Murska Sobota, 20. maj 2004, leto LVI. Št. 21, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit zelo, trgatev dobra bo. Vreme Sprva bo sončno, nato pa oblačjjo s plohami, Martina Horvat: Revščina žlezen si podajata roko Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, išče poti, kako priti do milijonov, ki si jih je izposodil nekdanji stečajni Str. 3 upravitelj Miran Žilavec M2 OWN" NAROČNIK ^cator GAUDA Dizelsko gorivo, ki so ga točili na črpalki Ine na Hotizi, kvarilo vozila poglej in odpotuj! tf4.11 bolne starostnike iščemo ljudi, sosede, ki bi jgPftoraviiaq pomagati, jih le s težavo najdemo. Sčaso-k| ljudje, ki so osamljeni in brez ljubezni, posta^ 't./; ' se morda celo »sprejo« s sosedi in sploh po- 1&3tr' kar Pa Jih še bolj potisne v osamljenost in P°maSali-Ti Pa tudi niso pripravljeni 2 .. ^e in brezpogojno pomagati ljudem v stiski. 990.- zamrznjene sardele 399 KAVA BARCAFFE MLETA Droga, farforoz 159 4 klobasa za kuhanje 619.- GAZIRANA PIJAČA FIT EXOTIC 1,5 litra, Vino Bniice 129 1 SLADOLED GRAND1SSIMO 1,1 fyubfanti F liimdna ipulniri 159 Posebna PIVO GOESSER O,5 litru, v Brffurttihtl 159 ess.- ponudba Minister za zdravje opozarja: "Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!" Ponudba velja do prodaje zalog. AKTUALNO 20. maj 2004-VKHIII Luka Božič, ornitolog Nespoštovanje zakona o ptičjih direktivah Kakšen je ornitološki pomen reke Mure? Zelo velik. Gre za eno najpomembnejših rek v Sloveniji, kar se tiče ohranjanja ptičjih vrst in habitatov ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Če pogledamo samo direktivo o pticah, gnezdi na reki Mun nekaj deset vrst ptic, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst, kar pomeni, da je Mura s svojimi mrtvicami najpomembnejša reka, ki daje zavetišče tolikšnemu številu različnih ptic Katere ptičje vrste so najbolj kritične? Čapljica, črna štorklja, vodomec, srednji detel, kobihčar in mnogo drugih. Zakaj ravno reka Mura? Gre za razmere, ki so se ohranile skozi stoletja, katere dajejo ugodne možnosti za ohranitev teh vrst. Tu so številni habitati, ki jih drugje po Sloveniji ne najdemo več, predvsem mrtvice. Poleg tega je Mura ob Dravi in Krki tipična nižinska reka. Ob Muri je, v nasprotju od Drave, ostal tudi širok pas nižinskega poplavnega gozda, ki velja za najbogatejši tip gozda. Kaj pomeni Natura 2000 za ogrožene vrste? S tem je dana možnost, da se ogrožene vrste in habitati ohranijo in preživijo v prihodnje. Natura 2000 je mehanizem, ki omogoča in zahteva od držav članic Evropske unije tudi ustrezno varstvo teh vrst ptic Sprejeti se morajo ustrezni ukrepi in presoje potencialnih škodljivih vplivov, ki bi dolgoročno lahko ogrozili varovana območja. Gre za veliko priložnost in možnost, da se ra narava ohrani taka, kot je Po črnem scenariju naj bi prišlo na reki Muri do postavitve osmih hidrocentraL Kaj bi to pomenilo za rastlinstvo in živalstvo, ki živi v sožitju s prekmursko ravnino? Reka Mura je edina večja reka, ki do sedaj v tem pasu še ni ogrožena z elektrarnami, in prav ta razmeroma naravni tok s strugo omogoča pojavljanje tem številnim ogroženim vrstam. S spremembo rečne dinamike bi odločilno vplivali na življenje ob Muri. S postavitvijo elektrarn bi se rečna dinamika močno spremenila Pride do upočasnitve toka, zmanjša se bočna erozija in podobno. Vodomcu se slabo piše ob postavitvi elektrarn. Nekatera območja v Pomurju so bila pozneje izvzeta z območja Nature 2000. Za katera območja gre in kakšne so morebitne posledice? Konec aprila je bila sprejeta uredba o Naturi 2000 v Sloveniji. V uredbi ministrstvo za okolje naših predlogov ni sprejelo v celoti. Od rezali so območja, kjer se načrtujejo večji posegi v naravo. V predlogu je bil zajet celoten tok reke od mejnega prehoda Trate do Murske šume. Iz odredbe so s tega območja izvzeli celoten del med Tratami in mostom v Radencih, torej prav na območju načrtovanih elektrarn, predele Črnega loga, domnevno za potrebe avtoceste in enega daljnovoda, vendar to ni v skladu z uredbami Nature 2000. V preostalih predelih Slovenije je najbolj očitno še Ljubljansko barje, kjer naj bi v prihodnje stala industrijska cona Vrhnika Zanimivo pa je. da kljub sprejeti uredbi na seji vlade ni mogoče videti podrobne karte teh izvzetih območij S tem so na neki način postavili temelje posegom v zgornjem toku Mure? Seveda, gre za zeleno luč, ki so jo dobili investitorji na tem območju. Kaj bi to pomenilo za spodnji tok reke Mure, ki je zajet v omenjeni direktivi Nature 2000? V vsakem primeru bo treba oceniti posledice posegov v naravo, če bo do posega prišlo. Sami bomo izkoristili vsa pravna sredstva, da se Mura zaščiti v celotnem delu toka. Poudaril bi, da direktiva o pticah zelo nazorno govori o posegih tudi na ozemljih zunaj varovanih območij in morebitnih vplivih, ki bi Odrezali so območja, kjer se v prihodnje načrtujejo kakšni večji posegi v naravo.« lih imeli kakršnikoli posegi na varovana območja. Zakaj sploh sprememba vašega predloga? Mislim, da gre tukaj za ekonomske interese države. Nedavno smo bili priča grobemu posegu, urejanju me- lioracijskihja^^ ku Ščavnica, pokazala moč kap r varovanjem pa tn darle zagotavlja; nje narave? « V tem primeru 1« unija, katere polnop* postali s prvim maje" obrnemo na komisij1 spoštovanje okolje«" nov instem tudi 2000, ki našo pr^“j ‘ evropskemusmli^" nija enostavno m«*1 terije Evropske pmah, saj nas v , Mr ru čakajo Poskd‘<£IfHi|4* niso zanemarljive. narodnih kriterij Mure v celoti preiti območja Kakoje stemi ji? Kakšne so ta Ravno o vkljure'30’ območij je bilo n^T g* tožb. V glavnem pa za države kršitelji® _ Prvi tak zna"’ P" zemskaizletal^ ,? prej omenjeni za ' rektivah Sledih s' Francija Te dri čevanje z okolje'3 so nam lahko 'i™' Natura 2000 kot dopolnilna dejavnost Štorklje niso ogrožene zaradi lova Kaj je Natura 2000? Natura 2000 je ekološko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so pomembna za ohranjanje evropsko ogroženih rastlin, živali in življenjskih okolij. Pravna podlaga za njihovo ohranjanje sta direktivi Evropske unije, imenovani tudi direktiva o pticah in direktiva o habitatih. Kot del pravnega reda EU jih je dolžna izvajati tudi Slovenija. Strokovna merila za določitev območij so enotna rti jih morajo upoštevati vse države, osnova pa so evropsko pomembne vrste rastlin in živali ter habitatni tipi. Katere vrste živali in rastlin v Pomurju so ogrožene po evropskih standardih? Med evropsko ogrožene habitatne tipe, ki so ob Muri še posebno dobro ohranjeni, sodijo mehkole-sna (vrbovo-topolova) loka, hrasto-vobeiogabrovi gozdovi, mrtvice in stranski rokavi ter cela vrsta ptic. Mura, mrtvice in stranski rokavi, gozdovi ob reki ter ekstenzivni vlažni travniki so tudi življenjski prostor redkih vrst hroščev, metuljev, kačjih pastirjev, dvoživk in seveda številnih vrst rib. Ob Muri -in na Goričkem živi tudi vidra, ki je ena najbolj ogroženih sesalcev v Evropi. Za ohranjanje živali in rastlin ni dovolj le zavarovati vrsto, ampak je nujno tudi ohraniti njihovo življenjsko okolje. Štorklje, denimo, niso ogrožene zato, ker bi jih lovili in pobijali, temveč jih najbolj ogroža izginjanje vlažnih travnikov, kjer se prehranjujejo. Kakšni so varstveni cilji? Na območjih Natura 2000 si prizadevamo ohraniti ugodno stanje za posamezne vrste in habitate, saj so bila zaradi tega območja opredeljena kot posebna varstvena območja. Na območju Mure pomeni »ohranjanje ugodnega stanja« to, da moramo ohraniti obstoječi obseg sonaravnih gozdov, trstišč. mrtvic, ekstenzivno obdelovanih travišč, zmanjšati pa moramo tudi onesnaževanje voda in tal Zagotoviti moramo ustrezno rečno dinamiko, ki omogoča preživetje določenih vrst rib in ptic, vezanih na rečno strugo. Ohranjanje ugodnega stanja in doseganje varstvenih ciljev bomo lahko zagotovili tudi v prihodnje predvsem s povezovanjem in sodelovanjem naravovarstvene stroke s kmetijsko, gozdarsko in vodarsko stroko pa rudi z ribiči, lovci in vsemi, ki si prizadevajo za ohranjanje narave. Katera območja v Pomurju teeted areas). Razteza se od Rade- so vključena v projekt? V Pomurju sta kot predlog opredeljeni območji Mure in Goričkega Kakšna je vloga porečja Mure v okvirih projekta Natura 2000? Območje Mure je opredeljeno kot predlog območja, pomembnega za skupnost (SCI - sites of community interest) in kot posebno območje varstva (SPA - special pro- nec do meje z Madžarsko in zajema poplavno območje Mure z vlažnimi travniki in jelševimi logi zahodno od Ledave. Zaradi kvalifikacijskih vrst rastlin in živali ter habitatnih tipov (tistih, ki jih je EU določila kot kriterij) ustreza merilom obeh omenjenih direktiv. Izreden naravovarstveni pomen tega območja, tudi po domačih merilih, smo prepoznali že pred led, zato je bilo območje predlagano za zavarovanje kot regijski park Simona Kaligarič, Zavod RS za varstvo narave: »Za ohranja nje živali in rastlin ni dovolj le zavarovati vrsto, ampak je nujno tudi ohraniti njihovo življenjsko okolje.« Ljudje ob Muri so že od nekdaj znali živeti z reko ... Izredna raznolikost habitatov in živalskih vrst je predvsem zasluga ljudi, ki svojega naravnega okolja niso osiromašili. Ker so znali živeti in gospodariti sonaravno, se danes lahko ponašamo z njihovo modrostjo in bogastvom narave, ki so nam ga ohranili Naša skupna naloga je, da to ohranimo še naprej in da tam, kjer se stanje slabša, skupaj preprečimo vzroke nadaljnjega poslabšanja in omogočimo ogroženim vrstam preživetje. Prekmurje Je pretežno ruralno usmerjena pokrajina. Kako se bo omenjeni projekt dopolnjeval oziroma sodeloval s sektorjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva? Od začetka projekta, konec leta 2002, je v izvedbo vključeno tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj je ohranjanje ugodnega stanja v naravi tako v interesu varstva narave kot kmetijske stroke, gozdarjev, lovcev in ribičev. Skupnih interesov mnogih strokovnih pa tudi drugih zainteresiranih skupin je veliko, ponudile pa se bodo tudi dodatne priložnosti pridobivanja finančnih sredstev. Iz katerih skladov je mogoče črpati sredstva? Za dosego ciljev ohranjanja ugodnega stanja na območjih, ki so vključena v Naturo 2000, so na voljo sredstva iz obstoječih skladov Evropske unije. Neposredno so temu namenjena sredstva iz naslova Life-Narava. Leader+ je, denimo, namenjen podpori razvoja podeželja in med štirimi osnovnimi področji je prav spodbujanje najboljše možne rabe naravne in kulturne dediščine, vključno z območji Nature 2000. Omenimo lahko Še Interreg III, Equal, Leonardo da Vinci in druga Območja Nature 2000 pa se prednostno obravnavajo tudi v h sre^ ’d okviru državnih sr/ proerama m reg1 pro8r’”,^4 čeno o obme J goče opravlja H posege? Načeloma se .»l^j varstvenih obm1-^na i Nature gospo^^J kot do sedaj- P° ^^15 bodo tako kot deljeni s prosto" daj .ciMiialor no območja, vWj A rovaninti^^ parkov^ Nature? Zavarovana ( na primer parku Gor«* med drugi"1 cvdln.spfe'J ,fau)eiS L vnaprej pr"P0 ‘' šno ravnanje-ugodno grame -. darskim^r n« vplivaj. planiranji"5 s« p- “f T«1’ obmoCpb. v/ praviloma - ^iui*^'./ mi ostajal vanja VESTNIK z20 maj 2004 AKTUALNO * ^tijstvu Črnci s prisilno poravnavo iz stečaja v novo podjetje Lani le s težavo brez rdečih številk jih dolgovi in nepravilnosti upravitelja Mirana Žilavca ^(^0Crn^^ kektarM nekoč leiredidc za^lo v težave Ma je bil takrat čajem podjetje ni prenehalo poslovati, zdaj pa novo podjetje gospodari na 740 hektarjih kmetijskih površin. Večina jih je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, nekaj pa jih imajo v najemu od fizičnih oseb, predv PrM- » prisil-bi?' kakšen i,,.'' katere ” ka iJVff I Glasbena šola Gornja Radgona Tristo mladih glasbenikov Dva nova predmeta Glasbena šola je brez dvoma pomemben sooblikovalec izobraževalnih in kulturnih dogajanj v prostoru, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo. Sicer ni obvezna, vendar je enakopravno vključena v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem kot integrirani del vzgoje in izobraževanja. Glasbeno in baletno izobraževanje poudarja svoj obstoj in razvoj nacionalne unikatnosti, a hkrati tudi vključenosti v evropske tokove. V Pomurju lahko svoje otroke vpišete na Glasbeno Šolo Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Gornja Radgona Vzgojno-izo-braževalm programi slednje potekajo na območju občin Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Gornja Radgona. Te tri občine so namreč tudi soustanoviteljice tamkajšnjega javnega glasbeno- izobraževalnega zavoda, ki je bil sicer ustanovljen že leta 1950. 18 pedagoških delavcev poučuje programe predšolske glasbene vzgoje, pripravnice, pouka nauka o glasbi in programa glasba - instrumentalni pouk, v katere je vključenih skoraj 300 otrok. Vzporedno z osnovno šolo je tudi glasbeno šolstvo doživelo prenovo v smislu podaljšanja trajanja šolanja, novih predmetnikov in učnih načrtov. Poleg citer sta postala predmeta za poučevanje še tamburica in diatonična harmonika, ki so ju v letošnjem Šolskem letu uvedli tudi v gornjeradgonski glasbeni šoli. Ravnatelj Marjan Žula pravi, da delo poteka dobro in je v skladu s ciljem in nalogami, ki so si jih zadali. Učenci veliko nastopajo ob različnih priložnostih, se uspešno predstavljajo na revijah in srečanjih glasbenih šol, ponovno pa so osvojili zlato od- ličje na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki si ga je s kljunasto flavto prislužila Blažka Gaber. Povezujejo se z osnovnimi šolami v upravni enoti, z lokalnimi skupnostmi in drugimi glasbenimi šolami po Sloveniji, steklo pa je tudi sodelovanje s prijateljskim mestom Heimsheim - Bruchsal jz Nemčije. V gornjeradgonski glasbeni šoli skrbijo tudi za to, da se otroci vključujejo v ljubitel jske glasbene skupine, pihalne, harmonikarske in druge orkestre, v pevske zbore, plesne skupine in podobno. Lansko leto so začeli z nabavo novih glasbil, diatonične harmonike, pianina, dveh violin, kitare in nekaj drobne opreme, letos pa načrtujejo nabavo dveh klavirskih harmonik, baritona, sopran ali alt saksofona, dveh kitar in nekaj tamburic. V. P, stjo pa smo se vedno uspeli obdržati, smo slišali. »V boju med NOB smo mislili samo na svobodo, ieta '90 smo mislili na nacionalno državo, sedaj mislimo le na vstop v Evropo,« so bile uvodne besede Cirila Zlobca. »Žal smo danes priča ponovnemu vrednotenju, ocenjevanju pomena narodnoosvobodilnega boja teftudi razvrednotenju tistega, kar je bilo za tisti čas najznačilnejše in najpomembnejše. Ideologije, politični sistemi vedno spreminjajo vrednote naše preteklosti, tisto, kar je ostalo nespremenjeno, pa je prav poezija tistega časa. Slovenci smo lahko ponosni na poezijo, saj smo med redkimi narodi, ki se lahko pohvalijo s tako obsežnim opusom pesmi odpora, hrepenenja po svobodi in domoljubja. To ni bila samo priložnostna poezija, ampak so se odzvali vsi pomembnejši pesniki tedanjega Časa ter si prizadevali za svobodo in ohranitev slovenskega na- najveličastnejših — sir zgudounc tega časa /e pipKa'-r^ skledo. Pametni s" / jemajo, kar/e bilop^pt naši zgodovini.' In gibanju pa p: rud' so žalostni in ampak pametni ljudje^ Pozitivnem v V spomin na obdobje, ki je m k0^.: / njeno od pripravila osno1 ' dnješolska mladina **X ših pesmi Bora, KJI1"'1 Čiča Saj se še slovenske poezt/c “P Bosa pojdiva ali p dolgin številnih dr L jih še danes znajo m P hodnje leto bo cena pisatelju navalcu duše p' ek® veka Mišku A. Jožef Kosti - ribišM za leto 2004 3 Ribiška družina Ljutomer je ofA '' p-„ publike Slovenije v Evropsko y nika dela tradicionalno tekmova 4 za leto 2004, Tekmovanja članov Ribiške družine Ljuto'"- Tudi ribe so - kot mnogi rib^1 pjpVaie *'5 vljanju vstopa v Evropo - P^^ trni', 'pobirali mi tudi slive J Vicmiv Miiktn lasnih ’ -h.ut z* konn- V •bnict prispevki, da |t ' ■ 'i ioM:dnobol)ure- '■ ’■'■"pvvisii Hlun 1 enotna blagovno '*hulv sin telp vilinci a "'""tmlmV/vnbvinsko-v ,',<":«‘l n3.?c čistilec goriva, zato poznavalci pravijo, da je v ozadju lahko le kemična oporečnost goriva. Tisti, ki zelo dobro poznajo razmere na naftnem trgu in tudi nečedne posle na njem, namreč razlagajo, da bi okvare lahko povzročila kislina, s katero naj bi »razbarvali« sicer rdeče kurilno olje in ga potem prodali kot dizelsko, slišati pa je tudi namige, da bi posredi lahko bilo lepilo, ki je od prejšnjih prevozov ostalo v cisterni. Na to, na koga bodo po opravljenih preverjanjih pritisnili ali pa vse skupaj pospravili pod preprogo, bo torej treba še počakati, v vsej zgodbi pa so najkrajšo potegnili vozniki, ki so točili sporno gori žava ne bo dovolj dobro zaščitila domačega trga delovne sile, ne toliko pred delavci iz Madžar-ke, kot iz drugih novih članic unije, ugotavlja Franc Markovič, se jim kaj lahko zgodi, da jih bo že jutri gradbeno podjetje iz Ljubljane z najetimi cenejšimi delavci potisnilo ob rob. Kljub negotovosti, ki sedaj ogroža vsa gradbena podjetja s periferije, pa ljutomerskemu, kjer je zaposlenih petindvajset delavcev, tudi to leto dobro kaže. Do velike noči so končali z gradnjo kongresnega centra hotela Emona, ki je v sklopu hotelov Bernardin v Portorožu in na katerega so zelo ponosni, saj gre za vrhunski objekt v Sloveniji, zgrajen s suhomontažnimi elementi. Sedaj pa v glavnem delajo na več gradbiščih po Pomurju »Dela je dovolj in upam, da bomo uspešni tudi letos,« je napovedal Franc Markovič. vo in računov niso shranili. Interina namreč odškodnino oziroma stroške popravila priznava samo istim, ki so svoj nakup goriva na hotiški črpalki lahko dokazali z izdanim računom. Teh pa je bilo doslej koli deset, predvsem voznikov tovornih vozil, nekaj pa tudi osebnih avtomobilov. V nam znanem primeru je naftna družba prizadetemu vozniku, ki se je izkazal z računom, obljubila plačilo stroškov popravila, in sicer na račun servisnega podjetja, ki je storitev opravilo, zavračajo pa vse, ki računa nimajo. Stroški popravila znašajo tudi do petsto tisoč tolarjev za osebno vozilo in do dva milijona za tovorno vozilo. Natančen podatek o tem. no spornega koliko kupcem l^h ni h računov to m jua' tek - smo ž^H ‘ direktorja vatov pn dn-■ । ka Makoterja ah^ bil slednji nn W . stn’j Podjetje pa se lahko predstavi tudi z novo trgovino, ki so jo odprli v MarkiŠavski ulici v Murski Soboti. Tu kupci lahko dobijo vse materiale, ki se danes uporabljajo za suho gradnjo stropov, sten in tal. Tak način gradnje je namreč čedalje bolj razširjen, rast porabe teh materialov v Sloveniji pa je od petnajst- do dvajsetodstotna. Na prebivalca tako že porabimo okoli dva kvadratna metra tega materiala, to pa nas postavlja ob bok srednji Evrope, na primer Avstriji. Gre za materiale z dobrimi tehničnimi in fizikalnimi lastnostmi, s katerimi je mogoče zgraditi najzahtevnejše objekte, gradnja z njimi pa je sorazmerno poceni in lahka, zato pa tako pri nas kot v svetu vse pogosteje uporabljena, M. H. bljeni klic zaključka pnpra ki AT J* zaman, po Dl* Zdenko et A naj bi šlo za e goriva. jjjd J Neobičajno p- u prizadetim, -• ' f|. Jr pri dokazovani L priznalainp^nt; do Direktor1^®^0^-včič, ki je jenjuavto^ sami odvzeli' arievbe«^^ hove stalne ' ( upali pasotod^^ va da zadeva ne > . afera. Interior stotni lasti 1^' j| be Ina, dobav* K penzacijs^P^dX gorivom Pa' pjtlM fervoarje^^ dobaviteljski ima v najemu^ Istrabenzna\;;,, if no P«1 PaC kurilnega m’j.' smo hotel* cve*u bo- ^^leP11’’t mobilnem^ J w-20. maj 2004 GOSPODARSTVO Avtobusni promet Živijo od javnega prevoza ^kalni vrtički potiskajo javni prevoz na stranski tir Avtobusni prevozniki, ki so se znašli s dokaj neugod-Mt» položaju, so dvignili glas zaradi neurejenih taztaer v prometu. Med akt* ‘mjteti udeleženci pri ure-teGrumitrs javnempro-»ttnie Ml »bogki Avrohu Rtje je nastalo po odcepitvi nekdan(CK1 tozda od mari-tušttu r— ^R^cnusi. sredine ’’WcKtili, ko w postili sa-^ijtn, in swnca prejšnjega •attkip »beležili tast. Delno 50 hm šle prt tem na roko raz-fttR v regiji in sorazmerno Ugoden aRn^»bili motno nasezarn ' javnega prevoza Avtobusne-^pninira so vplivali predv-St® gospodarske spremembe pa lndi favorizi-žeton' n; kot drugega ja1 Jttvozjnka, ki je v lasti dr- na zave, kar vpliva na čedalje slabši položaj Avtobusnega prometa. Vendar to podjetja še ne spravlja pod vodo, saj je konjunktur-ne čase kljub vsemu dobro izkoristilo m vlagalo v druge dejavnosti, ki danes prinašajo četrtino prihodkov. Po besedah Jožeta Verena ustvarijo s prostimi prevozi dobrih deset odstotkov realizacije, s šolskimi in javnimi prevozi pa preostanek dohodka. Ob tem poudarja, da so šolski prevozi predvsem odvisni od konkurenčnega boja na trgu, kjer pa ponudniki niso v enakopravnem položaju. Po njegovi oceni za to niso krivi samo prevozniki, ampak predvsem država, ki ni postavila pravil igre na trgu Temeljni problem je, da ni prometne politike, iz tega pa izhaja, da nimamo razpisanih koncesij, neurejene pa so tudi razmere na trgu z energijo. Nelogični so bili časi, ko je bilo dizelsko gorivo dražje od bencina Razpis koncesij je nujen, saj sta bila v nasprotju z evropskimi državami, kjer je pretežni del javnih prevoznikov v mešani ali pa v celoti v javni lasti, pri nas v javni lasti le ljubljanski in mariborski mestni promet. S tega vidika bi bilo torej neracionalno ustanavljanje novih javnih podjetij, ampak bi bila potrebna podelitev pravice opravljanja javnega prevoza sedanjim prevoznikom, ki bi jim subvencionirali prevoze, kar je v Evropi normalno. Da se na tem področju mora nekaj spremeniti, kaže primer mariborskega Certusa, ki je bil in ostaja največji prevoznik, ki je po kolapsu mariborske industrije zašel v težave in se je reševal tudi s prodajo premoženja in sedaj s prodajo tujemu prevozniku Konexu, ki je največji javni prevoznik v Evropi. To sicei ne- dretah ®^anJa potnikov v javnem prevozu med Slovenijo J _ 'n Belgijo z urejeno prometno politiko P ft r 350000 El? Ti J0QQ00 r K J A M O I »om« *'■» Potnikov - 2O0000 160000 10009O 500M G Belgija Število potnikov - Slovenijo 1553 1MI 3000 2WI 3003 199» 1»»B 1958 1907 10« 1090 1909 2G0Q 2001 Kam gr e j • r n t p r« v o z p c in ik » v 7 i 2002 s' bi kmtqa obr atn navzgor (za leto 2002 je v grafu simulacija glede na rast v zadnjih nekaj le- ,? r’? ' ^'tt^iji na »ztramo navzdol. <,(■ opravi v dnevnih migracijah samo 17 % potovanj zjavnimi prevoznimi sredstvi. Na širšem ; - * 80"5'hrm območju manj kot 35 %. V ljubljanskem mestnem prometu pa je zabeleženih samo 20 ’t)zu ° Pa se opravi z osebnimi vozili. Za primerjavo, v 80. letih je bila ta številka 40:60 v prid javnemu Kot pravi Jože Veren, je turizem v fazi prestrukturiranja, saj želijo voziti goste v Pomurje in jim pripravljati ustrezne aranžmaje. Dejavnost v avto-šoli seje razširila na vse kategorije in je v porastu. Ugodna je prodaja avtomobilov, predvsem peugeotov, kjer dosegajo najugodnejši tržni delež med slovenskimi prodajalci. Iščejo pa še eno blagovno znamko. Začeli so tudi s prodajo in montažo stacionarnih klim. koliko preseneča, kajti po besedah sogovornika je znotraj EU zaščita domačih javnih prevoznikov visoka. V Nemčiji je nemogoče, da bi opravljal javni prevoz kdo iz druge regije, kaj šele države. Tu pa smo že pri nas, kjer ob državi tudi lokalne skupnosti o tem sploh ne razmišljajo. Mesto Murska Sobota premore ob res lepo zarisanih kolesarskih stezah na skorajda vseh asfaltnih krpicah le štiri avtobusna postajališča. Evropske države v povprečju subvencioniranje polovico stroškov prevoženega kilometra. Šopa razlike tudi v Sloveniji, saj Ljubljana z okoliškimi občinami in Maribor primestni promet subvencionirajo. V Pomurju pa se očitno ne zavedajo, da je poceni javni potniški promet eden od socialnih regulatorjev, predvsem v nerazvitih okoljih. V Pomurju se je sicer vlagalo v ceste, v preostalo prometno infrastrukturo pa žal ne. J. V. Deveti podjetniški forum Šolski mini živalski vrt in Nova zvezda Beltinci in Gornja Radgona O trženju, razvoju poslovnih idej in njihovih predstavitvah je bilo govora na devetem regionalnem podjetniškem forumu, ki so ga za Pomursko in Podravsko regijo tokrat organizirali na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru. Podjetniške krožke izvajajo med učenci zadnjih letnikov osnovnih Šol že od leta 1993 in so namenjeni predvsem podjetnosti in ustvarjalnosti mladih. V letošnjem Šolskem letu so delovali kar na 24 osnovnih šolah v Pomurski in Podravski regiji. Tako kot vsako leto, so učenci tudi letos izdelali mini poslovni načrt za svojo poslovno idejo, s pomočjo katerega so se naučili osnov podjetniške abecede, pridobili nekaj izkušenj in razvijali podjetniško kulturo. Delo mladih podjetnikov je ocenjevala pe- Posiovni kotički, kjer so udeleženci foruma skušali predstaviti različne načine promocije svoje Ideje. tčlanska strokovna komisija, ki je dala največji poudarek poslovnim načrtom. Učenci pa so pridobivali dodatne točke Še s predstavitvijo podjetniške ideje in načina trženja poslovne ideje v pripravljenih poslovnih kotičkih, kjer so skušali predstaviti različne načine promocije izbrane ideje. Največ točk so nabrali mladi podjetniki iz Gornje Radgone in druga skupina učencev iz Beltincev, od koder sta bili forumu kar dve skupini. Nova zvezda in Šolski mini živalski vrt sta torej zmagovalni poslovni ideji, ki se bosta predstavili tudi na Devetem vseslovenskem podjetniškem forumu, ki bo to soboto v Gornji Radgoni. V. P., foto: V. P. ii ec kot dveh letih v Spodnji Ščavnici c Pogorišču stare nova trgovina ij"1^ nt u' Pr°stnr^a 1 $PodnH Ravnici slovesna otvoritev , ( ' ’rl in KjaLj 'arnt’PO««tne trgovine in gostinske- ' "f,>h4 v ^nt '2 Maribora, ki sta zrasla na pogorišču '•u ' isliJ? ^kii 'nc (v vitkosti okrog 500 kvadratnih me-*^i i^ili n '"^krah ' l?kal, je stala investitorja 120mi-1ttv 1 till ° nalaipih ■. ,,SP°d n je Ščavnice velika pridobitev, saj so ^Vedab | ienel^ kraje Negovo, Gornjo Radgono in ^orn^ R H00^’ki sta )o P°Pestrila zaženi pihalcih ^^ija Ka . . lrf skupina Vrisk iz Apač, nja pote' ’e ° zasluRi občine in Upravne enote ^kv' ? s ° tej priletno' । tako da s0 'ahko objekt končali v ?’ui ^avn SU *1 z",lk zahvale za dobro sodelovanje J'L '.k nov° Ori delovala, zamenjali s plastično, je, da dovek ne preda, da da A ja močan,« pra' ’sedaj" letni avstralski Slovenec, v teh dneh pešači po Sloveniji in s 1 projektom nabira sredstva za sproti raku njeguv pn i tak projekt Aprila ’’Ir prtbmJil 250 kilometrov od Sun- shine Coasta do slovenskega kluba Lipa na Gold Coastu in pri tem nabiral prispevke za raziskovanje rakastih bolezni Že avgusta istega leta se je odločil za še večji podvig, ko je prepešačil kar tisoč kilome- trov od svojega doma do severa Avstralije Namen pohoda, ki ga je opravil v 32 dneh, je bil podoben prvemu. Uspešna projekta sta ga vzpodbudila, da bo poskušal prehoditi tudi Slovenijo. Začel je pri izviru Soče, skozi naše kraje pa bo Šel v smeri ČrenŠovci-Lendava-TurniŠče-Murska Sobota-Radenci-Le- Baška bruštvo prijateljev mladine I “yka SiAko s pomočjo namen-sredstev Zavoda za zdrav ?zavarovanje Slovenije v vi-ln>36 milijonov tolarjev letos ^V^atlzira zdravstveno leto-ltlie nirtjfc \ Otroškem počintv itennu Murska Sobota v Baški otroku Krku. Na letovanje bo Pomuria odšlo 8’5 otrok. I n'*'11' naPotmco zdravnika in i«vmco za letovanje lahko predajo I ^ski Sobou na sedežu Društva *Wiev ndadina, na Trgu zmage 4 A0 nadstropje), s uk dan od os-I v sredo pa do šest- ^^ure v । end.n 1 zlnri prijavnice pomladih Utr Mladinska ulica HUtomcm Agencija za šport. Pte- > lft v gOrnjeradgonski up-eootj Ot 'črnsko društvo prija-mhdine Gump Radgona. -nipiitnk in prijavnic v upravni enoto bo pet . od '' demnajstega maja do ’su,Sleaa Prispevek staršev tiui 1 devetnajst tisoč ”411in e’ c treba poravnati do otrok na letovanje. M. H. nart. Med drugim se bo v četrtek, 20. maja, ustavil tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. V slabem mesecu dni bo tako prehodil 815 kilometrov, s tem da v povprečju prepešači 30 kilometrov na dan v vsakem vremenu. »Tudi doma skoraj vsak dan prehodim nekaj kilometrov, en dan pa si obvezno vzamem za počitek.- Njegov končni cilj bo 29. maja v Ljubljani, ko ga bo sprejel tudi predsednik Slovenije Janez Drnovšek. Organizatorja projekta sta Društvo onkoloških bolnikov Slovenije pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani in slovensko-avstralsko društvo iz Ljubljane. Predstavnik in tajnik slednjega Matej Balažič z donatorskim vozilom Avtocentra Šerbinek iz Maribora tudi spremlja Marijana na poti skozi Slovenijo. Vsi, ki želijo pomagati v boju proti rakavim boleznim, lahko nakažejo sredstva na poslovni račun: 02014-0015764598, namen donacije Projekt Lauko - za boj proti raku. »Sredstva, ki sem jih zbral v Avstraliji, so zares šla tistim, ki jih potrebujejo, in ne v kake čudne roke, in tako bo tudi v Sloveniji,« poudarja Lauko, ki bo zaključek svojega podviga praznoval 4. junija v Šentvidu pri Stični, ko bo javnosti predstavil namen porabe zbranega denarja. T. K. 77-letni Marijan Lauko s hojo po Sloveniji želi počastiti tudi njen vstop v EU. Foto: J. Z. Devet sekcij društva soci alnih delavcev Društvo socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije, le to vključuje v svoje vrste nekaj manj kot 100 članov, je na nedavnem občnem zboru v Lendavi ocenilo svoje delo od lanskega do letošnjega aprila. Na voljo so imeli nekaj več kot 823.000 tolarjev. Ob tem je bilo ugotovljeno, da v okviru društva zelo uspešno deluje devet sekcij Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bodo letos namenili posebno pozornost izobraževanju in druženju članov. Po občnem zboru je zbranim socialnim delavcem, prevladujejo socialne delavke, spregovorila o zdravi prehrani in skrbi za boljše zdravje prim. mag. Branislava Belovič. F. KI. Odi, ka ti poven V soboškem pokrajinskem muzeju so svetovni dan muzejev, 18. maj, praznovali s prisrčno prireditvijo pod naslovom Odi, ka tl poven. Ljudske pripovedovalce in godce z obeh bregov Mure pa še proučevalce, slavista in etnologa je vodil mag. Franc Kuzmič. - 8. B. L, foto: N. J. $5 koles za 55 Vestnikovih let iu bralci, objavljamo seznam v h ^ani, .** 24 55 Vestnikovih let. K ta 'l> ^Una?'mo8li izpeljati tako, kot smo TEKMAH 3000 na priredi-^AJ Dobro zabavo in prijet-rruigjj v u '' PrePrečUa sUa>na kater0 kuponov se najlepše zahval- J .Ulna mKr'?Mah(>vci 13,9000 Murska Sobota 9264 Grad 5. ■ D Krna Gorni‘črnci 26’9261 Cankova L, t> 'Gozdna ulica 10,9241 Veržej h'8^2* 9253 Apače \ hkS,naBela ' 51.9243 Mala Nedelja 5. d^8ica ŽaL? °St’c 54-9220 Lendava 9201 puconci k. - "in L Križevci 8,9206 Križevci v Prek- H. Sta?’ Cdn’Rakičan- Cvetkova 71,9000 Murska Ar.?" v ? Ata' 1 MoJzT$IIU | 16' 9060 Murska Sobota 3. Mii,Z ^si W Vučla Gomila 86,9208 Fokovci ^312 Štngova "at '• Okoslavci 79,9244 Sveti Jurij ob 15. Anton Sever, Murski Vrh 11,9252 Radenci 16. Srečko Antonič, Dokležovje, Trate 5,9231 Beltinci 17. Jožica Vogrinčič, Večeslavci 62,9262 Rogašovci 18. Jelka Žibrek, Kralje 1,9241 Veržej 19, Aleksandra Banfi, Rankovci 21,9251 Tišina 20. Rok Vogrin, Sp. Ivanjci 5,9245 Spodnji Ivanjci 21. Andreja Gjerkeš, Žitkovci 40,9223 Dobrovnik 22. Simona Smolko, Rožički Vrh 47a, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici 23. Damjan Tomažič, ČreŠnjevci 123,9250 Gornja Radgona 24. Jože Jerebic, Lipa 50,9231 Beltinci 25. Simona Tudjan, Stara ulica 10,9000 Murska Sobota 26. Marija Tatjan, Grlava 22a, 9242 Križevci pri Ljutomeru 27. Miran Stojislavljevič, SodiŠinci 18,9251 Tišina 28. Koloman Benkič, Beznovci 38,9265 Bodonci 29. Katarina Horvat, Trnje 60,9232 Črenšovci 30. Irma Pavel, Polana 8,9201 Puconci 31. Regina Kranjec, Brzinšček 19,9226 Moravske Toplice 32. Janja Abraham, Ulica Štefana Kovača 3, 9000 Murska Sobota 33. Mitja Krajnc, Drakovci 4,9243 Mala Nedelja 34. Robert Petek. Borejci 34,9251 Tišina 35- Frida Nemec, Martjanci 8a, 9221 Martjanci 36. Erna Felkar, Serdica 65,9262 Rogašovci 37. Slavica Horvat, Bogojina 152,9222 Bogojina 38. Adolf Vogrinec, Hercegovščak 43,9250 Gornja Radgona 39. Ana Felbar, Renkovci 52b, 9224 Turnišče 40. Jože Žilavec, Lucova 9,9203 Gornji Petrovci 41. Janez Domiter, KraŠči 70, 9261 Cankova 42. Rozika Peilschmidt, Hodoš 48,9205 Hodoš 43. Gabriel Vrabl, Stara Cesta 63a, 9240 Ljutomer 44. Martina Smej, Ocinje 40,9262 Rogašovci 45. Danilo Kaučič, Mali Bakovci 48,9000 Murska Sobota 46. Gabrijela Petek, Panonska 36,9233 Odranci 47. Cvetka Vrečič, Vidonci 74,9264 Grad 48. Jasmina Zver, Lendavske Gorice 350,9220 Lendava 49. Marjeta Smej, Kobilje 92,9227 Kobilje 50. Janez Ziško, Šalovci 164, 9204 Šalovci 51. Jasna Glažar, Ulica Štefana Kuzmiča 7, 9000 Murska Sobota 52. Boštjan Barbarič, Zenkovci 87, 9265 Bodonci 53. Irena Bencik, Hotiza, Petrova 8,9220 Lendava 54. Daniela Zrinski, Šalamenci 60,9201 Puconci 55- Irinka Pelcar, MatjaŠevci 46,9263 Kuzma MercatOF CITROEN moravske toplice Meso je|K zdravo. ALGIDA Rudi Horvat je bil v zadnjem obdobju manj javno izpostavljen, ker mora kot delničar pojasnjevati, kaj se do» gaja z delnicami kabelskega sistema. Cveto Žalig se je kar nekaj časa hvalil, da bo začel s proizvodnjo biodizla. Seda j o tem molči, ljubljanski Teol pa se pripravlja na proizvodnjo. Bojana Prašnikarja se veliko vidi v družbi prijatelja in poslovnega sodelavca Željka Fundaka. Ali to že pomeni njegovo ustoličenje na Murini klopi, bo pokazal Čas. Teodor Lipič čedalje glasneje opozarja na vedno slabši položaj vasi Lukavci znotraj občine Križevci. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, je ubral vse poti, da pride do 220 milijonov tolarjev, ki si jih je sposodil nekdanji stečajni upravitelj Miran Žilavec Ob tožbi proti Miranu Žilavcu so začeli postopek proti Ministrstvu za pravosodje, kajti prepričani so, da ima velik de! krivde za početje Mirana Žilavca tudi stečajni senat. 10 O TEM IN ONEM 20. maj 2004 - VK1HH BAR DNEVNI BAR ČARDA IVAN TKALEC, s. p. Hodoš 1,9205 Hodoš v stečaju objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin in premičnin: 1. NEPREMIČNINE 1.1 stanovanjska stavba povrdine 197 m2, gospodarsko poslopje površine 186 m2, garata povrdine 67 m2 in dvorišče površine 1953 m2, stoječe na pare. št. 1138, vpisane v vi. št. 324, k. o. Petanjci, vse do 1/2 za izklicno ceno 12.079.984,00 SIT 1.2 . kmetijska zemljišča, vpisana v vi. Št. 325, k. o. Petanjci, vse do 1/2, in sicer: 1.2.1 sadovnjak paro. št. 1139, površine 3306 m2, za izklicno ceno 99.180,00 SIT 1.2.2 travnik pare. št. 1140, površine 10769 m2, za izklicno ceno 323.070,00 SIT 1.2.3 njiva pare. št. 1141, površine 1756 m2, za izklicno ceno 87.800,00 SIT 1.2.4 njiva pare. št. 1142, površine 13192 m2, za izklicno ceno 659.600,00 SIT 1.2.5 njiva pare. št. 1143, površine 20097 m2, za izklicno ceno 1.004.850,00 SIT 1.2.6 njiva pare. št. 1144, površine 1766 m2, za izklicno ceno 88.300,00 SIT 1.2.7 gozd pare. Št. 2009/1, površine 1953 m2, za izklicno ceno 48.852,00 SIT 1.2.8 gozd pare. št. 2209/2, površine 980 m2, za izklicno ceno 24 500,00 SIT 1.2.9 gozd pare. št. 2331, površine 5697 m2, za izklicno ceno 142.425,00 SIT 1.2.10 gozd pare, št, 2350, površine 12151 m2, za izklicno ceno 303,775,00 SIT 1.2.11 gozd pare. št. 2358, površine 905 m2, za izklicno ceno 23.750,00 SIT 1.3. poslovna stavba (gostinski lokal) površine 261 m2 in dvorišče površine 2447 m2, Stoječe na pare. št. 3450 vpisane v vi.št. 403, k. 0. Hodoš, vse do 1/2 za izklicno ceno 16.100.000,00 SIT 2. PREMIČNINE Zap. Naziv EM kol. Cena v SIT/enoto IŽKLfCNA CENA V Sli 2.1. pikado znamke Sleka do-Perfekt kos 1 40.000 40.000 2.2. hladilnik Bauknecht 1201, kos 1 5.000 5.000 star več kot 15let 2.3. Štedilnik plinski Kovinastroj, 4 plošče, 87 x 73 cm kos 1 15.000 15.000 24 prekucnik Kovinastroj, 82 x 73 cm kos 1 15.000 15.000 2.5. hladilnik Gorenje, tip HD 26.1W, 1501 kos 1 5.000 5.000 2.6. iedomat La Sanmarco SMG 15. 40 x 60 x 50 cm kos 1 8.000 8.000 2.7 pomivalni stroj Aoura Line 59F kos 1 8.000 8.000 2.8. aparat za kavo La Sanmarko Practical 95 S, 2kw, 1997 kos 1 60.000 60.000 2.9. mlinček za kavo LaSanmarkoSM 90 350 W, 1997 kos 1 10.000 10.000 2.10. točilna miza dolžine 4,2 m in delovna miza, 2,7 m' kpl 1 410.000 410.000 2.11. miza, lesena, raztegljiva 85 x 120 cm (85 x 160) kos 10 20.000 200.000 2.12. Stoli leseni - tapecirani kos 60 6.000 360.000 2,13. kamin, betonski, razstavljen kos 1 12.000 12.000 2.14. druga gostinska m kuhinjska oprema 206.410 POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 31.05.2004 ob 13.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni Izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02340-0254109925. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Pogodbo za nakup nepremičnin mora kupec skleniti v 8 dneh pojavni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe Za premičnine pa mora kupec plačati kupnino v 15 dneh pojavm dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru s Štefanom Šča-pom, telefon 02/534 99 50, od 16. do 22. ure. Črna kuhinja v gradu pri Gradu Klub goričke kuhinje Grad na Goričkem je največja graščina v Sloveniji in s svojo bogato zgodovino, 365 sobanami, legendami in energijskim sevanjem privablja veliko obiskovalcev iz vse Slovenije. Čeprav grad še vedno obnavljajo, v njem že sedaj najdemo veliko zanimivega. Tu so opremljeni prostori za Trideželni park Goričko - Raab - Orseg, prezentacijski prostori in informacijska pisarna, delavnice domače obrti (žganjekuha, zeliščar-stvo, tkalstvo. lončarstvo, kolarstvo in kovaštvo), v poročni dvorani se že nekaj let poročajo pari, pripravljajo pa se tudi drugi prostori za razne namene. Nedavno sta bili opremljeni vinoteka v grajski kleti in črna kuhinja, katere slavnostna otvoritev in predstavitev goričke kulinarike bo v soboto, 22. maja. Na gradu pri Gradu je urejen prostor, kjer je v preteklosti - verjetno do konca 19- stoletja - delovala t. i. črna kuhinja - prostor za pripravo hrane. Središčni del prostora je bilo ognjišče, nad njim pa kotlič, v katerem se je pripravljala hrana. V istem prostoru so bile tudi mize iz masivnega lesa, na katerih so hrano postregli. Okrog mize so bde klopi, v gradu obložene z ovčjo kožo. V istem prostoru je bilo tudi več regalov za shranjevanje posode, ki je bila večinoma lončena. Prostor, kjer je bila nekdanja grajska kuhinja, so sedaj uredili v črno kuhinjo, da bi mladim rodovom približali nekdanje življenje in domače dobrote prednikov. V črni kuhinji v gradu boste našli odprto ognjišče, ki ima zidno vdolbino, mize in klopi iz tulipanovca ter domače pogrinjke, ki so se uporabljali v starih kmečkih hišah. S črno kuhinjo želijo približati lepote nekdanjega življenja in predstaviti domače dobrote z odprtega ognjišča in peči. v okviru črne kuhinje pa posebej ponujajo tradicionalno kulinariko Goričkega. Med domačimi dobrotami in hišnimi specialitetami ponudnikov boste našli marsikatero zanimivo jed. ki jo boste poskusili prvič in verjetno ne zadnjič. Tako so v gradu ustanovili KLUB GORIČKE KUHINJE, katerega član lahko postane prav vsak (celoletna članarina) in tako s člansko izkaznico okuša vse goričke dobrote še ceneje. Za Klub goričke kuhinje so se odločili, da bi razširili ponudbo domačih jedi na celotno Goričko, saj so k projektu povabili več kot 100 gostincev, ki bi svoje domače in druge izvirne jedi ponujali gostom, članom kluba in vsem obiskovalcem Goričkega, a se je za sodelovanje odločilo le devet gostincev Veseli smo, da smo pridobili k sodelovanju vsaj nekaj ponudnikov domače hrane, ki po precejšnjem delu Goričkega predstavljajo našo Urejenost okolice hiše In kultura bivanja Dajmo vrtu dihati in v njem uživaj^ Zakaj vredno posnemanja, ko pa naj bi uporabili svojo domišljijo in si uredili vrt po svoji meri. Pri tem ni mišljeno, da bi si mi zdaj ogledali sosedov vrt, ga posneli in prenesli v svoje bivalno okolje. Vredno posnemanja je v širšem pogledu, in sicer bomo iskali vrt, dvorišče, sadovnjak, ki je prilagojen našemu stilu življenja, da se v njem začuti naš duh in je namenjen nam samim, ki živimo v tem vrtu, da ta vrt ni narejen zaradi sosedov, skratka, da je namenjen nam. Pri ureditvi vrta se najprej vprašajmo, kaj sploh želimo imeti v njem. Ali bo to samo okrasni vrt ali pa bo del zelenice namenjen sadovnjaku in zelenjavnemu vrtu, otroškemu igrišču, kotičku za piknik ... Če nimamo časa in volje za pridelavo zelenjave, sadja, potem ta del vrta izpustimo. Saj ni nujno, da na vrtu pridelujemo prevelike količine zelenjave in sadja, tako da je dovolj za nas, sorodnike, sosede in še nam ostane in ne vemo, kaj bi s pridelkom Po drugi strani pa tarnamo, da imamo preveč dela in da za pitje kave ali prijeten klepet v našem vrtu ni časa. Vrt je lahko zelo lep, uporaben, izkoriščen, pester, če je maj- hen in prilagojen našemu stilu življenja. V vrtu in sadovnjaku naj bo pester izbor zelenjavnih vrst in sadja, ampak naj bo tak, da ga lahko uporabimo. Zakaj bomo pridelovali špinačo ali ogromne količine solate, paradižnika, če družina tega ne mara. Posadimo rajši več jagod, začim-bnic, izbor torej prilagodimo svojemu okusu. Tako sadje in zelenjavo bomo tudi z večjim veseljem pridelovali, ker ne bo prepirov, da je treba špinačo pač porabiti, če je že zrasla. liki trikotnika, polkroga, kroga, grede so lahko različnih oblik in velikosti, ograjen je lahko z leseno ograjo, obdan je lahko z nizko živico iz pušpana, peteroprstnika alt sadnih grmov. Zasaditev ze-lenjadnic kombiniramo s cvetočimi trajnicami, enoletnicami, jagodičjem, zelišči, sadnim drevjem. Izogibajmo se betonskim potem Poti pustimo prerasti s travo, prekrijemo jih z lubjem, oblikujmo poti iz opeke Na podoben način si uredimo tudi sadni vrt Pri izbiri sadnih Pri ureditvi zelenjavnega vrta uporabimo domišljijo, pozabimo na obvezno pravokotno obliko gred, na betonske poti, robnike in ograjo. Vrt je lahko v ob- ljubljanska banka PINUS M Mitro t.t. TKI n « M Podružnic • goričko kulinariko in jo bodo zveš nudili vsem obiskovalcem, gcistom u1 popotnikom, ki bodo obiskali to pokrajino V soboto, 22. maja 2004, ob ‘ gradu pri Gradu slavnostna črne kuhinje, pred gradom Prl ’ bodo ponudniki pripravili veli^ ’ dobrot, ki jih boste lahko ^ijid Ob dobri hrani, glasbi in go*11 pa boste lahko še dolgo uživali mi zidovi in v grajskem parku, n bljeni h Gradu na Goričkem' 9 ponudnikov, ki sodd^* v Klubu goričke kuhinje In pri katerih boste® člansko izkaznico dor\, dobrote dobili s P°PU* Okrepčevalnica Pri veseli Goriča"^, Dragica Zadravec - DervarK, Okrepčevalnica »Na cerkvenem Milan Horvat, s. p., Gostilna Jelenov hr®1’’ Branko Železen, Bežno«* Okrepčevalnica Franc Flegar, s. p, Turistična kmetijaf ' ’ Kmetija z dopolnilno dej*** Gabrijela Marija Lukač, Mot^ Gostilna Maric Marjan Marič, s. p,seDC ‘ Vinogradniška kmeW« Janez Erniša, Suhi 1 Španova domači Marta Horvat, Vinska klet Lunežnik. Go*' Ivan Lunežnik. vrst bodimo dosledni Izbirajmo jih glede na velikost sadnega vrta, uporabnost sadja, čas, ki ga imamo na razpolago za gojenje sadja. Če nimamo primerne kleti za shranjevanje, se odločimo za sezonsko sadje, ki ga sproti porabimo kot sveže ali, seveda če imamo čas in možnosti, ga predelamo sadnih vrst, nekatere, k'sf Z dedki in babice l^vV^ h Tako se zoPct 1 > nulje, šnaarne t f japonski sipek, • stajajo tudi žara še pridelave^ ^1 o- > mije’. Okrasn ^je. |?i mo v okras >n ol,^ pikniku, t nice ne stlinjem, PuzJ n'. pustimo pros Posnemal^ . ■ daljujmo okol}V podeželju n«! mr Ljipf podeželski mestni vrt, o balkon, kori«- < lem . j Melita'’“^pl ^ J KULTURA 11 Mirko Rajnar razstavlja v Ingolstadtu 1 wkl|o, 16. maja, so v Galerie im v InnulMadm odprli pregledno tizstavo del akad, slikarja Mirka Raj-IJfh i? Murske Sobote. iva obsega petdeset slik vključno z WtwtfM us|vlrjti»lmt v len 2004, in hulilu-vanje sodelovanja Galerije Marsh j konkretne umet-'■ Ingolstam. k| poteku od Leu W na- Takrat namreč v Mestni galeriji v ( v ingolstadtu predstavili V jugo-8 Winski birmit malt plastike in od takrat danes io >c zvrstile številne umetniško ’’gate in 4, nno odlično pripravljene iz-tiiMnvc. Z naše strani omenimo Spinsko razuma Nikolaja Beera, Sandija Mirima Gumilarja, Zdenka Huzja-mFranr, 5. in 13. Mednarodni '^Icmali- plastike in samostojni razstavi tašk-irkuer Suzanne Kiraly Moss. stuni .ngplMadu pa zbirko konkretne ^te^lfrcmrmur- (posredovano v Moder- Ili° Obijam), sodelovanje 9. kiparjev 1Vjrske na 8. jugoslovanskem bienalu । rf Putike i. 11 sim h ,. Vertikal, Diagonal, ''•’mm, Energie. Razstava Mirka Rajnarja Pozdravni nagovor je opravil Gabriel Engert, referent za kulturo mesta Ingolstadt. 0 sodelovanju med mestoma Je spregovorila podžupanja MO M. Sobota Nadja Miloševič. Avtorja in njegovo delo pa je predstavil višji kustos Galerije Murska Sobota Robert Inhof. Foto: W. S. * in razstava del 44 članov združenja likovnih umetnikov Ingolstadt, ki jo bodo odprli 14. julija v Galeriji Murska Sobota, sta prire- jeni v počastitev vstopa Slovenije v EU in 25. obletnice podpisa listine o partnerstvu med Mursko Soboto in Ingolscadtom ; j'' , /^ucna razstava letnici Kuzm^ ■■ MlkMa Kuzmiča so P^P'3^1'^ ^ost ^filateliji- Raz-.. ‘--HiliMm,..1^ razstavo Slovenska k J e|jEtičnega društva S n teponati 90rtlrH Zvonka Vertačnika iz ,e^ostv filateliji m ir' s'wenska slovenski "ii£ slikanic • knjižne ilustracije. V prvi so p e veiane(ia - j . 'obletnice orw slovenske knjige m drug .... wl0 izdanih na to * filatelistične izdaje, ka W * mk E0 v zbirki Vri^^anj'' iloslavijl in samostojni Sloveniji. POMš vsaki izdaji ’ .te nvitv m žigi »prvi dan«, ki jih je Poata ‘lena na dve pogla-' w obse6a sWV' e ‘a Slovan-^ Obletnice knjigin u^an°v‘ Pnsta Slovenije na Slin,5(1 m ■ iv.avllene znamke, ki jih ie aidem0 znamke ter slikanic in Milne ilustracije. V zbirki najdemo ‘^Wdan- 1 k ^murski godbi Bakovci % ' Port i® sodoi.' tekmovanje godb v 4. težavnostni skupi-r. /rut, 14 godb, med njimi tudi Prekmurska godba ^M-^vaina prnl Željka Ritlopa, ki je dosegla fanta-' klanja nJa*mednarodno sestavljena izpetih sodnikov, , 'astednjim godbam: Prekmurski godbi Bakovci, Brkinski godbi, Pihalnemu orkestru i, . ’orkk« "BDdhl Pralnemu orkestru Radeških papir- -P.JJ ua.ru ^tne občine Kranj. n1 ka 1 “, pdznanje, so se uvrstile v tretjo težavnostno Sodba '' ' usPeh za Prekmursko godbo Bakovci, kije Ih a%a. ^SoietnaSe Poktejine na državnem tekmovanju. Zlato J Sodbe trtnega dela ter vzpodbuda za nadaljnji ^JSŠp^ka"^ m Štirni 7?,. ^iMih tudi Pihalni orkester Ljutomer, ki je lisml srebrno priznanje. - T, K., foto: F. P. Knjiga haikujev Slavice Šavli Kot album bežečih slik 10. mednarodna slikarska kolonija Vinogradi obeh bregov reke Mure »Dandanašnji se je haiku razširil po vsem svetu, tako da je poleg soneta najbrž najbolj priljubljena pesniška oblika,« je zapisal Boris A. Novak v svoji Mlnipoe-tiki (Rokus, 2001, str. 66), sam pa lahko pritrdim, da danes v slovenskem pesniškem prostoru resda vlada neke vrste tako soneto- kot haikumanija. Obe pesniški obliki namreč silita pesnike v urejen zunanji izraz, pesniško posodo pa lahko (seveda danes) polnijo z najrazličnejšo vsebino. Haiku je ena najkrajših vzhodnjaških (japonskihj pesniških oblik, ki zahteva troje verzov s petimi/sedmimi/petimi zlogi, v svojih začetkih (pesnik Bašo itd.) pa je predvsem skušal zajeti impresivne trenutke iz narave. Tudi Slavica Šavli je skušala v svoji trijezični knjigi haikujev Vračanje v čas/Returning in time/Vračanje u vrijeme (Zbirka Haiku Balkan 3, Ljubljana 2003) upovediti trenutke, ki so se »po fotografsko in glede na kraj nastanka zajedli vanjo«. Tako je knjigo haikujev razdelila na Štiri (kot nekoč letni časi) pomenljive enote: Jadran, Prekmurje, Gorenjska in Ljubljana. Pokrajine so ji torej narekovale drobne lirske zapise, v katerih je prepoznavnost pokrajine zelo očitna in mestoma tudi pričakovana. Tako v morskem ciklu zapiše: »S palube zdrsnem / v objem južnih valov. / Kriki galebov.«Ali v ciklu Prekmurje, v katerem mnoge refle-sije delujejo romantizirano in nostalgično (Vračanje v čas, / z razprtim dežnikom, / z mokrimi čevlji.): »Zeleno poletje, / iz vsake štorkljine stopinje / še ena štorklja«. In še: »Vgozdu osel,, ciganske hiše in/ moje otroštvo«. Med najboljše ‘prekmurske’ pa spada tale: »Ob majski setvi / koruze se svetijo, / vratovi fazanov«. Ali za pokušino še en, ki spada med boljše v tej knjigi, iz Gorenjske: »Zimski večer. / Radioa-. materji pobegnili / v vojaški bunker«. Največ haikujev je nastalo v Ljubljani, kjer pesnica, sicer rojena Sobočanka, tudi živi. Najbolj sta se ji posrečila, vsaj zame, ta dva: »Po stopljeni srajci / krhko jutro. / Mož zamenja varovalko.« in »Hrastov list / na obvoznici / preletel / tablo za Dunaj.« Manj posrečeni, bolje rečeno pričakovani, so haikuji s socialno tematiko (Po sneženo odejo / kontejner pisanih vrečk / roke berača.) cer zapisi, ki so nastali ob obisku sakralnih objektov (Slike svetnikov. / Prah se valja / pod gotskimi okni.). Zbirka haikujev Slavice Šavli so prava vračanja v čas, so ujeti trenutki, ki jih je skušala Čim bolj stisniti in iztisniti iz njih barve, sence, svoje postanke, večina jih deluje kot bi pritisnil na sprožilec fotoaparata, a pri mnogih manjka, kar je pri haikujih pričakovano, obrat v tretji kitici. Torej nadgradnja in ne le logično nadaljevanje. A to še pride, kot bi dejal pesnik Pavček, »z leti«. Knjiga, ki se lista kot album, v katerem večino slik preletiš, je pa res, da jih nekaj tudi ostane. In v tej knjigi jih. Zares. Milan Vincetič Slikarke in slikarji, letos jih je bilo dvanajst, Alois Breznik, Jože Denko, Zdravko Dolinšek, Gerhard Guttman, Goce Kalajdžijski, Edith Maria Kec-keis, Christa Nicki Wlodkowski, Adolf Pen, Helga Ruschitz - Czigiar, Vlado Sagadin, Franz Tropper, Vinko Železnikar (nekateri so sodelovali vseh deset let), so v tednu dni ustvarili veliko lepih likovnih del v akvarelu, olju, mešani tehniki, temperi in kolažu, katerih otvoritvena razstava Je bila v soboto v razstavnem salonu muzeja Radenske. Seveda pa slikarske kolonije ne bi bilo, če ne bi Imeli glavnih organizatorjev, na avstrijski strani Luisa Breznika, na slovenski ma£. kemije Adolfa Pena (bilje gonilna sila srečanja slikarjev v Radencih), ki sta tudi spregovorila o pomenu vsesplošnega in kulturnega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in spodbujanja raznolikosti lastnih kulturvsakega od narodov. Luis Breznik, ki Je na otvoritev povabil tudi prijatelje iz avstrijske Tirolske (Innsbruck), je povedal, da pričujoča razstava dokazuje, da umetnost živi tudi pri nas, ne pa samo v večjih prestolnicah, in da je vesel, ker slovenski narod tako dobro govori in razume njihov jezik. On pa zna samo eno slovensko besedo - Breznik, to je svoj priimek. Glavnima organizatorjema je direktor Pomurskega sejma izročil najvišje priznanje za 10-letno sodelovanje - statuo sejalca kot simbol sejma, ki seje dogodke, projekte in prijateljstvo med narodi, nato pa povabil številne prisotne, da si ogledajo delo kolonije. - D. M. ART EUphorija na lendavskem gradu Razstava bo potovala po državah Evropske unije na internetu: www.vestnik.si PrfJMje M 6.4., Ut n. l+onM M, Swxtn Na razstavi ART EUphorija sodeluje 26 avtorjev iz držav, ki so se 1. maja vključile v Evropsko unijo. V prostorih lendavskega gradu in hotela Elizabeta je pripravila Galerija - Muzej iz lendave razstavo likovnih del, ki so nastala na temo vstopa držav v Evropsko unijo. Razstava nosi naslov ART EUphorija, na njej pa sodeluje 26 avtorjev iz držav, ki so se 1. maja vključile v EU. Manjši del razstave so ob slovesnostmi ob vstopu v Ev- ropsko unijo že predstavili v prostorih hotela Elizabeta v središču Lendave, večji del razstave pa je predstavljen v razstavnih prostorih lendavskega gradu. Organizator se je razstave lotil tako, da je k sodelovanju povabil slovenske slikarje in kiparje, obenem pa jih je Še poprosil, da povabijo tudi svoje znance iz drugih držav, ki so se vključile v Evropsko unijo. Tako je nastala precej bogata in raznolika razstava, na kateri sodelujejo med drugim Karin Kalman in Urmas Berecky iz Estonije, Jan Hlavaty iz Češke, Alexsej Kraščenič, Gyorgy Dolan in Jan Kelemen iz Slovaške, Iz Madžarske se predstavlja dvanajst avtorjev, med njimi Csuta Gyorgy, Ludvik Zoltan, Laszlo Nemes in Imre Nagy, iz Slovenije pa svoja dela predstavlja osem avtorjev Igor Banfi, Endre Gonter, Zdenko Huzjan, Dubravko Baumgartner, Suzanne Kiraly Moss, Cvetka Hojnik, Ferenc Kiraly in Zoltan Gabor. Akademski kipar Ferenc Kiraly je ob tem izdelal tudi plaketo občine Lendava s simbolom Lendave lendavskim gradom, ki so jo ob slovesnostih v Lendavi podelili ministru Pavlu Gantarju, z enako podobo pa so izdelati tudi značke. Razstava se z prvim junijem seli v Estonijo, za predstavitev pa so se dogovorili tudi v galeriji v Murski Soboti tn na Madžarskem, dogovarjajo pa se tudi z drugimi državami, ki so se vključile v Evropsko unijo. J. Ga. M 20. maj 2004 - vbh« 12 INTERVJU Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester Revščina in bolezen si podajata roko Revni ljudje v bogatem svetu Mednarodni svet medicinskih sester s sedežem v Ženevi, ki povezuje milijone medicinskih sester iz sto petindvajsetih držav in katerega polnopravne članice so tudi slovenske medicinske sestre, je izbral za letošnji moto mednarodnega dneva medicinskih sester, ki je dvanajstega maja, naslednje sporočilo: Medicinske sestre delajo z revnimi; proti revščini. Polovica svetovnega prebivalstva živi z manj kot dvema dolarjema na dan, revščina prizadeva sedemdeset odstotkov žensk, vsak dan zaradi lakote umre štiriindvajset tisoč ljudi, predvsem otrok, več kot milijarda ljudi pa nima dostopa do varne pitne vode. Govoriti o revščini ni všečna tema oblastnikov. Tudi našim bi morda veliko boli ustrezalo, če bi si letošnje sporočilo medicinskih sester razlagah zgolj kot povabilo, da smo solidarni s tretjim svetom, ker da se nam pač že veliko bolje godi. Toda prav medicinske sestre v naši pokrajini, ki delajo z ljudmi in za ljudi, lahko razkrijejo popačenost statističnega, oblasti sicer všečnega merjenja revščine pri nas, ki nas ne uvršča med revme države. Toda še vedno imamo revne ljudi. Pomanjkanje in prikrajšanost sta zanje kot zevajoča, vedno globlja smrtna rana. »Vzemimo samo vprašanje varne pitne vode. Večina goričkih občin ima omejen dostop do zdrave pitne vode, tako da se pri svojem delu na terenu srečujemo s primeri, ko zaradi pomanjkanja zdrave pitne zdravstveno nego opravljamo na meji varnega. Zaradi suhih vodnjakov predvsem ljudje, ki živijo sami in so bolni ali negibni, tudi po nekaj dni ostajajo brez vode, pa čeprav bi jo nujno potrebovali za vsakodnevno nego,« je značilno podobo goričke revščine, o kateri govori tudi letošnje sporočilo medicinskih sester, opisala diplomirana medicinska sestra in vodja patronažne službe murskosoboškega zdravstvenega doma Martina Horvat. - Delitev bogastva ali stanje revščine je v bistvu politično vprašanje. Kakšno politično moč imate medicinske sestre in vpliv na spreminjanje razmer ali pa vam ostaja zgolj to, da ljudi učite, kako naj v revščini preživijo? V razvitih evropskih državah, kamor smo z velikim pompom vstopili tudi mi, medicinske sestre to moč že imajo. Tudi v nerazvitem svetu tretjih držav so medicinske sestre, ki zaradi pomanjkanja zdravnikov edine skrbijo za zdravstveno varstvo ljudi po terenu, svetovalke vladnih teles. Slovenske medicinske sestre pa se v letu vstopa v Evropsko unijo počutimo vse bolj nemočne in nerazumljene. Vlada namreč ne upošteva našega strokovnega znanja ter poznavanja ljudi in okolja. Že deset let si namreč zaman prizadevamo za samostojni zakon o zdravstveni negi, s katerimi želimo bolnikom zagotoviti predvsem varno zdravstveno nego. S podeljenim javnim pooblastilom bi naši zbornica prevzela vodenje registra vseh izvajalcev zdravstvene nege in tako tudi nadzor nad njihovim delom. To so namreč dosegli z e v vseh državah članicah Evropske unije, zakon o zdravstveni negi pa ima celo Hrvaška, ki je šele v pripravah na članstvo. Ugotavljamo tudi, da se vse pomembne odločitve v zvezi z zdravjem ljudi pripravljajo brez nas oziroma nas povabijo k sodelovanju Šele tik pred sprejemanjem odločitev, ko s svojimi predlogi nanje ne moremo več vplivati. Tak primer je priprava zakona o zavarovanju za dolgotrajno nego, ki bo sedaj šel v javno razpravo. Zakon sta dve leti in več pripravljali ministrstvi za zdravje ter delo, družino in socialne zadeve, za kar smo medicinske sestre izvedele povstm naključno. Presenetilo nas je z vidika naše stroke napačno razumevanje in pojasnjevanje pro- To seje zelo lepo pokazalo, ko smo pomurske medicinske sestre za naša dopolnila kzakonu prvič v svoji zgodovini lobirale med pomurskimi poslanci. Ko smo se pogovarjali kot ljudje, iz oči v oči, so nas razumeli in podprli, toda ko so se usedli v poslanske klopi, je zavladala politična disciplina. blemov, nakar smo ugotovile, da pri pripravi zakona ni sodelovala nobena medicinska sestra. Krovno ministrstvo torej pri pripravi tega zakona, čeprav je govora o ugotavljanju potrebe po negi, ni čutilo potrebe, da bi upoštevalo naše izkušnje. Sedaj, ko so stvari že napisane in dogovorjene, smo povabljene k sodelovanju, a se bojim, da bodo naši predlogi ostali le na papirju. In spet bomo'dobili zakon za ljudi, a ne po meri ljudi. - Zdravstvena nega torej v politiki nima svojih ljudi. V politiko so se podale le redke medicinske sestre, saj smo zaradi vzgoje in potem šole menile, da to ni v skladu z našimi načeli. Sedaj pa vidimo, da nas to še kako tepe. O vseh, tudi strokovnih zadevah, se namreč najprej odloča na politični ravni. To se je zelo lepo pokazalo, ko smo pomurske medicinske sestre za naša dopolnila k zakonu prvič v svoji zgodovini lobirale med pomurskimi poslanci. Ko smo se pogovarjali kot ljudje, iz oči v oči, so nas razumeli in podprli, toda ko so se usedli v poslanske klopi, je zavladala politična disciplina. • Ste morda vplivnejše na lokalni ravni? Ena občina nas je zaprosila za pisno mnenje, ena pa me je povabila k razpravi na občinskem svetu. Kadar govorijo o zdravju ljudi tudi na občinski ravni, vse preveč poslušajo tiste, ki so jim pri roki in ki govorijo tako, kot njim ustreza. Naš vpliv je tudi tu zelo omejen, a to še ne pomeni, da zato ljudem odrekamo po- moč, saj nam tega ne dopušča naš etični kodeks. To pomeni, da ko medicina dvigne roke, ker človeku ne more več pomagati, in ko odidejo tudi plačani za storitve pomoči, ker jim občine ne poravnavajo svojih obveznosti, smo medicinske sestre še vedno tiste, ki prihajamo v hišo ne glede na to, ali nam bo to kdo povrnil. • Kako medicinske sestre vidite revščino? Kadar govorimo o revščini, moramo izhajati iz ugotovitve švedskega sociologa, ki revščino predstavlja v treh vidikih: imeti, biti, ljubiti Revščina ima dosti obrazov. Je, kot pravi gospa Stro-jinova, potuhnjena spolzka pošast z mnogimi obrazi. Ni je vedno lahko prepoznati. Rada je v družbi neveselih pajdašev: nasilja, alkohola, bolezni, neukosti in otopelosti. Materialno stanje je le ena od generalij v njeni osebni izkaznici. Revščino pa določa tudi okolje ali kraj bivanja Otrokom, ki so se rodili na primer v Ljubljani, pa čeprav v materialno šibkejših družinah, bo veliko lažje priti do želene izobrazbe in zaposlitve, saj jim je prihranjena pot in potem strošek bivanja v drugem kraju. Kako bi na primer lahko govorili o enakopravnem položaju starostnikov v državi, če je do aprila starostnikom Mestna občina Ljubljana pomoč na domu plačala v celoti. Mestna občina Ljubljana je pred dvema tednoma končala z razpisom za projekt posodobitve patronažne službe in temu namenila triindvajset milijonov tolarjev. Naše kolegice v Ljubljani Ko za osamljene bolne starostnike iščemo ljudi, sosede, ki bi jim bili pripravljeni pomagati, jih le s težavo najdemo. Sčasoma namreč ti ljudje, ki so osamljeni in brez ljubezni, postanejo zagrenjeni, se morda celo »sprejo« s sosedi in sploh postanejo drugačni, kar pa jih še bolj potisne v osamljenost in odvrača ljudi, da bi jim pomagali. Tl pa tudi niso pripravljeni pozabiti zamere in brezpogojno pomagati ljudem v stiski. bodo torej lahko leto dni preizkušale, kako varno poskrbeti za starost na domu. Pri nas pa za vse to ni denarja. • Revščina na podeželju ima povsem drug obraz kot v mestu. V revščino ljudi na podeželju potiska to, da ne morejo priti do zdravnika, ker m avtobusnih povezav, oderuški prevozniki pa potem za prevoz prosijo pet tisoč tolarjev. Čakanje omejijo na eno uro, če pa traja dlje, terjajo še več denarja. To se dogaja, vendar nimamo dokazov, da bi te ljudi lahko prijavili. Pa četudi bi jih, bi s tem ljudem, ki te usluge potrebujejo, odvzeli še to možnost. Imamo ljudi, ki so brez vode in lačni Po vaseh, kjer ni trgovin, je za negibne in ostarele velik problem prehranjevanje Nekateri imajo denar, pa nimajo nikogar, ki bi jim hrano prinesel, drugi pa nimajo niti za preživetje. Imam varovanko, ki živi sama. Pozimi je v njeni hiši ledeno hladno, dnevno pa zaužije največ en obrok h?ane. Zaradi neprimerne prehrane je nenehno slabokrvna, in ker je brez tekoče vode, njenih ran na nogi ne bomo nikoli zacelili In temu krogu ni videti konca. Že sama si v enem od komentarjev ugotavljala, da sta se pri nas v skrbi za človeka zdravstvo in sociala razšla. Sodelovanje se tudi na našo pobudo Šele vzpostavlja, in čeprav vemo, da ima večina starostnikov vsaj eno kronično bolezen, medicinske sestre ne moremo vplivati na delo oskrbovalk oziroma načrt pomoči zanje sestavi socialna delavka. Upam, da bomo sedaj z zakonom o zavarovanju za dolgotrajno nego prišli pod skupno streho. Potem pa je tu še en vidik. Vsakdo ima pravico reči ne, torej, da ne sprejme pomoči. Imamo primer, ko varovanka odklanja odhod v dom in pomoč oskrbovalk. Živeti po svoje je njena pravica, toda nas medicinske sestre skrbi, ker jo vedno znova najdemo na tleh med spalnico in kuhinjo ter v stanju, ko je že ogroženo njeno življenje. Za nekaj dni jo potem pošljemo v bolnišnico, toda ko se vrne, je spet vse po starem. Ravno tu se kaže, ka ko nujno bi bilo obe službi, socialno m zdravstveno, povezati. - Koga revščina najbolj prizadeva? Starejše ljudi, po kavah pa tudi krneč o i • $ stvo. Ali ni revščin^ naše onkološke bolni po petsto kemoterapijo ah o Ljubljano, da izčrpan vljenja in bolezni zjutraj od doma in se o- revščino potiska Iju snost. močno pa i° č' 4 . gv otroci, Imamo otm^. starša umrla, sam P biči, ki ji je pogore m mo družino s trenu ■ je zaradi hudo bo na bolniškem dela priložnostno ' , doma revščina. Kan k tem ljudem, da ji® še tisto malo po«0 moč vendar pf'oe . .(jjoi*' tem nam je potrebm kušenj in posvetov J stiski pa bodo tm >' zaupali osebi, ki' ‘ haja ves čas, že od ' kot nekomu, ki Prl' ločeni situaciji-žaN ., model družinske ® k stre, torej ena scsir od rojstva dosmrt' tudi smernice nv » #r,. združenja medians jih povzema tudi L pa nam je toliko bi ^zgoli} va nadutost nase v a j zaradi preigravanj i^, interesov tega ne z • Pomoč člo^^ gojna in >- i4 nekam svojem delu o ? medicinske se* Kosem vu medicinskih^ , vljala referat o želju. ki sem I Cellmsemob^^ lahko ugotor tla. žava ni tako bog .’pUčM za vse potrebe Mjnkovntll lin t T' , prostora za isti sapi bomo dobili c . .-a setletni starki za tolarjev, kje bo® rjS[0^ koga, ki bo to or Ko za osamil^ stnike iščemo’1«^^ jim bili pnprJ' H > Mestežavo^ 'Z namreč ti ui brez grenjeni, se s sosedi in sp pjl P ji gačni, kar v osamljeno«' p p da bl |im PSpErn«tGungl- An-H ‘ ' char- -K'-r Sak ^“^Adrej M ]s^>injože2u. ,/auv'gnon:Sta m '' traminec ^■^^rižovnik- l"n'J Ih h »2/' rnru«teni ( Vino-wšiaJ ^’^točke Plesu v‘n°gradniš- Franc Bratkovič k Pačila za lanskoletno škodo v kmetijstvu? ^končne odločbe poleti tudi denar, še ni znano ’ ***u\tui (mu dutrtv*®0 v v x v« a\anKnl ,' o sanaciji \ v 2003- Kot N je det nškudtn a n**? ^■A.1 tnitUi >e prrpA tw državne po- ' tka poračun pa naj V„ '>‘i\knvkw 2001. Ne P1* uk'' ikouwdR P°* Mri« ir <4k»Cb o višini -šVudc. MeflsUdniV iHAv^vauniWtraV inl'sluidii. n/' pridaj sadja na Miš/območjih tu v - Odgovor na // $' Uliko P«* A , • <“*obračun Škoti^ Arino sana 'Mi na minlstr- ‘ "utv odzivni A. • • 'is a pnz*-poiev '■ 'u ' in katastri s./‘je 30. oktobra "s/j Prstni .odprave -Mia t'K'4vwiV ntartč v lvt>i v' “ 'O»vr.ila sredstva "%tiu?, Rz,W. v višini" ,336 k, bdna «xrj skv W? '/'Pt«di ' pr,oaza ocena Od 1. junija nižje odkupne cene mleka Tekoče poslovanje mlekarnam prinaša izgubo Izpad zaradi nižjih odkupnih cen naj bi delno nadomestila mlečna premija Slovenski mlečnopredelo-valni industriji se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne pišejo najboljši časi. Čeprav je prišlo v zadnjem času do delnega prestrukturiranja tudi na tem področju, je slovenska mlekarska industrija še premalo povezana in zato tudi manj konkurenčna na tujih trgih. Prav zato tudi ne preseneča odločitev upravnega odbora gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije, da s 1. junijem letos slovenske mlekarne znižajo izhodiščno odkupno ceno mleka za 5 tolarjev pri litru. Na odločitev mlekarjev so se takoj odzvali v Kmetij sko-goz-darski zbornici Slovenije in v izjavi za javnost zapisali, da se s takšno odločitvijo ne strinjajo. Po predlogu mlekarn naj bi tako znašala izhodiščna odkupna cena za liter mleka 51,45 tolarja, v kmetijsko-gozdarski zbornici pa zatrjujejo, da bi se s tem cena glede na dejansko vsebnost maščob in beljakovin v mleku znižala kar za 6 tolarjev za liter ali za 9 odstotkov v primerjavi s sedanjo odkupno. Znižanje odkupne cene po njihovem ni sprejemljivo tudi zato, ker cena v Sloveniji Že zdaj za 7,5 odstotka zaostaja za povprečno odkupno ki jo je sprejela vlada 24. decembra 2004, pa je 31,276 milijarde tolarjev Ce pri spremembi programa upoštevamo sorazmernost dodeljenih sredstev (28,6 % od ocenjene škode), bi potrebovali skupno 8,969 milijarde tolarjev oziroma 1,633 milijarde tolarjev več, kot je bilo odobreno v prvem programu. Vlada lahko po zakonu nameni po sameznemu upravičencu do največ 40 odstotkov denarja za potrjeno škodo zaradi suše. Zbiranje vlog za dodelitev državnih pomoči je bilo končano 1 aprila letos. Na ta poziv se je dodatno prijavilo okoli 5 000 kmetov, ki v prvotni oceni niso bili upoštevani. Tako je oddalo 66.000 vlog 54.000 kmetijskih gospodarstev, kar je za okoli 10 odstotkov več, kot je bila prvotna ocena. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja dokon-• čni obračun državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2003- Trenutno potekata vnos popravkov in administrativna kontrola vlog. V pripravi so spremembe Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 in zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, zato predvidevamo, da bomo končne odločbe začeli izdajati poleti, Mag Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn; V znižanje odkupnih cen mleka so nas prisilile razmere na tržišču, saj tekoče poslovanje siovensKim mlekarnam prinaša izgubo. ceno v dosedanjih članicah Evropske unije, v primerjavi z Avstrijo pa je pri nas trenutna odkupna cena nižja skoraj za 10 odstotkov, po napovedanem znižanju pa naj bi bila razlika v ceni kar 19-odstotna. Predstavniki živinorejcev znižanju odkupne cene nasprotujejo tudi zato, ker se odkupna cena mleka že nekaj let ni spremenila in je realno padala, rejci pa so se temu prilagajali z zniževanjem stroškov in so tako so zapisali na kmetijskem ministrstvu. Agencija za kmetijske trge je pri premagovanju posledic suše sodelovala že v letu 2003; vključena je bila v izvajanje pomoči na podlagi Uredbe o postopkih delitve koruze imetnikom rejnih živali. Tako so avgusta in sredi septembra 2003 izvedli obračun dodelitve koruze iz blagovnih rezerv. Po podatkih občin je bila škoda ocenjena na okoli 46.000 kmetijah, 18.300 kmetij pa je izpolnjevalo pogoje po uredbi (oddali so zbirno vlogo). Nekaj več kot 16.000 zahtevkov je izpolnjevalo tudi vse druge pogoje iz uredbe in kmetje so prejeli pozitivne odločbe o količini dodeljene koruze Skupno jim je bilo dodeljenih 19.200 ton koruze. Za fizično razdeljevanje na terenu so bile rakrat odgovorne občine oz. njihovi pooblaščeni izvajalci. V decembru 2003 je bita kot akontacija nakazana pomoč v skupni višini 4,1 milijarde tolarjev 32.000 upravičencem. Akontacijo so lahko prejeli samo za škodo na poljščinah in travinju. V letu 2004 se agencija ponovno vključuje v izvajanje pomoči zaradi naravnih nesreč, in sicer kot izvajalka končnega obračuna državne pomoči. V končnem obračunu pomoči bodo upoštevane vse pravočasno oddane vloge. Kmetom, ki so prejeli akontacijo ali koruzo, bodo izdane dopolnilne odločbe, tistim, ki do zdaj še niso prejeli odločb, pa bodo izdane odločbe, s katerimi bo v celoti odločeno o njihovi vlogi, so na ministrstvu še zapisali v svojem odgovoru. Ludvik Kovač izkoristili že vse notranje rezerve. Številne v rejo krav molznic usmerjene kmetije v Sloveniji so v preteklih letih veliko investirale v povečanje reje in nosijo veliko finančno breme najetih posojil, zato bi predlagano enkratno znižanje odkupne cene mleka ogrozilo obstoj najbolj vitalnih kmetij, ki so se usmerile v rejo krav molznic Odločitvi o znižanju odkupne cene mleka se pridružujejo tudi v Pomurskih mlekarnah, kjer so Na Kapeli potomka trte z Lenta V organizaciji TD Klopotec Kapela , Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela ter občine Radenci so minulo soboto ob stari preši na vhodu na Kapelski Vrh zasadili cepič potomke najstarejše vinske trte na svetu, modre kavčine z mariborskega Lenta, katero je radenski župan Jože Toplak že pred časom prevzel iz rok mariborskega kolega Borisa Soviča., a sojo do tega svečanega trenutka le hranili v štajerski prestolnici. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi slovenska vinska kraljica Vesna Bajuk iz Bele krajine ter poslanec DZ Feri Horvat, tu pa seje za kratek čas zaustavilo tudi nad 2500 pohodnikov, ki so se udeležili tradicionalnega 14. mednarodnega pohodaTrehsrc. Dogodka seje še posebej veselil radenski župan Jože Toplak, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, daje to poseben dogodek za vinorodno Kapelo in vso turistično - kmetijsko občino Radenci. Župan Toplak je iz rok mariborskega mestnega viničarja mag. Toneta Zafošnika prevzel cepič žametne črnine z Lenta ter darilo župana MO Maribor Borisa Soviča, iz rok direktorja Radgonskih goric Franca Skrabarja pa dve cepljenki avtohtone domače sorte radgonska ranina.vse tri trse pa so posadili ob stari preši na Kapeli. - Tekst in foto; 0. Bakal PORSCHE MARIBOR Vaš pooblaščeni trgovec za vo Šentiljsko c.128 a, tel.: 02/ 65-40-305, 65-40-333 Cene sredstev za varstvo rastlin nam povedali, da je razlogov za to več. Direktor Ivo Rotdajč pravi, da so se vse slovenske mlekarne v zadnjem Času znašle v velikih težavah in imajo izgubo pri tekočem poslovanju. Vzroki za to so v ukinitvi izvoznih subvencij, države na območju nekdanje Jugoslavije, kamor slovenski mlekarji izvažajo svoje izdelke, pa so za več kot desetino dvignile zaščitne carine in v mlekarnah se morajo prilagoditi novim razmeram. Po besedah direktorja Rotdaj-ča ima izvoz na nekdanje jugoslovansko tržišče pomemben delež pri izvozu Pomurskih mlekarn, pomemben pa je tudi izvoz na kanadsko tržišče in v Združene države Amerike, izvozne spodbude za te trge pa so se prav tako znižale. Na njihov slabši dohodkovni položaj vpliva tudi nižja vrednost ameriškega dolarja, zato bo znižanje odkupnih cen neizbežno. Delno nadomestilo zaradi nižjih odkupnih cen naj bi dobili rejci s premijo za mleko, ki znaša 1,69 tolarja za liter, k temu pa je treba dodati še 0,91 tolarja dodatne premije pri litru. To plačilo bodo prejeli rejci za oddano mleko tudi za nazaj, in sicer od 1. aprila lani, so nam povedali v Pomurskih mlekarnah. Ludvik Kovač Trgovina Ljutomerčan, Kolodvorska ul., Ljutomer Fungicidi Cena x sit cuprablau z 1/1 840,00 delan 0,1 1.560,00 en paren multi 1/1 4.100,00 pepel In 1/1 500,00 rublgan 100 ml 1.250,00 zato 50 wg 150 g 7.020,00 antracol 1/1 1.600,00 antracol combl 1/1 3.880,00 dithane m-4 5 1/1 1.280.00 folicurew25O 100 ml 1.860,00 rldomil gold 1/1 3.990,00 artea 330 ec 1/1 12.400,00 folpan 1/1 2.490,00 thiram 80 wg 1/1 1.100,00 karathane ec 1/1 4.610,00 eclair 0,1 3.160,00 archer 1/1 6.600,00 Insekticidi basudin 600 ew 1/1 4.420,00 actare 40 g 1.600,00 karate zeon 1/1 9.000,00 orthus 0,1 1.500,00 actelic 1/1 6.660,00 demitan 0,05 1,500,00 prestige 0,1 1.550,00 bul! dock 0,2 1329,00 fastaclOS sc 0,1 1.180,00 confldor 0,1 2.930,00 zelene liquide 0,2 940,00 Herbicidi goltix 1/1 6.200,00 betanal tandem new 11 9.590,00 dual gold 11 4.990,00 primextra gold tz 11 2.600,00 pyramid turbo 11 4.590,00 senator 600 g 7.000,00 sekator 0,3 kg 3.890,00 seocor 100 g 2.100,00 stomp 33 Oe 11 1.970,00 frontier 1/1 5.850,00 herbocid 1/1 990,00 basagran 600 1/1 5.950,00 lintur 70 wg 0,15 2.340,00 touchdown 1/1 1.890,00 boom efekt 1/1 1.850,00 Močila pinovlt n 1/1 1.490,00 plnovitk 1/1 1.300,00 nu-fllm 0,1 630,00 trend 90 0,15 Follama gnojila protlfert (proti stresom) 1/1 1.420,00 foil ar 9:9:7 1/1 550,00 Turnišče: cene pujskov S sejma v Turnišču so sporočili, da je povpraševanje po pujskih še vedno skromno. Prejšnji četrtek, 13. maja, so pripeljali rejci na sejem 23 živali, prodali pa so jih le šest. Za pujske, stare do devet tednov in težke od 20 do 28 kilogramov, so zahtevali od 9.000 do 10.000 tolarjev. IZ NAŠIH KRAJEV 20. maj 2004 - VBTHII Je to Evropa? Tale posnetek smo prejeli iz Domajinec z vprašanjem, ali je to Evropa. Seveda v urejeni Evropi kaj takega ne bi smelo biti skoraj sredi vasi in Krajinskega parka Goričko. J. G. Deset let zasebnik Feliks Bračič izZbigOvec pri Gornji Radgoni je pred nedavnim praznoval 10-let-nico kot samostojni podjetnik. Ukvarja se s prevozništvom v notranjem cestnem prometu. Ob jubileju je prejel od Območne obrtne zbornice Gornja Radgona posebno priznanje, ki mu gaje izročil predsednik Tomaž Dresler. Po končani osnovni šoli v Negovi seje Feliks vpisal na Srednjo strojno m poklicno šolo M. Sobota in si pridobil naziv strojni tehnik. Svojo delovno pot pa je začel kot vajenec leta 197 Iv takratnem Avtoremontu v G. Radgoni. Zelo hitro je pokazal velike sposobnosti za organizacijo dela, zato so ga imenovali za delovodjo ključavn । cars ko-kleparskega oddelka v podjetju Avtoradgona. Nato pa je sprejel delovno mesto delovodje avtomehaničnih storitev na eksternem oddelku za tovorna vozila, kjer je uspešno gradil svojo kariero kar 15 let. Žal so prišli krizni časi, ki sp ga prisilili, daje šel na svoje. In tudi tako je uspešen. 0. B. Na obisku pri bralcih našega tednika Komaj čakata četrtek Marija in Feliks Beloglavec iz Bačkove pri Benediktu komaj čakata dan, ko pride v hišo Vestnik Tudi mi, ki živimo zunaj Prekmurja in Prlekije, beremo Vestnik, sta nam dejala ob nedavnem obisku 78-lct-na Marija in 79-letni Feliks Beloglavec iz Bačkove pri Benediktu. Oba izhajata iz nekoč siromašnih družin. Marija je že pri 12 letih morala doma gospodinjiti, saj je mati odšla na delo v Nemčijo, da je lahko preživela številno družino. Tudi druga svetovna vojna je zapustila v njej globoke rane, saj je bila skupaj z družino izseljena v Bosno in Hrvaško. V izgnanstvu je družina veliko trpela. Nenehne selitve, lakota in vsesplošno pomanjkanje so mater spravili do obupa, zaradi katerega je tudi duševno zbolela. Včasih je grozila otrokom, da jih bo pobila. Odpeljali so jo v psihiatrično bolnišnico v Osijek, kjer je leta 1944 umrla. Tako je oče ostal v izgnanstvu sam z otroki, vse do ponovne vrnitve v Backovo junija 1945. Tudi Feliksova mladost ni bila rožnata. Že kot otrok je služil pri kmetih. Dolga leta v Ivanjše-vcih, odkoder je hodil v osnovno šolo v Negovi. Tam ga je župnik Ivan Granfola povabil, da je kot deček zvonil v cerkvi. Z zvonjenjem je nadaljeval tudi potem, ko se je vrnil v Backovo Vestnik je njun težko pričakovani gost. Foto: L. K. Dokler ni bilo električne toka, je vsak dan trikrat, poleti s kolesom, pozimi peš, šel zvonit v dobre tri kilometre oddaljen Benedikt. Danes zvoni s pomočjo gumbov, pa še to le ob pogrebih ali drugih slovesnostih, za katere ni uglašeno avtomatsko zvonjenje.Marija in Feliks'sta se po- ročila 1950. leta, dom v Bačkovi pa sta si postavila 1981 leta Tam živita v miru svoje življenje. Večkrat ju obišče hčerka, ki si je v bližini ustvarila svojo družino. Marija gospodinji, Feliks pa tu in tam popravi kako »vekarco«. Včasih, ko so oči bolj svetile, ko so bile roke mirnejše, je popravljal in vse vrste ur. Nikoli elektronskih, digh^ ' takajo, kot je poved ' ujP Sedaj, ko ima» , branje, jima je stmk Kot sta poved*- ; , tek komaj čakata ročena že od zače puf Ludvik V Pomurju so ljudje že spoznali prednosti zdravega načina življenja O pozitivni samopodobi pod Lipo Projekt Manj stresa - več zdravja, ki ga izvaja Rdeči križ Slovenije, se navezuje na projekt Živimo zdravo V te aktivnosti se je zavzeto vključilo tudi Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota. V projekt je bilo vključenih trinajst lokalnih skupnosti, na srečanjih pa so dali poudarek spoznavanju in odpravljanju stresa, učenju sprostitvenih metod ter telesnim dejavnostim, ki prispe- vajo k obvladovanju stresa. Vključena je bila tudi organizacija Rdečega križa Lipa, ki v projektu sodeluje že tretje leto. Udeleženci srečanj so letos lahko prisluhnili predavanjem višje medicinske sestre Anice Benkovič o osnovah stresa, profesoric zdravstvene vzgoje Jadranke Jovanovič o sprostitvenih metodah in višje fizioterapevtke Metke Vlaj o fizičnih dejavnostih telesa. Srečanj se je udeležilo veliko vaščanov vseh starosti, ki so na ta način spoznali, da pozitivne metode. kot so komunikacija, različne sprostitve, druženje in seveda smeh ter humor, zdravijo stres. Župan Občine Beltinci Milan Kerman je v zahvalo, da so imeli občani možnost sodelovati v tem projektu, voditeljici le-tega prim, mag. Branislavi Belovič, dr. med., podelil zahvalno listino. Hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo takšnih projektov še veliko več, saj ljudem pomagajo pri reševanju težav in tako vplivajo na kakovost življenja. Bojan Zadravec Obnovili sto let staro V Slaptincih stoji kapela, ki jo je dal postaviti v zahvalo šni operaciji oči (spregledal je) v Gradcu. Posvetili sojo začel najedati zob časa, je bila potrebna obnove. To skr Ivanke in Martina Ča grana, pri tem pa so jima potn>’^ niki; nekaj je primaknila tudi občina. Obnovljen0 1 bogoslužja blagoslovil domači župnik Štefan Grabar. L Postanek na Rjavem Bregu Včasih več drugih kot »naših« Kdor se pelje iz Murske Sobote proti Zenkovcem, malo pred vasjo skoraj ne more spregledati obcestne table, ki vabi, da zavijete desno in se peljete še 50 metrov, potem ... no, tam je bar Anita. Moram priznati, da nisem vedel, da je tam zaselek Rjavi Breg, v skoraj vseh hišah pa živijo romske družine. Kaj pa gostinski lokal? V baru trenutno ni bilo nikogar, razen dveh žena, ki sta nekaj delali za točilnim pultom. Mlajša me je vljudno vprašala. kaj želim. Ko mi je postregla, sem želel vedeti, katera je .Anita, Bila je prav ona, druga pa je bila njena mama Kmalu se je na invalidskem vozičku pripeljal v sobo za goste še glavni pri hiši, to je Ani ti n oče Leon Baranja. Pripovedoval mi je. da so nekoč vsi Romi živeli v zaselku Pesek (v »grabi«), na Rjavi Breg pa so se začeli seliti pred svetovno vojno, potem ko sta dva brata (eden je bil njegov oče) tam kupila večjo parcelo in si postavila Zaselek Rjavi Breg se je začel razvijati šele po 2. svetovni vojni, saj je bila tam prej samo hiša dveh bratov Baranja. Sedaj jih ježe štiriindvajset. V skoraj vseh živijo Romi. Anita je zadovoljna, da ima službo v lokalu, ki sta ga dala urediti njena oče in mama. Foto: J. G hišo. Danes je na Bregu že štiriindvajset romskih hiš. Štiri med njimi spadajo v katastrsko občino Lemerje Evgen se je rodil na Rjavem Bregu leta 1947. Bil je zaposlen v Avstriji, najprej kot pomožni gradbeni delavec v Linzu, potem kot delavec v mesnopredelovalni industriji na Dunaju. Žal je leta 1975 doživel hudo prometno nesrečo, si poškodoval hrbtenico in od takrat je na invalidskem vozičku. Pred sedmimi leti je s prihranki in nekaj posojila kupil starejšo hišo v neposredni bližini svoje domačije cer jo dal preurediti v gostinski lokal Z ženo Zdenko sta se dogovorila, da bosta lokal poimenovala po hčerk Aniti, ki je edinka. Končala je 3-letno gostinsko Šolo v Radencih in tako sta ji lahko omogočila tudi zaposlitev v domačem kraju. Anita je zadovoljna, še zlasti zato, ker >je v baru včasih več drugih gostov kot naših*. J. G. Nova pridobitev v Črenšovcih V počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo in občini Črenšovci pripravili več spremljajočih kulturo pf rekreacijskih in gasilskih prireditev. Osrednja ut--i prenovljeni kulturni dvorani v Črenšovcih, s čimersu 1 ■ Za obnovo dvorane, prizidek in druga gradbena dela h milijonov tolarjev. Bogat spremljajoči kulturni šola Franceta Prešerna Črenšovci in Osnovna šola s” I* strica s člani kulturnih društev. V program praznova^^vi^^ Občinsko gasilsko poveljstvo občine Črenšovci, k'£ pred vaško-gasilskim domom v Trnju gasilsko sla^J stave. J. I. f -20, maj 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Baznik ljudske pesmi pri Mali Nedelji Zahvalna listina domačini pevcem V družinskem krogu sta proslavila 50 let skupnega življenja zakonca Kozlar iz Trnja, ki sta se poročila leta 1954. Martin, rojen leta 192 7, je bil skladiščnik v Lo či I ki i n Pa -nonljl v Murski Soboti terv Planiki v Turnišču. V domači vasi Trnje je bil blagajnik gasilskega društva ter dejaven v odboru za gradnjo vodovodnega omrežja, našel pa je tudi čas za petje v moškem oktetu in pri cerkvenem pevskem zboru. Sedaj pa je aktiven v Društvu upokojencev Črenšovci In Društvu vojnih invalidov Murska Sobot. Žena Kristina, rojena leta 1932, je delala doma ter skrbela za vzgojo otrok. V zakonu imata sina Ivana in hčerko Mileno. V veliko veselje pa so jima tudi Zmago, Rafael, Tomažin Miha. Objubileeju je bila civilna poroka v Kleklovem domu v Črenšovcih, kjer jima je župan občine Črenšovci Anton Tomar podaril ziatoporočno listino, zahvalno mašo pa je opravil župnik črenšovske župnije Ivan Krajnc. Tudi člani DU Črenšovci so se z listino spomnili jubilantov. J. Ž. Kozlarjeva v zakonu že pol stoletja T™1 Mun H&jeije >.■? proslaviti 15 tet delovanja. Foto, E. /"^'or-stob 15. obletnici pevcev Fantje od . r ^cdti|e se je začela že " 4 Selškim domom, kjer pevci in godci. rske viže privabile v množico obiskoval- kh * K” 0Tgani7>rai° 'Hm društvo MataNedc ll^tlmranju z ZKD ob-Spkiuu.T, Križevci, Ver- žej in Razkrižje. V programu je sodelovalo 14 skupin iz severovzhodne Slovenije, ki so obiskovalcem predstavile preproste ljudske pesmi iz zakladnice naših babic in dedkov. Osrednja pozornost je tokrat veljala slavljencem Fantom od Male Nedelje in njihovemu vodji Ludviku Rudolfu, ki večkrat tudi sam napiše pesmi in jih uglasbi. Še preden je zazvenela skupna pesem vseh nastopajočih, so Fantje od Male Nedelje prejeli zahvalno hstino Zveze kulturnih društev. Obdarovali pa so jih tudi pevci in godci, ki so bili povabljeni na slovesnost. Zahvale KD pa so prejele tudi sodelujoče skupine, društva in posamezniki, ki so v petnajstih letih pomagali domačim pevcem. E. T. Tudi na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je bila prireditev ob 1.700. obletnici razglasitve sv. Aorljana kot zavetnika gasilcev. Najprej je bila zahvalna maša v cerkvi, ki jo je vodil videmski župnik Štefan Grabar in se ob tej priložnosti' posebej zahvalil navzočim gasilcem za njihovo humanitarno dejavnost in nesebično pomoč ljudem v stiski. Po maši se je gasilcem zahvalil še tamkajšnji župan Anton Slana. F. Kr. 1 v SOPRON 0VESTNIK I !!«■■■ II Ib Nekateri si bodo lahko ogledali muzej starih Lokomotiv v Nagycenku in baročni dvorec grofov Szehenyi, ki stoji sredi čudovitega parka. L Zijalu ^estn'kov vlak zasopihal že 31. Svoje zveste potnike bo ^sizb ' । prOn na MadžafSko. Ni naključje, da sije za svoje popotovanje Pivi 3 Pr?v se za dušenega popotnika spodobi, hoče biti mi' tako množično obiskali Madžarsko, od 1. maja prav °d ^ep,c° to navsezadnje nas na Madžarsko vežejo zares lepi spomini ’'w obiska. Verjamemo, da bo tudi letos tako, saj je ' z eta res zanimiv, še pestrejši, kot smo ga sicer vajeni. obisk med najlepša mesta v svoji domovini, kar potrjujejo tudi številni 11 i[| i« ohr 1 mesta. Je najzahodnejše mesto naše sosede, ki izvira iz rimskih . ° Serial' srednjeveške korenine, ki sedaj krasijo staro mestno jedro. Mesto si 1 ’’ P°tniki. Kot je že v navadi, se bomo potem razdelili v skupine. Vsi skupaj bomo kasneje uživali na kosilu v restavraciji Tercia. tu Drugi bodo Šli v kmečki muzej v Fertodu. ki je nekaj posebnega. V tipičnih starih kmečkih hišah je na ogled bogata zbirka kmečkih orodij in naprav, ki so bili nekoč v pomoč tamkajšnjim kmetom. Ogledali si bomo tudi Esterhazyjev dvorec, ki je bil v lasti družine, ki jo poznamo tudi iz naše zgodovine, in kjer je muziciral Joseph Hayden. Po kosilu bo zaključni program Vestnikove-ga vlaka - posebno presenečenje. V opuščenem rudniku soli, v znameniti skalni dvorani, kjer organizirajo svetovno znane kulturne dogodke, bo budimpeštanska folklorna skupina odplesala predstavo Poroka. To bo enourna predstava z uprizoritvijo tipične madžarske kmečke poroke in ciganskimi glasbenimi vložki. 'OŠTA SLOVENIJE Zanesljivo vsepovsod POMURKA A x A Tretji, »pomorščaki*, pa se bodo lahko z ladjicami popeljali po Nežiderskem jezeru, ki je znano po neokrnjeni naravi, kjer gnezdijo Številne ptice. Po ogledu tega kulturnega bisera se bomo z avtobusi vrnili v Sopron in uživali v vožnji proti doma. Seveda ob Vestnikovem radiu, Gezi, dobri glasbi in nagradnih igrah. Cena Meta je 14.000 tolaijev, prijave in plačila v naročniški službi Vestnika. Ulica artiitekta Novaka 13, Murska Sobota, vsak dan (8.00 do 15.00), razen sobote, pokličete lahko tudi po telefonu na št 02 53119 98. P, S.: Ob prijavi morate imeti s seboj veljavni osebni dokument (osebno Izkaznico ali potni list). 16 REPORTAŽA 20. maj 2004 - VB® Bolšji sejem v Bad Gleichenbergu Po barantanju pa na pivo in klobase Pot vas bo vodila v Haag Avstrijsko Štajersko bi lahko mirne duše označili kot deželo bolšjih sejmov. Le redko mine kakšen konec tedna, da ne bi kje v kakem kraju priredili manjši ali večji bolšji sejem. Še posebej je v tej zvezni deželi razširjena tradicija, da take sejme prirejajo prostovoljna gasilska društva, ki s tem zaslužijo marsikateri dodatni evro. Eden največjih takih sejmov v naši bližini se tako zgodi na vsak mesec ali dva v zdraviliškem mestu Bad Glei-chenberg. Do Bad Gleichenberga najlažje pridete, če se mimo mejnega prehoda Gederovct peljete po cesti do Halbenraina in nato zunaj naselja zavijete na desno na staro cesto proti Dunaju. Od tam je do tega kraja le še šestnajst kilometrov, pri tem pa se boste peljali tudi skozi kraj z asociativnim imenom Haag Druga možnost je še prestop prek mejnega prehoda Kuzma in vožnja v smeri Bairisch Koll-dorfa, vendar ta cesta ni tako lepa kot v prvem primem. Ko pridete do zelo prijetno urejenega Bad Gleichenberga, je treba v drugem krožišču zaviti na desno - pa ste tam. Bolšji se jem tukaj v glavnem prireja domače prostovoljno gasilsko društvo, čeprav to ni trdno pravilo in se lahko sejem organizira tudi na drugi lokaciji v tem kraju. Tukajšnji bolšji sejem ni tako velik kot na primer v Mariboru, toda naj vas ne presenetijo registrske tablice z oznako Murske Sobote, saj so tudi nekateri naši prebivalci »zavohali« dobro priložnost za barantanje le dobre pol ure oddaljeno od pomurske prestolnice. Pa ne samo oni, rudi kakšni Madžari ali Romuni se znajdejo tukaj. Prvo pravilo bolšjega sejma je, da si ne belite glave, zakaj bi nekdo prodajal ali kupil to ali ono stvar (ki je dostikrat zlomljena, uničena ali pa ji manjka kak del, zato se vam zdi to nesk ladno z vsakršno logiko), ker taki sejmi delujejo po starem jugoslovanskem pravilu »ko voli, nek’ izvoli«. Samo uživajte v obisku in poskušajte najti kaj uporabnega, zanimivega ali duhovitega zase. Še posebej velja to pravilo v Bad Gleichenbergu, saj je leva stran sejma bolj podobna odpadu kot bolšjemu sejmu. Kolesa brez gum, zmečkana pločevina, kuhinjski pribori brez vseh delov,... vse to in še več se znajde v neorganizirani zmedi Toda če bolje pogledate, lahko najdete skoraj brezhibne fotelje, omare in dele pohištva. »Poglej, na drugi strani je oddelek za tehniko,« pravi fant svo- jemu kolegu. »Da, toda iz katerega stoletja?« hudomušno odvrne le-ta. In res, telefonski aparati, kasetofoni in računalniška oprema, ki spadajo že globoko v prejšnje stoletje. Toda, glej ga, zlomka, nekdo kupuje televizor, ki še dela. Saj pravimo, »ko voli, nek’ izvoli«. Komandant gasilskega društva Karl Volker in njegov namestnik Andreas Hirschmugl si to nedeljo lahko maneta roke. V sončnem dnevu se je nabralo veliko obiskovalcev, ki na veliko trošijo tudi pri stojnici za hrano na drugi strani sejmišča, saj sta skoraj na vsaki mizi vrč piva in porcija klobas. Kar precej evrov bo kapnilo v blagajno gasilcev, ki v tem kraju obstajajo že več kot 130 let Pa še eno zanimivost imajo v sosednjem Bairisch Koildorfu, namreč gasilski dom, v katerega se pride skozi ogromen gasilski avto, ki je razglašen celo za največje gasilsko vozilo na svetu! In naj vas ne zavedejo drugačne oznake. Čeprav se bolšjemu sejmu v nemščini pravi »Floh-markt«, boste na avstrijskem Štajerskem večkrat naleteli tudi na besedo »Fetzenmarkt«, ki sev ožjem smislu nanaša le na tekstil in obrabljena oblačila, pomeni pa natanko enako kot »bolšjak«. Igrače, smuči, razglednice, knjige, posnete kasete, plošče, keramika, porcelan, kozarci, krožniki, računalniške diskete, baterije za mobilne telefone ... Bi se našlo tudi kaj za vas? T, K., foto: Jure Zauneker KRONIKA tonik r 20. maj 2004_______ Pomoč Puckovim in Maričevim Gradijo Cestniku spremljamo usodi Puckovih Soviaka in Maričevih z Vaneče. Z ve-lahko ugotovimo, da so bili deiež-Pomoči .iohnh ljudi in da se je že zače-lkžkii ptlrakovuim gradnja novih hiš. ^ovim '.tčim; sredstev, ki so na računu, Podstavila -i imvainin.1 ki su jo dobih po yhn Zhranth je bita nrkii vrč k' t in milijo-t°brjev Tk> jJij w porabili milijon in se-tv"tisočro.ujrv. h pogovora z Mirkom l'a 50 Tcčimi‘ dela opravili sami in da di htxio hijm spravili do poletja areho Pote ni tio pa nekako treba zbrati K-*— _ '‘.'X'mtnBji) odprt račun na Rde-Radgoni. Sredstva opevate na račun 02341 - '35528, Maričevim lahko na-prostovoljne prispevke na nSun' k jeodprt pr Novi Ljubljanski • Mjiskj Soboti Številka raču-^823401746898215. Prometu? ' ;r>uRi“‘««i= - ! ■ IS* lc testnih polah z vCeste ,. ’ ^kotnja-feeBPa - •h«., aS1 *n Križevec 1 u. j BM*il rit Pri Maričevih je začetek gradnje oviralo slabo vreme, vendar so vseeno uspeli narediti vse, kar so načrtovali. Ta teden naj bi z delom začeli mizarji. S to nadomestno gradnjo želijo žago Mirka smo zalotili na gradbišču. Povedal je, da mu pri delu pomagajo sorodniki, predvsem bratje, ki so zidarji, in sosedje ter znanci. Nabavljeno imajo tudi že kritino za streho, podjetje iz Gornje Radgone pa jim bo priskrbelo okna. Um-"4 “17 r v . ■ toviti Pavli, Urošu In Cvetki normalne razmere za življenje. denar za nadaljnja dela. So pa Pučkovi razočarani nad odnosom župana in občine, saj so pričakovali več pomoči. Tako so si v bistvu sami priskrbeli vsa potrebna dovoljenja pa tudi večino materiala so kupili sami. Do dograditve hiše bodo Pučkovi stanovali pri sosedovih. Izvajalci del za izgradnjo hiše Maričevim redno nadaljujejo z delom. Več ljudi pa je pri gradnji pomagalo tudi konkretno. Pavla nam je povedala, da je zelo vesela in da upa, da se bodo kmalu vselili v novo hišo. Zahvalila se je predstavnikom krajevne skupnosti Vaneča in občini, ki jim že od vsega začetka stoji ob strani in jim veliko pomaga. Tudi Maričevi zaenkrat še živijo pri sosedovih. A. B., foto: N. J Petek: tožilci ostajajo Kot je znano, so zagovorniki obtoženih poskusa umora novinarja Mira Petka ali pomoči pri tem zahtevali izločitev tožilcev, ki naj bi bili pristranski in naj bi izsilili krivo pričanje anonimnih prič. Namestnik generalnega državnega tožilca Franc Mazi je zavrnil zahtevo po izločitvi tožilcev Elizabete Gyorkbs in Borisa Marčiča, zato se bo sojenje, predvideno je branje obtožnice, nadaljevalo danes na murskosoboškem sodišču. Ko je hudo, me pokliči) __ I9I4X1MT 08^1113 A. B. Uho Ji Nevarno v Mačkovclh Delavci soboške policijske uprave bodo od ponedeljka, 17. maja, do srede, 26. maja, vsak dan med 7.30 in 15.00 opravljali redno letno streljanje s službenim orožjem na strelišču v Mačkovcih. Zadrževanje in gibanje na strelišču in v njegovi bližini je zaradi tega smrtno nevarno. - A. B. Pomurci pred Hrvati in Štajerci 14, maja je bilo v Murski Soboti tradicionalno srečanje Štirih policijskih uprav, murskosoboške in mariborske policijske uprave iz Slovenije ter medžimurske in varaždinske policijske uprave iz sosednje Hrvaške. Policisti in policistke, bilo jih je več kot 160, so merili svoje moči v streljanju, odbojki, nogometu in samoobrambi. Skupno je največ točk in s tem prvo mesto dosegla soboška uprava, na drugo ih tretje mesto sta se uvrstili varaždinska in medžimurska uprava, zadnja pa je bila mariborska uprava. Priznanja najboljšim sta podelila strelka Zdenka Stolnik in smučarski skakalec Peter Žonta. - A. B. (pOMURKAj POMURKA Mesna industrija, d. d., 7 Panonska 11,9000 Murska Sobota objavlja prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb. Predmet prodaje je nepremičnina s pare. št. 467 v k. o. Ocinje, vpisana v vi. št. 114 iste k. o., vrsta rabe travnik s površino 2.989 m2, stanovanjska stavba s površino 825 m2 in dvorišče s površino 500 m2, v naravi opuščeni goveji hlevi v Ocinju. Navedena nepremičnina je prosta vseh bremen ter brez stvarnih in pravnih napak. Ponujena cena ne sme biti nižja od 11.000.000,00 SIT. Ponujen plačilni rok za kupljeno nepremičnino ne sme biti daljši od 30 dni z nakazilom kupnine na transakcijski račun prodajalca Lastninska pravica preide na kupca ob plačilu celotne kupnine in davka na promet nepremičnin oz. DDV. Rok za ponudbe, ki jih lahko vložijo pravne oseb^ s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani RS, kar dokažejo z izpisom iz sodnega registra oz. potrdile o državljanstvu, je 15 dni od te objave. Vse stroške v zvezi s prodajo bosta nosili obe pogodbenici v skladu s ponudbo oz. njunim dogovorom. Nepremičnina bo prodana po načelu videno - kupljeno. Ponudbe pošljite na sedež prodajalca z oznako »ponudba Ocinje«. Kontaktna oseba je g. Vinko ŠNURER, tel. št. 02/514 84 10. K.si Sodni jogatt^^^ UNISEX. 1,4% hub, $01 g ---------- dvo okuse kmooo/molis« ail Wvi/zeteni čaj Mtobnu Cateia,A>ii vit SAN«! 15 L 89- Čofotate Botra Super mili, 300 g Krašcotnmera, Novo mesto l 369. srt® .239 Energetski Mpitel: IM Buli • pločevinka, 250 ml Hois* Bvo, IjuUjuu Pijača FntpiFoit grenivka, 1,5I, Pfl Vibi, Mestinje SNN16 Akijslu ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator* Mercatorjevih? franšiznih prodajalnah ter v prodajalnah Živila Kranj T3 ** J X TO iKjJ y od l4?, 5, do 30. 5, 2004 oziroma do predaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, dd., Dunajska 107,1000 Ljubljana. JLj) 1 CZj X-X V U XXX d * 6 Mercator ■< v Po naših znanih poteh Turistične prireditve Murska Sobota - V soboto, 22. maja, bo na ploščadi pred restavracijo Zvezda v Murski Soboti tradicionalna prireditev Bogračijada. Prireditev, v kateri se bodo pomerili bolj in manj znani mojstri kuhanja bograča iz Pomurja in drugod, se bo začela ob 9. uri. Kog - V soboto, 22. maja, ob 11. uri se bo pričela na izletniško-vinogradniški kmetiji Hlebec v Kogu kulturno, kulinarično in vinsko obarvana prireditev Jeruzalem 2004. Na prireditvi se bodo zbrali vinogradniki iz Lju-tomersko-OrmoŠkih goric in predstavili vinski letnik 2003. Ob kulturnem programu bodo gostje lahko poskusili vina sodelujočih vinarjev in domače specialitete ter se družili z vinogradniki, gostinci, predstavniki turističnih organizacij, vinskimi trgovci in drugimi. Filovci - V nedeljo, 23. maja, bosta pripravila kulturno-turistično društvo in krajevna skupnost Filovci ob vaškem proščenju, ki bo pri kapelici v Filovcih, tudi razstavo ročnih del, ki jih bodo predstavili v vaškem kulturnem domu. J. Ga. Med vinogradi Lendavskih in Dolgovaških Goric Delo v vinogradih s pogledom na Panonsko nižino Lendavske Gorice-Dolgovaške Gorice-Dolga vas Gričevje, ki obdaja Lendavo z vzhodne in jugovzhodne strani, ponuja zanimive sprehajalne poti, vendar so se pred desetletji na sprehod v gorice zaradi rekreacije ali uživanja v naravi odpravljali predvsem meščani Lendave. Kmete iz okoliških vasi, ki so imeli tu vinograde, pa je vodila pot po ozkih cestah med vinogradi predvsem zaradi dela. Danes vse pogosteje srečujemo sprehajalce, ki se v gorice odpravijo iz lendavskih hotelov Lipa in Elizabeta, ali izletniške turiste, najpogosteje kar iz središča Lendave do lendavskega gradu in kapelice svete Trojice, ob koncih tedna pa tudi do vinotočev, ki so jih v zadnjem desetletju uredili kar nekaj, a jih je Zal večina odprtih le ob koncu tedna. Tako tudi mi začenjamo svojo pot ob vznožju Lendavskih Goric, na severu, nedaleč od hotela Lipa. Tukaj se ponujata dve zanimivi poti, ki sta obe precej priljubljeni. Ena vodi mimo pokopališča in nekaj časa po precej naseljenem območju, potem pa zavijemo desno in pridemo med vinskimi kletmi do zidanice pisatelja Miška Kranjca, s slamo krite hiške, ki pa je v precej slabem stanju in bi bila potrebna temeljite obnove Kljub temu so na tej zgradbi še lepo vidne vse značilnosti kleti na tem območju v preteklosti Za obnovo tovrstnih kleti ah novogradnjo v tem slogu se je v zadnjem desetletju odločilo še nekaj lastnikov. Druga pot, ki je med turisti prav tako precej priljubljena, pa vodi mimo gostilne Lovski dom in po dveh kilometrih Kulinarična razstava v Bunčanih V okviru 5. praznika občine Veržej so pripravili razstavo kulinarike, in to že drugič v Bunčanih. Turistično društvo Veržej je razstavilo v prenovljenih prostorih vaško-gasiI-skega doma 130 pristnih, domačih dobrot, s poudarkom na jedeh iz ajde. Za izvirnost je poskrbelo 70 gospodinj iz Banovec, Veržeja in Bunčanov. Ob tej priložnosti so izdali tudi priročno brošuro s številnimi recepti ajdovih jedi. Foto: N. Š. Zidanico pisatelja Miška Kranjca je že dodobra načel zob časa m jo bo treba temeljito obnoviti. Pohod treh src po Radgonsko-Kapelskih goricah Med več kot 2500 udeleženci precej mladih Več kot 2500 ljubiteljev pohodništva in narave se je v soboto udeležilo 14. pohoda v okviru Maratona treh src, ki ga je tudi letos organiziralo Planinsko društvo Gornja Radgona. Pohod s startom v Radencih, ki je potekal čez Rad-gonsko-Kapelske gorice in se je začel ob 8. uri. je bil v prijetnem pomladnem vremenu. Pohod sovpada s 24. Maratonom treh src, ki je bil v popoldanskih urah, ko so se pohodniki že spočili, za tekače pa je bil priložnost za ogrevanje pred startom. Pot, ki jo povprečni pohodnik prehodi v treh urah, je označena s Knafeljčevo markacijo s tremi srčki in vodi iz Radenec, Beračeve, prekJanževegavrha in Kapele nazaj do Radencev Pohodniki, ki so si zaželeli še malo daljše poti po vinorodnih gričih, pa so lahko opravili še pohod po Atilovi poti, ki jo pohodniki običajno prehodijo v dveh urah. Vsak udeleženec pohoda je prejel kontrolni kartonček, katerega so potrjevali na treh kontrolnih točkah v Radencih, na Jan-ževem Vrhu in Kapeli. Nagrada za deset opravljenih pohodov je spominska majica Maratona treh src. Pohoda se je tudi tokrat udeležila množica pohodnikov iz vse Slovenije in tujine, ki so že dokaj redni gostje na podobnih pohodih, kjer poskrbijo za svojo telesno kondicijo in zdravje, obenem pa se tudi Pohoda treh src po Radgonsko-Kapelskih goricah seje udeležilo tudi veliko potnutskih dijakov in šolarjev. naužijejo lepot vinogradov, travnikov in gozdov v okolici Radencev K številu pohodnikov, zaradi katerega spada ta planinski pohod med najbolj množične v Sloveniji, pa precej prispevajo tudi pomurske osnovne in srednje šole, katerih šolarji in dijaki so pot prehodili brez težav. J. Ga. an* Židovsko pokopališče v Dolgi vasi je za naše okolje precej specifično, spomin in opomin. vzpona pridete do ostankov nekdanjega vinskega naselja Novi Tomaž (Uj-tamas), kjer so nekaj s slamo kritih vinskih kleti sicer obnovili, večji del pa jih propada. Na sosednjem bregu je lepo vidna zgradba Hiša vina, večja zgradba z domačo gostinsko-turistično ponudbo. Od Kranjčeve zidanice se pot nadaljuje po precej ozkih poteh, ki so sicer asfaltirane, a se ponekod dva avtomobila le stežka izogneta drug drugemu. in kmalu pridete do najvišje točke Lendavskih Goric, visoke 328 metrov, kjer vas smerokazi usmerjajo na različne zanimive točke in vinotoče v goricah, med drugim tudi v priljubljeno Potem se pot nadaljuje do kapelice sv. Trojice, od koder je lep razgled na Lendavske gorice, del Lendave in nižino vse do Odranec in hrvaškega hribovja. Ce ste po tej poti že utrujeni, se lahko mimo Lendavskega gradu, kjer si lahko ogledate muzej in slikarske razstave, vrnete v Lendavo ali pa zavijete levo in nadaljujete pot po Dolgovaških goricah, ki ležijo nad Dolgo vasjo. Tu so med vinogradi tudi sadovnjaki in njive, kjer območje m tako na gosto naseljeno, kot je to značilno za bolj naseljene dele Lendavskih Goric, vendar je tudi tu precej vinskih kleti in počitniških hišic. Ob kapelici Sv. trojice je ^)tit3"3 znana pa je tudi po Na koncu našega • se s hribov spustila • *i .j katerega del leži0 ^jj, v bi lahko glede na eg del goric. V nase50P? pokopališče, na Židje, ki so živeh v liških krajih. . njj*'1 (u Pokopališče je £ , veniji in je koč v sožitju živela / nost, v kateri so ,n'\n no razvojno ' l'T'. ppd’' holokavsta, ki je v . lf jj« j/ udarilo tudi po n3S Deset let krožka ročnih del v Dolgi vasi V vaškem domu v Dolgi vasi so v soboto odprli razstavo ljudske umetnosti ob 10. obletnici delovanja krožka za ročna dela. Članice krožka ročnih del se S svojimi izdelki vsako leto enkrat predstavijo v domačem kraju, kjer tudi pokažejo, kaj so se pod mentorskih vodstvom novega naučile, ob jubileju pa so se potrudile tudi s pogostitvijo in kulturnimi nastopi, da bi bilo še posebno slovesno. V krožku je trenutno 23 članic, vodi jih Etelka Csih, mentor, kijih izobražuje, pa prihaja iz Madžarske. S svojimi izdelki so se v prejšnjih letih predstavile že v različnih krajih Slovenije (tudi v Ljubljani) in Madžarske, sodelovale pa so tudi na razstavi na Nizozemskem. Članice so se v prejšnjih letih posvečale izdelkom iz madžarske zak- Nesmiselno Je deliti ljudi na dobre in slabe: ljudje so bodisi zanimivi ali pa dolgočasni. Oscar Wilde ladnice ročnih del, odkrivale pa so tudi že skoraj pozabljene načine in vzorce, ki so bili v preteklosti značilni za domači kraj. Ker so članice krožka tudi Slovenke in jih tudi sicer slovenski način ročnega dela precej zanima, so se lotile tudi slovenskih vezenin in drugih izdelkov, ki so bili značilni za območja pokrajine ob Muri, kjer je slo- vensko prebiva15^ h se vključilo so to dela, ki : / «n mania । gt^ letih pmcet ^-Jti**?*3* v vseh naseljih v dstavnik J ^KTHIK z 20, maj 2004 ŠPORT 19 ^ 'ečja živa reka maratoncev v Radencih Zmagala Afričana ^ordnlh2038 tekačic in ^^er je b(lo prvič ■ državnasobotnem tfamSuL*'n km na v sloveniiL kiso V ' Vever^k in srčkov, Homa« podali veči-čimer • Prav gotovo ^hsrev wft0 241 Maratona hijj humanitarnega ^orzant silah- tekmo-^'nthia laiPak druženje Iju-Zdrav'e’ . ■ omeniti vsaj imena n tokratno ^ptosi na km ■'-rjirr m 'l UuTUmlinx Ob pri ^ote'om Radin, - »kii''11,1 |r "tKl Vi, ‘’RPolmer nnmk ^loZ'0 x lupina razte-“ ° 'J v drugi po- lkroga. Najbolj sem V;-"'tekača toda ni Mph-izenačen flniš. S svo-S L®1®1"'«« Roman Jit, Pmtai , /o "■11 ™zov- tlite v Atenah, treniram ^.nadvse ’tl pr,,1^Nevedno pre-v; J ' 'sem- Gledalci leP^Pod-■ n O'P^r zahva-1 Kani^'' kmo|e-je bila res s ^tk ^til 1 ve- l/Mii,/ Pdpek.1-te” ■*«» po. ih,!etlt^u sein žadovo- 'S™1”'' ^^^0 Zmedel ' agutu.Omenje- Zmagovalec iz Burundija v cilju Rusinjo Malkovo (2:56.29). Na polovico krajši progi (21 km) sta slavila Ptujčan Mirko Vindiš (1:12.03) in Helena Javornik (1:12.32). Slednja je dejala; »Z doseženim časom sem izredno zadovoljna, čeprav sem letos tekmovala manjkrat kot lani. Vremenska razmere na progi so bile dokaj ugodne, na ravnini je edino malce pihal veter. Zdaj končujem prvi del tekmovalne sezone, saj tekmujem že od 29 februarja. V prihodnje se bom izključno pripravljala na olimpijske igre v Atenah. Upam, da bom svoj načrt priprav izpeljala, Tekla bom tudi na 10 km, Prvi trije v strnjeni skupini '4 u''Ur, / -kilome. *1|h| ekot(j mu tekmOvaj. ............ '■.Sl^ L,n^il500 zj V * ’ Magut 1 111 lil kjer upam na uvrstitev okrog 10. mesta.« Pri moških na 21 km je bi! drugi Drobnič 1:14.14, tretji pa Zgonc (oba SV) 1:14.49, pri ženskah pa sta se za Javornikovo zvrstili Ukrajinka Tadejeva (1:22.49) in Kržanova (Domžale) 1:24.52. Vendarle tudi dve prekmurski zmagll V teku na 10 km, kjer se je kar nekaj tekmovalcev izgubilo, je bil s časom 0.32,20 najboljši David Rihtarič (Slovenska vojska) pred Matjažem Sokličem (TS Radenska), 0.34,24, in Antonom Ponikvarjem (Dravograd), 0.40,19, pri ženskah pa 27-letna Sobočanka Barbara Benko (0.36,42) pred Dravograj-čanko Mojco Horjak, ki je zaostala za skoraj dve minuti in pol, in Hrvatico Valentino Županič. Prvega mesta se je veselila tudi 23-letna Simona Gomboc iz Iva-novec, najhitrejša v teku na 5,5 km, ki je s časom 0.21,34 ponovila lanski uspeh: »Na progi je bilo vroče, kot rekreativka pa sem zmogla ta tempo. Ta zmaga je bila malce načrtovana in izteklo se je po moje. Z rekreativnim tekom se ukvarjam peto leto. Ker sem imela letos ne- Med uglednimi gosti so bili tudi predsednik DZ Borut Pahor, kije uspešno premagal maratonsko progo, Roman Jakič, predsednik Atletske zveze Slovenije, in Matjaž Medvešek, častni konzul Čila. Znak za start s pištolo je dal v imenu generalnega sponzorja Radenske njen direktor Zlatko Hohnjec. Kot zanimivost navajamo, da je bil najstarejši tekmovalec 85-letni Ljubljančan Stane Konstantin. kaj manjših težav s kolenom, si nisem upala teči na 10 km, ampak sem se odločila za krajšo progo. Sem študentka filozofske fakultete v Ljubljani. Tek je del mojega življenja, zato bom z njim tudi nadaljevala. Prav tako s študijem in vsakdanjimi rečmi, ki spadajo zraven. V Radencih je vedno izcedno razpoloženje in pravcati praznik, česar se vedno veselim. Med tekmovalci je nekakšno sožitje, kar je lep občutek.« V tej konkurenci je bila druga Iva Blatnik (0.22,12), tretja pa skoraj 16-letna Sara Mijatovič (OŠ Radenci) z natanko 23 minutami. Pri moških je bil prvi Mariborčan Boris Špes (0.19,39) pred Matejem Fujsom, ŠK Triglav (0.19,40), in Boštjanom Ocvirkom (0.19,56). Med množico tekmovalcev, ki so pritekli na cilj, smo opazili tudi Martina Sreša, nekdanjega alfo in omego radenskega maratona, ki se je tokrat preizkusil tudi kot tekmovalec: »Imam verjetno okrog 25 kg preveč m moral bi biti vsaj 20 let mlajši. Bil pa sem izredno zadovoljen z doseženim v cilju. Spremljalo nas je čudovito vreme. Tek je naše življenje « Še rezultati v konkurenci malčkov. Pri dečkih so na veveričkinem teku zmagali Jaka Grantaša iz Veržeja (letnik 1999 in mlajši), Matic Ficko iz Radenec (letnik 1998) in Nejc Ajlec iz Rihtarovec (1997), pri deklicah pa Ana Korc (Kobil-ščak), Spela Fekonja (Okoslavci) in Simona Sedenja (Rakičan). Zmago-valci srčkovega teka (letniki od 1996 do 1994) pa so: Gregor Mi-šmaš (AK Spela) in Eva Lehner (Be-deriški Vrh), Sebastjan Petek (Slap-tinci) in Anja Benko (G, Črnci) ter Luka Kuzmič in Sandra Rupnik (oba MS). Milan Jerše, Foto: Jure Zauneker Šahovski kotiček Večkratni pomurski prvak »Z bratom Bogdanom igrava šah že od malih nog. Igrala sva ga že pred vstopom v osnovno šolo v Krogu, kamor smo se preselili. Tudi v Krogu sem redno premikal šahovske figure, od petega razreda osnovne Šole naprej pa v Murski Soboti, kjer sem od leta 1952 obiskoval gimnazijo. Tekmoval sem na raznih pionirskih Šahovskih tekmovanjih. Med drugim sem nekoč v republiškem finalu zmagal v vseh partijah, vendar tega rezultata niso šteli za posamično uvrstitev. Enkrat smo bili ekipno celo drugi v Sloveniji. V mladinski konkurenci sem skupaj z bratom dvakrat nastopil za slovensko reprezentanco v dvoboju s Hrvaško. Spomnim se, da sva z bratom v članski konkurenci igrala prvič leta 1956 v Trbovljah, ko je bilo tekmovanje mestnih reprezentanc v hitropoteznem šahu,« se spominja svojih začetkov igranja šaha 62-letni mojstrski kandidat Danilo H ari iz Murske Sobote. Zanj je bilo zelo uspešno leto 1977, ko je zasedel prvo mesto na prvenstvu Šahovskega društva Radenska in izpolnil normo za prvokategornika. Še istega leta je naredil izpit za zveznega Šahovskega sodnika. V slovenski šahovski ligi pa je dosegel 6,5 točke v devetih partijah, s čimer je izpolnil normo za pridobitev naslova mojstrskega kandidata. V svoji bogati šahovski karieri je bil petkrat pomurski prvak v pospešenem šahu, ponaša pa se tudi s štirimi naslovi klubskega prvaka. Še pred leti je redno nastopal v prvem moštvu v državni Šahovski ligi. Zaradi službenih obveznosti v sodniškem in kasneje odvetniškem poklicu se ni mogel aktivneje posvetiti šahovski igri, je pa postal mednarodni šahovski sodnik, za zdaj edini v Pomurju. Med drugim je sodil na številnih državnih mladinskih, seniorskih in ženskih prvenstvih. Kot posebno priznanje šteje to, da je leta 1990 aktivno sodeloval na šahovski olimpiadi v Novem Sadu kot mednarodni sodnik. To odgovorno funkcijo je pred leti opravljal tudi na šahovski olimpiadi na Bledu. Že v obdobju 1969-1975 je predsedoval soboškemu šahovskemu društvu, to odgovorno funkcijo pa so mu zaupali še v letih 1983-1987. Zdaj je predsednik Pomurske šahovske zveze. Vrsto let je bil tudi član raznih organov Šahovske zveze Slovenije in s tem na neki način povezovalec društva in regije s SZS. V ta Ijevskem slogu Danilo Hari sl je izbral partijo, ki jo je leta 1969 igral z enim od tedanjih najmočnejših in perspektivnih mariborskih šahistov Mirkom Šoštaričem, ki je na slovenskem prvenstvu dve leti kasneje zasedel 13- mesto. V tej partiji iz dvoboja slovenske lige z Branikom Mariborom se je pokazal razkošni talent Danila Harija, ki je bil privrženec taljevske igre z mnogimi žrtvami. Bell: Danilo Harl - črni: Mirko Šoštarič 1. e4 e6 2. b3 (Francoska obramba je zelo stara. Čeprav nikoli ni uživala popularnosti, kakršno imata sicilijanka in Španka, jo še vedno redno srečujemo na največjih turnirjih. Osnovna ideja je v^nepo-srednem zoperstavljanju Črnega v središču. Zato beli išče priložnost v akciji na kraljevem krilu, medtem ko črni skuša razbiti močno blokado )... d5 3. ed5 ed5 4. Lb2 Sf6 (Fuderer - Fichtl sta v Amsterdamu leta 1954 igrala varianto: 3- Lb2 c5 4. ed5 ed5 5. d4 Sf6 6. Sf3 Sc6 7. Le2 cd4 8. Sd4: Lba • 9. c3 in igra je izenačena.) 5. Sf3 Ld6 6. Sc3 0 - 0 7.1 e2 c6 8. d3 Lg4 9. Dd2 Dc7 10. g3 b5 11.0 - 0 - 0 I? (Velika rokada belega je bila za črnega precejšnje presenečenje. Toda Danilo Hari se ni ustrašil narediti te poteze v dvorezni poziciji.) ... Sbd712. Sd4 Le2:13. Sce2: a5 (Črni poskuša z napadom na kraljevem krilu. Kdo bo hitrejši?) 14. Sf5 Le5 15. Le5: De5; 16. Sed4! (Ali beli s to potezo ne izgubi skakača?)... c5 17. Thel Se4 (Črni skuša zaplesti pozicijo.) 18. de4 de419- Dg5I? (Beli se ne zmeni za skakača, ampak se raje odloči za matni napad.) ...cd4:20. Te4: Df6 (Črna dama ne sme zaradi matne grožnje na g7 vzeti trdnjave.) 21. Se7+ Kh8 22. Db5: Dd6 23. Ted4 (Beli ima že dva kmeta več.)... Da3+ 24. Kbl Sc5 25. Sc6 Tfe8 26. Se5 Tab8 27. Db8 (Črni se v izgubljenem položaju preda Zaradi mata na osmi liniji ne sme vzeti dame.) Milan Jerše, foto: M. J. 20 ŠPORT 20. maj 2004-VtSW Karate Kadeti Ljutomera državni prvaki V Oplotnici je bilo ekipno državno prvenstvo v športnih borbah za člane, mladince, kadete cer starejše dečke in deklice Nastopilo je 46 ekip. Kadetska vrsta Ljutomera v sestavi Samo Prelog, Mario Moieh in Marko Horvat je zasedla prvo mesto brez izgubljenega dvoboja. Tako so Ljutomerčani ubranili lanski naslov državnih prvakov. Pri mladincih je zasedla ekipa karate kluba Rofix iz Murske Sobote (Robert Žekš, Goran TrajbariČ, Adam Mesarič) drugo mesto, kar je uspelo tudi kadetinjam (Mateja Gabor, Tifany Polak. Katjuša Mice-vski) tretja pa je bila ekipa starejših deklic (Damjana Hajdinjak, Sara Horvat, Sara Recek) N. Š„ M, J. Madjaru in Grujiču dvojni naslov S. K. L zveza Slovenije je v Domžalah organizirala 10. odprto šolsko državno prvenstvo za osnovne in srednje Šole, ki se ga je udeležilo 153 tekmovalcev. Nastopili so tudi pomurski predstavniki in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V katah je slavil pri mladincih v kategoriji 6.-5 KYU Denis Madjar (SKŠ Rakičan), pri starejših in mlajših dečkih v kategoriji 6. KYU pa Veno Grujič (OS Apače) pred Matjažem Rožcem (OŠ Sv Ana). Drugi je bil tudi Jaka Šafer (OŠ Kuzma) pri malčkih in mlajših dečkih Tretja mesta pa so pripadla Tinu Kurniku (OŠ Apače) pri mlajših dečkih 9- do 7. KYU, Matjažu Rožcu pri mlajših dečkih, Nuši Žohar (OŠ Kuzma) pri deklicah, Goranu Fariču (OŠ Grad) in Evgenu Bunderli (OŠ Kuzma) V tehniki kumite pa se je s prvim mestom najbolje odrezal Vedran Lazarevič (Gimnazija MS) v kategoriji nad 75 kg. Tudi v ekipni konkurenci je slavila med 18 srednjimi šolami Gimnazija Murska Sobota s 110 točkami Soboška gimnazijka Urška Kavaš je bila druga pri mladinkah do 55 kg. Srebrno kolajno sta osvojila Še starejši dečko Tilen Solar (OŠ Kuzma) v kategoriji do 45 kg in mladinec Denis Madjar (SKŠ Rakičan) do 75 kg. Bronaste medalje pa so prejeli Goran Farič (OŠ Grad) do 45 kg, Domen Hodnik (OS Sv. Jurij ob Ščavnici) in Doris Kristl (Gimn. MS) pri mladinkah nad 55 kg. Klemenčič slavil v Daruvarju Člani KK Radenci so uspešno nastopili v finalu hrvaško-slovenske lige v Daruvarju, kjer je sodelovalo 209 tekmovalcev iz 18 klubov V zelo močni konkurenci se je najbolj izkazal starejši dečko Stanko Klemenčič, ki je zasedel v kategoriji do 40 kg v borbah 1 mesto. Drugo mesto so zasedli Timotej Časar, Filip Španbauer in Dominik Petko. Srebrne medalje v ekipni konkurenci med mlajšimi dečki so pripadle Žigi Miru, Filipu Španbauerju in Janu Jurkoviču, pri starejših dečkih pa Alešu Miru, Dominiku Petku in Gregorju Petku. Tretja sta bila Gregor Petek in Aleš Mir. Milan Jerše Judo Sedem prvih mest Na mednarodnem turnirju v avstrijski Radgoni, kjer je sodelovalo 80 tekmovalcev, so bili zelo uspešni predstavniki JK Murska Sobota, saj so zasedli kar sedem prvih mest. Pri mlajših dečkih so zmagali Samo Šarčevič (do 24 kg), Sašo Šarčevič (do 26 kg) in Jakob Kraner (do 33 kg), pri starejših dečkih pa Rok Ropoša (do 33 kg), Rajko Ropoša (do 36 kg). Aljaž Bednar (do 40 kg) in Miha Ljuboja (do 45 kg). E^rugi so bili Nikola Geršanov, Zita Bednar in Grega Zrim, ki je to mesto osvojil tudi v absolutni kategoriji, tretji pa Tim Kovačič, Sara Vrečič in Mario Kramberger (tudi absolutno). Na močnem mednarodnem turnirju na Dunaju, kjer je sodelovalo 843 tekmovalcev iz 12 držav, pa sta se izkazala Uroš Kavčič (do 40 kg) in Tilen Apšner (do 50 kg), ki sta zasedla tretji mesti, medtem ko je bila Karin Kerec (do 44 kg) peta. M. J. Šah - Uspešni Pomurci V dvoboju Sloveniji - Hrvaška na 100 deskah v Celju sta zmagala T. Gruškovnjak in B. Kovač, remizirali pa Zupe, Cigan in Gjuran. V 2. kolu pokalnega tekmovanja je Radenska - Pomgrad s 3:1 premagala Murko Lesce (zmagi T Gruškovnjaka in B. Kovača, remija Zupeta in Gjurana). Druga ekipa pa je z 1:3 klonila proti krškemu Triglavu. Remizirala sta Gabor in Buzeti. Na majskem hitropoteznem turnirju je med 21 šahisti zmagal Zupe, ki je v 13 kolih zbral 11 točk. Sledijo Gjuran, 10, Vučko, D. Hari, Gaber in Radosavljevič (vsi po 8). Pri kadetih (28) je slavil Titan z 8 točkami pred Neratom in Gombocem po 7. V nedeljo ob 9. uri bo pri brodu v Krogu zadnji od serije konectedenskih turnirjev. M, J. Rokoborba Sečko tretji v Avstriji V avstrijskem Mbrbischu je bi! mednarodni turnir v grško-rimskem slogu za dečke Sodelovalo je 112 tekmovalcev iz 4 držav, med njimi tudi trije tekmovalci RK M Sobota. Najbolje se je odrezal Mitja Sečko, ki je zasede! v kategoriji do 35 kg 3 mesto. Jure Koudila (do 29 kg) je bil peti, Tomaž Erjavec (do 41 kg) pa sedmi. M. J. 8. kolesarski maraton Kljub dežju Kolesarski klub Tropovci je pripravil v nedeljo 8. kolesarski maraton občine Tišina. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo na startu pred občinsko zgradbo na Tišini okrog sto rekreativnih kolesarjev, ki so v okrnjeni obliki prevozili 34 ali 53 km dolgo progo. Najmlajša je bila 9-letna Ana Balažič iz Tropovec, najstarejša pa 71-letna Zinka Fister iz Bako-vec in 64-letni Mirko Kavaš iz Beltinec. Vsi udeleženci so prejeli spominsko vetrovko KK Tropovci M, J„ foto: M. J. Hokej na travi Lek mednarodni prvak Na finalnem turnirju mednarodne inter lige v Lipovcih je slovenski prvak Lek v polfinalni tekmi premagal Račo (Slovaška) s 6: 3. Strelci: Štiblar 3 ter M. in D S tekme slovaških ekip. Foto: J. Z. Atletika Upravičili reprezentančni poziv V Zagrebu je bilo tekmovanje Savaria pokal, na katerem so se pomerile atletske mladinske reprezentance Slovenije, Avstrije -Štajerska, Hrvaške - zagrebška županija in Madžarske - Železna županija. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi člani AK Pomurje - PDU TinaJureš (starejše mladinke), David Horvat, Denis Hamler in Gregor Kranjec (vsi mlajši mladinci). Izkazali so se vsi štirje, saj so prva mesta zasedli: Jureševa na 100 m s časom 12,76 in v Štafeti Namizni tenis Kerna za prvaka V povratnem polfinalnem srečanju končnice v 1. slovenski članski ligi je Kerna Puconci na gostovanju v Preserju po odlični igri tudi drugič zmagala in se tako uvrstila v finale, kjer se bo z Mariborom pomerila za naslov prvaka. Pucončani so tokrat zmagali precej težje kot na prvem srečanju, saj so do zmage prišli šele v zadnji, deseti partiji, ko je Mirko Unger premaga! domačega tretjega igralca Jermana s 3 : 2. Če je bil na prvem srečanju junak dvoboja Mitja Horvat, je tokrat zablestel najstarejši Štefan Kovač, ki je po odlični igri premagal vse tri domačine in je tako najzaslužnejši za zmago Tudi igralci Moravskih Toplic Sobote, ki so nastopili brez poškodovanega prvega igralca Boja Mesarič in Maučec po enega. V finalu pa so bili hokejisti Leka s 5 : 2 boljši od ekipe Šenkivce (Slovaška). Strelci: R Mesarič 3, B Stanko in Štiblar. Končni vrstni 4 x 100 m, David Horvat z 51,62 na 400 m in Gregor Kranjc v štafetnem teku 4 x 100 m, Denis Hamler pa je zasedel drugo mesto v teku na 300 m z ovirami (41,35). Na mednarodnem mitingu na Ptuju sta zmagala Tina Jureš na 100 m in David Horvat na 400 m Drugi so bili Klavdija Ferenc na 100 m, Štefan Maučec na 400 m in Karmen Grnjak v skoku v višino. Pet mednarodnih zmag Na mednarodnem atletskem na Ropoše, so na gostovanju v Velenju zaigrali bolje kot na prvem srečanju. Pohvaliti velja Gregorja Kocuvana za dve zmagi in mladinca Tomaža Roudija, ki je dosegel pomembno zmago v igri z drugim igralcem Bojaničem ter se močno upiral prvemu igralcu Slatinsku Sicer pa ni dosti manjkalo do presenečenja, ker so Sobočani povedli s 4 : 2, vendar so jim potem pošle moči in domačini so nanizali štiri zaporedne zmage. Sobočani se bodo za sedmo mesto pomerili s Ptujem. Rezultati: Preserje - Kerna Puconci 4 : 6 (Jerman - Kovač 1 : 3, Nišavič - L’n get 3 : 2, Petrovčič - Horvat 3 : 2, Nišavič - Kovač 0 : 3, Jerman - Horvat 0 : 3, Petrovčič - Unger 3 : 0, Petrovčič, Nišavič - Unger, Horvat 3 : red: 1. Lek Lipovci, 2. Šenkvice 3. Epitok (Madžarska) in 4. Rača V ženski konkurenci so dekleta Moravskih Toplic z 0 :14 izgubila z Zrinjevcem, z Zlatimi Moravčami (Slovaška) pa z 0: 3. Končni vrstni red: l.Zrinjevac (Hrvaška), 2 Rača, 3 Zlate Moravce (obe Slovaška), 4. Moravske Toplice T, G, Košarka Štiri zapo- redne zmage So mitingu v avstrijskem Hartbergu sta v članski konkurenci zmagali predstavnici AK Pomurje - PDU Tina Jureš na 200 m s časom 26,09 in Karmen Grnjak s 166 cm v skoku v višino. V mladinski kategoriji pa so slavili Tina Jureš z 12,80 in Gregor Kranjec z 11,47 na 100 m ter Primož Sreš na 1000 m s časom 2:48,85. Druga sta bila Urška Rin-derer na 200 in 100 m ter Gregor Kranjec na 200 m, tretji pa Miha Nemec na 800 m M, J, bočanov mlajši) uspešno n P SKLvzhod.Vl reč premagali rac(MB)268-58^ Kolbl Ptuj Haloze z 1 15, Kuhar m Mb Zmagovalni °«* tudi v naslednjih’ Najprej so * premagali KKk(* ' ši strelci so bili 0; 3». Al« Domjan, 9 koše* s0:# so doma ptepric-)1 ugnali je rfl«* bor Tudi tokr |r[if doseženih košev"1 Barič, saj jih je Sledita mu Domi^J Praprotniki !^ V 1. krogu ku >> SKL so kadeti ** CreativikKgh ' g, Ljutomersopr KK Marto F 107 : obeh tekmah-lič^Un^^j^; ]9, ŠčernjavA1.^^ 15 Drugi krog£ 4 22 maja. 2, Nišavič - Horvat 0 : 3, Petrovčič - Kovač 0 ; 3, Jerman - Unger 2 : 3); Vegrad - MTS 6: 4 (Vodušek - Koščak 0 : 3, Slatinšek -Roudi 3:2, Bojanič - Kocuvan 1: 3, Slatinšek - Koščak 3:2, Vodušek - Kocuvan 2 :3, Bojanič - Roudi 1 : 3, Slatinšek, Bojanič - Kocuvan, Koščak 3 :1, Slatinšek -Kocuvan 3:1, Bojanič - Koščak 3 : 0, Vodušek - Roudi 3 :0). M. U, Ljutomerčani pomurski prvaki Končano je tekmovanje v pomurski ligi. Rezultati zadnjega kola: Ljutomer - Cven 6 : 0, Radgona - Lendava 6: 0. Končni vrstni red: 1 Ljutomer, 2. Cven, 3. Radgona, 4 Lendava Med posamezniki (12) je zmagal Ivan Skli-zovič (Ljutomer) pred Andrejem Onišakom in Alešem Plojem (oba Cven). N. Š. Kikboks Kar trije naslovi Soboca' nom turn‘d r vensnmviig^Xr njustavčl^f^ zmagala re^ ckaizM (do 63 kg)10 Gorazd Zelk ^3! -do 94 kg P’ Šeruga. V ntl* , (*! je Stefan Kol^,. yb1 1 sedel drugo^^ kg) pa po«”* Kolesars**0 odfl^ uspej Spilit Na nad^'1' pl”a1c1lupMh', ski kol^^ie^1; ud megJ - |jišl. Roman drugi«1 1 j g1 dve drug« ^i^./ , Sodelovalo * 23ek.pL's Dobre ; tudi ’ . meter ^paJjP^ * tako med' , TRTNIK r 20.maj2004 ŠPORT II 1 D 1 ( i ii i 1 n f i f i > 4 I 1 * ■ 1 I f I r Nogomet Odločil a letov »snajper« kWrjt । Mura j , , 29' kr°8 l '0w 4"*ri ^Prevalje). (89) ’ - Radosavljevič Wee K7°bHlnovič’ Jeifač Kalin tojif ’ °8rii (Barut), Os- ki« mučila / sp se a ,e Poskrbela za pismi!**,c b|J ^°maci trener ' 7 uh n ''rJV so nekateri .^"^mrečanje Siehii' vseh te- ^i-ri,’ckipa kiti I: se je ‘,okrat povrnila ^t^^^vprej-’• 'I veh - S°manb StCiSon 0kVlrvratkOt ° Pa zato večkrat za-JMju.i ■ ' 1 h : nevarni a ■ ' ^dobje in zače- , .G.-.^tozogoMujči- ■ sPravil Janko- '"I' ■'■"■■-"D.zo ^Ivd '"z ■ hhJwlr . ■ "bila Mu |e"eU5lK hr'% ® *llKU| k»r v bkl'Me obrambi );Mniv^vn0on^^ ^iu>,a '“'"O- Ajdovšči-na t.k. Nogomet Tragikomedija s srečnim koncem Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, gledalcev 1800, glavni sodnik Damir Skomina (Koper). Mura: MujčinoviČ, Mejač (Ipavec), Žilavec, Miše, Kokol, Obili-novič, Tisnikar (Vogrinčič), Mesarič, Cifer, Rakovič (Jeličič), Radosavljevič. Olimpija: Mavrič, Jusufbego vič, Lazič, Handanagič (Kosič), Barun, Rudonja (Ilič), Kmetec, Pokorn, Budičin, Cimirotič, Aljančič (Puc). Nogometaši soboške Mure so z golom Obilinoviča v zadnji minuti tekme premagali ljubljansko Olimpijo z 2 :1 in jo oddaljili od naslova državnega prvaka. Kot kaže, bodo zdesetkani igralci Mute v boju za prvaka odigrali eno ključnih vlog, saj so najprej zagrenili življenje Goričanom, potem pa še Ljubljančanom, ki so v Fazaneriji zaigrali brez poškodovanega Žlogarja. Ljubljančanom je na začetku kazalo dokaj dobro, saj so že v 4. minuti povedli po izjemnem prodoru Rudonje, ki je žogo dobil na robu kazenskega prostora, jo popeljal Še nekaj metrov in brez težav premagal Mujčinoviča. Gostje so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, vendar gledalci niso vi- deli dobrega nogometa. V 11. minuti je Cimirotič izvedel pravcati slalom, vendar je z roba kazenskega prostora streljal naravnost v Murinega vratarja Mujčinoviča. Le minuto kasneje je Obilinovič pred vrati Olimpije z glavo poslal žogo tik nad vratnico. Cimirotič je znova zagrozil v 31. minuti, ko je iz bližine zadel le zunanji del Murine mreže. Do prvega spornega trenutka je prišlo v 42. minuti, ko stranski sodnik Zirnstein ni označil nedovoljenega položaja gostov, zato je bilo vroče pred domačimi vrati, vendar je MujčinoviČ žogo uspel še pravočasno odbiti v polje. V nadaljevanju je Rudonja najprej lepo podal do Kmetca, ki pa je streljal visoko čez vrata. Nato so domači pritisnili in prek Vogrinčiča v 55. minuti že premagali Mavriča, a je glavni sodnik po mahanju stranskega sodnika Roberta Zirnsteina regularni zadetek razveljavil. To je izzvalo burna negodovanja občinstva in igralcev, zaradi ugovarjanja pa si je Kokol prislužil rumeni karton. Na drugi strani je v 71. minuti Jusufbegovič že premagal domačega vratarja, toda zadel je desno vratnico, od koder se je žoga odbila v polje. Kazen je prišla kmalu. Radosavljevič je v 77. minuti po lepi po daji Obilinoviča iz kota izenačil z neubranljivim strelom z glavo iz neposredne bližine. Po rdečem kartonu Marka Kmetca v 84. minuti in izključitvi trenerja Suada Beširoviča, kar je bila posledica njunih predolgih jezikov, je zmaje doletel nov šok v sodnikovem 3-minutnem podaljšku. Na prekmurski ravnici so namreč doživeli klavrn konec. Milan Miklavič, trener Mure: »V prvem polčasu smo imeli probleme z Rudonjo injusufbe-govičem, ki smo ju slabo blokirali. V slačilnici smo se dogovorili in v drugem polčasu smo igro nekoliko popravili. Po mojem je bila v drugem polčasu tekma dobra in tudi naša zmaga zaslužena.« Darko Škerl, trener Olimpije: »Najprej čestitke NK Mura za zmago. Bila je najbrž boljša ekipa, predvsem v drugem polčasu. Mi smo se, kot kaže, prehitro zadovoljili z vodstvom 1: O in razmišljali, da je tekme konec, zato smo bili kaznovani za popuščanje v igri. Mura se je iz minute v minuto dvigala, prišlo je do izključitve. Na koncu je dosegla dva gola in zasluženo zmagala.« Milan Jerše Ženska nogometna liga Pomurke potrdile drugo mesto V 17. krogu ženskega državnega prvenstva, kjer igrajo Štiri najboljše ekipe iz prvega dela za naslov prvakinj, je ekipa Pomurje Len Filovci gostovala v Domžalah in dosegla nadvse pomembno zmago za končno drugo mesto. Izid je bil 4 : 0 (2 : 0) v korist Po- Se izid preostalega srečanja v ligi za prvaka: Senožeti Dol - Krka 0 : 10. V 18. krogu igrajo Filo-včanke doma z Domžalami. Liga Si.mobil Vodafone Na vrhu nič novega Izidi 8. kroga lige za aivaka: Mura - Olimpija 2:1 (0:1), Gorica - Maribor Piv. Laško 1:1 (0:0}, Koper - Primorje 0:0. Gorica Maribor Olimpija Koper Mura Prlmorle 301411 3015 8 3015 6 301211 5 7 9 7 30 13 710 3011 12 7 53:27 53 40:32 53 53:39 51 37:29 47 50 49 46 57:33 45 Makoter 2:3. Segrap Roma Rakičan Kerna Serdica Apače Grad Ižakovci Šajovci Bogojina GoriČanka Lipa 1915 1911 1910 1911 1910 19 19 19 19 19 19 19 7 7 7 5 5 3 2 4 5 5 1 3 6 4 0 57:24 3 61 :35 4 41 ; 29 7 40:21 6 40:31 6 39: 8 32: 210 33: 410 27: 311 20 511 14: 017 25: murk, za katere so dosegle zadetke Zver, Korpič in S. Makovec ter Zoronjičeva avtogol. Krka 1515 0 0 119:8 45 Pomurje 15 11 1 3 81:34 34 Domžale 15 7 2 6 43:27 23 Senožeti 15 7 0 8 31 :58 21 17. krog lige za obstanek: Jerič Velesovo - Skale 8:1. Vrstni red; Škale’10, Velesovo 9; Maribor, 6, pa je iz tekmovanja izključen. M. J. 1. MNL Murska Sobota 19, krog: Bogojina - Roma 1:1, Lipa -Grad 0:5. Kerna Puconci - Ižakovci 4:1, Apače - Serdica KI. Šinko 2:2, GoriČanka Liv - Rakičan 0: 2, Šalovci - Segrap PoMna 18 8 3 7 31:19 27 Panonija 17 7 6 4 26:18 27 Ne de lica 18 6 1 11 30:42 19 Dolga vas 17 5 4 8 18:42 19 Dobrovnik 17 3 410 21: 38 13 Kobilje 17 2 1 14 16:58 7 49 38 35 34 33 2. MNL Murska Sobota 15. krog: Hodoš - Pušča 2:1, Slatina -Rotunda 3:0, Bratonci - Gančani 1 .3, ŠD Motvarjevci - Dokležovje 0:2. Pari 9., predzadnjega kola: Maribor -Olimpija, Primorje - Gorica, Koper -Mura. liga za oistank: CMC Publikum - Domžale 1:3, Kumho Drava - Šmartno 2: 0, Dravograd - Ljubljana 1:2. Vrstni red: Domžale, 40, Ljubljana, 39, Publikum in Šmartno, oo 36, Drava, 25, Dravograd, 22. 1. MNL Lendava 19. krog: Petišovci - Veterani Turnišče 2: 0, Olimpija Dolga vas - Dobrovnik 0 : 0, Renkovci - Polana 0:2, Panonija - Nede-lica 2.0, Tip Tours Kobilje - Mostje 1:2. 33 27 Hodoš 14 9 2 3 33:19 29 30 25 Dokležovje 14 8 2 4 23:17 26 39 23 Gančani 13 8 1 4 35:22 25 45 19 Slatina 14 7 4 3 28:17 25 38 18 Pušča 13 7 2 4 19:11 23 29 14 Cankova 13 7 1 5 25:23 22 75 6 Bratonci 13 3 010 21 : 30 9 Rotunda 13 2 1 10 21 :43 7 Motvarjevci 13 2 110 7:30 7 1. MNL Lendava 17. krog: Žitkovci - Kapca 1:5, Dolina - Petišovci Petišovci V. Turnišče Centiba Mostje 1710 1710 17 8 17 16 9 4 1 6 2 2 3 41:16 6 35:18 3 35:20 6 38 29 5 30:21 34 31 30 29 29 Graničar 4:0. Kapca Nafta - vet. Žitkovci Dolina Graničar 1410 13 14 14 13 7 6 2 2 ■2 3 5 3 2 44:16 3 25:21 3 24:18 9 16:29 110 7:36 32 24 23 9 7 Mali nogomet Pomurska liga 18. kolo: Cernelavci - Old Boys 2:4, Kučnica - Videm 1:3, Krajna gost. Metuljček - Bulls TMK Črnci 6 : 3, Kupšinci -Mister Baby 2:1, Mladinec - Meteor 4:5, Lissa Dokležovje - Ledava 7; 4. Krajna Črnci Old Boys Videm Cernelavci Dokležovje Ledava 1815 1812 1712 1611 18 8 18 9 18 7 1 3 0 2 4 1 3 2 80:42 3 71 :37 5 73:42 5 73:46 6 46:42 8 60:74 6 75;70 46 39 36 35 28 28 24 se ne da "-h- 25Spv. ^1' ’■ > j l?J Brašovu so Slovenke v ekip- nai^Wvo Velia PohvaIiti le najstarejšo in '‘'K 1 :' ki^ ' tehv „ Kardinar iz Dobrovnika, ki je imela ^'">1,najh!]" ’’Ci’a v feb™arju), a je svojo nalogo v ' 1,1 to ni °Prav'la Podrla je 557 kegljev, največ 'to dovolj za medaljo. F. B. Meteor Kupšinci Mladinec M. Baby Kufinica 18 18 18 18 18 6 6 6 4 3 2 10 52:62 012 44:73 012 55:93 212 30:54 015 35:67 20 18 18 14 9 Liga veteranov 18. kolo: Cernelavci - Bakovci 3:1, Nor-šinci - Nemčavci 3:2, Borejci - Rogašo-vel 5:2, Dokležovje - Sebeborci 5:6, Old Boys - Rakičan 3: 3. Rakičan 18 15 1 2104:56 46 Old Boys 17 13 2 2 99:50 41 Dokležovje 18 11 1 6 69:71 34 Carda 1710 1 6 91:65 31 RogaŠovci 18 10 1 7 64:52 31 Bakovci 18 7 3 8 61:47 24 Cernelavci 17 8 0 9 64:56 24 Borejci 18 8 010 82:80 24 NorŠinci 18 5 1 12 48:95 16 Tešanovci 17 5 012 55:85 15 Nemčavci 18 5 013 50:86 15 Sebeborci 18 4 01462:106 12 18 15 1 2104:56 46 17 13 2 2 99:50 41 18 11 1 6 69 71 34 1710 1 6 91 :65 31 1810 1 7 64:52 31 10 7 3 8 61 :47 24 17 8 0 9 64:56 24 18 8 010 82:80 24 18 5 112 48:95 16 17 5 012 55:85 15 18 5 013 50:86 15 18 4 01462:106 12 Veteranska liga - asfalt 10, kolo: Panonska - Kerenčičeva 4:0, Lipovci - Puconci 3 : 5, Grad Swing Radenci 1 :16, Slovan - VK 79 9 : 2. Swing Puconci Kerenčičeva Panonska Slovan VK 79 Lipovci Grad 1010 10 10 10 10 10 10 10 6 6 4 4 3 2 2 0 0 0 2 0 1 3 0 0 78:20 4 33:24 4 27:22 4 33:43 6 34:37 6 33:46 5 29:42 8 24:57 30 18 18 14 12 10 9 6 MZKMN Goričko 22. kolo: Trdkova - Carioke Markovci 0: 1, Šulinci - Domanjševci 0:10, Kereka Čepinci - lsyp Šalovci 3 0, G. Petrovci -Srebrni breg 3:3, Stanjevci - Dolenci 7. 3, Dolič - Budinci 5 : 3. Dolič 2018 1 1143:52 55 Srebrni breg 1913 2 4 79:46 41 Domanjševci 1912 2 5 87:44 38 G Petrovci 19 12 1 6 94:65 37 lsyp Šalovci 20 10 3 7 85:71 33 Trdkova 19 9 0 10 82:77 27 Budinci 20 8 3 9 69 87 27 Čepinci 20 8 012 48:32 24 Markovci 19 6 310 44:73 21 Dolenci 20 5 2 13 56 : 82 17 Šulinci 19 5 21260 :112 17 Nerad novci 19 5 113 49:79 16 Stanjevci 19 5 01452:112 15 Nogomet Visoka zmaga kadetov S 6 :1 so kadeti NK Mura doma premagali Gorico. Tri zadetke je dal Apatič, po enega pa Buzeti, Lege nič in Janža (11 m). Tako Sobočani še vedno vodijo s točko prednosti pred Mariborom, medsebojni dvoboj pa bo odločal o našlo™ državnega prvaka v 1. slovenski kadetski ligi Manj uspešni pa so Murini mladinci, ki so tokrat z 2 : 3 izgubili z Gorico (strelca Lebar in Zlatar). V ligi U-14 pa so mladi igralci Mure s 4 :0 ugnali mariborskega Kovinarja. M. J, 23. krog 3. SNL vzhod Vnovična poraza vodilnih Odranci - Bistrica O : 2 Gledalcev 300, sodnik Tratnjek (MS), strelca: 0:1 Ščerbič (78), 0 ; 2 Erjavec (80, avtogol). Odranci: Ščančar, J. BoroviČ, Kreslin, Laslo, D Borovič, Duh, Jerebic, Erjavec, Zadravec (Za-kojč), Gos can, Zver (Kavaš). Bistrica: Kusek, Cigan, Ku-stec (Zver), Godina, Balažič, Fi-fonja, Tompa, Biro, Šimonka (Ščerbič), Kuzma, Lazar. Tišina - Nafta 3 :1 Gledalcev 200, sodnik Goričan (Slov. Konjice), strelci: 1: 0 Ulen (34), 2 : 0 Horvat (70), 2:1 B. Gerenčer (85), 3:1 Kous (89). Tišina: Miličevič, Detellbach (Bagola), Šnurer, Kuzma, Ulen, Da. Grah (Kous), Gomboc, Ver-ban (izklj. 76), Farič, ŽiviČ, Hozjan (Horvat). Nafta: Pečelin, Novak (Kul-čar), Preininger, R. Horvat, Gone, Kokaš, Mavriček, P. Gerenčer (Koša), Utroša, B. Gerenčer, Cekar (T. Tratnjek). Hotiza - črenšovci 0:4 Gledalcev 150, sodnik GMar (Ptuj), strelci: 0 : 1 Kavaš <68), O : 2 Horvat (75), O ; 3 Kavaš (88), 0 : 4 Kavaš (90). Hotiza; Žižek, Kondi la, Ole-tič, Sooš, K. Hozjan, Čurin (M. Cigan), Kranjec, Gyerkes, Ri tlop, LackoviČ, B. Hozjan (D Hozjan). Črenšovci: Kuzma, Padar, Vi-rag (Zelko), Matjašec, G. Horvat, Kustec, Hozjan, Kutoš, Tkalec, Kavaš, D. Horvat. Tromejnlk - Bakovci 3 : 2 Gledalcev 150, sodnik Bukovec (Trimlini), strelci: O : 1 Ke-rec (21), 0: 2 Matuš (30), 1 : 2 Dravec (34), 2 : 2 Šalamon (67), 3 :2 Horvat (90). Tromejnik: Zver, Kren, Balažič, M. Sukič (Navotnik), Bokan, Dravec, Šalamon, S. Sukič, Petek, Hajdinjak (Horvat), Čon-tala. Bakovci: Sarka, Matuš, Baler, R. Buzeti, Jaklin, Vogrinčič, Cmor, Zavec, Kerec, Kreft (D. Donša), Kovač. Beltinci ~ čarda 4 :1 Gledalcev 150, sodnik Vukan (Apače), strelci: 1 :0 Škaper (41), 2 : 0 Tkalec (56), 3 : 0 Gruško-vnjak (89), 3 • 1 Lapoša (90), 4:1 Gruškovnjak (92) Beltinci: Zadravec, Duh, Balažič, S. Antolin, M. Horvat, Zlatar, Tkalec, Slana (Pertoci), D. Horvat, Škaper, Gruškovnjak. Čarda: Špilak, Banfi, Godvajs, Vickovič, B. Berendijaš, R. Beren-dijaš, Kerec, Lapoša, Titan, Čarni (Kerčmar), Cotter (Kreft). Veržej - Turnišče 5 : O Gledalcev 150, sodnik Vinčič (MB), strelci: 1:0 Pučko (20), 2; ORihtarič(55),3;OSunčič(45), 4 :0 Rihtarič (55), 5 :0 Kosi (75) Veržej: R. Hanžekovič, Fras, Košar, Pučko, Osterc (izklj. 88), ' Rihtarič (Puhar), KovaČec, Sun-čič, Kosi (Rajh), Kaučič (Bala-žek), A. Hanžekovič. Turnišče: R. Zver, Ftičar, D. Pr- . ša, P. Zver, Pucko, D. Lutar, B. Lutar, Verbančič, Sobočan, Zelko, Cigan. Arcont Radgona - Križevci 3:0 Gledalcev 100, sodnik Babnik (LJ), strelci: 1 : 0 Peterka (57), 2 : 0 L. Štrakl (78), 3 : 0 Fajfar (87). Arcont Radgona: BasariČ, Fajfar (Satler), A. Štrakl, Meolic (Vein-gerl), Krajnc, Osojnik, Horvat, Senekovič, L. Štrakl, Bezjak (Podle-sek), Peterka. Križevci; Kamnik, Pondelek.V. Kerčmar, Ulen, D. Lepoša, Malačič (Šebok), Škerlak, KutoŠ, Poj-bič, GrkiniČ, Bencik (Šnepf). Nafta 23 16 2 5 55:25 50 Veržej 23 15 3 5 63:24 48 Križevci 23 15 2 6 52 : 31 47 Tišina 2315 2 6 50:31 47 Beltinci 2310 5 8 34:35 35 Odranci 2310 4 9 41:35 34 Bakovci 2310 211 36 • 37 32 Črenšovci 23 9 410 42:38 31 Bistrica 23 9 311 38:35 30 Tromejnik 23 8 6 9 39: 50 30 Arcont 23 8 1 14 27 46 25 Čarda 22 6 313 28:48 21 Hotiza 22 5 4 1323 :54 19 Turnišče 23 3 1 19 23:62 10 24. krog: Bistrica - Hotiza, Črenšovci - Beltinci, Čarda - Veržej, Bakovci - Tišina, Nafta - Odranci, Križevci - Tromejnik, Turnišče - Arcont Radgona. Strelstvo Markoja potrdil formo V Ljubljani je potekalo 1. kontrolno tekmovanje z malokalibrsko puško za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na tekmovanju za svetovni pokal junija v Milanu. Znova se je izkazal Robi Markoja, ki je enkrat premagal celo olimpijca Rajmonda Debevca. Rezultati - MK puška 60 leže: 1, Robi Markoja (Š. K. Turnišče, 594 krogov, 2. Rajmond Debevec (Olimpija), 592,3. Izidor Hreščak (Janko Jurkovič), 590 Malokalibrska puška 3 x 40:1 Rajmond Debevec, 1164,2. Robi Markoja, 1163,3- Izidor Hreščak, 1155. V obeh disciplinah z malokalibrsko puško je Markoja še drugič (prvič v Plznu) potrdil norme za nastop na tekmovanju za svetovni pokal. M. J. Trap - Zmaga soboških strelcev V 3. kolu prve slovenske lige vzhod v streljanju na leteče tarče je v Rakičanu zmagalo SD Štefana Kovača Murska Sobota (Maček, Poj-bič, Gomboc) s 182 zadetki pred Radljami, 176, in Gornja Radgono, 158. Posamezno: Boštjan Maček (MS) 87, Ravnjak (Radlje) 86, Karel PojbiČ 84, Evgen Pap 80, Jože Casar (vsi MS) 79. T. G. 22 MULARIJA 20. maj 2004 - vein Obiskal nas je Tone Pavček Vrata naše šole je prvič prestopil že pred nekaj leti. Letos smo ga znova povabili, da nam popestri uro ali dve s svojimi pesmimi in pripovedovanjem o svojem življenju. Zbrali smo se v večnamenskem prostoru in vztrajno klepetali. Bilo nas je veliko, saj smo bili vsi od 1. do 8. razreda. Prisotni so bili tudi učitelji in nekateri starši. Nato smo kar naenkrat utihnili. Učiteljica Silva je napovedala prihod gosta, ki smo ga pozdravili z velikim aplavzom. Mož s sivo brado in iskrivimi očmi je nasmejan stopil na oder in nas vse lepo pozdravil. Nato so ga naši plesalci folklorne skupine presenetili s pravim prleškim plesom, zatem pa so še uprizorili koline, katerih v Ljubljani, od koder je prišel naš gost, pesnik Tone Pavček, ne srečamo. Ob tem so dekleta tudi zapela temu primerno prleško pesem -Mi smo pa culi praviti«. Pri tem smo se lepo nasmejali, saj so vse skupaj pripravili na prijeten komičen način. Tone Pavček jih je skupaj z nami nagradil z velikim aplavzom, nato pa sam stopil na oder. Z doživetim pripovedovanjem na komičen način smo ga z zanimanjem poslušali. Pripovedoval je o šoli. Tudi o tem, kako so šli prvič na izlet, katerega se je zelo veselil. Ker je učiteljica rekla, da bo pohvalila tistega, ki bo prvi prišel on pa sije pohvale zeio želel, je tako hitro odšel od doma, da mu mati ni uspela skuhati jajc, in je pobral kar napol kuhane. Nato so se z vozom odpeljali. Jajca so se razlila po nahrbtniku. in ko sta se s sošolcem lovila, Tonček ni »zvozil« ovinka in je čofnil v potok. In da ni padel zaman, si je vsaj umil roke, namazane z razlitimi jajci. Povedal nam je tudi, kako ni maral razredničarke Pavle, ona pa ne njega. Sedaj pravi, daje bila pokojna razredničarka zelo dobrega srca in čisto v redu ženska. Življenje, ki gaje začel v Mirni Peči na Dolenjskem, sedaj nadaljuje v Ljubljani, kjer je tudi končal študij prava, vendar se ni zaposlil. Raje je pisal pesmi, na katere ni pozabil na obisku pri nas. Pri 76 letih nam je vse pesmi, ki nam jih je deklamiral, govoril na pamet. Včasih so zraven še zapeli prvošolčki in g. Pavček jim je z veseljem prisluhnil. Petošolci pa so se že vnaprej pripravili in g. Pavčka presenetili z recitacijo njegove pesmi Junak, ki smo jo pri pouku obravnavali tudi mi. Seveda so dobili aplavz tako od nas kot od pesnika, ki je potem nadaljeval z doživetim pripovedovanjem o svojem življenju in komičnostjo svojih pesmi, V njegovi družbi smo se dodobra nasmejali, a kaj kmalu smo se morali vrniti v razrede. Na koncu smo mu podarili nekaj prleških dobrot, »kruh«, meso iz »tunke«... Te besede je tudi sam izgovoril v našem narečju in zvenele so prav zabavno. Naši učitelji so ga pogostili še v zbornici, mi pa smo se poslovili od njega z željo, da se še kdaj srečamo. Sanja Novak, 8. a, OŠ Križevci 6 o Čl o 6 čl o ° 4 Moj kuža Moj kuža je lep kot nageljnov cvet. V hiški leži in na muco preži. Muca priteče, nič mu ne reče. Vzame kosti in že je več ni. Kuža zalaja in zarenči, muca se ustraši, nazaj pridrvi. Vrne mu kost, saj ve, da je post. Alen Tivadar, 3. b, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci V manjšem duplu v začetku gozda je živela veverica Skoki-ca. Mama jo je vsak dan peljala v vrtec. Minevali so dnevi in veverica je morala v šolo. Začela seje učiti poštevanko. Nekega spomladanskega dne je prišel v šolp tudi zajec Uhec. Med glavnim odmorom ga je veverica vprašala, ali bo njen prijatelj. Rekel je, da z veseljem. Tako Tako smo mi proslavili vstop v EU Na mostu čez reko Muro v Gornji Radgoni smo se srečali skupina otrok iz Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona in naši prijatelji iz avstrijskega vrtca (Stadtische Kindergarten iz Bad Radkersburgaj, s katerimi že vse leto sodelujemo. Izmenjali smo si simbolična darila - slike z mostom prijateljstva, ki nas povezuje, in zastave obeh držav. Na prireditvi ob vstopu EU pa smo skupaj zapeli pesem Most prijateljstva v slovenskem in nemškem jeziku ter sodelovali pri spustu 2000 balonov s sporočilom prijateljstva. Slavica Balažič, Vrtec Gornja Radgona Zgodilo se je v domišljiji V Ameriki se je zgodilo nekaj strašnega. To je bilo 20. decembra. Gusarji so napadli potniško ladjo, kije bila namenjena v Avstralijo. Mornar, kije krmaril potniško ladjo, je zagledal. da se jim približujejo gusarji. Gusarji so začeli streljati. Zadeli so potniško ladjo. Ladja seje potopila. Policisti še iščejo krivce. Alen Tivadar 8. septembra je v Slovenijo prišel zmaj, ki bruha ogenj. Ubil NA Nitvt . Pomlad se je prebudila Narisala Natalija Rebrlca, 3. b/9, OŠ Tišina Pomlad Evropi Zajec in veverica v šoli sta skupaj hodila v šolo, skupaj sta sedela, se lovila, gugala, skrivala... Šolski dnevi so jima hitro minevali. Bile so kratke počitnice. Zajec seje sprehajal po gozdu. Pred drevesom je zagledal Sko-kico, ki je jokala. Zanimalo ga je, zakaj joče. Veverica mu je odgovorila, da seje udarila v nogo in da jo močno boli. Uhec je že 1OOO ljudi. Hočejo ga zapreti v živalski vrt, a ga ne morejo ujeti. Policisti letajo z letalom in mu hočejo dati uspavalno injekcijo, da bi ga lažje ujeli. Maša Žalik je našel palico, s katero si je Skokica pomagala pri hoji. Naslednje jutro, ko se je veverica zbudila, je spet prišel k njej zajec. Po poti v šolo sta se pogovarjala, o čem sta sanjala. Dogovorila sta se tudi za piknik. Bilo jim je lepo, dokler zajec ni skočil na zvonec in moje pravljice je konec. Petra Bukovec, 3. raz., OŠ Kobilje Na zemljo je padel leteči krožnik. V njem je bilo 1550 marsovcev. Imajo eno oko, šest rok in štiri noge. Povzročili so ponovno nastajanje dinozavrov. Nastalo je že 500 dinozavrov. Ubili so že milijon petsto ljudi. Vsi se bojimo, da bomo ljudje izumrli. Rok Antolin Učenci 3. b-razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci V Pečarovce Oblaki prek neba poldan slovo že jemljejo. Otroci smo se zbrali in na pohod se podali. Pot pod noge smo ubrali in se v Pečarovce podali. Pot bila je dolga in skozi gozd je vodila. v Domu borcev smo postali in se v spominsko knjigo vpisali. Ko smo cerkev sv. Sebastjana obiskali, smo utrujeni postali. Čakal nas je kombi že, hitro v šolo smo drveli in utrujeni domov odšli. Monika Kozar, 4. a/8, OŠ Puconci Evro-piflarček Učenci OŠ Gornja Radgona, ki obiskujejo novinarski krožek, so s pomočjo mentorice Vere Granfol izdali posebno številko svojega rednega glasila Piflarček, ki so ga tokrat poimenovali Evropiflarček. Poslali so ga tudi v naše uredništvo. Z veseljem smo ga prelistali. Naša ocena z eno besedo je - pohvalno’ Povzemamo nekaj mnenj učencev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo o tem, kje se vidijo čez deset let, - Končala bom študij. Govorila bom tri tuje jezike: angleščino, nemščino in latinščino. Veliko bom tudi potovala. Verjetno bom šla v Pariz, saj je to prečudovito mesto. (Ines Zorec, 7. c) - Čez deset let bom v tujini delala kot prevajalka pri predsedniku Janezu Drnovšku, Do takrat se bom naučila francoski, angleški in nemški jezik. Ukvarjala se bom tudi z matematiko. (Tanja Vajs, 7. e) - V Evropski uniji bodo lahko naša podjetja delala v vseh državah unije, obenem pa bodo lahko delala v Sloveniji podjetja iz držav Evropske unije, S tem se bo povečala konkurenca. Morali bomo pridno delati in vlagati veliko več truda. Slovenci se tega ne bojimo, saj smo znani kot dobri delavci, znamo veliko tujih jezikov, smo iznajdljivi in prilagodljivi. (Anja Mišja, 7. c) - Majhen narod smo. Predstavljamo drobtinico v kolaču kruha. Pa vendar so nas drugi narodi v Evropski uniji želeli sprejeti medse. Govorimo svoj - slovenski jezik. Ponosrrr bodimo nanj! Zelo me bo razveselilo, če bi tudi bližnji sosedje spoznali, da je tudi naša slovenska beseda lepa, preprosta in vredna učenja, Vesela bi bila, če bi prišla v Avstrijo ali Italijo in bi se lahko v trgovinah sporazumevala v slovenskem jeziku. Tudi to bi bil pomemben dosežek Evropske unije. (Mateja Kaučič) Učenci OŠ Gornja Radgona Sedim za P'saJf° pred sabo imam 'u jT , i mcn-ga moram sl' občutja m razmišljaj pu Slovenije v Ellj-skozi okno in pog*'. 6 tavi na rumenemu""^ kuka izpod ostanka pomlad prihajavria Pomlad, ki nam bo P sti novega. Sloveni) na pragu vstopaj Skušam obnori5 , o EU, ki sem pouku. EU je zvezam _ evropskih držav, k'^ ?3, skupno gospodarite denar, skupno • , mu pa tudi precej se sti. imajo namreč politiko, svojo vojS^jO* politično Oblast. se zahodncevrops ; Nemčija. BelgUa’ ‘'^11«#' Francija. NI^T"^ začele povezovat'' sporazum o ustan ske skupnosti za F v 1 10. Leta 1957 so-EGS, ta Pa ^je menovala v EV-kasneje pristop tanija, irska, S™ Portugalska. Spa ^r1 Finska in Avstrija " ' 2004 pa se bo EU P .,.,rV 12 držav: Bo'g3ri) ’ n . v ška, Estonija, džarska, Malta r * nija, Slovaška m Vsak dan nas ščajo o tem, koliko vstopa Slovenije nam obljubljajo- J pu v EU pa se n?oramo, memben po" j' ]ju£lle‘ ski korak. Neka vzeti zagovore'1 . j nije v EU, nekater misleke, Kot 1 Slovenija v s«* ' ša. Že sama se ■ * priložnost spozr'. nas ljudje v sv kateri vedo. da ne^' milijona in g'P3' v Jugoslaviji- Mn * menjujejo s Kot člani skup ko soodločal' o velikega P0^^1^ zeli bomo enot p to - evro. do tako lažje P*- ^11 tu in rji in nas trg 0" 7^ .• ši. Zaradi OP^, ;i!m , dajatev bodo ' ^orn*^^18 tenonelsU^.X? sprostil tudi P Tudin^rSn'^K na kakšm u' ‘} rnn°& .r ■ verz). Obtem . < .. da bo iz 5'0^ go najbolj5®^ ^d^ Pom naj bi smemo F- a5 , venci, cePrav . duhEvroP^,^^ Sama si o . , sap-' - M srečna ^*1 051 Pišite, rišite Vaše prispevke pričakujemo tudi P° (joze.graj@p-inf.si). Pišite, rišite, fotografiral VESTNIK '20, maj 2004 NA SCENI 23 Iskrica notranjega kritika na počitnice Ljutomerski gimnazijci ne krilijo z rokami Ker oni odlično obvladajo tuje jezike Wismo pogosto samokritični in ^misebi postavljamo Previsoke cilje ambiciozni živtieniu ali W Wi wi ^n®vu nekaj dose-n*ic™ utrni j .101 2ahtevamo da sam" “^Me. Še huje ; '-(«nio cet 'C kaznuiemo ali 1 ^h ciljev ne dose-ima-ni,,,, e ' ukoreninjenega kj>so Morili na-Me. Ta ■ zadovoljni sami s id?er’dovoii i Miner v. ■ ' p al' dovolj visok, "M bilo lahko Se ^|r St boljše. Naš no-• ’C zahte™ejši fepriiaS ’[ |C lal*" J P3 celo t. J’ m°rda mama, uči-^■Uob^^ k n zadovoljiti vse u^^lx.rn 8°tOVo ne moremo boljzidovol Wtr'lpn- P ' D-,'" »n (L / 11 ^stjth zastavi-^shu *' kda^ “P^1' ln’,{l»vefeP?k,)'Kd0 paie '"’P’ktudiod \Se Paz P°eubno al’ Pa kot V^hli In ln znanstveniki ^V^Prei^ de,a>°- Pa kaj. % M Prevedb bo 2asul mi et ukvarjali z ma-hll^Tkn 'Ml^lta °8laai Bl*» nU* želi spet ^kj l :, '■ ■ •, . L,lJa spet m--, brcali '"“Mn, kot je z<^kijmo Sita Mo o 0 ®am° mi sami, ^hh>ranilabose počutimo 'I ^ih^/tntsmo dosegli ne zahtev dni- S^'nek p? Mr, M Posebnega im Ni^ovar^^ izraža- S&TX11''?0 , »''W,, ' ‘'Podjetju, k« smo 1 Ji ^'Ti 11 ■" '’»•"p ‘brun, l, ’ Wiej tudi ^^m^arir radog-'<-, ^PMenje.^ "'l 'll. ■ posodovke P ^ijo ■ nekoliko mah moramo J* Ijo nekoliko •' nesejo rahle p _ inupretm>Y Problem .m- ,f. ( la veranda, pripravimo r,; । o 8’C ^^gOS^Z ste.Medp^X?p< vkobičajno R , „. ■' : pa |ih sredstvi pro 1 ^t glivičnim P' niospom^fčPma drugačno ituetaciio, ki sc je učila na spakah pma novo skupino, vžgala svojo individual-oW.lku.i svoje potrt' Hm lahka 1 u pulija s ponudbo. Kultur?, Nlatcnj j se ne spre-tezami temvcC tudi r. ‘'■"tni'ami Vsaka generacija ^WlH+chiywii ki jih trg s ' '■ izkorišča, vendar vse v Uit'-"!rm?ŠVOjih Siril Tik ^"zM-gviietacij je zelo po-^la z« «nlu življenje, i’ N'tuno z razvajanjem, »vanii inohUčdi posamez-^govnh znamk "di (.generacija ve, kaj ji na trgu tega ne mote satna ustvari produkt ali ustanovi podjetje. Vse se jim zdi premostljivo in dosegljivo. Meje postajajo zelo relativna stvar. Ukvarjajo se s tem, kako jih prestopiti na najboljši možni način NET-generacija se zaveda napak SOOdf-generacije in postavlja nove lekcije. Zrasla je na svoji osebni motivaciji s spoštovanjem tradicije in zasnovala svoje konvencije od izobrazbe do oblačilnih kod. Samozavest je izraz osebne moči. Tako postavljajo drugačen status stranke. Blagovne znamke bodo tako morale biti čedalje inovativnejše, dostopnejše in ugodnejše. Nov način sprejemanja novosti, ki so povezane z modo, tehniko in igro, torej brskanja po podatkih po internetu, sklepa krog razvoja, ki je v nenehnem pogonu. Tako ostaja klasični marketing vedno bolj na stranpoti. Venomer so potrebni nova orodja in prijemi, ki so dovolj sveži, da se na njih ustavi NET-oko. jVET-generacija je skupina ljudi, ki verjame, da majhno ni enostavno lepo, temveč tudi verodostojno in uspešno. Tatjana Kalamar Morales na juha r« H« ° f V'11*’ 500 8 stebelne zelene, 20 g 150 g zrli ne h či. 100 g k« ingverja, 3 g koriandra, soi $pinačnih listov, 1 limona, 20 cl . poper A:,. " omočimo vsaj nekaj ur pred Se»? "Urežem ’’ ^esen’ korenje in ingver očisti-.^iamn na tanke lističe. Čebulo drobno Oblilo, dodamo narezano in Prav tako dodamo nare- r i' "Uh' ""Jen koriander. Zalijemo z i... . . '' ' ° !l.i। dodamo namočeno žp . kun,, i Zaf in"U" in kuhamo do mehke-I. " k in,. . u U"J' dodamo juhi še narezane hatno še nekaj minut. Nato 4|h piriramo, po potrebi lsam° z limoninim sokom. Naia-juhi še razmešan jogurt. 5“ M str. ? "■i^^un. *Mev. h d oljčnega olja, ; le’20 g 8veže paprike, ega concasseja ali 200 g Obvladova nje čustev in čakre Obvladovanje čustev je neizogibno povezano z našo duševnostjo. Ta pa ne zrcali samo stanja, ampak tudi delovanje posameznih energijskih središč v našem telesu, ki jih imenujemo čakre. Vsakodnevno delo na sebi je povezano med drugim tudi z obvladovanjem čustev, ki pa so povezana s posebnimi energijskimi središči, imenovanimi čakre Te ležijo vzdolž šušumne - osrednjega kanala, ki se ujema s hrbtenico. Paramas Swami Maheshwarananda v svoji knjigi Sistem Joga v vsakdanjem življenju navaja osem energijskih središč: - MULADHARA ČAKRA - korensko središče, - SVADHIŠTHANA ČAKRA - križnično središče, - MANIPURA ČAKRA-sončevo središče, - ANAHATA ČAKRA - srčno središče, - VIŠUDDHI ČAKRA - grlno središče, - AGJA ČAKRA - tretje oko, - BINDU ČAKRA - lunino središče, - SAHASRARA ČAKRA - temensko središče. Po telesu so poleg omenjenih čaker razpršene tudi druge čakre, od katerih ima vsaka svojo lego in lastnosti, značilno energijo in vibracijo. Tako kot naša čustva, delujejo tudi Čakre na več ravneh našega bivanja. Če pogledamo z vidika temeljne ravni našega bivanja, vidimo, da je v predelu čaker večina zlez, organov in živčnih vozlov, zato z dihalnimi vajami, jogijskimi položaji, meditacijo, ponavljanjem mantre in drugim, s katerimi ohranjamo zdravje, spodbujamo njihovo delovanje. Druga raven, na katero posegajo čakre, je astralna. Z vidika te ravni je pomembno, da vibracija in energijski pretok v čakrah vplivata na zavest in telesno zdravje. Z nepravilno prehrano, slabo družbo in prav takšnimi destruktivnimi mislimi si zmanjšujemo ali celo prekinjamo energijski pretok na telesni ravni in motnje na zavestni ravni. S tretjo, duhovno ravnijo povezujemo izvor intuicije, modrosti in znanja. Energijo, ki prebuja Čakre, imenujemo kundalini (kačja moč). Omenjeno energijo je treba na zavestni ravni dvigovati, saj si s tem širimo in bistrimo zavest ter povečujemo življenjsko moč. Prebujena kundalini ne pomeni samo modrosti, svežega paradižnika, 30 g oliv, 5 cl belega vina, lovorjev list, rožmarin, sol, poper, 10 g moke, 320 g riža, 1+1/2- do 2-krat toliko vode ali juhe, kot je riža, zelen peteršilj, 30 g parmezana Na polovici olja prepražimo polovico čebule, ki smo jo drobno sesekljali Dodamo riž, še nekoliko prepražimo in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Solimo in dodamo lovorjev list Dušimo do mehkega. Preostalo sesekljano čebulo in svežo papriko prepražimo na ostanku olja in dodamo na kolobarje narezane lignje. Nahitro prepražimo, začinimo, dodamo na kolobarje narezane olive in česen, pomokamo in dolijemo še paradižnikov concasse. Na hitro povremo. Prav tako dodamo belo vino in po potrebi še začinimo. Rižu dodamo de! pripravljenih lignjev in premešamo. Na krožnik zložimo kepice riža in prelijemo s pripravljeno omako ter potresemo s parmezanom in sesekljanim peteršiljem. Špargljeva solata s cukiniji 200 g cukinijev, 400 g špargljev, 2 stroka česna, 1/2 limone, 2 j. ž. (jedilni žlici) sladke smetane, 1 čajna žlička gorčice, 1 j. ž. zeliščnega kisa, sol, poper, 1 j, ž. sesekljanih svežih listov bazilike in 2 j. ž. oljčnega olja Za preliv razmešamo smetano, gorčico, solimo in popramo ter med stalnim mešanjem primešamo olje, nato kis in limonin sok. Dodamo sesekljan česen in baziliko. Cukinije operemo ter po dolžini razrežemo na četrtinke, te pa na za prst široke kose. V slanem kropu jih kuhamo največ 2-3 minute, nato jih odcedimo. V preostalem kropu prav tako skuhamo očiščene in narezane šparglje. Kuhamo jih prav tako 3 minute, nato jih odcedimo. V solat- ampak tudi samoobvladovanje in nadzor nad sabo. To pa je eden od ciljev čustvene inteligence. Vsako čakro upodabljajo naslednji simboli: lotosov cvet, mantra, barva, element, žival in božanstvo. Vsi ti simboli ponazarjajo lastnosti in delovanje Čaker ter pomagajo, da lažje spoznamo vidike posameznih energijskih središč, Tako ima na primer vsaka čakra različno število lotosovih listov, vsak cvetni list pa nosi eno od 50 črk sanskrtske abecede, ki daje osrednji zvok. Čakre lahko razvrstimo v tri skupine: živalske, človeške in »božanske«. Na živalske čakre, ki so razporejene po nogah, od nožnih prstov do začetka hrbtenice, se ne osredotočamo, da v sebi ne bi prebudili lastnosti, ki jih je človeštvo že preseglo. V skupino Človeških čaker prištevamo pet energijskih središč, ki so nanizane vzdolž hrbtenice, medtem ko so »božanske« tri čakre v predelu glave. Sevanje teh čaker in njihova energija nas vodijo na naši poti osebnostne in s tem tudi duhovne rasti. Gre za to, da se srečamo s svojimi lastnostmi in značajem ter brusimo naš »diamant«. “Glede na to, da je vsaka čakra povezana z vsemi tremi ravnmi našega bivanja, je povezana tudi z našim čustvovanjem, ki ga plemenitimo z dviganjem energije kundalini v vedno višje pozicionirano čakro. To pa zaznavamo kot zadovoljstvo na fizični in psihični ravni - srečo. V nadaljevanju bomo predstavili vsako od osmih čaker in njihovo povezavo s Čustvi. Mag. Simona Šarotar Žižek ni skledi šparglje in cukinije ter pripravljen preliv pazljivo pomešamo. Solato lahko po želji postrežemo mlačno ali popolnoma ohlajeno. Višnjev parfe 250 g višenj, 50 g sladkorja v prahu, 1 zav. vanilin sladkorja, noževa konica mletega cimeta, 4 cl maraskina, 120 g sladkorja, 2 beljaka, 40 cl sladke smetane; 4 porcijske modelčke za narastke ali pudinge, alu folija Višnje izkoščičimo (4 lepe damo na stran za dekoracijo), dodamo sladkor v prahu, cimet in maraskino ter s šibo vse skupaj zmečkamo. To višnjevo maso pristavimo in kuhamo približno 10 minut. Pustimo, da se masa ohladi. 4 žlice te mase prihranimo, preostalo pa s paličnim, mešalnikom dobro zmešamo Modelčke ogrnemo z alu folijo tako, da sega folija vsaj 3 cm višje od roba. Pripravimo si vodno kopel in nad soparo iz beljakov stepemo trd sneg. Temu med stepanjem dodajamo sladkor, pozneje pa višnjevo maso. Nato odstavimo in stepamo še nekaj minut, da se masa nekoliko ohladi. Posebej stepemo polovico sladke smetane, ki jo pazljivo vmešamo v višnjevo peno. Tako pripravljeno peno zlagamo v modelčke, vmes pa damo tudi tiste 4 žlice višenj, ki smo jih shranili. Modelčki morajo biti napolnjeni višje od roba, da bo sladica dajala videz narasle pene. Napolnjene modelčke postavimo v zamrzovalno skrinjo vsaj za 3 do 4 ure. Preden jih ponudimo, jih vzamemo 10 minut prej iz zamrzovalnika, odstranimo folijo in okrasimo s preostalo stepeno smetano ter na vrh položimo po eno višnjo. Ekomurje Varstvo rastlin Pomlad je letni čas, v katerem se začne vse prebujati, tudi naše posejane ter zasajene rastline, hkrati z njimi pa tudi njihovi sovražniki - škodljivi organizmi. Da bi jih zaščitili, posegamo po najrazličnejših fitofarmacevtskih sredstvih, ki hitro in uspešno odpravijo težave, le v redkih primerih pa se lotimo priprave domačih škropiv iz rastlin, ki rastejo na vrtu ali v njegovi bližnji okolici. Sicer so nekoliko manj učinkovita kot fitofarmacevtska sredstva, vendar natančno poznamo njihovo sestavo, niso strupena za nas, ki z njimi delamo, prav tako pa ne morijo koristnih ptic in drugih živali ter ne puščajo sledi na sadju, vrtninah in poljščinah. Med veliko izbiro fungicidov in insekticidov moramo dobro poznati lastnosti le-teh in tudi povzročitelje bolezni, škodljivce in plevele, saj le tako lahko pravilno izberemo in uporabljamo fitofarmacevtska sredstva. S tem dosežemo učinkovitost teh pripravkov, ki upravičijo svoj namen uporabe ter ne ogrožajo ljudi in nimajo negativnega vpliva na okolje. Prav tako ne smejo ogrožati biotske pestrosti biotopa ter virov pitne vode Za zavarovanje naših rastlin lahko veliko naredimo, če jih bomo sejali oz. sadili ob primernem času in na pravem mestu, s čimer preprečimo pospešen razvoj škodljivih organizmov Tudi z ustreznimi higienskimi ukrepi lahko ustvarimo primerne razmere, da bodo zrasli zdravi posevki. Predvsem je pomembno, da se ob pravem času lotimo zatiranja Škodljivih organizmov in jih tako zavarujemo že na manjših napadenih površinah ter se na ta način izognemo škropljenju celotne površine. Tudi škodljivi organizmi se lahko prilagodijo določenim fitofarmacevtskim sredstvom, zato lahko preprečimo razvoj odpornosti škodljivih organizmov z menjavanjem in kombinacijo aktivnih snovi in zmanjšanjem števila Škropljenj Uravnotežena in potrebam prilagojena preskrba posevkov s hranili omogoča določeno zaščito pred občutljivostjo rastlin za okužbo s škodljivimi organizmi. Prav tako lahko predvidevamo, v kakšnih razmerah so se ali se bodo določeni škodljivi organizmi razvijali, in jim ne delamo usluge z njimi ljubimi posevki. B. Žajdela Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Prodaja na domu Starejša gospa jena domu kupila čevlje v vrednosti 74.000,00 sit. Po posvetu z zdravnikom se je odločila, da bo Čevlje vrnila, saj le-ti zanjo niso ravno primerni. Vrnila jih je v 15-dnevnem zakonskem roku in zahtevala vrnitev vplačane kupnine. Gospa je namreč plačala 10.000,00 sit are in prvi obrok, saj se je odločila za obročno odplačevanje. Podjetje ji je prvi obrok vrnilo, ne pa tudi are, zato nas je prosila za pomoč. Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da pogodba ni bila sestavljena v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov, prav tako pa je bilo podjetje dolžno vrniti tudi vplačano afb. Podjetju smo napisali dopis in ga opozorili na nepravilnosti. Ker podjetje našega mnenja ni upoštevalo in ni ugodilo zahtevi stranke, smo primer predali pristojni tržni inšpekciji. Pred kratkim smo prejeli odgovor tržne inšpekcije, v katerem so bile potrjene naše ugotovitve, podjetje pa je že nakazalo vplačano aro ter vrnilo stroške poštnine. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13- ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91,1 rg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina, III. nad.), Ljutomer, tel.: centrala (02) 584 9044, int.75, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 OGLASI 20. maj 2004-mi Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico Bojan in Jasna Jagodič namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja -10.000: Jože Ficko, Lendavska 71, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 8.000; Zinka Seretin, Ul. Stefana Kovača, Rakičan, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 10.000, družina Maruš, Lainšček. Budinci, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5.000: družina Petrej - Maruš, Šercerjev© naselje, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 10.000: družina Zadravec, Šercerjev© naselje. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5 000: stanovalci iz Ulice Jana Baukarta v Ljutomeru namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 21 000; družina Kovač, Lucova 28, namesto cvetja za pok. Draga Svetino -3.000: Janez Horvat, Šolska ulica, Hotiza, namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000; Krajevna skupnost Ljutomer namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 10.000; Anita Vršič namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000: Rajko Vršič namesto cvetja za pok Jožeta Lebarja -3 000: družina Karla Gostanja, Lendavska ulica Murska Sobota namesto cvetja za pok Draga Svetino -5-000: družina Lipič, Finžgarjeva 16. namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 10.000: sodelavci Tožilstva iz Murske Sobote in Ljutomera namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 15 000: družina Titan iz Kupšinec namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 10.000; družina Pavla .Novaka iz Černelavec namesto cvetja za pok. očeta Toma Špi-riča iz Černelavec - 5.000; družina Jožka Rauterja iz Veržeja namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5-600; Franc in Marica Rauter jz-Vefžeja namesto cvetja za pok Jožeta Lebarja - 5.000: družina Gerenčer iz Se be borec namesto cvetja za pok Draga Svetino - 5 000; Marija Moreč, Aškerčeva 3 a, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Emo Kuzma iz Puževec - 10.000; družina Šti-hec, Lendavske Gorice, namesto cvetja za pok. Ludvika Kiralja - 5.000; Tinea in Mirko Lončar, Jezera 7, Rakičan, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5.000; Janez Sadi z družino, Gerlinci 70, namesto cvetja za pok Draga Svetino - 5.000;Ja-ne z Težak z družino, Trstenjakova 38, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Draga Svetino - 5 000; Jože Težak z družino, Trstenjakova 54, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5.000; LDS, Trg republike 3. Ljubljana, Občinski odbor LDS Beltinci, namesto cvetja za pok. Barbaro Ferenčak iz Lipe - 10.000; družina Škrilec, Predanovci 26, namesto cvetja za pok. Sido Znm - 5.000; Ginekološko-porodni oddelek, prispevek od lak-tovita - 2.550; Vlado Kreslin, Izletniška 13, Ljubljana, namesto cvetja za pok Antona Rajnarja - 7.000; Darko Škraban namesto cvetja za pok. Jožeta Kovača - 3-000; družina Sever namesto cvetja za pok Jožeta Lebarja - 5 000; Lidija Gom-boc, Gerlinci 130, namesto cvetja za pok Draga Horvata iz Doliča -10 000: Milan Biro namesto cvetja za pok. Jožeta Kovača - 5.000; družini Duran in Toro iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 16.000 SIT; Osnovna šola I Murska Sobota prostovoljni prispevek od prodaje vizitk - 25.000; družina Kamnik iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 10.000: družina Gjergjek iz Veščice namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5.000; Marija Moreč, Aškerčeva 3, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Draga Svetino -5.000; Štefan Zver, Ul. Štefana Kovača, Turnišče, namesto cvetja za pok. Angelo Kustec - 10.000; Antonija Filipič. Razvanje, Hoče namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000: Jože Farkaš, Kokoriči 12, namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000. Na podlagi določil ZJN objavljamo JAVNI RAZPIS Za izbiro izvajalca za prenovo kopalnic v poslovno-stanovanjski stavbi Kocljeva 4 in stanovanjski stavbi Kocljeva 6 in 6a v Murski Soboti 1. NAROČNIK: Komunala javno podjetje, d. o. o., Kopališka ulica 2. 9000 Murska Sobota 2. FINANCIRANJE: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Mala ulica 5, 1 000 Ljubljana 3. OPIS PROJEKTA: Predmet razpisa je prenova 22 kopalnic po izdelani dokumentaciji, ki se nahaja na sedežu upravnika stavbe Komunala javno podjetje, d. o. o., DE Upravljanje stanovanj, Trg Zmage 4, 9000 Murska Sobota, tel. 521 37 70 4. Rok za izvedbo del je september 2004. 5. Rok za dostavo ponudb je 4. 6. 2004 na naslov: Komunala javno podjetje, d. o. o., DE Upravljanje stanovanj. Trg Zmage 4, 9000 Murska Sobota, s pripisom »PONUDBA -NE ODPIRAJ- 6. Investitor lahko odstopi od izvedbe de). Komunala javno podjetje, d. o. o., DE Upravljanje stanovanj M. Sobota «9 Sanolabor V petek, 21. maja ' na program TOM#’« W aparatov za zdravje in dobro počutje ter beurer medicinskih pn pom očkov n ferskega proizvajalca . Masažni aparati (kadi za masažo nog, infrardeči masažni aparati...) osebne tehtnice, terapevtski aparati, grelne pododeje ter na vrhunske švicarske vlažllnike in čistilnike zraka air-o-swiss n za zdravo bivalno okolje ter primerno vlažen in čist zrak. DELOVNI CAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00. sobota od 8.00 do 13.00 Prodajalna Murska Sobota Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravih brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Ulica Staneta Rozmana 7,9000 Murska Sobota, telfax: 02 536 10 30/31 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. na internetu: www.vestnik.si izbensi DrtoOSl E3EH3 «iWt Pod|»IJ» ž8 informiranj«, d. d.r Ul. a. Novaka 13, M Sobot« elati den^r treba ' NLB S z denarjem je treba znati. Naložba v vzajemne sklade družbe NLB Skladi vam omogoča preprosto varčevanje z izborom med različnim varčevalnimi načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudimo vam strokovno pomoč pn izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost naložbe. Prednosti vzajemnih skladov družbe NLB Skladi, d.o.o. so: ♦ široka izbira naložbenih politik, ki temeljijo na delnicah in / ali obveznicah tako z domačega kapitalskega trga, kot z največjih kapitalskih trgov v svetu, • možnosti preprostega varčevanja z najprimernejšim varčevalnim načrtom, ki predvideva vplačila na mesečni, četrtletni, polletni ali letni osnovi, • dostopnost m preglednost, • visoka likvidnost naložbe - vlagatelji lahko naložbe na svojo želj0 v roku petih delovnih dni pretopijo v denarna sredstva, • strokovno upravljanje premoženja, • učinkovita razpršitev naložb. V primeru enkratnega vplačila znaša najmanjše prvo vplačilo v posamezen vzajemni sklad 240.000,00 SIT, v primeru postop°e9a varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaša začetni po|o9 najmanj vsoto dogovorjenih vplačil v vzajemni sklad v prvem 'eW varčevanja (možnost najmanjših periodičnih vložkov od 10 000,00 SIT naprej, odvisno od izbrane predvidene periode vplačevanja). K vzajemnim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tudi v vseh večjih poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, k*50 opredeljene kot vpisna mesta. Pn Novi Ljubljanski banki vaš denar ne bo počival, medtem ko vi de!ate Opozorile Vzajemne sklade NlB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic in NLB Skladi • Kombinirani sklad upravlja družba NLB Skladi, upravljanje prerrio^ Podrobnejši podatki in informacije so vsebovani v izvlečkih prospekta in prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja Pred pristopom k pravilom upravljanja morata družba za upravljanje nlo Nova Ljubljanska banka, ki je pooblaščena za sprejemanje pristopnih iziav. vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta. Vlagatelj lahko izvleček prospekta brezplačno pridobi na sedežu družbe NLB Sklad' ।' pooblaščenih vpisnih mestih Nove ljubljanske banke (seznam vseh pooblaščenih vpisnih mest je razviden rz prospektov vzajemnih skladov) v okviru delovnega časa teh vpisn.h mest Oružba NLB Skladi mora viay* -oč'0 svojem sedežu in na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke v okviru delovnega časa teh vpisnih mest na zahtevo vlagatelja p/ed pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada brezp^c^ prospekt z vključenimi pravu । upravljanja, zadnje revidirano letno m polletno poročilo vzajemnega sklada Na sedežu oziroma poslovnem naslovu družbe za upravljanje NLB Skladi, upravljanje premoženja, d °'0 'p Kn * ulici 3 v Ljubljani so vlagateljem dostopna vsa gradiva vsak delovni dan med 10. m 12. uro vzajemni skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrev papirjev m valut obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d„ Ljubljana “tSTO IS* "*«1| SKO WW«SiE »Bejrutu FILOZOF belec PORTUGALSKO MESTO SORTA JABOLK ORANŽADA PRVOTNA GR. MUZA PETJA LUKA V ALŽIRIJI VODNA RAZTOPINA VODIKOVEGA KLORIDA LEVI PRITOK RAKAV ŠVICI ISLANDSKI PESNIK STURLUSON EMIRAT V PERZUSKEM ZALIVU BASNOPISEC MUSLIMAN. DOBRODEL. JEZERO V TURČIJI STARO-JUDOVSKI KRAU ZORAN LUBEJ KATHRYN FORBES VERDUEVA OPERA MESTO V ŠVICI OSNOVNA ŠOLA ANTON AŽBE TELESNO RAZVIT MOŠKI ŽADHJI DEL ČREVESA NASPROTJE ZAČETKA KRAJNA DOLENJSKEM NEZNANKA V MATEMATIKI JAKA AVŠIČ DESNI PRITOK RONE, FRANCIJA VRHUNSKI ŠPORTNIK REKA V SANKT PETERBURGU PESNIK GRUDEN DOLINA V BENEŠKI SLOVENIJI «WKČ"“ IRGOLIČ NEMŠKA DRUŽINA KIPARJEV IND. ARH NAJDIŠČE OTOK V PRESPAN. JEZERU AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ROMAN »VANA TAVČARJA DEJAVNOST ISKALCA OTOČJE V TUAMOTU AFRIŠKO DRAŽILNO MASLADILO ŽELVINO OGRODJE ZVIŠANI TON ‘E" NISSANOV MODEL AVTA 57ARS ŽENSKA TERME V BELGIJI DUŠA (LATO ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH DRŽAVNI PRAVNIK fVJEKOBLAV} KOROiKt PESNIK AMERIŠKA IGRALKA SPELLING DELOS PLUGOM VOLTAIROV SATIRIČNI ROMAN KRATER, VULKANSKA ODPRTINA REDKO ŽENSKO IME NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR {RUDOLF) ŠVICARSKO SMUČARSKO SREDIŠČE RAJKO LOTRIČ POJAV NA VODI SPODNJI TOK REKE NEMŠKI SUKAR ra ALIN VNETJE V USTIH PETI GLASBENI INTERVAL RENU ŽENSKI pevski GLAS POLDRAGI KAMEN SNOV ZA SVFČE KOS MESA S KOSTJO MESTNI NASAD MATERIAL ZA POKRITJE OSTREŠJA POMLADNI MESEC KNJIGA Z ZEMLJEVIDI STENSKA PREVLEKA AZUSKI VELETOK SORTA KROMPIRJA Z BELIM MESOM DELNICE UBRANO STANJE V NARAVI SNG. SDKAR (ALFRED) NUŠA TOME VOLKUUA IZKNBOE O DŽUNGLI ŠPANSKO LJUDSKO GLASBILO m, BLAZINJAK UDELEŽENEC ALKE SAMOTAR, PUŠČAVNTK GLASBENA IN PLESNA PRVŠNA HRVAŠKA IGRALKA (NINA! VISLE DRAMA IVA BREŠANA FLDSAR ŽIVILSKA TOVARNA V UUBUAM DRUŽABNA PRIREDITEV čestitko v Vestniku Med reševalce bomo razdelili: ‘ Pred vami je odločitev o tem, kaj nare-< °'-' ‘Prijateljem, ki vam je zadnje čase pre- Pa «ec. m se odločiti za resno zvezo ali Mr| j 1 ne'7koriščeno priložnost. Časa za odločitev Dreusrne’’^6, zat0 Pohitite. ON: Uspelo vam bo kove^1’ €u2odne poslovne tokove, kar bo zelo 'i' M’*85 U0e<1 mKl “delavci.Preti teclria orece.. obisk starega prijatelja, ki pa bo imel načne tj.', Ne kritizirajte svojih prijateljev zaradi stv* 'n )ih počnete sami. Posvetite se raje 'Pičenim- imeli boste dovolj k°rist 'J,! koncev ne bo izostala. Proti % H iT| a Okujte pomemben telefonski kite. ON H spomnili vaših zaslug iz preteklih Pripravili prav prijetno presenečenje, mu” °praznovanje, na katerem boste kr,Mi tur nekntše veliko pomenih . * ' ^A' Uredili boste odločilno potezo na po-’ li j *10vnem področju, ki vam bo prinesla kar ^"1^2 pred vaS"ril konkurenti,ki Ptteohi9 ?lat prece> dihajo za ovratnik. Očitno , 'n,,l’aEne more prav nič ustaviti. ON: podvigi na poslovnem po-svoi^ 56 te, da se temeljito pripravite in ‘ Pr lf""vam precej pomagal ■“Kh On*70*0'' kratkim tudi ponudil. j A '^a 'm pričakovana novica o napre-vi|aa^U‘nit6s*,,)l)AB odločili za prosla-’7--re:-. J116 s Vrniti Bodite pozorni na nez-' " s“ boV'' Vas bMn spremljali že od začetka, n kaj pribor PrevBf' pp1"1" • “ uspehom, se vam bos, \Ua b051® na k°ncu razočarani Part-s' ° 00 strani, toda manjše nevšečnosti ee Ro Pa zato ljubezen toliko slajša. . ONA: Na poslovnem področju se boste zelo K J izkazali, četudi vam na začetku ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Treba je pač vztrajati In videli boste, da bo na koncu vse, kot ste želeli. ON: Srečali boste osebo, ki si bo karpreveč prizadevala, da bi vam uspela ustreči. Raje razmislite, preden se boste podali v kakršnokoli avaaturo. Konec koncev vam tudi sedaj ne gre ravno slabo. ON A: S pa rtn erjem se bosta končno used la 1 skupaj in dokončno razčistila nesoglasja, ki it so v zadnjem času že pošteno načenjala vajin ljubezenski odnos. Vedite, da sta ravno zaupanje in odkritosrčen pogovor prava temelja za vajino prihodnost. ON: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Vaš čas šele prihaja, zato se nikar ne vznemirjajte zaradi trenutnih neuspehov. In noč ima vašo moč, izkoristite jo do konca! M *■ ON A: KI ju b vaši črnogi edosti n i vse ta ko sla-EiMm bo, kota prikazujete. Le zakaj ne pogledate L/ W vsega skupaj iz boljše perspektive? Takoj boste odkrili tiste stranpoti, ki vas bodo na najlažji način pripeljale do uspeha ON: Nihče vam noče nič hudega, zato so vaši strahovi povsem odveč. Raje vložite svojo energijo v kakšno donosnejšo stvar in si s tem zagotovite nekaj brezskrbnih dni tako s finančne kot tudi kakšne drugačne plati. ■CS ONA: Povsem nepnčakovano se boste zna- 5,1 v središču pozornosti vaših prijateljev in mlUt seveda tudi paitneija, ki pripravlja to presenečenje. Najprej vam bo nekoliko nerodno, a se boste kar hitro privadili. ON: Odkrit pogovor s partnerko vam bo prinesel drugačen pogled na vajino zvezo, za katero ste bili do sedaj prepričani, daje ni mogoče izboljšati. Treba se bo še malo bolj potruditi in uspeh bo tu. Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 29. 4. 2004 - EVROPSKA UNIJA, NATO, BRUSELJ 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Tatjana Tomašič, Novi log 12,1430 HRASTNIK ■ 56847092 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj; Ana Duh, Ljubljanska 80,1230 Domžale Koloman Podlesek, Kocljeva 6, 9000 M. Sobota 4. nagrada - čestitka na Murskem valu Damjan Gašpar, Šulinci 6, 9203 Petrovci 5. nagrada -Vestnikova majica Angelca Prša, Mala Nedelja 9, 9243 Mala Nedelja E-n V) d? E ti z Č 14. ONA: Mogoče bi bilo bolje, če ne bi nepre-i stano gledali naprej in razmišljali o prihod-• (St nosti, ampak več časa posvetili tudi sedanjosti. Nekdo že prav nestrpno čaka na vaš najmanjši namig vi pa, kot da ste slepi... ON: Ne smete biti zadovoljni z majhnim uspehom, ampak morate poskusiti še s čim večjim. Od srečanja lahko sicer veliko pričakujete, vendar se vsi vaši načrti vendarle ne bodo popolnoma uresničili. L, * ONA: Precej časa boste porabili za izbolj-1 sanje vaših odnosov s partnerjem in na kon-cu vam ne bo žal časa, ki ste ga vložili. Pred vami je obdobje, ko bo ponovno vse tako, kot si lahko le želite. ON: Na dan bo prišla neka zadeva, ki bi jo najraje kar pozabili. Zgodilo pa se bo ravno nasprotno - o njej se bodo izvedele tudi takšne podrobnosti, ki ste jih lahko le slutili. Glavo pokonci nič še ni izgubljene gal F' ■ ONA: Nikar ne puščajte drugim, da se vme-šavajo v vaše delo, saj ste sami povsem do-■ volj sposobni za to, kar načrtujete. Naredili boste odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve. ON: Poslovno zelo uspešen teden. NI dovolj, da vlak pripelje na postajo; češe želite peljati, je treba tudi vstopiti. Ne odlašajte, ampak Izkoristite dano priložnost. Obrestovalo se vam bo! F" ONA: Čeprav menite, da ste najboljši in I - ’-'j da bi se brez vas vse skupaj porušilo, po-“ glejte na stvar trezneje in si vzemite čas za počitek. Ta vam bo precej koristilo, saj ste na robu izčrpanosti. ON: Pri urejanju denarnih zadev teste naleteli na težave, ki pa jih boste uspeli rešiti tudi brez pomoči svojih prijateljev, ki so vam pomoč nekoč že obljubili. To vam bo zelo povečalo vašo samozavest. 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug । žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka, 28. maja 2004. Rešitev: Ime in priimek:_________________________________________________ Naslov: __________________ _______________________ Davčna številka; Brat Džouži Dobrogapon mejsca smo v Evropi, pa seže lejko sprobavle-mo, či v pamet jemlemo kakše spremembe medprejšnjin pa zdajšnjin živlenjon. Moj pajdaš Bela je nejprele v pamet zdupodražitve. Teje nej moglo mimo njega tou, ka so na velko vb poiskali 84 kandidatof za poslance v evropskoj skupnosti. Gda so nan pa podrakšali naftne derivate, te so ga pa skoro skuze pobile. Naj bo le so ga v žalost spravile zopstonske stavke delavcof šterin so obetali, ka njin za pet jurjof zdignejo place, či do vrli, s podražitvami so njin pa standard zmenšali za seden jurjof, je vo zračuno Bela na svoj kompjuter. Še edna žalost ga je pa zgrabila, gda so po-pevkari z bivši bratski republik prišli v evro popevko, samo Slovenija, štera je od tej edina v Evropi,pa nej. Unpravi, ka je napovejdana gostiivanje krivo, ka so naši vo spadnoli. Un sije pa tak spopejvo: Nasa mala domovina si postala zdaj bolj fina? Stara trinajst let, šla si zdaj v svet, ker v svobodi več ne znaš živet'. Oj, ti naša domovina si tampon tu spodajprima, videz kure ‘maš, jajce znesti znaš, finte vse balkanske ti poznaš. Se boš znašla, domovina? Tolar z evrom ti ne Štirna, nekaj tu smrdi, v inflacijo tišči, kaže, da tu kradejo že vsi. 28 20. maj 2004-VESnM iZDePi-Si Mali oglasi poslej tudi na U>l«Lr»m portalu JzberLtll - Ugodne cene oglasov na rumeni strani * 20 % popusta za naročnike Vestnika Male cgUst sprejemamo v aak d »lavni k od B. do 14« ur«, v ponedeljek do 1S.30, ta objavo v nasladnji števirkl Vestnike. Ogla«« lahko oddate po telefonu- 02 031 19 38 all po ►polti: oglMLveeinlkuPRJnLel a na i?i«ln«m mostu isbarML »3lxberl.il ogtaL označen ato ikono,bo m«>tu v.ww,lzberl^l, s1 daljši opis oglaševanja predli" 411 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico: Anton Petovar, Berkovski Prelogi, namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.ODO; Franc Rajh, Stara Nova vas 68a, namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000; Branko Žižek, Lozic 19, namesto cvetja za pok. Jožeta Lebarja - 5.000; Osnovna šola Črenšovci namesto cvetja za pok. očeta Tanje Karlo-včec - 8.300: sodelavci Euresta Morska Sobota namesto cvetja za pok. brata Antona Svetine -31 000; družina Slepec iz Strehovec namesto cvetja za pok. Draga Svetino - 5,000; RRA Mura, d. o. o., Murska Sobota namesto novoletnih voščilnic - 50.000; družina Kuzma, botrina, namesto cvetja za pok. Antona Rajnarja - 10.000; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. mamo Rozine Fritz -15.000; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. mamo Katarine Felšo - 15,000; kolektiv Že-lezninarsko-gradbenega centra namesto cvetja za pok. Verono Lehner iz Radovec - 13.000; družini Olas in Kuplen, Šercerjevo naselje, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jolanko Katona iz Brezovec - 15.000: družina Šin-kec, Brezovci, namesto cvetja za pok. Jolanko Katona - 5.000; Sindikat PZZ, Splošna bolnišnica Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Burdice Kovač iz Satahovec - 5.000: Ginekološko-porodni oddelek prispevek od laktovita -3.700; Sindikat delavcev Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, sodelavci Barbare Kuhar, namesto cvetja za pok. Zvonka Lisca -7.000; Mirjana Novak, Zenkovci 52, namesto cvetja za pok. Jolanko Katona - 5.000; Andrej Rogač, Bogojina 44, namesto cvetja za pok. Alojza Rogača iz Černelavec -3.000; Sindikat Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer namesto cvetja za pok. Tončka Slaviča iz Banovec - 20.000; družina Svetina, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Katico Petrej iz Murske Sobote - 10.000; Stanko Vnuk, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Katico Petrej - 10.000; sodelavci NLB SSPFO namesto cvetja za pok. mamo Anice Škraban -16.410: Računovodstvo Mure (sodelavci in upokojenci) namesto cvetja za pok. Jolanko Katona -22.000; računovodstvo in uprava Mure M. Sobota namesto cvetja za pok. Antona Rajnarja iz Beltinec -22.000; Robert Smodiš, Andrejci 3a, namesto cvetja za pok. Štefana Štefaneca, očeta Tomaža Šte-faneca iz Bakovec - 5.000; Franc Flisar namesto cvetja za pok. Jolanko Katona - 5.000; Sindikat carinikov Slovenije M. Sobota namesto cvetja za pok. Štefana Štefaneca - 15.000; družina Horvat -Bagar, Serdica, namesto cvetja za pok. Katarino Petrej - 6.000: družina Bedič, Budinci 57, namesto cvetja za pok. Katarino Petrej -5.000; družina Kerčmar, Vanča vas 51. namesto cvetja za pok. Jolanko Katona - 5,000; Drago Šiftar, Lemerje 30, namesto cvetja za pok. Jolanko Katona - 5,000; Sindikat podjetja Komunala M. Sobota namesto cvetja za pok. Silva Poredoša - 20.000; Cvetka Grah, Mojstrska 1, M. Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Marjete Horvat - 8.000; Franc Barbarič, Brezovci 19, namesto cvetja za pok. Silva Poredoša - 10.000; KMKMIaj-tinci namesto cvetja za pok. Viktorja Cipota iz Lukačevec - 5,000; Klub malega nogometa Mlajtinci namesto cvetja za pok. Vero Vuč-kič iz Lukačevec - 5.000; sosedje Benkič, Čontala, Rogan, Andelič in Mršič namesto cvetja za pok. mamo Milene Zadravec iz M. Sobote, Lendavska 13- 15.000 SIT. motorna vozila MOPED TOMOS AVTOMATIK prodam, tel: 031 574 456, po 16. uri.ml9165 AX l,li, PEUGEOT 4051 DAIHATSU Charade,1,0 TD, prodam. Tel,: 041 744 717. ml9166 KOLO Z MOTORJEM Flexer prodam ali menjam za moto kultivator Tel,: 041 520 191 m!9171 Š KODO FAVOR r 13 6 L. registri ra n o do 12. okt., ugodno prodam. Tel.: 572 14 13. ml9192 KOSILNICO PUHER, ŠVICARSKO, prodam. Tel:. 553 17 08. m 19158 BALIRKOZA 4-OGLATE BALE lnex lifam in obirainik koruze Tornado 40, vse lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 041 522 792 NAKLADALNIK TALABON s traktorjem ali brez njega in vinogradniško škropilnico za traktor prodam. Tel.: 040 656 671. ml9184 KUPU O TRAKTOR, prikolico, trosilnik, kosilnico BOŠ in drugo kmetijsko mehanizacijo. TeL. 070514 593 ml9186 TRAKTOR STEYR, -ŽABA", ugodno prodam. Tel.: 041343 413. m 19188 PREVOZNI HLADI LNIK ZA M LEKO z 2 bazenoma, 125,2501, prodam Tel.: 041 726 405. m 19152 Preklicujem veljavnost HK št 58407-8. izdane pri HKS Panonka na ime Miran Matko, Gančani 209. m 19179 POHIŠTVO ZA KUHINJO ugodno prodam. Tel.: 52680 32.ml9183 Solza zdavnaj se je posušila. Bolečina v srcu je minila ■■ Vajin lik iz groba globočin živi, četudi le kot zvest spomii živali NESNICE. mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - Vzre-jališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25. gostilna Rajsar, Grad, tel.' 553 11 48, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m 19107 NESNICE, RJAVE, GRAHASTE. TIK PRED MESTNOSTJO, VSAK DAN ■ Babine! 49. Vzreja nesnicTlbaot, 582 1401. ml9155 ZLATE PRINAŠALCE prodajo. Tel.: 041492 964. m 19176 NAKLADALKO SIP, dobro ohranjeno, prodam 02 7191167 ml919O OBRAČALNI K PANONIJA, drobilnik in škropilnico Metalna, 3501, prodam.Tel.: 572 14 13. ml9193 kmetijski pridelki VINO, laški rizling, traminec, prodam. Tel.; 575 18 77 ali 041 773370. ml9031 defo NATAKARICO ALI DEKLE za Strežbo zaposlimo. Pizzerija Pik-Asso, Banovci 11,9240 Ljutomer, tel:. 588 90 23, m 19134 INTERNACIONALNO DEJAVNO PODJETJE iz avstrijske štajerske išče CNC-strugarja rezkalca, strugarja in orodjarja z delovnimi izkušnjami in veljavno delovno vizo. Pisne prošnje z življenjepisom pošljite na nalov: Radkersburger Metalwarenfabrik GmbH, A-8490 Bad Radkersburg, Stadtgrabenstras-se 11, tel,: 0043 3476 22740: offi c e@ra d ke rs b u rger. at m 19135 ZAPOSLIMO TRAKTORISTA IN DELAVCA NA KMETIJI. Kmetija Cigut, s. p., Noršinci 62, tel.: 548 10 92 m 19164 Marija Franc Zrinski Zrinski 15. 08. 1922-22. 05. 1994 28. 07.1914-il-O3' iz Puconec 11 m Hvala vsem, ki ste ju z nami vred radi srečevali in ju lepem spominu KUPUO prašiče od 40 do 50 kg. Tel:. 041 726697. ml9180 NEMŠKEGA OVČARJA, STAREGA 8 MESECEV, prodam. Tel:. 041 565 257 ml9185 'KUPIM TELIČKE in čmo-bele bikce ter krave 'zazakol.Tel : 031815 266. ml9194 KORUZO, večjo količino, prodam. Tel:. 02 557 10 77. ml9129 BELO MEŠANO VINO IN CHARDONAY ugodno prodam.Tel.: 041863 041. m 19130 KORUZO V ZRNJU prodam.Tel.; 041 634 056. ml9145 srečanja posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218 279 ali 070 793 221.. m 19052 NADSTROPNO HIŠO, opremljeno, 13 arov sadovnjaka, v Petišovcih, Petišovska ul. 36, prodam. Tel.: 575 19 31. ml9073 5 PARCEL pri Sv. Ani prodajo. Tel:. 703 34 34 po 19. uri zvečer- Nemeš. ml9132 NAJAMEM DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici. Tel: 041 432 152. m!9147 2 GRADBENI PARCELI V M. ČRNCIH prodamo. Tel.: 02 525 12 47, zvečer. STANOVANJE v M. Soboti, 39 m2, v Lendavski 250. prodam. Tel.: 051 304 826. ml9162 ENOSOBNO STANOVANJE, 42 m2, prodam. Tel.: 031337 612. ml9163 PROSTORE ZA DNEVNI BAR ali gostilno pri trgovini na Moti 24 pri Ljutomeru dam v dolgoročni najem. Informacije po telefonu 041 708 736, zvečer, m 19168 ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Tel:. 041 530 496. HIŠO V MALI POLANI prodam ali dam v najem s poznejšim odkupom. Tel.: 576 14 02,ml9170 VINOGRAD. 9 AROV, vTešanovcih, na Jelovškem bregu, prodam. Tel: 548 12 68. ml9181 Prodaja hiše - starejša hiša velikosti 83 m2, primerna za nadomestno gradnjo v Murski Soboti na parceli, veliki 1133 m2, cena: 9.800.000 sit - in parcele -komunalno neurejena zazidljiva parcela v Bodoncih, velikost 15 arov, v bližini parcele so komunalni priključki, cena: 2.000.000 sit. Fisa, d o. o., Lendavska 8. M. Sobota, 522 35 36. 051 311 805. www.fisa.si ml9177 kmet, mehanizacija ČELNI NAKLADALNIK ZA STEYR 80-80 ALI 80-90 IN TRAKTOR STEYR 768 prodam ali menjam.Tel:. 041560 199. m 19148 PAJKA, 4-vretenskega, znamke Fahr, širine 3,60 m, prodam. TeL: 041 543 684. m!9151 BELO VINO IZ LENDAVSKIH GORIC prodam. TeL: 041 562 875. ml9189 razno USPEŠNI IN PROŽNI PRI POSREDOVANJU SAMO ZA NEVEZANE. ŽENITNA POSREDOVALNICA V »ZDRAVILNEM DOTIKU«, Majda Šiftar, s. p., Černelavci, Gederovska 14, tel.: 52118 28. ml9160 VDOVEC, STAR 64 LET, IŠČEM ŽENSKO, ki bi bila pripravljena živeti z mano in mi lajšat samoto. Tel:. 560 1450. m 19173 ZAHVALA . ; a, i^ Po kratkotrajni bolezni nas 1 88 letu starosti za vedno zap dobra mati, babica in pr^ 1 FRIZERSKI SALON V CENTRU MURSKE SOBOTE damo v najem z delnim odkupom opreme. Tel:. 031 390 095. m 19133 PRODAMO IN DOSTAVIMO REZAN LES, bruna in opaž. Tel:. 041 451 677, 041 459 090, Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane. ml9141 ICL. d. o o , Ul. svetega Štefana 31, Lendava. razpisuje kadrovsko štipendijo za V. stopnjo • gimnazijski maturant. Vloge na ' naslov: ICL, d. o. o, Plese 9,9000 Murska Sobota. ml9143 KOLE, dimenzije 4 x 4 x 180, prodam. Tel.: 548 12 05. ml9146 storitve IZDELUJEMO STROJNE ESTRIHE. Estrihi. Ivan Matjašič, s. p., 8825,2254 Trnovska vas, tel.: 031328 563. m 19093 UREDITE Sl OKOLJE. DOM ... Kvalitetne enoletnice od 80 sit dalje VRTNARSTVO -CVETLIČARSTVO, Barber, s. p„ Gornji Petrovci 46, tel : 556 14 09. m 19153 ROČNE MASAŽE, BIOENERGIJA, RADIESTEZIJA in GENERALNO ENERGETSKO ČIŠČENJE bivalnih prostorov in okolja z namestitvijo zaščite. Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p'., Gederovska 14 Černelavci, tel.: 521 18 28. ml9161 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, živeti brez njega. V SPOMIN Boleč je spomin na 18. maj, ko je minilo 20 let bridke žalosti, bolečin in praznine od takrat, ko nas je v 69 letu mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in dedek Viljem Ozvatič iz Ratkovec 22 Prisrčna hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu ter s cvetjem in prižgano svečo počastite spomin nanj. Tvoji najdražji Jožica Smodiš roj. Račič, iz Adrijanec Besede zahvale so namenjene vsem sorodnikom m Pr ^jlu znancem, sosedom in vaščanom, ki so jo v iikd veli^. pospremili na poti k večnemu počitku, nam pa1ZfL , Hvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem žalostinke, pogrebništvu Hozjan in vsem, ki so daro cvetje, za svete maše in v dobrodelne name •» Lepa hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnico mi. Žalujoči njeni najdražji Ni te na pragu, ni te v M"' nihče več tvojega glasu n' 1 zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo- V SPOMIN birr tt Dne 24. 5 minevata dve leti brezmejne žalosti in ■ .. pr*^ ko nas je za zmeraj zapustil naš dragi mož, oče, dc<’ Matija Trstenjak s Turjanskega Vrha 5 n s topi'00 Hvala vsem, ki prižigate sveče, poklonite cvet in postojite ob njegovem grobu. Z večno praznino v srcu Tvoji najdražji DAMIR BANFI s. p., vešcka A SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZ NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KiV PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TFL; I«) 51 48 060, FAX: 52 51 170, 91WXI MU! ■J* KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel : (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 lxb«H.«i - V»»»lo*«n«kl portal moUh oglato* Odsiol lahko na spletu oddate tvoj moU ogle« ge »edtm slovenskih časopisov. pregledujeta tem objavljeno ponudbo, prebrskale rumen« tirani, ter pustita, da vas presenetijo najnovajAi kadrovski oglasi Brskanj« po oglasih io nikoli ni Hlo tako udobno. SODELUJEJO: DELO KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: KOMUNALA lavno podjetje, d. o o. Ko Da Hike trk 2 Murska S oboli ............................. UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME OBJAVA BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. JREJANJE ^OV/CfilHOVITEDNIK Nagrooni spomeniki, tlaki, stopnice, -kamnite mize, pulti, vaze In drugi W marmorja. „^(131 Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24' KEB - kamnoseštvo Erjavec, Maria(1 Ribiška pot la, 9231 Beltinci D E POGRLBNlŠrA' leleton 02/521 3? 0° PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA novice8** VESTNIK iGWaaW®® NA VEČ1,1 2^RN^EŽURNA$WŽBA^S^^ VESTNIK 7.20. maj 2004 29 Že leto dni te Črna zemlja krije, v grobu tiho, mirno spiš, a v srcih naših še živiš. Rožice ti grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Življenje teče kakor tiha reka, le spomini spremljajo Človeka. V SPOMIN Boleč je spomin na 23. maj 2003, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oce Ernest Peček iz Fokovec 58 a 1 ' 'b ki se ga spominjate in ob grobu postojite s svečko ali mu prinesete cvetje. Žalujoči vsi tvoji najdražji Zunaj so že pomladni cvetovi, vse zeleni, a ti, dragi Boris, zavedno zaprl si oči. ZAHVALA V 23. letu nas je nenadoma zapustil dragi sin in brat Boris Čizmazija iz Turnišča m bnlečino v srcu se iskreno zahvaljujemo botrini, prijateljem, sosedom, znancem, inv U IH' ^rjevuii Vidinim injožinim sodelavcem iz Mure !e® 16 so ga v tak-i velikem številu pospremili na njegovi ^nji pori (er my darovali vence, sveče in prispevke u v dobrodelne namene na hvala gospodu kaplanu, govornici Nežki za ganljive S^e’ Pevkam za odpete žalostinke in pogrebnitšvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Kogar smo imeli radi, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi mož in brat Jože Vujec iz Murske Sobote t ste ga o Zahvaliu iemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ' 'spremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, v ( bi-, °br°delne namene in za svete maše '^de ji' r,Cvrt’m Zu odpete žalostinke in govorniku za ov'u 1 ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi. žalujoči vsi tvoji Kogar imaš rad, I nikoli ne umre, I le daleč je - j ZAHVALA I naš dragi mož, oče, s I tast, brat in sorodnik Franc Pozvek iz Brezovec 66 I se zahval jujemo vsem sorodmko _^ hčerkinim ^^Jega pospremili na "him- , ^’uu /namcmin vence, cvetje, Poti, nam izrekli sožalje, darovali vence. . '^e in v dobrodelne namene. a vs0 . ’ **dobrim sosedom Huber, Kuzmič in Komi n,, (MMiuii- v najtežjih trenutki . Severju, dvorni? v duhovnikoma g. ®a x^ostmkein I V^i Bertalanič, pevkam za odpete žalostma pogrebništvu Banfi. I ''em še enkrat -iskrena hvala. 1 . Žalujoči r»L ki '»in te imeli neizmerno rad Oecfi, pogrešala te bova * \ vnuka Tina in Tadej Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena... V SPOMIN 24. maja bo minilo leto, odkar te več ni, dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Štefan Lončar iz Noršlnec Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke, prinesete cvetje ali mu namenite lepo misel - srčna hvala Žalujoči vsi njegovi najdražji Ko šel si od nas, v drobnih popkih iz vaz so rože kipele. Na mizi vsuli zdaj listi ležijo. Zdaj Šele čuti srce, da te ni. Zaman te zdaj čakamo. Mraz nam je v duši, z mrzlimi prsti trgamo te liste škrlatne, jočemo za teboj. Vanje stiskamo svoj bledi obraz In slonimo ob tvojem grobu. Zdaj, ko te več ni, sami smo vse dni. Besed tvojih žejni smo, bolečino izgube prenašamo, iz oči svojih grenke solze točimo. V SPOMIN 17. maja je minilo eno težko, žalostno leto od takrat, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož in oče Štefan Takač iz Krplivnlka 1 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča žena Lantalina ter hčerki Gabriela in Štefania Takač Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 77. letu nas je nenadoma in tiho zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Anton Godina iz Prežihove ul. 4 v Gornji Radgoni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g, kaplanu za obred, radgonskemu oktetu za odpete žalostinke, govorniku g. Žižku, podjetju Elektro G. Radgona, Društvu upokojencev G. Radgona in Društvu vojnih veteranov ter pogrebništvu Vrbnjak. Žalujoči vsi njegovi najdražji Čas ozdravi še tako bolečo rano, a praznine, ko odide mati, napolniti ni mu dano. ZAHVALA V 61. letu je za večno zaspala naša dobra mama, sestra, teta in svakinja Šarika Ferko, roj. Krpic iz Dolnjih Slaveč 56 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za cerkev in v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala duhovnici g. Simoni Prosič Filip in pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi, govorniku Francu Solarju, sodelavcem Mure, 312. brigadi • Ženski plašči in kolektivu Frizerstva, d. o. 0. Hvala tudi družinama Sukič in Bunderla za vso pomoč. Vsem skupaj Še enkrat ■ srčna hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. V SPOMIN 21. maja mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Jože Andrejek Iz Martinja 34 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, Vsi njegovi V SPOMIN Marija Buček iz Sotine Le ti, Marija, si morala v grob prerani, saj že 8 let te ni več med nami Hilda Buček Pomlad dehti, tebe, draga mama, pa že tretje leto pogrešamo. Vsi, ki vaju imamo radi ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Rozalija Gider babica v pokoju s Tišine Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in prostovoljne prispevke za dobrodelne namene. Posebej hvala g. župnikoma in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni najdražji Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala umreti, s teboj bilo nam je lepo živeti. ZAHVALA Mnogo prerano, v.47. letu, je prenehalo biti tvoje srce, naša draga hčerka, mama, babica, snaha in tašča Slavica Farkaš Iz Lendavskih Goric Z bolečino v srcu se ob prerani in nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter drago Slavico pospremili na njeni prerani zadnji poti. Lepa hvala Slavičinim sodelavcem z Dvojezične osnovne šole II, župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke iri pogrebništvu Komunale Lendava. Z bolečino v srcu te pogrešamo: mama Marija, hčerka Natalija z družino, tašča in vsi, ki so te imeli radi Preljuba moja babica, Zelo te pogrešam - tvoja mala Katja 30 OGLASI 20. maj 2004- VESTNIK Prodaj* in montaža: wk**11 M'KIHin isola KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 5211111 Corolla Verso Visoko uCinkcwil sislemični insekticid, ki niči odlično varstvo pred škodljivimi žuželkami kot so listne A jabolčna grizlica. jabolčni zavijač. UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA listni zavrtati, koloradski hrošč in rastlinjakov ščitkar Razen ygocne cene in nizkih odmerkov (0J-Q3 l/ha) Filovci 110,9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14, GSM: 041 631 193 sredstvo odlikuje tudi možnost 1ZBF.RHT. KAKOVOST! saj ni strupeno za čebele. ,,rt«t«"*' www.bramac.si RECI STREHI PREPROSTO S8-99G^0 .990,00 DAKOTA 3 16 990.00 3.990,00 Gorsko k< CUFF HAMMER Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico OKREPČEVALNICA BUSKO (na avtobusni postaji v Murski Soboti) ROTECTOR OVRŠINA 5-KRATNO ZAŠČITO ®TOYOTA ŽE V VAŠEM SALONU! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KUflim - PRIVOZ Jakšič Bojan, s. p., Gornja Blslrlca 51, tok 57 88 200 ' arnjn MS J o 9Q2 53CM6-6C Industrijska Ta, 9000 Murska Sobota, u» ca hrano izbrano pijača, ugodno lokacija in prijazno osebje. Celje 03 - 545 15 15 Hoče 02 - 618 13 31 M. Soboto 02 - 534 90 11 sobota, 22. maja ob 10100 uri I VESTNIK 20. maj 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHZ, TETER. 21. maj, dežurna novinarka Vida Toš 0500 Vedro v nosi? jutro, Simona, Marjan - > ■ MariKwirjpibr i, Alp Matjaž - 08,15 wet *) .u i Poročila - 09.10 TV As - 09 ^“OOWRuitijriinspott ob koncu tedna - ■ Poročil’- 103RMHiu0ni-11 00Poročila- ni’ nd, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte m Matka -1 r,iW Poročila BBC - 12.05 Obvestila-,2’5 Od petka do peit, -12.30 Propagandna on-‘»b D 00 poročila -13.15 1 oseba edmne-B.20Pred»t’v!,w„.vam, nova glasba - 14.00 Po- - 5 -i »A Obvestila -14.30 Romskih 60 minut ■15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved spore ri.iMahogW- .vil nagrajuje -18.00 Alboom -18-n Wkiknjmi K|mi (Nevenka Emri) -19.00 Mia dival.,1..^ u mlade vaša razmislpnp Ustaša in Timotej)-20.00 Ugasni televt-z»r>Bojan Peček _ 24qq SNOP SOBOTA, 22. mn j - 05.00 Dobro jutro! - 8.30 Malt ’fei-0& p, Hibi hubi lup devetletka na Kapeli 'WPor ,fdrt. 10.05 Obvestila - 1030 Pot ; 7'11.00 Poročila -11.15 Potepajte se z nami L W Potočila BBC _ l2 05 Obvestila - 1230 ^atedenskega sponzorja -= 151 oseh-edmnc - 14.00 Poročila - 14 o ’7*- n 15 Oddaja tedna: Kak Sta vrag , Were kun, krala -15 15 Literarni drobci (Ga ^Granfoi Peurača) -15 30 Dogodki in odmevi 'iiD.vvd sporeda -17.00 Osrednja poročila •0 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali og as’ Vročih 19 s Nailepše želje s čestitkami n IT*1 - 20 m,। Slovenija, od kdaj lepote tvoje, W- 24.00 SNOP 25.0Ui. ।JA vedro v nedeljsko jutro! ■, toon,k. odmevi, oddaja o porabskih o 6i ^ 0. SpStS° kiso^W^ Naturo še nekaj« toka reke ,rcd^C‘vr" ’ drM*1’ J naša začela * iepoc^5*^ lic Očitn J .. । -. durs*l 1*«« alternativ p ^jiH1 vajarJ lemitm’”«’ , * * ^r^1 V VLjutomem® . geja I111 nkUlf .tfll1 k°Jez^ ^niP^^ kijeobcma^^ dobili e.P« >' čistilne oaPa njih^Ced^ čebelic odPi^<> ' persona^.r^X za Ui ”h, m"’1 ' M« K'' , w” J«"1"" e« !r* ■" »«' d«... Koliko Je žiriji, KES®^