mu ne grejo • saj mu je znano, da pri takib volitvah le posestniki glas imajo!7) Anton Vrečko, opat Celjski. ") Ne? Kako ste pa ob volitvi v drž. zbor ravno hberahiega Neinca. dra. Foreggorja zadcli ? V ustaviii državi ne more bre/, strank biti; pulitična zielost in modrost pa tirja, da je slovenski dnhovnik pri konservativni slovenski stranki povsod. ') Taka je blizo pri vojakih, ki ne smejo politikovati. Drngi ljudje sino pa y državljanskeui oziru vsi enaki. Kdor pa kot volilec v javnost stopi, je (udi kritiki podvržan, ktero se sme lotiti vsak, komur se poljubi. Vi sicer »posestnik" nisto, ampak le užitnik; pa bodi kdo posestnik ali kaj druga, kot volilec se izpostavi kritiki, ktera so tudi Helfersdorferjem nameri. — Resnici in pravici ravno pot!