4303 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 5( 1995)3 9. marec 1995 SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE KNJIZNICE IN PISMENOST Skuplna knjlznlcarjev se je zbrala pred zacetkom konference IFLA, 15.-19. avgusta v Mantan­zasu, na semlnarju ln se posvettla vprasanjem plsmenostt v soclalno ln geografsko lzoltranlh okoljlh. Sprejela Je vec sklepov (IFLA Journal 1994, st. 4, str. 492) ln jlh naslovlla IFLI: -IFLA mora datt prednost uvelja­vljanju programov, kl razvijajo plsmenost. -Sekclja za splosnolzobrazevalne ln Sekclja za solske knjlznlce morata sodelovatt prl pove­zovanju solsklh ln splosnotzo­brazevalnlh knjlznlc. -IFLA mora vpltvatt na svoje clane, da se tesneje povezujejo z UNESCO komlsljaml, zato da bl te v svojth programth namentle vec pozornostt in sredstev ohra­njanju jezika okolja, dostopnostt knjtg za ucenje branja kot tudi produkciji in distribuciji razlt- I • ~/, •....,, cnih vrst gradiva za specialne skupine. in UNESCU: -UNESCO naj tekoce informtra knjiznicarska drustva in knji­znice o rezultatth zalozntstva, o rezultatth raziskav s podrocja branja, promocije bralnega gradiva in pripomore naj k vecji dostopnostt teh gradiv. Pozivi so bill sprejeti, ker je nepismenost v porastu, ceprav Je µismenost osnovna clovekova pra­vtca. 80 % nepismenih na svetu zivi predvsem v nerazvttih drzavah, navadno v kmeckem okolju. Za njthovo optsmenjevanje je naj­pomembnejsa dostopnost knjig, do­volj za ucenje branja primernega gradiva, pri cemer imajo pri dostopnosti · in razsitjanju tega gradiva glavno vlogo splosno­tzobrazevalne knjiznice. Pri tern, poudarjajo udelezenct seminarja, naj bi blla posebna pozornost posvecena otrokom in skupinam s spectalnimi potrebami. Ce okolje ni prtmerno za locen razvoj solske in splosnoizobrazevalne knjlznice, naj se dejavnostt obeh zdruzita. Osnovne mislt teh pozivov vklju­cuje tudi Manifest o splosno­tzobrazevalnih knjtznicah (objavljen v prtlogi te stevilke). Namenjene so tudi nam, nasim knjiznicam, ,,,·, /. I '· ! nasemu knjlznlfarskemu drustvu in nasl UNESCO komlsljl, kaJU tudl prl nas otrocl (in odrasll) v kme­ckem okolju in v socialno in kul­turno zanemarjenih sredinah slabse berejo. Poziv za sodelovanje knjiznic velja tudi za nas. Nekatere solske knjiznice glasno opozarjajo tudt na znizevanJe kulture branja, na iznicevanje njihovth prizadevanj za dvtg bralne kulture, kl ima svoJ vzrok tudi v slabo obllkovani zbirkl mladlnskib knjtg v splosno­lzobrazevalnih knjiznicab. Knji­znicarjl naJ bi se tudi prl nas premalo posvecall otrokom, kl slabo berejo all tlstlm, kl za branJe nlso motlvtrani, premalokrat st postavljo vprasanje, kdo in kaj here in se prepogosto zadovoljljo s samlm stevilom izposojenih knjig. Pomlslekl o zadovoljlvostl nasega dela na podrocju razvtjanja branja in slrjenja bralne kulture naj vel­jajo podrobnejsemu pregledu us­treznosti nasega nacrtovanja in opravljanja dela in tesnejsemu medsebojnemu povezovanju, delo­vanju. Nacrtovalci mreze knjlznic, zlastl splosnoizobrazevalnih, morajo pretehtatl all je v tej mrezl pre­blvalcem resntcno zagotovljena pra­vlca do lnformlranja, do dostop­nostl primarnega gradiva. Se posebno pozornl morajo biti pri tern nacrtovalci racunalntskega in komunikacljskega opremljanja knji­znic v tej mrezi. Zavedati se morajo, da tu nl bolj all manj pomembnib knjiznic, ki bi zasluzile zaradi tega boljso all slabso opremo, kl bl jib zaradi racu­ nalnika VAX polmenovall regtjske knjiznice, so samo knjiznice, v katerih mora prebivalec hitro in kakovostno zadovoljlti svojo potrebo po informaciji in gradivu. Dolznost knjiznicarjev je, da na osnovi ugotovljenih potreb okolja predlagajo vseblno, program dela knjlznice, v katerem Je poleg zado­voljevanja potreb, dejansklh in po­tenclalnlh, uporabnikov knjiznice predvtdeno tudi prebujanje potreb, za katerega morajo nacrtovalci in­formacijskega sistema in opreme zanj, najti in predlagatt racionalne in ucinkovtte resitve. Silva Novljan MREZA SPLOSNOIZOBRAZEV ALNIH KNJIZNIC V SLOVENIJI IN NJENO FUNKCIONIRANJE V NOVIH POGOJIH Splosnotzobrazevalne knjiznice zivljo v svojem okolju za svoje okolje. Zaznati morajo vsako spre­ membo in potrebo v okolju, zato da se nanjo ustrezno odzovejo. Zadovoljujejo potrebe in jib bkrati ustvarjajo. Ustrezno strokovno in ucinkovito pa labko ravnajo le, ce imajo primerne pogoje dela, kl Jim Jib mora dogovorjena skupnost ( drfava, obcina, regija ... ) omogociti; skupnost dobl vlozku primeren uclnek. Dolznost knjlznice Je, da z za­upanlmt sredstvl raclonalno ravna, kar pomenl, da mora biti ucinek kakovosten in biter ob . elm manjsl porabi sredstev; Ciljl dela mreze slovensktb splosnoizobrazevalnib knjlznlc pa so utemeljenl prav s tern. Prizadevanja 60-tib slovensklh osrednjlb knjlznlc in slovensklb knjlznlc v zamejstvu za raclonalno in uclnkovtto posredovanje infor­maclJ in gradlva preblvalcem oko­lja, kl ga pokrtvajo, se v novib pogojlh upravne ureditve marslkje ogrozajo, ob ze tako ogrozevanib s pomanjkljlvim dotokom financnib sredstev. Pr!cujoc! zapls naj po11azorl de! prlzadevanj knjlznlcarjev za ohranl­tev In c!mboljse delovanje mreze splosnolzobrazevalnih knjlznlc. Po­nazori naj, koliko truda, casa .. . porabl knjlzn!carstvo za preprl­cevanje, pr! cemer Je pogosto iz!d negotov. Tudl to je fas, kl v sebi skr!va strosek: all ga ne bi bllo bolje porab!t! neposredno za upo­rabnika?! I. Pregled dogajanja Leta 1990 je bila opravlje11a po­drobnejsa analiza splosnuizo­brazevaln!h knj!znic v Sloveniji in njlhovega delovanja, s pr!merjavo razvoja 1979 do 1990. 1. Novljan. S .: Splosnoizobrazcvalne knjiznice v Jetu 1990. -Ljublja­na: NUK. 1991. Potrdila je, v primerjavi s podatki prejsnjlh analiz 2. Korze-Strajnar. A.: Splosnoizo­brazevalno knjlznlcarstvo V Slo­venlj! 1970-1980. -Ljubljana : Kulturna skupnost Slovenljc, 1982 :3 . Sepe, M. : Splosnoizobrazevalne knjlznlce v Slove11iji v pt'lldnem obdobju (1981-1985) In smer razvoja v prvlh dVt:h letih tekocega petletnrga obdobja ( 1986-1987). -Ljublj;rna : NUK 1983. (Tipkopis. J uspesnost koncepta splosnoizo­brazevalne knjlznlfoe mrcze V Slovenlji, 4. Filo. B. & A. Korzc-Slraj11ar: Nova organizacija splosnoizobra­zevalne knjlznicne mreze V Slo­venlji. Obvestila Repllbliske matlcne sluzbe 1970. st G. kl .Je dobll svojo zakonsko uteme­ljllev v novem zakonu o knjizni­carstvu 5. Zakon o knjlznlcarstvu. -Ur. 1. SRS 1982, st. 27 in temeljno prlporocllno obliko za organlzac!Jo in delovanje v stan­dard!h In normatlvlh za delo splosno!zobrazevalnih knjiznic 6. Normat!vl in standard! za splosno!zobrazevalne knjiznlce. -Porocevalec Kulturne skupnost! Slovenlje 1987, st. 28. Za llustracljo uspesnostl kon­cepta navajamo podatke o dejav­n!kih knj!znlce, kjer razllka uteme­ljuje zasnovo delovanja knjiznic, ceprav dolocila standardov nlti lelu 1990 se niso uresnlcena: Lclo 1979 1990 Prost or 23. 19;l m2 45.101 1112 K11_ji znlcno grarlivo :u :>9.362 5.248.421 Kader 443 6:>3 (:lanst.vo 236.500 13.518 lzposoja 4.859.404 7.935.763 Na teh !zhodisl:ih so ob druzbenih spremembah. ki so obetale resne spremembc na podrocju splosno­izobrazevalnih knjlznlc (zakonodaja, upravna ureditev), polekali v letu 1992 (reg!jskl) posveti splosnolzo­brazevalnih knjiznlc V organizaciji NUK o blstvenih elementih delo­vanja knjlznlc. Po sprcjetih skleplh Je bilo napisano 7 . Porocilo s strokovnih posve­ tovanj splosnolzobrazevalnlh knjlznic. Ljubljana NUK. 14.2.1992. (Zaplsala S. Novljan. Tipkopis.) Porocilo, kl so ga prejele vse splosnoizobrazevalne knjlznlce in Mlnlstrstvo za kulturo. potrjuje dotedanjo organizacijo mreze splosnoizobrazevanih knjiznic In Jo ohran.Ja z manjsimi spremembami na podrocju maticne sluzbe In domoznanske dejavnosti. Prectstavlja izhodisce za vse kasnejse delovanje in prizadevanja NUK. Sekcije za splosnoizobrazevalne knjiznlce prl ZBDS, posameznih knjiznic. Zveze splosnolzobrazevalnih knjl.znlc za ohranitev mreze In ustrezncjse fl. nanciranje njenega delovanja in posameznih knjlznlc v njej, za izboljsanje pogojev dela v skladu s standardi. Predstavljalo je skupaj s tezaml. 8. Kalufa. L.: Slovenski naclonalni program. Splosnolzobrazevalne knjiznice. -14.2.1991. (Tlpko-pis.). ki jih je sprejela tudl Sekcl.Ja pr! ZBDS, katere clan je tudi sve­lovalka Enote za razvoj knjiznl­carstva prl NUK. osnovo za po­glavje o knjiznicah v 9. Osnove za oblikovanje vsehl11­sklh lzhodlsc in usmerllcv za pripravo nacionalnega kulturnega programa z dodatnlmi gradivi. -Porocevalec Drfavnega zbora R Slovenije 1944. st. 27, str. 38, ki pa v l 0 . Zakon o uresnlcevanju javnega interesa na podrocju kulture. ­Ur. I. R Slovenije, 2.12.1994, st. 75 nl dozivela ustrezne realizacije, (:eprav si je Enola za razvoj knjiinlcarstva prizadevala uveljaviti strokovnost pri organlzaciji in fi. nanciranju s pripombami. ki jih je poslala in ustno predstavila Od­boru za kulturo, solstvo in sport pri Drzavnem zboru Republike Slovenije 11. Pripombe na Prcdlog Zakona o organlzlranju na podrocju kul­ture, 16.2.1994. Podatkl o delu knjiznic in pogo­jih dela za leto 1993 so bill os­nova za porocilo, 12. Novljan, S.: Porocilo o pogojih dela In delu splosnoizobra-.zevalnih knjiznic v Ietu 1993, ki je bilo poslano Minlstrstvu za kulturo dnevnolnformativnemu tisku In RTV, kl Je narcdila posebno oddajo o problematiki splosno­izobrazevalnih knjiznic. V njem je bil poleg ostalega ponovljen poziv za ohranitev dogovorjene mreze splosnoizobrazevalnih knjiznic, ki jo Je ogrofala nacrtovana upravna uredltev in nacin financlranja. Drzavnemu zboru R Slovenije je bi! poslan tudi 13. Amandma k proracunskemu rnemorandumu R Slovenlje za 1994-1997. V skladu s sprejemanjem temelj­nih lzhodisc za delovanje knji­znicne mreze in posameznih knji­znic v njej je vzporedno potekalo delo s splosnoizobrazevalnimi knji­znicami. Spomladl 1991 so blli v NUK organlzirani slrokovni scslanki z vodslvenlmi delavci splosno­izobrazevalnih knjiznic. Evldentl­rane so bile polrebe, napisano porocllo, kl je bllo poslano re­publlsklm sekretariatom za kulluro, znanost in solslvo 14. Razvojna problematika in smernlce za druzbenim potre­bam ustrezen razvoj splosno­izobrazevalnih knjlznlc. -Lju­bljana : NUK, 1991. (Tlpkopls.) Za vodstvenl kader je glede na ugolovljene polrebe Enola za razvoj organlzlrala seminar. kjer so hill udelezencl seznanjenl tucll z osno­varni nacrtovanja dela knjlznlce In njene mreze izposojevalisc 15. Vodenje splosnolzobrazevalnlh knjiznlc. -Ljubljana junij 1991 . V sodelovanju z Zvezo splosno­lzobrazevalnih knjlznic Jc Enola za razvoj knjiznlcarstva sodelovala z Ministrslvorn za kulluro prl pripravl 16. Krlterijl in merlla za nnancl­ranje redne dejavnostl splosno­lzobrazevalnih knjlznlc v obclnah. Ljubljana Minl­slrslvo za kulturo, 16.6.1993. V pomoc pri nacrlovanju mreze izposojevallsc osrednje knjlfolce In izracun stroskov za njeno delovanje in delovanje njene njene posa­lllezne enole. je Enola za razvoj knjiznlcarslva poslala vsern knjiznlcam in Minlslrs lvu z;1 kul­luro opomnik l 7. Novljan, S.: Organizacijski nacrl mreze enol splosne knjiznice. ­Ljubljana : NUK , I 994. Enola za razvoj je spremljala problematlko, obllkovala je vpra­sanja In jih posredovala Minl­slrstvu za kulturo, na katera je odgovarjalo na semlnarju, kl ga je Enota organlzirala za vodstvenl kader splosnoizobrazevalnih knji­znic 18. Novostl usmeritve za delo splosnoizobrazevalnih knjiznic. ­Ljubljana 16.12.1994. S problem! smo tekoce seznan­jali Ministrslvo za kulturo. Zadnji dopis o tefavah nekalerih splo­snoizobrazeval nih knjiznic, ki jih povzroca nova upravna ureditev in z njo povezano Bnanclranje, smo poslali 14.2.1995. II. Predlogi za nadaljnje delo Sprotno resevanje posameznih aklualnih primerov neustreznega nnanciranja oz. lezav pri delo­ va11ju knjiznlce z neposred11im dogovarjanjem udelezencev s sodelovanjem Enote za razvoj knjlznicarslva in Ministrslva za kulturo. -Organizacija (regionalnlh) posve­ lov o razvoju knjiznicarstva z udelezbo zupanov obcin in vodij osrednjih knjiznic le regije. Pos­ vele sklice Minislrstvo za kul­ turo, sodeluje tudi Enola za razvoj knjiznicarslva. Organlzaclja okrogle mize na lemo "Kaksno knjiznlco zelim" na slovenskern knjlznem sejmu. Enota za razvoj knjiznlcarslva je predlog organizalorju ze posre­dovala. Tekoce spremljanje problematike in lnformiranje strokovnih sluzb In strokuv11ih komisij, t udi de­lovne skupine za pripravo nove knjiznicarske zakonodaje. -Tesnejse sodelovanje Enote za razvoj knjiznicarstva z Min-istrstvom za kulturo in Zvezo splosnoizobrazevalnih knJiznic pr! pretoku informacij in za skupno resevanje problematike. Cilj teh prlzadevanj Je ( l.) stan­dardom ustrezen razvoj osrednjih splosnoizobrazevalnih knjlznic in mreze izposojevalisc V dogovor­jenem obmocju in (2.) krepltev medsebojne slrokovne In delovne povezanosti. Doseci moramo ctmpreJsnjo osamosvojltev vseh 0s1-ednjih splosnolzobrazevalnih knjiznic. da se bo njihova mreza okrepila in utrdila svojo vlogo tudl v knjlznicnem lnformactjskem siste­mu. Strokovno mocna bo laze kljubovala neracionalnim z.eljam po drobllvl mrez.e v "samostojne" knjiznlce. V tern obdobju lahko le malo novlh obcin zagotovl svojlm knjiznicam dejansko samostojnost in pogoJe za ustrezen razvoj, zelo lezko In v veclnl prlmerov pre­drago zadovoljevanje potreb pre­bivalcem po enakopravnl dostop­nostl lnformaclj in gradiva. Bali se je. da se bodo te knjlznlce zdruzevale z razlicnlmi druglmi profesionalnimi all ljublteljsklrnl podricji In lzgubljale svojo iden­titeto in s tern svojo uclnkovitost. Knjlznlcarska stroka bl morala v vsakem prlmeru ustanavljanja nove knjiznlce datl svojo oceno, mnenje, prav tako pa bi morale osrednje knjiznice vecjo pozornost posvecati svojl lastni mrezi in njenemu raz­voju in datl prednosl razvoju enote pred dodatnlm razvljanjem osrednje knjiznice, kadar je to potrehno. Silva Novljan MEDNARODNI KNJIZNI KVIZ "ZEMLJA JE NAS DOM" Slovenlja se ze cetrtlc vkljucuje v mednarodnl kjnlznl kviz, ki ga za mlade brake prlpravlja nemska ustanova Stiftung Lesen. Sodelujejo otrocl iz desetih evropskih drzav. Slovensko akcljo je prlpravila Pio­ nlrska knjiznlca lz Ljubljane sku­ paj z Zvezo bralnlh znack prl Zvezl prijateljev mladlne Slovenlje, organlzacljsko pa lzpeljejo kviz splosnolzobrazevalne in solske knjlznlce. Zavod republlke Slovenije za solstvo in sport priporoca kvlz vsem slovenskim osnovnim solam, gmotno pa akcljo podpirajo Mini­ st rstvo Slovenlje za kulturo, EPTA. Zalozba najlepsih sllkanic ter Mladlnska knjlga, zalozba in t!skarna. V letosnjem letu, kl ga je Svet Evrope proglasil za evropsko leto varstva narave, Je kvlz posvecen okolju. Zdravje nase Zemlje je pomembno. S spostljlvlm in ljube­clm odnosom ter razumnlml odlocilvaml ga moramo ohranjatl in popravitl nase ravnanje v skodljlvlh prlmerih. Spostovanje in ljubezen nasega domacega planeta je mogocc vzbudltl tudl z branjem ustreznlh Ieposlovnlh knjig, z razmisljanjem in pogovorom o njlh. Da bomo znall pravilno ravnati, pa nam je potrebno tudl znanje. Znanje prl­doblmo z opazovanjem, raziskovan­jem In ucenjem; pri tern so nam knjlge spet v vellko pomoc. Zato smo v kviz vkljucill osem literarnih del (Lear. Zgodba o Ferdinandu; Milne. Medved Pu; Pavcek. Zlvalskl ringaraja; Preussler. Mall povodni moz; Rogelj , Ristrica K::iliscica; Saint-Exupery, Mali princ; Wilde, Seblcnl velikan; Zajc, Leteca hisicaJ in stiri vprasanja, na katere bodo resevalct pravllne odgovore naslt v ustreznth poucnih knjigah. Prvt del kviza je namenjen ucen­ cem razredne stopnje, drugi del pa ucencem predmetne stopnje os­ novne sole. RestM obeh delov kvtza sta samostojnt geslt, kt sta smtselno povezant. Pravtlna resttev kvtza je torej samo prvo geslo, samo drugo geslo alt pa obe gesU skupaj. Pricakujemo, da bo vecina resevalcev resila kvtz V celott. Namen kvtza Je prttegnttl h knji­gam tn v knjtzntce ctmvec otrok, pa tudi starsev in vzgojiteljev. Otroci naj berejo ustrezna literarna dela in poglabljajo znanje s pomocjo poucnth knjig, da bi spostovali in varovali okolje. Vprasalnik je lahko spodbuda za dolocene odlocitve v druzini. sou pa osnova pri urt predmeta "spoznavanje narave", pri pripravt in izpeljavi naravoslovnega ( ekoloskega) dne all tzleta v naravo in po Sloveniji, delovni izztv eko­loskemu krozku, spodbuda razis­kovalnt nalogi na taborjenju, raz­pisu natecaja literarnih in likovnih del na to temo ipd. Kviz je mogoce povezati in nadgraditi s stevilnimt razlicnimt odlocitvamt, dejavnostmt in nalogami prt nasem delu in ztvljenju. Natisnili smo 20.000 vprasal­nikov (saj je lani sodelovalo v kvtzu skoraj 10.000 otrok). Akcija bo po vsej Slovenijt potekala od srede februarja do 17. septembra, ko bo na dan zlatih knjig osrednja zakljucna prireditev v Ljubljani. Vse knjiznice, kl organizirajo kvtz. bodo skupaj z vprasalntki dobile prtporoctlni seznam le­poslovnth in poucnih knJtg s po­drocja ekologije (pripravtU smo ga v Ptonirskf knjiznici v Ljubljani): priporocamo, da Jo v svoji knjizntct razstavijo. svetujejo mla­dim bralcem in uporabijo pri razlicnih oblikah dela z njimt. V Pionirski knJiznict v LJublJani tmamo razstavo knjig po tern seznamu "Zemlja je nas dom" od srede februarja do konca marca. Tilka Jamnik KUL TURNI TEDEN V NOVOMESKI KNJIZNICI MIRANA JARCA Knjizntca Mirana Jarca je letos organtzirala kulturnt teden v pofastttev kulturnega prazntka, 8. februarja. V ponedeljek, 6.2. je btla na oddelku za odrasle predstavljena pisateljica Marjeta Dajcman, lanskoletna Trdtnova nagrajenka. Razgovor z njo je vodila g. Jad­ranka Zupancic, v glasbenem delu programa Je sodeloval ucenec Glasbene sole Bostjan Jerman, odlomke tz njenih del pa je brala g. Stasa Vovkova. V torek, 7.2. je v velikt citalntci studtjskega oddelka potekal pogo­vor s ptsateljem, publictstom in muzealcem g. Jozetom Dularjem, vodil ga je g. Ivan Zoran, novtnar, urednik in pesntk. Glasbeni del programa Je izvajal Bostjan Jer­man, odlomke iz avtorjevth del pa je interpretirala g. Bozena Petrov. V cetrtek, 9.2. je na oddelku za mladtno nastoptla otroska znanka s TV ekranov G. Mateja Koleznik. V petek, 10.2. smo na studtj­skem oddelku predstavtli avtorico Ivano Mestnikovo. Pogovor z njo je vodila g. Jadranka Zupancic. Gosta prtreditve sta bila tlustratorja njenth del, g. Joze Kumer in g. Alenka Vuk. Dramattzirani odlomek tz njene knjtge Izlet na modri planet sta izvajali ucenka Natasa Ristovska in njena mentortca Ljil­ jana Mavsar. odlomek tz knjtge V dedovt grapt pa je tnterprettrala g. Stasa Vovk. V glasbenem tnter­ mezzu je nastopil ucenec Glasbene sole Adnan Beso. V avli knjiznice smo predstavtli arhttekta Jozeta Plecnika in nje­ gove Dunajske risbe. V avli Dolenj­ ske banke pa je bila postavljena razstava del iz opusa g. Jozeta Dularja. Cel teden pa so uporabniki 1, da lahko na vseh oddelkih knjlzntce vracali izposojeno gradivo brez placila zamudnlne. Jadranka Zupancic OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIZNICE V PODGORJU V pofasutev slovenskega kul­turnega praznika, smo v nedeljo 15. februarja v Podgorju svecano odprli obnovljeno in povefano po­druznicno knjiznlco, ki je organl­zacijska enota Knjiznice Ksaverja Meska Slovenj gradec. Podgorje je vas. 3 kilometre od­daljena od Slovenj Gradca in ima z bliznjo okolico 2.000 prebivalcev. Bralna tradicija sega v predvojna leta in nekaj knjiznicnega gradlva iz tega obdobja je se ohranjenega. Po vojni je knjiznica delovala pod okrtljem Kulturno prosvetnega drustva. Knjiznica Ksaverja Meska je prvo kolekcljo knjtg namenila Podgorju 1978. leta, v mrezo pa Jo Je vkljuctla sele 1985. leta. ko se je knjiznica preselila v prostore Kulturnega doma Podgorje. Kulturnt dom stojt v centru vast v nepos­redni bliztni sole, vrtca, trgovtne, poste .... Konec lanskega leta se Je po­kazala moznost, da stare prostore preuredimo, nekoliko povecamo, predvsem pa zarnenjamo nefunk­cionalno in nestandardno opremo. Bralcem Podgorja je sedaj na voljo 2300 knJtznicnih enot postavljenih v prostem pristopu v dveh locenih oddelkih s 16 cttalniskimi mesti ( 12 za otroke in 4 za odrasle bralce). V teh prostorth Je mogoce postaviti brez stiske 5000 enot, ce pa se bo pokazala potreba, Je mozna tudt razsiritev. Jesent nacrtuJemo vkljucttev knjiznice Podgorje v knjiznicno-tnformacijskt sistem preko modemske povezave z maticno knjtzntco in z drugtmi knjiznicami v Sloveniji. Upamo, da se razvoj knjtznice ne bo ustavtl pri obnovljenih pros­torih in ustreznt opremi in da bosta mestna obctna Slovenj Gradec in drzava Slovenija nasli dovolj sredstev tudi za normalen in reden letnt dotok knjizntcnega gradtva. Alenka Valtl ********************** IZOBRAZEVANJE ********************** MED NARO DNA BIBLIOTEKARSKA POLETNA SOLA Narodna in univerzitetna knjtzntca, Ljubljana organtztra sodelovanju z IZUM, Maribor in Oddelkom za knjizntfarstvo na Filozofskt fakul-teti, Ljubljana med­ tekarsko poletno solo na temo Knjlznlce v svetu elektronsklb medljev, ki bo potekala od 26. do 30. Junija v Izobrazevalnem centru v Radovljici. Poletna sola je namenjena pretezno mlajsim knjiznicarjem, kl kazejo sposobnostl za prevzem vodilnih funkcij v knjiznici in jib na splosno stejejo kot perspekttvnl kader. Stevilo udelezencev poletne sole Je omejeno na 30. Ker bosta predavala tudl stro­kovn jaka lz Velike Brltanlje, prof. Maurice Line In prof. John Eyre, bo uradni Jezik poletne sole an­glescina. Za vse potrebne informacije se lahko obrnete na prof. Toma Mar­telanca, Narodna in univerzitetna knjiznica, Turjaska 1, Ljubljana, tel./fax.: 061/213-052 ali na ga. Evo Pohar-Susnik na istem naslovu. OSNOVNI KONCEPTI MARKETINGA V KNJIZNICAH Enota za razvoj knjlznicarstva pri Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani Je v Januarju organizirala enodnevnl seminar z naslovom Osnovni konceptt market­inga v knjiznicah. Seminar sta pripravila profesorja Ekonomsko­poslovne fakultete Univerze v Mart­boru, dr. Boris Snoj In mag. Vladimir Gabrijan. V nazornem in sistematlcno podanem predavanju sta profesorja prikazala, da mar­keting ni le dejavnost, vezana izkljucno na organizacije, kl pri­dobivajo dobicek, temvec Je zelo uporaben tudi na neprofitnih po­drocjih kot npr. v zdravstvu, so- clalnem skrbstvu, izobrazevanju, politlkt, celo v dobrodelnih organt­zacljah. Ideja, kl je pri nas soraz­merno nova, je v tujlnl ze dodobra uveljavljena, saj so se prvi clanki o uvajanju trzenja v storttvene sfere pojavili ze koncem sestdesetlh let. Ob zgornjem naslovu seminarja se je marsikateremu udelezencu verjetno kot prva porodila mlsel, da bodo na seminarju prlkazanl nactnl kako prodajatl storltve knjlznice In od tega lmetl nepos­redno, flnancno korist. Ustvarjanje dobtcka v knjizntcah Je v ome­jenem obsegu seveda mozno, npr. s prodajo tezko dostopnih ali vi­soko relevantnlh informacij, pro­dajo kataloga na racunalniskem medlju zainteresiranim organizaci­jam, tudl z medknjiznlcno izposojo, vendar pa knjiznice z zara­cunavanjem teh storitev v glavnem pokrijejo le svoje stroske. Marke­ting v knjiznlcah je torej treba ra­zumetl V slrsem smislu, kot ustvar­janje pozitivnega imagea knjiznice In to ne le z osnovno dejavnostjo, temvec z vsemi obrobnimi, spremljevalnlmi dejavnostml. S svojiml storitvaml knjiznice zadovoljujejo potrebe uporabnika po izobrazevanju, razsirjanju znanja, intelektualnem delu in in­dividualnem uveljavljanju, pa tudl po razvedrilu in ne nazadnje po drufabnih stlkih. Nacin kako knjlznice opravljajo svoje storttve pripomore k zadovoljstvu all nezadovoljstvu uporabnlka, s tern pa k pozltlvnl oz. negatlvni sliki knjtzntce kot celote. Marketlnske raztskave o kakovostl storltev so pokazale, da se zanesljtvost storitev nahaja na prvem mestu v vred­nostnem sistemu, sledtjo Ji httrost, strokovnost, prljaznost, iskrenost in postenje. Prijaznost nasploh tgra pomembno vlogo v odnosth knjizntcar -uporabnik, saj lahko tzgladi nesporazume, prepreci zam­ero in popravi marsikatero napak.o. Iz studije, kt Jo je izdelal diplo­mant EPF Maribor na osnovi an­ketiranja obiskovalcev knjlznlce po nakljufoem vzorcu, je razvtdno, da sta prlmeren odnos osebja do obiskovalcev, poleg aktualnostl fonda, dva najpomembnejsa fak­ torja za kakovostne storltve knjtzntce. Dobre osnovne storltve so odlocujocega pomena za kakovost knjiznlce, vendar pa ne edine. S podporntmi storitvami povecamo atraktivnost njene ponudbe in lzboljsamo njen celotnl Image. Tu ne misllmo le na racunalnlsko tehnologtjo, ki pravzaprav vse bolj postaja del osnovnih storltev, temvec na take razsirjene storltve kot so npr. zagotavljanje funkclon­alnih prostorov (cltalnic, studijskih sob), sprotno informlranje uporab­nikov o novostih, moznost uporabe fotokopirnih strojev, mikrocitalcev, videorekorderjev, mogoce celo avtomatov za pijaco za osvezitev pri napornem intelektualnem delu. S temi storitvami ne izpolnimo le minimalnih pricakovanj obiskovalca, temvec mu ponudimo nekaj, kar je natl nJegovtmi pricakovanji, ga toreJ prijetno presenetimo, s tern pa ustvarimo nJegovo pozitivno narav­nanost do knjiznice. Pozitlvno mnenje sredine, v kateri deluje, pa Je knjiznici lahko le v korist: veliko lazje bo namrec dosegla spremembe, pa cetudi le majhne, kot v primeru negatlvne nastro­Jenostt okolice, ki se lahko se po­globi z neobjektivnim pos­plosevanjem. Ob negattvnem halo efektu se cesto zgodi, da obisk­ovalci celo morebitne prednosti popolnoma po krivici vrzejo v isti kos s pomanjkljivostmi. Resnici na ljubo je treba pove­dati, da smo slovenske knjiznice, v misllh imam predvsem viso­kosolske, se dalec od idealnega stanja, prikazanega zgoraj. Tu ne misllm tollko na vescino kontaktl­ranja z uporabniki, saj je znano, da smo knjlznlcarjl spretni, usluznl in hltri v nudenju informacij, temvec bolj na omejene moznosti razsirjenih storitev. Knjlznice se pogosto stlskamo v premajhnih prostorlh, cltalnlce so neustrezne all pa Jlh sploh nl, zaradl dlslocl­ranlh skladisc storttve nlso azurne, delo nl opravljeno zaradl pre­majhnega stevila kadrov, status posameznih knjlznicarskih profilov ni urejen. Prav na tern podrocju, kot se je izkristaliziralo v diskusiji po predavanju, Je lahko uporaba marketlnga koristna, ceprav bodo rezultatl verjetno vidni sele na dolgt rok. Z nacrtnim in vztrajnim delovanjem v javnostl, smotrnim utemeljevanjem zahtev, publiciran­ jem clankov o nasih problemih, predvsem pa s poudarjanjem pomembnosti in neposredne koristi knjlznic in informacljskih centrov za razvoj druzbe se lahko nade­jamo sprememb v javnem mlsljenJu, s tern pa svetleJslh dnl v knjtznicarstvu. Predavatelja sta ob koncu semi­narja pozela buren aplavz, dokaz, da so bili slusateljl zadovolJnl s skrbno pripravljeno temo in nacinom podajanja snovi. Dopolnje­vanje predavateljev in aktivno delo z udelezenci sta vnesla v seminar ztvahnost in razgtbanost. Zdaj Je vrsta na nas knjizntcarjih, da mar­kettnska spoznanja kortstno uporablmo pri svojem delu. Metka Brkan 10 VISOKOSOLSKE KNJIZNICE PRIMERJALNA ANALIZA KNJIZNIC PRAVNIH FAKULTET V LJUBLJANI IN MARIBORU -SE ENKRAT V drugt stevtlki Knjlznlcarskih novte je bila na 7. stranl ob­javl jena Primerjalna anal!za knjlzntc pravnih fakultet v Ljubljani in Mariboru, v katerl so bile podane nekatere ugotovitve, s kateriml se ne moremo strinjati, oz. podane ugotovitve in oeene potrebujejo do­datno obrazlozitev. 1. Student se je odlocil prlmerjati dve, po dejavnostl steer sorodnl fakulteti, katerih pogojl dela -fl­nancnl, kadrovskl, prostorskl pa so povsem razlicni. 2. Potrebno je vedeti, da je Pravna fakulteta v Ljubljani izobrazevalna ustanova ze dobrth 70 let, kar poment, da tudt njena knjtznica, kt je nepogresljtv del vsake fakultete, deluje toliko let. Na drugt strant pa Je knjtzntea Pravne fakultete v Marlboru, katera je btla usta­novljena leta 1992. Res je steer, da je knjizntea sedanje Pravne fakultete delovala tudi v okvtru vtsje, nato pa Vtsoke pravne sole v Mariboru, se je njen pravt razvoj zacel sele z ustanoviMjo fakultete. Iz tega tzhaja, da ni mogoce (ne da bi se na to vsaj prlzanesljtvo opozorilo), primerjatl fakultetne knjtznlee, kt obstaja ze 70 let In fakultetne knjiznice, ki ~ele muko­ma nastaja. Ob tern Je potrebno poudariti, da Je za "posnetek stanja nase knjtzniee" student Igor Zemljtc na­menll eea 40 minut in ne, kot zatrjuje, da sta s kolegtco Ksenijo Zavrsnlk veckrat osebno obiskala knjiznici (knjizntco PF v LJublJani sta dejansko obiskala trikrat). To ho verjetno tisti razlog, zaradi katerega Je student v anallzi pos­vetil prevec pozornostl obrobnim stvarem, zadeve, kt so za nas vi­talnega pomena, pa je zanemaril. Kot smo ze omenili, o razvoju knjiznice PF v Marlboru lahko go­vorimo po letu 1990, ko smo se vkljucili v sistem COBISS. V okvtru procesa vzajemne katalogt­zacije in ko smo zaceli z tzgraje­vanjem lokalne haze podatkov Pravne fakultete Maribor in bazo podatkov Bibliograflja Univerze v Mariboru. Po stanju 31.12.1994 je ena knjiznicarka obdelala 5.458 enot tekocega In retrospektivnega gradiva. To je preeejsne stevilo, ce upostevamo, da knjlznlcarka, kt obdeluje gradivo, tudi tstocasno tzposoja gradivo (6 ur dnevno), prodaja ucbenike in fotokoptra. Avtor prispevka se Je v tekstu (glej poglavje Storttve knjtznice) samo dotaknil besede bibltograflja. Enako kot v vseh knjiznicah mari­borske univerze, tudi pr! nas posvecamo evidentiranju znanstveno raziskovalnega dela profesorjev in sodelavcev fakultete veliko pozor­nost. Bibllografljo obdelujemo po sprejetlh navodillh (vsebinska obde­lava, abstrakti v slovenskem in angleskem jeziku, kjer je to potrebno) In sluzt za potrebe ha­bilitacijske komisije in pr! znanstveno raziskovalnem delu. Do konea leta 1994 smo obdelali 2.151 enot. Avtor tudi ne omenja razstav, kl jth zraven drugth rednth dejavnosti prlpravljava zaenkrat samo 2 knjlznlcarki. Tu gre za manjse samostojne razstave In vecje v sodelovanju s Pokrajlnsk1m ar­ hlvom Mar1bor (eno pripravljamo v marcu na temo o lokaln1 samou­ pravi, v jeseni pa lmamo na­ crtovano razstavo o notarstvu na Slovenskem. ). Naj bo na tern mestu povedano, da v letu 1995 nameravamo razslriti In posodobiti knjlznico (nacrti so ze pripravljeni). Na tak nacin bi student! prldobili svojo citaln1co za nemoten studij (sedaj se v citalnicl tzposoja In prodaja ucno gradivo). Gradivo bo v prostem prlstopu. Uporabnlkom In delavcem knjlznlce bo na voljo nova racunalniska oprema, kt je ze lnstallrana, In steer: 4 sodobni termlnali, 1 fotokoplrnl stroj, 1 laserskl tiskalnlk, 1 tiskalnlk za tiskanje crtnih kod ter 1 cttalec crtnlh kod. Cez nekaj dni prlcakujemo prlkljucitev 1 PC, kl bo uporabnikom omogocal dostop do Internet mreze In iskanje vel­ javnlh predplsov v lokalni bazi po­ datkov IUS REGISTRA. Tudi glede tujega periodicnega tiska se premlka na bolje. V me­secu novembru 1994 je knjlznlca na predlog predstojnikov kateder prlpravila seznam okrog 100 naslovov tujlh periodicnih publik­actj, kl smo jlh posredovali MZT. V kolikor nam bo mlnlstrstvo zagotovilo ustrezna sredstva, homo knjizntcnt fond serljskih publikaclj se v tern letu podvojili. Ker se Je PF v Martboru v de­cembru 1994 vkljucila v 3-letnl projekt Tempus, kl ga flnanclra Evropska unlja, upraviceno prlcakujemo, da bo ta program omogocil tudt nast fakulteti boljse materlalne In kadrovske pogoje, tu predvsem mlslimo na nabavo strokovne literature In ucnlh pri­pomockov. In na koncu, knjiznica odlicno sodeluje z vseml fakultetnlmi knjiznicami mariborske univerze, z UKM, kJ nam za uporabnike omogoca izposojo publikacij tz tu­ Jlne. Uteceno Je dobro poslovno In prJJateljsko sodelovanje s knjlznico PF v Zagrebu, kjer sf prav tako lzposojamo gradivo, kl ga potrebu­ Jemo, enako s CTK v Ljubljanl, zelo korektni odnosl so z NUK v Ljubljani in kolegtcaml lz sestrske PF v Ljubljani. Zaradi vsega tega smo mnenja, da bi avtor moral po koncanem delu zaradi korektnosti posredovati usnutek obema fakultetama, cesar nl storil, ceprav bi naj po besedah mag. Melite Ambroztc ostali student! to storili. Na ta nacin bi se izogn1li objavi nepopolnih po­ datkov in skodi, kl Je nastala knjiznici Pravne fakultete v MarJ­ boru, saml pravnl fakulteti in na koncu dvema delavkama knjlznlce, kl skusata vse tefave, kt spremljajo ustanovitev fakultetne knjlznlce, nadomestiti z lastnlm delom. Amalija Spindler za knjlznlco PRFMB PRIMERJATI ALI NE PRIMERJATI . . . ? Po objavi prlspevka dveh studentov bibliotekarstva, kl sta v svojl semlnarskl nalogt prl pred­metu Vtsokosolske knjlznlce pred­stavtla knjlznlcl pravnlh fakultet v Ljubljanl in Marlboru In povzetek teksta prlpravila za objavo v Knjlznlcarsklh novicah, smo v urednistvo prejeli odziv ene od obeh knjlzntc (kl ga seveda ob­ Javljamo). Kot nosilec omenjenega predmeta pa sem bila s stranl te knjlznlce se posebej opozorjena. da objave nlkakor ne bi smela do­ voltti, preden studenta ne bi po­ kazala osnutka "prizadetim", da ga prej pregledajo. Zato bi rada ze takoj na zacetku pojasnila, da urednlstvo KnjlznicarskJh novlc ni­ ma "cenzure" ln da so vsl pri­ spevkJ podpisani (razen nekaterih obvestil) in da nikolt nismo zavr­ nill argumentiranih odmevov na prlspevke, nasprotnol Studentje v okvlru omenjenega ("mojega") predmeta vsako leto pri­pravljajo razltcna seminarska dela, med njimi tudl taka, kl naj bi predstavljala poskus analize dejav­nosti razltcnlh vlsokosolskth knjiznic. Zakaj? Ze res, da med studijem osvojijo zakonodajo in standarde s tega podrocja, spozna­jo nacin organiziranosti ln poslo­vanja vlsokosolskega knjlznicarstva prl nas ln v drugih drfavah lpd., vendar se ml zdt. da je to pre­malo. Knjlzntce niso "osamljenl otokJ", delujejo znotraj ozjega ln slrsega druzbenega okolja in so prostor, kjer "teortja" trcl ob vsak­danjo realnost. Zato del semlnarja namenlmo tudi obisku kaksne lz­med vlsokosolsklh knjlznic (nazadnje smo npr. oblskalt Cen­tralno tehnlsko knjiznico) ln cetudl studentje postavljo kaksno bolj "neprljetno" vprasanje, nl tefav -nast knjtzntcarji vedno najdejo ar­gumentiran odgovor. In prav se ml zdi, da so mladenici ln mladenke, kl se nam bodo kmalu prldruzili v strokl, krltlcnl -ml (reclmo temu: starejsl) zaradl oblllce dela ln vsakdanjlh pritiskov vcasih kar malce prevec otoplmo, mar ne? Pa tudl pozabljamo, da so tudi knjlznlce del trzne druzbe in kot javna sluzba se posebej "na udaru"; vcaslh se nlti ne odzovemo na neupravlcene krltlke lz okolja; svojo dejavnost premalo popularlzl­ramo, skratka -veckrat zavestno dopuscamo, da po nasi strokl "pljuvajo" ravno tlsti, kl lmajo kaj malo pojma o njej. Studentom blbltotekarstva vedno znova "pola­gam na duso", da naj bodo ponosnl, da so sl lzbrali za studlj ln bodocl poklic ravno knjtznl­carstvo ln naj se ze med studljem naucljo vellko vec, kot smo se lmeli priloznost ml (kl smo se marsikdaj morali uciti na lastnth napakah). Kar nekaj semlnarskJh del je ze bilo narejeno v vtso­ kosolsklh knjlznlcah, bolj all manj uspesnlh, seveda, z vecjim all manjsim sodelovanjem osebja teh knjlznic, bolj poglobljenih all narejenlh "na hitrco" ... Za analizo v pravem pomenu besede imajo studentje seveda premalo znanja (zaenkrat pac zal se nimajo pred­meta iz osnov znanstveno razlsk­ovalnega dela ln o raziskovalnih metodah v knjiznlcarstvu) in v tern se strinjam s kolegtco iz knjlzntce Pravne fakultete v Marlboru. A zal bi lahko na prste presteli primere analiz delovanja nasih knjlznic, iz katerih bi se lahko studentje naucili ustrezne raziskovalne me­todologtje (zanimiva je npr. analiza uspesnosti poslovanja knjlzntce Ekonomsko poslovne fakultete Mariboru, kl Jo je v minulem letu kot diplomsko delo lzdelal student te fakultete). Tudi v stroki sami se nismo oblikovali lndikatorjev za merjenje uspesnosti delovanja knjl­znic, primernih nasemu okolju. Knjiznlcno statistiko (podatke o delovanju knjiznic) uporabljamo za interpretacije tudl takrat, ko res­nicno nic ne pove o uspesnosti delovanja knjiznicl V clanku o knjiznlcah pravnlh fakultet, kt ga Je prlpravil student bibliotekarstva Igor Zemljlc, nl prav nic zaljivega o teh dveh knjiznicah. Poleg predstavttve ob­jekttvnih podatkov tma avtor seveda pravico do svojega raz­misljanja, in veckrat ko prispevek preberem, manj mi je jasno, zakaj in v cem je povzrocil "skodo, ki Je nastala knjiznici Pravne fakultete v Mariboru, sami pravnt fakultett in na koncu dvema delavkama knjizntce ... " (ce cittram del zak­ljucka tz odmeva na objavljeni prispevek). Res predlagam stu­den tom, da po opravljenem semt­narju (predstavitev pred letntkom in razprava) posljejo svoje analtze ustreznim knjtzntcam (tokrat se to ocitno zaradi spleta okoltsctn nt zgodilo), nikakor pa ne zahtevam od njih, da bi morali tekste, kt jih zeliJo obJavttt v Knjiznicarsklh novtcah, prej dati komu v "pregled". Iz odmeva na objavljeni prtspevek tudi ne morem razbrati, katera trdttev je bila neosnovana, neobjekttvna, mogoce zlonamerna ... , nam pa pismo ga. Spindler dodatno ilustrtra se tiste aktivnostl knjizntce, ki Jth mogoce premalo poznamo. Res je skoda, da smo knjiznicarji tako "sramezljlvi", ko gre za nase delo in imamo obcutek, da bo slo za samohvalo, ce homo Javnosti prikazovalt svoje delo, nacrte, uspehe itd. Potem se pa cudimo, ce imaJo obiskovalci knjiznice drugacne predstave o nas, kot pa mt sami. Studentje biblio­tekarstva so seveda do knjizntc, kt jth obtskujejo kot uporabnikt, kriticni (tudi NUK nt izjema), pa hkrati tudt veseli, ko spoznajo, da veliko nasih knjizntc prav ntc ne zaostaja za tistimi iz "veltkega, razvitega" sveta. lzkoristtmo njihovo zagnanost in sveze misli, marsikaj novega se lahko naucimo tudi od njthl Toliko. Zal mi je, da Je prt­spevek "Primerjalna anallza knjiznic pravnih fakultet v Ljubljant in Martboru" povzrocil taksno ogor­cenje, po mojem mnenju -brez potrebe. Upam, da bo prizadeta knjiznica avtorja prtspevka povabila na delovno praksol Knjtznici pa zeltm se veliko delovnih uspehov. Melita Ambrozic SEJA SEKCIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE Dne 21.2.1995 je bila seja sek- . cije za visokosolske knjiznice pri ZBDS. Poleg clanov sekcije sta se seje udelezlli se mag. Irena Sapac iz Univerzltetne knjiznice Maribor in mag. Maj a Zumer, sodelavka Enote za razvoj knjiznicarstva. Prisotnt so na sejt najvec pozor­nostt namenilt problemu tzdelave btbltograflje vtsokosolskih uciteljev in raziskovalcev Univerze v Ljublja­ni in Mariboru. V visokosolskth knjiznicah Univerze v Ljubljant in Mariboru oblikujejo knJiznicarJi bibltograflJe vtsokosolskih uciteljev po dveh razlicnih metodologtjah in sistemih. Dodaten problem Je na­stal v knjiznicah Univerze v Lju­bljani z objavo "Pravilntka o meri­lih za ocenjevanje kakovostt raztskovalne dejavnostt..." (Uradnt list RS st. 65, 1994), kt v 10. cle­nu doloca, da so zavodt dolznt btbltografske podatke voditi tako, da so vkljuceni v sistem COBISS. Ta dolocba pa poment za nekatere vtsokosolske knjiznice Univerze Ljubljani dvojno delo, ker ze oblikujejo bibliograflje po ststemu TRIP. Sprejeli so sledece sklepe: 1. Ministrstvo za solstvo in sport, Ministrstvo za znanost in tehnologijo in obe Univerzi naj oblikujejo svoje potrebe glede bibliografije. 2. Pri izdelavi bibliografije vi-sokosolskih uciteljev bi bilo potrebno uskladiti metodologijo izdelave in tipologijo del na obeh univerzah. Pristojni organi obeh Univerz bi se morali dogo­voriti in dolociti skupne osnove, to je vsaj obvezna polja, ki naj bi jih bibliografija obsegala. 3. Univerzi in oba ministrstva je potrebno opozoriti, da pomeni izdelava in redakcijska priprava bibliograflje dodatno delo za ze preobremenjene visokosolske knjiznicarje in da bi bilo zato potrebno zaposliti dodatne de­lavce. Na seji so clani razpravljali se o mozni temi za okroglo mizo na letosnjem posvetovanju ZBDS ter o nujnosti dopolnitve strokovnih kriterijev in meril za visokosolske knjiznice. Ana Martelanc ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** DELOVNA SKUPINA ALPE­ JADRAN ZA SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE V Zagrebu se je 7. in 8. febru­arja 1995 sestala delovna skupina za splosnoizobrazevalne knjiznice. Koordinatorica dr. Durda Mesic je oblikovala zanimiv program, k1 so mu prisostvovali predstavniki knjiznic regij iz Avstrije, ltalije in Madfarske ter predstavnici splosno­izobrazevalnih knjiznic Slovenije in Hrvatske, k1 regij se nimata upravno oblikovanih. V goste so bili povabljeni knjiznicarji Cukac Neda, Kalender Fahrudin in Resid­begovtc Amra iz Nacionalne in uni­verzitetne knjiznice iz Sarajeva, k1 so bili v tern obdobju na Hrvaskem. Prispevek knjiznicarjev iz Sarajeva je bil resno opozorilo o potrebnosti izvajanja programov, ki so Jih predstavtli knjiznicarji Knjiznice Medvescak in Gradske knjiznice iz Zagreba. Ivanka Stricevtc je predstavila program Mala igroteka v njeni vzorcni knjiznici Medvescak za delo s predsolskim otrokom. Program igroteke je namenjen zgodnjemu vkljucevanju otrok (od rojstva) knjiznico, kjer se s starsi vkljucijo v dogajanje igroteke, kadar koli in kolikor casa zelijo, ob odhodu domov pa si igraco in knjige lahko izposodijo domov. Cilj programa je poleg zgodnjega vkljucevanja otrok se informiranje in izobrazevanje starsev ter druzenje otrok razlicnih starosti in iz razlicnih socialno kulturnih okolij. Zato je to pro­gram "odprte knjiznice", k1 Je oblikovan tako, da se skupine spreminjajo, da so nakljucne. Pri delu so zelo uspesni, pri cemer pa velja uspesnost izvajanja pripisati tudi dovolj velikemu stevilu zapos­lenih delavcev, ki presega pov­precni kadrovski normativ splosno­izobrazevalne knjiznice. Program te vzorcne knjiznice financira dodatno se Ministrstvo za solstvo. V raz­pravi je predstavnik dezele Veneto na kratko porocal o izobrazevanju starsev (tudi nosecnic) za delo z otroki in s knjigo, ki se izvaja s sofinanciranjem socialnozdravstve­ ne sluzbe v nJegovt knjtzntct, kolega lz Avstrtje pa je porocal o dopolntlnem programu solskih knjiznic, kjer ucencl sodelujejo v pripravl, izdelavl razllcnih medijev. Udelezencem so knjiznifarji Gradske knjiznice s prof. Arpadom Barathom iz Katedre za zdravst­veno psihologtJo Univerze v Za­grebu predstavlli Unicefov projekt psihosocialnega dela splosnoizobra­zevalnih knjiznic za otroke, kl so dozivell vojno. Projekt "Korak za korakom do ozdravltve" je nastajal v najtesnejsi povezavl s knjiznicarji praktlki. S pomocjo Unicefa poteka izobrazevanje knjiznicarjev, kl je zajelo ze 22 splosnoizobrazevalnih knjiznic. lzbrani knjiznicarji v okvlru svoje redne zaposlitve opravljajo delo s skupino otrok, kl Jo izbere psiholog, v svoji knjiznici po programu, kl so ga osvojlll na izobrazevanju. Z eno skupino dva­najstlh otrok se program izvaja 12 tednov, enkrat tedensko 2 url. Izkusnje knjiznicarjev govore o uspesnostl tega programa tudi za otroke, kl so preziveli razllcne druge oblike nastlja, da se posto­poma otresejo tesnobe, depresije, k cemur okolje knjiznice z nevtral­nostjo, z vsem dostopnim prosto­rom, k temu samo se pripomore. Naj omenim, da ze potekajo po­ govori o organizaciji tega izo­ brazevanja tudi za knjizntcarje slovenskih splosnoizobrazevalnih knjtzntc. Na delovnem sestanku so clani sprejell naslednje usmeritve dela: -Predstavniki regij izberejo splosnoizobrazevalne knjiznice, podatke o njih in jih posljejo knjiznici KJsfauldy Karoly Megyei Konyvtar, Gyor, Barros ul. 4, kjer bo kolegtca Szabo Imrene skrbela za aktualnost podatkov o pomembnejsih splosnotzo­brazevalnih knjiznicah dezel Alpe-Jadran. -Razstavo "Nove knjiznice dezelah Alpe-Jadran" pornagajo obllkovatl vse dezele, s tern da predstavniki izberejo in posljejo Durdi Mesic nekaj fotografij (24 x 30 cm) manj kot pet let starih knjiznic. Razstava bo predvldorna oktobra v Zadru. -Hrvaska in Slovenija st bosta se naprej prizadevall za oblikovanje in reallzacijo projekta "Knjiznica -informacijsko sredisce svojega okolja". pri cemer naj bi sode­lovali tudi Nerncija in Avstrija ; slednja del vsebine naslednjega srefanja namenja tej teml. -Vodstvo koordinatorja skupine z junijem 1995 prevzema do leta 1997 Avstrija oz. Stajerska (ga Helma Roth, Forderungsstelle des Bundes fur Erewachsenen­btldung fur die Steierrnark, Schonaugasse 8, Graz, kl Jo prvo leto nadomesfa Heinz Buchmiiller iz BuchereiVerband Osterreichs iz Dunaja). Mandat vodenja naj bi po novem trajal tri leta. -Unicef je v Vinkovcih ustanovll otrosko knjiznico miru, kl naj bi se napajala s knjiznimi darovl (dve knjige enkrat letno) tudi iz dezel Alpe-Jadran. Za Slovenijo bo to nalogo prevzela Knjiznica Oton Zupancic, enota Pionirska knjiznica. V razpravl so se clani se enkrat dogovorill o tern, kaj je stlpendija, kajtl pri reallzaciji letosnjega nacrta Je prislo . do tezav. Kolegtca iz Italije je stlpendijo razumela le kot organizacijo gtbanja knjiznicarja po knjiznicah brez financnih ob­ veznostl. Zato izbrana slovenska kandidatka "stlpendije" ni izrabtla. PozvaU so knjiznice k tes­nejsemu sodelovanju, kar bo z u­stanovlMjo informacijske haze o splosnoizobrazevalnih knjiznicah v dezelah Alpe-Jadran v Gy6ru lazje. Tudi slovenske splosnoizobrazevalne knjiznice naj bi se veckrat spom­nile na sosede onkraj meje, Jib povabile v goste, na otvoritve, oglede i.p.; Marlborska in mur­skosoboska knjlznica sta sodelo­vanje ze okrepili. Silva Novljan ********************** IZ TUJIH REVIJ ********************** ZAKAJ PROFESORJI NA VISOKIH SOLAH NE MARAJO BIBLIOTEKARJEV? "Na splosno smo vsl zaposlenl v knjizntct v dobrth odnosth s pro­fesorjt na nast unlverzi. Pa vendar smo se btbltotekarjt v anketl, kt Je bila lzvedena med ucitelji in tajni­cami nase untverze, uvrstllt sele na 76. mesto od 108. Slo Je namrec za hierarhijo glede na ugled pok­lica, kl ga posameznik opravlja (od direktorja univerze do hisnika)". Tako se zacne clanek z ortgt­nalnim naslovom Why don't More Faculty Love Librarians?, katerega avtor je William F. Birdsdall, bib­liotekar na unlverzl Dalhousie v Amertki. William F. Birdsall meni, da so za veclno uciteljev knjlznice In s tern tudt knjlznlcarjt nepomembni. Kajtl vecina uciteljev se za tnformaclje, kl jih potrebuje pri raziskovanju, obrne na svoje kolege all pa uporabljajo racu­nalniske mreze. Redko se zgodt, da kdo potsce pomoc v knJtzntci. Avtor men!, da je vzrok za to "slaba vest". Pri tern se skltcuje na clanek profesorja flllzotlje Daniela Donnetta, kl poudarja, da so v preteklosti ljudje svoje neresene probleme prenasalt z relatlvno cisto vestjo zaradt omejene dostopnostl do potrebnih informacij. Danes pa mora vsak prof esor zaradi mo­ dernega tehnoloskega razvoja, kl ponuja naJrazllcneJse moznostt tskanja tnformaclj, informactjo polskati. Donnett menl, da se to iskanje lnformaclj lahko prevest v "slabo vest" zaradi pomanjkanja znanja o tern, kako uporabiti naJ­razltcnejse vtre lnformaclj, ki so danes na voljo. William F. Birdsall pravt, da bi profesorjem prl njlhovth raziskavah. knjiznlcarji z veseljem pomagalt, ker onl namrec vedo, kako uporabltl in pozltlvno tzkortstitt vtre tnformacij. S tern pa bi postalt neke vrste posrednikt med raziskovalcem in samo razlskavo. Prav to pa Je po mnenju avtorja razlog, da knjlzntcarjt za ucitelje predstavljajo "utelesenje slabe vest!". Avtor clanek sklene z mtsltjo, da kakor hltro se razvtja tehnologtja, bo tudt "obcutek krtvde" cedalje pogostejst pojav. Vseeno pa avtor meni, da bi bilo korlstno, ce bi se vsl zavedalt, da je razlog neprl­ljubljenosti knjlzntcarjev med pro­fesorjt na unlverzah bolj pstholoske kot tehnoloske narave. Menim, da ni razloga za "slabo vest", kadar se mora ucitelj alt katerlkolt drug se tako tzobrazen posameznik obrnitl na knjizntcarja, da bl dobil potrebne lnformactje. Saj knjlznlce nlso le "zaprasena skladtsca knJtg", ampak postajajo vse pomembnejst tnformactjskt cen­tri. OPOMBE: 1. William F. Birdsall: Why Don't More Faculty Love Librarians?. JAL (1992) Jannuary (od tod ctUrano Birdsall: Faculty), p. 375 2. Birdsall: Faculty, p. 375 Stasa Kuret studentka btbliotekarstva PA SE TO Ena tzmed nesamostojnth splosnotzobrazevalnth knjtzntc v Sloventjt je pred kratktm zelela tz lastno prtdobljenlh sredstev kupiU racunalnik, da bi presla na racu­nalntsko vodeno tzposojo. Dlrektor nesamostojne knjlzntce pa je lzja­vil: "Petdeset let je knjiznica lahko delala brez racunalnika, sedaj si pa domtsljate, da ne more vecl" OBVESTILA UPRAVNI ODBOR KALANOVEGA SKLADA PRI ZVEZI BIBLIOTEKARSKIH DRUSTEV SLOVENIJE je na svoji seji z dne 21.9.94 sklenil, da na osnovt veljavnega pravilnika in sklepa predsedstva ZBDS objavi NATECAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA (za obdobje avgust 1994 -avgust 1995) 1. Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjiznicarski delavci za strokovna dela, kl pomembno prtspevajo k obltkovanju teorije slovenske knjtzntcarske vede tn k prakst knjtzntcarske dejavostt. 2. Za nagrade Kalanovega sklada se lahko potegujejo: • strokovna dela, kt obravnavajo eno tzmed tern z naslednjth knjiznicarskih podrocij: -Problem! in resitve vsebtnske obdelave publtkacij -Knjiznica in lokalna skupnost • strokovna dela s podrocja knjiznicarstva, objavljena slovenskem alt tujem strokov­nem Usku med 15.7.1994 in 15.8.1995. 3. Strokovna dela z razptsanth tematskih podrocij predlozijo upravnemu odboru sklada avtorji del. Ze objavljena strok­ovna dela pa lahko predlagajo za nagrado alt posamezna btb­ltotekarska drustva alt Zveza bibltotekarskih drustev Slovenije alt clant upravnega odbora Kalanovega sklada . 4. Strokovna dela, kt se potegujejo za nagrade Kalanovega sklada, morajo biti predlozena uprav­nemu odboru sklada najkasneje do 15.8.1995. 5. Predloge za nagrade morajo avtorji oziroma predlagatelji pisno predloziti na naslov: Kalanov sklad pri Zvezi biblto­tekarskih drustev Slovenije, 61000 Ljubljana, Turjaska 1. 6. Upravni odbor Kalanovega sklada st pridruzuje pravico, da nagrad ne podeli, te predlozena dela po njegovt presoji ne us­trezajo razpisnim pogojem. Strokovna ekskurzija po Toskani Drustvo bibliotekarjev Gorenjske in agencija Kompas Kranj sta tudi letos v okviru letnega programa drustva prlpravila strokovno ek­ skurzijo - tokrat v Toskano s poudarkom na Firencah in krajsim obiskom Stene in Pise. Potovanje bo trajalo od 11. do 14. maja z udobnim avtobusom (TV, WC, mint bar) in odlicnim vodicem, kl nas je lani na podobnem izletu v rum s svojim znanjem presenecal in osreceval na vsakem koraku. Brez ogleda knjiznic seveda ne gre, zato bomo v Firencah obiskali Centralno nacionalno biblioteko in si Jo ogledali v spremstvu njenega predstavnika, pa seveda Lau­renziano, slovito medicejsko knji­znico ter Center za restavracijo knjig v samostanu Certosa del Galluzzo. Dovolj casa nam bo os­talo se za ogled kulturno umet­niskih in umetnostno zgodovinskih spomenikov, kl so nam jih zapustili veliki florentincl. Prtvoscili si bomo tudi vecerno nocni spre­hod po srediscu Firenc, saj ob takem dozivetju najbolj neposredno lahko zacutimo duha vecnih mest. V Kompasovem avtobusu Je zaen­krat se nekaj prostora za knji­znicarje in bibliotekarje iz ostalih drustev, zato vas Gorenjci z vesel­jem sprejmemo. Tisti, kl bl se nam radi pridruzili. lahko podrob­nejse informacije glede cene in programa dobite na tel . 064/714­ 534 alt 715-840 (Daniela Le­ skosek). Daniela Leskosek Knjiznica A.T.Linharta Radovljica Ponudba za odkup slovenskih knjtg. Iz Ministrstva za kulturo Republike Slovenije so nas obves­tili. da se Je na Veleposlanistvu Republike Slovenije v Zagrebu oglasila ga. Silvija Kosuta in ponudila zainteresiranim ustanovam v Sloveniji v odkup nekaj sloven­skih knjig in prevodov, kl jih Je nasledila po svoji materi. V vele­poslanistvu Je pustila v hrambo naslednje knjige: -Levstikovi zbrani spisi poezije I. in 11., iz leta 1891, izdal Kletn­ mayr&Fed.Bamberg, uredil Fran­ cisek Levee -X. zvezek Zbranih spisov Josipa Jurcica, Pripovedni spisi, zaloznik "Narodna tlskarna", leta 1909, urednik Francisek Levee G. Flaubert: Gospa Bovaryjeva, prevod Vladimir Levstlk, zaloznik "Omladina", iz leta 1915. Kosutovt imaJo na prodaJ se vec starih knjig, med njimi nekaj zvez­kov Katoliske bukvarne. Ker sta z mozem ze v letih in nimata po­tomcev, menita, da Je prav, da se knjige vrnejo v Slovenijo. Prodala bi jlh po zmerni cenl. Vse knjiznice, ki so zainteresi­rane za nakup, naj to sporocijo Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, g. Barbari Berce. POPRAVEK prejsnjl stevilkl Knjlznlfarsklh novic smo v prllogt "Seznam vt­sokosolskih knjiznic v Sloveniji" objavili napacen fas odprtosti Cen­tralne tehniske knjl.znice v Ljubljani. Za napako se opravt­cujemo in objavljamo pravilne po­datke: -citalnica: 8-21 -stud. citalnica: 10-20 -Jzposoja: po-pe: 8-20 so: 8-13 -ostali oddelki: 8-15 Hkrati objavljamo novo stevilko faxa CTK: 061/214-128. Ob tej priliki bi vas radi ponovno prosili, da sprotno sporocate Eno ti za razvoj knjiznifarstva vse spremembe, ki so pomembne za uporabnike, kajti le tako homo lahko zagotovtli azurnost podatkov. PRILOGE V teJ stevilki obJavljamo tri pri­loge: 1. Porocilo o trimesecnem delov­nem obisku v Kongresni knji­znici v Washingtonu, ki se ga Je udelezila kolegtca Dunja Kalcic iz Narodne in univerzitetne knji­znice v Ljubljani. 2. UNESCO Manifest o splosnih knj1zn1cah, ki ga Je prevedel Joze Kokole. 3. V tretji prilogt objavljamo temo letosnjega posvetovanja ZBDS in prijavnico za referate. V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995)3. ISSN 0353-9237. Izdala in razmno.zila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 600 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Enota za razvoj knji.znicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu ), ali po elektronski posti (NUK::JELA). Prlloga KnJ!znlrarsklh novtc 5( 1995 )3 FONDACIJA GEORGEA SOROSA IN KONGRESNA KNJIZNICA V WASHINGTONU ZA KNJIZNICARJE IZ (VZHODNE) IN SREDNJE EVROPE Sorosova fondacija in Kongresna knjiznica sta tretje leto zapored organizirali trimesecni program za knjiznicarje iz Vzhodne in Srednje Evrope. Program bodo po letosnjem tretjem letu ovrednotili in se odlocili, all ga bodo nadaljevali v taksni ali kaksni drugacni obliki. Kandidati, kl smo se prljavili na razpis, smo najprej opravljali test iz angleskega jezika (TOEFL), zahtevani rezultat je bil 550 od 700 tock. Med 125 kandidati Je na podlagi rezultata testa in obsezne prijave koncno selekcijo opravila 14-clanska komisija iz Kongresne knjiznice. Tako se nas je programa udelezilo 12 bibliotekark iz Slovaske, Hrvaske (2 udelezenki), Albanije, Rusije, Estonije, Ukrajine, Poljske, Madzarske, Bolgarije in Slovenije. Program Je namenjen knjiznicarjem iz nekdanjih socialisticnih vzhodnoevropskih in srednjeevropsklh dezel, kl Jim George Soros tudi na ta nacin zeli pomagatt v obdobju tranzicije. (Med bivanjem v Zdruzenih drzavah so nam povedali, da je State Department sporocil, da Vzhodna Evropa ni vec politicni pojem, ampak zgolj se zemljepisni, saj je zadeva postajala ze nekoliko nerodna, tudi glede na to, da recimo Dunaj lezi bolj vzhodno kot Praga.J Prihajale smo iz razlicnih knjlznic (unlverzitetnlh, dveh nacionalnih, vec speclalnih in ene splosne). Program Prvl de! programa je bil orlentacijski, v okviru katerega so nam predstavili razlicne funkcije, dejavnosti in oddelke knjiznice, vrstila so se predavanja in ogledi, urnlk je bil zelo natrpan in se zlasti v zacetku, ko nas je vse se mucil "letalski macek", morda kar nekoliko prenaporen. Clovekove zmogljlvosti za sprejemanje lnformaclj so kajpak objektivno omejene in prvi teden smo lmele obcutek, da je slo marsikaj mimo nas. Nase pripombe so zavracali, ces da nismo navajene na amerlski tempo dela, kar pa se je potem, ko smo same zacele delati po razlicnih oddelkih, izkazalo za cisto demagogijo (verjamem, da Je v privatnlh podjetjih res drugacen tempo dela, za federalne instltuclje pa lahko recem, da se od nasega prav nic ne razlikuje). V drugem delu programa pa so nas na podlagi nasih prljav In kvalifikacij ter dela, kl ga vsaka od nas opravlja v domaci knjlznici, razporedili na razlicne oddelke. Program Je bll posnetek programa za lnterno izobrazevanje v Kongresnl knjiznlci. ki pa traja devet mesecev, tako da je bilo nase delo precej bolj zgosceno in dinamlcno. S prakticnim delom smo bile zelo razlicno zadovoljne: sama sem na sreco tudi ta de! programa lahko zares dodobra lzkorlstlla za nove vtise in primerjave, nekatere -predvsem kolegtce, kt doma delajo v "nabavnih" oddelkih -pa so opravljale povsem tehnicno delo in so dva tedna zavijale knjtgel Seveda je zelo tezko organlzlrati ustrezen delovnl program In nekoga, kt bo na oddelku samo dva tedna, zares vkljucltt v delovnl proces. Misllm pa, da so st bile nekatere kolegtce za slabo pocutje v tern drugem delu programa deloma krive tudi same. Odgovorni za program in mentorji na oddelkih so nam bili vselej pripravljenl prisluhnitt In poskrbett za vse spremembe, ce Je to le bilo v njihovt moci, le oglaslti se Je bilo treba in konkretno povedati, kaj zells. Tudi v mojem programu se Je na zacetku nekollko zapletlo (na prvem oddelku je moj mentor popolnoma pozabll, da pridem, pa ni bilo ne mize ne stola ne dela), vendar sem zadevo sama uredila: prosila sem za zamenjavo vrstnega reda, sla najprej na "drugt" oddelek, in ko sem se vrnila, je vse steklo kot namazano. Skratka, tako kot pravijo tam na oni strani oceana, "The wheel that squeaks gets the oil". Knjiznica je organtztrala tudi vec obiskov zunaj same ustanove: med drugtm smo obiskale Untverzo v Marylandu, Amerisko katollsko untverzo, Univerzi Georgetown in George Washington, Virgtnijsko univerzo, washingtonsko javno knjiznico Martin Luther (kjer tmajo obsezno "domoznansko" zbirko washingtoniane), Nacionalno knjiznico za slepe (ki je del Kongresne knjiznice), Nacionalno knjiznico za medtcino in Nacionalno knjiznico za agrtkulturo, Folgerjevo Shakespearjevo knjizntco, Online Cataloging Library Center (OCLC) v Dubllnu, Ohio. Zal pa je gospodu Sorosu zmanjkalo denarja, da bi nam lahko organizirall obisk knjiznice Univerze v Illinoisu v mestu Urbana-Champaign, kjer tmajo najvecjo zbirko literature v slovanskih Jezikih. Nekdo iz knjiznice Je hudomusno pripomnll, da to za Georgea Sorosa pomeni pribllzno tak prihranek, kot ce bi se on odlocil, da bo svojega macka hranil s posnetim mlekom namesto s polnomastnim. Namesto tega pa so nam organizirali trentng vescin vodenja, kar je bila za vse nas zelo zanimiva izkusnja. V Zdruzenih drzavah nasploh, in v Kongresni knjiznici seveda tudi, se Jim zdijo medsebojni odnosi zelo pomembni za dobro delo in delovanje tima (kar nedvomno drzi), in vst, ki so v knjiznico na novo sprejeti na delovna mesta taksnlh In drugacnih vodij, se udelezijo taksnega trentnga, prav tako pa tudi tisti, k1 so v knjiznicl ze zaposleni. Pred treningom smo opravile test ttpa osebnostt Myers-Briggs. Test mer! osem osebnostnih prioritet, razporejenih v sttri bipolarne skale, ki merijo usmerjenost posameznikove energtje (ekstraverstiranost -tntroverttranost), nacin sprejemanja informacij (cutno zaznavanje -intuicija), nacin odlocanja (logtcno misljenje -vrednote) in nacin ztvljenja, kt posamezniku najbolj ustreza (previdevnost -dovzetnost za spremembe). Rezultat testa Je eden od sestnajstth tipov osebnosti. Zanimivo Je, da Je razporeditev tipov osebnostt v nast skupini v vseh kategorijah ustrezala razporeditvi ttpov osebnosti ljudi, kt se obicajno odlocajo za delo v knjiznicah, le pri introverttranosti oziroma ekstravertiranosti je bil odstotek nekoliko drugacen; v nasl skupinl je bllo vec ekstravertlranih kot steer med zaposlenlmi v knjiznicah, kar sl najbrz lahko razlozimo pac s tern, da se za stipendtje in trtmesecno bivanje v tujlnl odloci vec ekstraverttranth kot introvertiranih ljudi. Zelo velika razlika pa je blla pri razporeditvi po spolih ­v Zdruzenih drzavah Ima poklic knjizntcarja drugacen status, in posledica tega je, da Je tam v knjiznicah zaposlenih vec moskih kot prl nas. Seveda je bila nasa skupina premajhna, da bi bili rezultati tudi statlstlcno pomembni. .. Med trenlngom smo delale v skuptnah po stir!, In slcer vsaklc v drugacni kombinaciji "tlpov osebnostl''. Ob konkretnlh nalogah (od tega, kako prezivis v polarnem krogu po letalskl nesreci do odlocanja o tern, po kaksnem vrstnem redu naj knjlznlca zaradi krize odpusca delavce, prl cemer smo za vsakega posebej dobile oceno delovne uspesnosti, socialno stanje, starost, trajanje zaposlitve v knjiznici itn.) smo tako lahko spoznavale sebe in svoj nacin odzlvanja In sodelovanja v ttmu, sprejemanja odlocitev, uveljavljanja lastnega mnenja in prlpravljenosti za to, da prisluhnes drugim, pri vsem skupaj pa je slo predvsem za spoznavanje svojih lastnostt ter mocnih in sibkih plat!, zato da Jih lahko elm bolje izkoristis za boljse poznavanje samega sebe in konstruktivno sodelovanje z drugimi. Ljudje z razlicnimi tip! osebnosti (kl niso ne boljsi ne slabsi) se na razlicne nacine lotevajo problemov in njihovega resevanja, kar Je za delovno organizacijo, kl poskrbi za primerno razporeditev ljudi v timih. lahko zelo koristno. Poznavanje samega sebe nedvomno tudi zboljsuje komunikacijo z druglmi in olajsuje razresevanje konfllktov. Nad treningom, nad katerlm Jih Je precej na zacetku vihalo nos (eden izmed razlogov za to je gotovo tudi v tern, da smo Evropejci nasploh bolj zadrfani in manj neposrednl kot American! in nam nlc kaj ne dist, da bi se razglaljali pred drugimi, seveda pa smo tudi precej manj vajeni javno govoriti, predvsem o sebi... ). smo bill na koncu vsi navduseni, vodji pa se je izkusnja, ki Jo je imel z nami, V luci prlmerjav s podobnimi skupinami Americanov, zdela nadvse zanimiva. KONGRESNA KNJIZNICA American! pravtjo, da je Kongresna knjiznica Je s 105 milijoni enot na priblizno 750 kilometrih knjiznih polic in milijonom obiskovalcev na leto najvecja knjiznic na svetu, v resnici pa sta na svetu se dve vecji, in sicer moskovska Mestna knjlznlca in peterburska Knjiznica Saltikov-Scedrina. V podatkovni bazi Je 28 milljonov zapisov, kl so dostopnl prek 3.500 termlnalov v saml knjlznlci In na Capitol Hillu, prek Interneta pa je dostopnlh 15 mllijonov zaplsov o knjtznem in neknjiznem gradivu. Gradivo v knjiznici je v priblizno 460 Jeziklh, okrog 4.600 zaposlenlh pa bolj all manj akttvno obvlada 63 svetovnih Jezlkov. Knjlznica na dan prldobl okrog 31.000 enot gradiva, od katerih Jih priblizno 7.000 ostane v razlicnih zbirkah, In ze od leta 1901 opravlja vecino osnovnih katalogtzacijskih zapisov za vecino ameriskih knjiznic. Kongresna knjiznlca funkcionira kot nacionalna knjiznica, ceprav je bila ustanovljena predvsem kot servls ameriskega Kongresa in je formalno-pravno del zakonodajne veje oblastl. Eden lzmed vlrov gradlva je zakon o copyrightu, kl odreja depozlt dveh lzvodov vsakega avtorksega dela, kl prejme copyright. En lzvod obdrzl Copyright Office, drugega pa Kongresna knjiznica, ki se bodisi odloci, da izvod vkljuci v eno svojih zbirk all pa ga odstopi oddelku za zamene in darove. Pridobivan_je gradiva Copyright Office na leto reglstrira okrog 600.000 kosov razlicnega gradiva. Evidenco podeljenih copyrightov vodijo od leta 1879 naprej. Prav copyright predstavlja bogat vtr gradtva za knjiznicne zbirke in pomeni kar polovico dotoka. Poleg dveh tzvodov vsega, kar prejme copyright, zakon doloca, da knjizntca prejme tudi po en tzvod publtkacij, kt tztdejo drugod, so pa naprodaj v Zdruzenih drzavah. Tu seveda ne gre vse gladko. Copyright Je obltka zasctte avtorskih . pravtc, kt Jo omogoca amertska zakonodaja avtorjem ortgtnalnih del s podrocja literature, dramattke, glasbe, ltkovnih umetnosti in nekaterlh drugth podroclJ intelektualnega ustvarJanJa. Lastnlk copyrtghta tma tzkljucno pravtco do reprodukclje, spremenjenlh in novih lzdaj, kl temeljijo na delu s copyrtghtom, do Javnega uprizarjanja In razstavljanja. Te pravtce pa nlso povsem neomejene; uporabo s stranl druglh omejuje pravilo do "fair use", kl Je tudi podrobno opredeljena, In seveda velja tudi za fotokopiranje, presnemavanje, koplranje podatkov na dlskete ... Copyright ne velja za dela vladnih instltucij in njihovih usluzbencev. Obvezni tzvod teh publikclj doloca zakon o obveznem tzvodu vladnih publtkactj. Poleg tega gradivo prtdobivajo se z zameno in darovt ter nakupi. Zamenjujejo in nakupujejo gradivo z vseh podrocji, razen medicine in agrlkulture, za katero skrbtta Nactonalna knjtznica za medicino in Nactonalna knjiznica za agrtkulturo. Kongresna knjlznlca drugtm knjiznlcam v zameno ponuja predvsem lastne publikacije in publikacije druglh ustanov vlade Zdruzenih drfav ter dupltkate z razlicnih podrocij. Veliko pozornosti (In denarja) namenjajo tudi ohranjanju gradiva in na leto posnamejo na mikrofilm pribltzno 20.000 knjtg (na oddelku za serijske publtkactje so bili prav v casu moje prakse zelo zaposlenl s presltkavanjem starih strlpov, ki so dotlej rumeneli po razlicnlh kotih, z leti pa prldobtvajo na vrednosti in zanimivosti), vseskozi pa skrbijo tudl za razkislinjevanje gradiva. Knjizntca tma v drfavl Ohio tudl laboratorij, kjer skrbijo za ohranjanje filmskega gradtva, najstarejsi film, kt ga hranljo In Ima copyright, pa je film Thomasa Edtsona lz leta 1893. Oddelki in dejavnosti Ko Je knjtzntca prevzemala nove in nove naloge, kt so bile predvsem posledica dveh zakonov, In sicer zakona o copyrightu in zakona o obveznem tzvodu vladnih publtkaclj, hkratt pa Je opravljala tudi naloge katalogtzactjskega centra za ostale amerlske knjizntce, se Je vse bolj oddaljevala od svoje osnovne vloge, se pravt funkctje knjiznice Kongresa. Zato so leta 1914 ustanovili specializtrano sluzbo, predhodnlco danasnjega Congressional Research Service, ki ima svoj proracun, uporablja svoj racunalniski ststem in software in Je predvsem servis Kongresa, se pravt servis zakonodajne veje oblastt, s speclaliziranlm osebjem, strokovnjakl s podrocja ekonomtje, zunanje polittke, politike okolja, statistike in seveda tnformatike. Posebna enota knjiznlce je National Service for the Blind in Physically Handicapped s fondom 20 mllijonov gradlva v posebnih formatih, predvsem z zvocnlmi posnetki in besedill v Braillovi pisavt, kt poskrbi za okrog trtcetrt mllljona slepih, slabovldnlh all kako drugace prlzadetih uporabnikov (ameriskih drfavljanov) na leto po vsem svetu. Servis za katalogizacijo ze od let 1901 naredi vecino osnovnih katalogizacijskih zapisov za vecino ameriskih knjiznic. Bibiliografske podatke posredujejo drugim knjznicam v razlicnih formatlh, se pravi na magnetnih trakovih, CD-ROMIH, mikroflsih ter na listkih in v obliki knjlznih katalogov. Pravna knjiznica hrani, obdeluje in posreduje gradivo s podrocja prava Zdruzenih drfav Amerike in priblizno 200 tujih drfav ter s podrocja mednarodnega prava. Na oddelku so med drugim dostopna tudi vsa besedila zakonov in resolucij, ki so bill predlagani v razpravo Kongresu, a nikoli sprejeti, In zapisnikl vseh razprav in zaslisanj v Kongresu od leta 1 789 do danes, torej nlso potrebnl nobenl preplrl o tern, kaj je kdo v resnlcl rekel. .. reclmo leta 1 795. Federalna raziskovalna enota je predvsem servis izvrsne In sodne veje oblastl. Informacijska in referencna sluzba obravnava okrog 1,4 milijona poizvedb na leto. American Folklife Center je najvecja amerlska zbirka folklornega gradiva in ljudske glasbe z vseh podroclJ Zdruzenih drzav. V okviru knjlznice delujejo tudl specializirane zbirke, kot so Evropska zblrka, Afriska zbirka, Azljska in bliznjevzhodna zblrka, Zbirka gradiva s spansko-portugalskega obmocja, Geografska zblrka, Rokopisna zbirka, Zbirka starlh In redklh knjlg, Glashena zbirka, Filmska zblrka, Zblrka fotograflj in tiskov, ki hranljo gradivo v razlicnih jezikih, pisavah in seveda formatih. Konservatorski center poskrbi za okrog 300.000 kosov gradiva na leto, ukvarjajo se tudi s programom mnozicnega razklslinjenja gradiva v posebnih komorah ter raziskujejo in uvajajo nove konservatorske tehnologije. Pomemben del dejavnostl Kongresne knjiznice je organizaclja razstav, filmskih projekcij, literatrnlh vecerov in podobnega (klasicno knjiznicarsko delo opravlja le priblizno tretjina zaposlenih). Razstave -med njimi seveda zelo odmevne iz zadnjih let -Vatikanska knjiznica, Zvltki od Mrtvega morja, Ruski arhivi in razstava ob 500-letnici Kolumbovega odkritja Amerike -so dostopne tudi na Internetu prek FTP in WWW. Kongresno knjiznico je leta 1800 ustanovil amerlski Kongres za svoje potrebe in zacetni fond okrog 3.000 knjig in zemljevidov so pripeljali z ladjami iz Anglije v enajstih kovckih in mapl za zemljevide, vendar je le-ta povecini zgorel, ko so Capitol leta 1814 zazgali angleski vojaki; po pofaru so ga obnovili predvsem z nakupom zasebne knjiznice (6.487 enot) nekdanjega predsednika Zdruzenih drfav Thomasa Jeffersona, ki je kot pravi svetovljan in erudit vse zivljenje sistematlcno zbiral in prebiral knjige z razlicnih podrocij. Ostanke Jeffersonove zbirke -tudi ta je kasneje deloma pogorela -hranijo kot corpus separatum, skupaj s katalogom, ki ga je izdelal sam, v Zbirki redkih in starlh knjlg. Prav zakon o copyrtghtu tz sredine 19. stoletja in pa zakon o obveznem lzvodu vladnlh publikaclj sta knjiznicne prostore napolnila prek roba In !eta 1897 so dogradlli prvo in najstarejso stavbo, Jefferson Building, kl je zgrajena v italijanskem renesancnem slogu in v katerl je tudi glavna cltalnica. Leta 1939 so v slogu art deco zgradlli se Adams Building in leta 1980 Madison Building, kl je bila sprva namenjena za skladlsca, zdaj pa v njej skladiscljo le gradlvo v posebnlh formatih; ker se je gradnja zelo zavlekla, fondi in stevilo zaposlenih pa zelo povecalo, so danes v njej delovnl prostori. Kongresno knjiznlco vodi Librarian of Congress, kl ga lmenuje Kongres. Mesto Je prakticno dosmrtno (temu pravljo, da Je clovek "appointed for good behavior", se pravi da ga lahko vrzejo iz sluzbe le, ce se hudo pregresi, recimo kaJ ukrade all poneveri -all pa koga ubije, na primer ... ) in do danes se je lzmed vseh kongresnih knjlznlcarjev upokojil le eden, vse drugt pa so preprosto pomrli. Polozaj je zelo ugleden in dobro placan in (v knjizntci) pravijo, da je Librarian of Congress sesti najpomembnejsl moz v drfavi. Uporabniki Knjlznlco lahko uporablja vsak polnoleten clovek, kl se lahko identificira s kakrsnokoli lzkaznlco s fotografijo, najpogosteje je to kar voznisko dovoljenje. Gradiva ne posojajo na dom, v nekaterlh citalnlcah zbirk pa velja poseben rezim. Gradivo je ze kar nekaj casa v zaprtih skladiscih, kar je sprva med uporabnikl povzrocilo precejsnje razburjenje, vendar drugace nlso mogll vec preprecevati kraj in poskodb. Za uporabnlke, ki v knjlznlco ne pridejo osebno, skrbljo specializlrane sluzbe. To sta predvsem sluzba medbibliotecne izposoje in pa nacionalnl referencnl center, ustanovljen !eta 1991. Odgovorl na prve klice in zacetni lntervjujl potekajo centralizlrano, potem pa uporabnike glede na njihove zahteve usmerjajo v specificne oddelke in zbirke. Nacionalni referencni center odgovori na okrog 300 poizvedb na dan, od tega Jih Je vecina telefonskih. Informatorji v citalnicah so s tern precej razbremenjeni. V glavni citalnici v JefTersonovi stavbi, kl je res zelo lepa, je 236 sedezev, opremljenlh z vsemi prlkljucki za prenosne racunalnlke. V lokalno mrezo je povezanih 14 CD-ROMOV, nekaterl pa zaradl tega, ker se tzdajatelji bolj strogo drzijo svojlh pravic. stojljo posamic in so na voljo le po enemu uporabniku hkrati. Javno dostopni racunalnlski katalog knjiznlce je uporabnikom v Racunalnlskem kataloskem centru dostopen prek 58 oblcajnih terminalov in 18 termlnalov ACCESS, kl so jlh postavili pred nedavnlm; to so PC-Ji na "zunanji stranl" knjlznlcnega lnformactjskega sistema. Uporabniki vse od !eta 1980, ko so ukinlli Javno dostopni listkovni katalog, v podatkovnl bazi lscejo prek terminalov. Ker pa Je sistem lskanja po katalogth knjlznice precej zapleten in prav nic prljazen do uporabnlkov (po pravicl povedano tudi do knjtznlcarjev ne), so le-ti pogosto potrebovali precejsnjo pomoc knjtznlcarjev. Termlnali v slstemu ACCESS imajo zaslon, z locljivostjo VGA, kt reagtra na dotik. PC-jevskl program, naplsan v Jezlklh EASEL in "C", dotike prevede v ukaze, kl jlh razume osnovnl sistem, ta pa poslje nazaj podatke, kl se na zaslonu pokazejo v preprosti graficnl obliki. Iskanje Je mogoce po avtorju, naslovu, predmetnl oznaki in kontrolnl stevilki (ISBN alt LCCN), zadetke je mogoce natiskati na tiskalnlklh ob termlnalih. Prek ststema je dostopen tudi seznam s signaturami najpogosteje iskanlh casoplsov. Kakor vse, kar uvedejo na novo, so tudi uporabnost slstema ACCESS najprej preskusili v praksl in se nazadnje odlocili za nekaj sprememb. Za slabovidne in slepe so na voljo termlnala z 19-lncnlm zaslonom In tiskalnlkom z vellklmi crkaml ozlroma Kurzweilova zvocna naprava. Skrb za prlzadete ozlroma kakorkoli "drugacne" je na vseh podrocjlh zelo razvlta in ti so povsem ozavescenl glede svojih pravic, samo pojmovanje drugacnostl in lz nje lzvlrajoclh pravlc pa je vcaslh prignano do absurda: za drugacne all prlzadete se lmajo tudl debell (kl jlh, mlmogrede, se nlkjer nlsem vldela toliko). Federalne ustanove tudl glede zaposlovanja obvezuje poseben zakon, ki odreja, da mora biti struktura zaposlenih enaka strukturl preblvalcev na tistem obmocju. Zaradi zelo llberalne in napredne zakonodaje v District of Columbia v preteklosti se je v Washington prlselilo veliko temnopoltih prebivalcev in jih je danes v okrozju kar 70 %. Kongresna knjizntca je pred nedavnim tzgubtla dolgotrajno pravdo pred sodtscem in bila obsojena na placilo vellkanske globe, ker jih je nekdo tozil, ces da ga zaradi barve koze niso hotel! vzeti v sluzbo. Zdaj so prt zaposlovanju na moc prevldni, in nic ne pomaga, ce imas v zepu dtplomo iz bibliotekarstva z American Catholic University, tvoj protikandidat pa z Untverze pri ranjenem kolenu, je pa taksne barve koze, da trenutno zapolnjuje vzorec, ki ga narekuje struktura prebivalstva. Temu pravijo pozitivna diskriminacija. Vsak oddelek ima svojo citalntco. ena izmed najbolj obleganih pa je Local History and Genealogy Reading Room, tipicno ameriski fenomen, kjer ljudje bolj all manj uspesno ugotavljajo. od kod tzvlra njegov rod in kje so njthove korentne, pogosto na podlagi zelo pomanjkljtvlh podatkov. Digitalizacija amerikane in LC MARVEL Eden najvecjih tekocih projektov je dtgttalizacija amerikane ( 1 milijon enot do !eta 2000), eno izmed perecih vprasanj prl tern pa je trajnost digitallztranth zapisov. Precejsnja pa je tudi bojazen, da bl na racun stroskov z digitalizacijo zanemartli klasicno vzdrzevanje in ohranjanje gradiva v obicajnih oblikah. Pravljo, da je ena izmed kljucnth nalog knjizntce opravljanje vloge akttvne banke podatkov, ne le muzeja alt skladisca informactj, za kar je produkctja In diseminactja informacij v elektronskt obllkt nedvomno conditio sine qua non, pri cemer poudarjajo, da ne gre le za slepo sledenje trenutnt in mtnljtvl modnt muhi, ampak za ohranjanje tradictonalne vloge knjiznice v spreminjajoci se druzbi. S tern v zvezt se spreminja tudi vloga knjiznicarja, ki naj bi v prihodnje postal predvsem informacijski navigator, saj bodo tehnicna opravlla, ki jih opravlja sedaj, postajala bolj in bolj avtomatizirana. Drugi vellki projekt, LC MARVEL (kratica pomeni Machine Assisted Realization of the Virtual Electronic Library) je prek Interneta javno dostopen od jullja 1993. LC MARVEL Je kombtnactja obsezne zbirke podatkov o knjiznici in dostopa do razllcnlh elektronskih vlrov na Internetu. Uporablja gopherski software minnesotske univerze. Ker je sistem namenjen tako osebju kot zunanjim uporabnikom. je vecina informacij zaenkrat dostopna le kot besedilo v ASCII formatu, nacrtujejo pa, da bodo kmalu na voljo tudi sllke in bogateje formatirano besedtlo (hipertekst). Seveda je prek Interneta dostopen tudi informacijski sistem kongresne knjiznice LOCIS (Library of Congress Information System), In sicer 27 milljonov zaptsov, razdeljenih v sest skupin: -katalog Kongresne knjiznice, -federalna zakonodaja, -copyright, -Braille in audio (gradivo, ki je namenjeno ljudem, ki tiska ne morejo brat!), -vodniki in organizacije ( Science Tracer Bullets poroca o virih v znanosti in tehnologiji, National Referral Center Master File pa prinasa podatke o 13.000 raziskovalnih organizacijah, ki (brezplacno) odgovarjajo na vprasanja in posredujejo podatke zunanjim uporabnikom. PRAKSA Delala sem na dveh oddelkih, in steer na Serials and Government Publications Division in Science and Technical Reports, kamor so me razporedili na podlagt prijave, v kateri sem opisala svoje specificne interese, se pravi delo z uradnimi (vladnimi) publikacijarni in sivo literaturo. Oddelek za serljske in vladne publikaclje Prve tri tedne prakse sem prebila na oddelku Serials and Government Publications Division, kjer sem najprej spoznala organizacijo celotnega oddelka in referencno delo (bibliotekarji-informatorji so med najbolj cenjenimi -in tudi plafanimi usluzbenci, "za pultom" pa delajo le po dve uri na dan in se torej lahko res "z duso in telesom" posvetijo uporabnikom; ostali cas porabijo za razresevanje tezjih in zapletenejsih vprasanj, za posvete s kolegi itn.), potem pa podrobneje zbirko vladnih publikacij in publikacij nekaterih mednarodnih organizacij. Serijskih publikacij ne katalogizirajo sami, ampak zapise prevzemajo od OCLC. Na oddelku Serials and Government Publications Division hranijo priblizno 70.000 naslovov periodicnih publikacij, in steer po leto in pol do dve leti, potem pa gredo v vezavo in mikrofllmanje. Priblizno 350 naslovov domacih in 1.070 tujih fasopisov v obicajni obliki, mikrofllmih, mlkrotisku in vezanih zvezkih Je na oddelku dostopnih vseskozl. Periodlka v nelatinicnih pisavah je na voljo v citalnicah ustreznlh oddelkov. Vse gradivo Je v zaprtih skladiscih, dostop vanje pa strogo nadzorovan in dovoljen le nekaterim zaposlenlm. Nasploh varovanju gradiva posvecajo precejsnjo pozor nost, tudi citalnica je opremljena s kamerami In vseskozi pod nadzorom. Na oddelku Serials and Government Division sem delala v zbirki vladnih publikacij. Po vec letih in velikih tezavah, kl so Jih imeli tako knjiznifarji kot uporabniki, so se odlocili, da jih bodo hranill na enem mestu, saj je gradlvo kot zbirka dosti lazje obvladljivo, predvsem zato: ker z njim dela posebej usposobljeno osebje. Do !eta 1979 so uradne publikacije in dokumente hranili skupaj z ostalim gradivom, potem pa so se zaradi negodovanja uporabnikov in knjiznifarjev odlocili za posebno, loceno zbirko uradnih publikacij in dokumentov, kar so ze pred Kongrresno knjiznico storile nekatere univerzitetne knjiznice. Prej, ko so sle tudi vladne publikacije skozi tekocl trak redne obdelave, je bi! rezultat ta, da so bile nazadnje raztresene vsepovsod po knjiznici (moznih lokacij Je bllo vsaj sest, od oddelka za mikrofllmanje do disloclranega skladlsca). zelo dolgo pa je tudi trajalo, preden so jih kataloglzirali (ob tern tisti, ki delajo z uradnlmi publikacijami, ki spadajo med tezje obvladljivo knjiznicno gradivo, z malce zlobe pripomlnjajo, da pravila za katalogtzacljo, ki jih knjiznlca steer uporablja -prirejena pravlla AACR2 zadovoljujcjo predvsem prlkrltc In odkrlle potrebe kataloglzatorjev, ne pa uporabnikov). Velikanska In nepregledna mnozica celih serlj enaklh korporativnih znacnic (v listkovnem katalogu Jih je dejansko na desetine metrov) Je tako uporabnikom kot knjiznicarjem grenila zivljenje. Korporativnim znacnicam se zadnje case na splosno izogibajo, ce je le mogoce, saj sta podatka, kl sta pomembna za iskanje, predvsem naslov in pa predmetna oznaka. Prednost posebne zbirke vladnih publikacija Je predvsem v tern, da Je gradivo zbrano na enem mestu, obdelujejo pa ga in o njem informirajo posebej usposobljeni strokovnjaki, ki se lazje znajdejo v labirintih vladnih ustanov in njihove neizmerne produkcije. Obravnava vladnih publikacij je posebna tudi po tern, da v njenem okviru precej manjsi delez predstavlja bibliografska kontrola, precej vecjega pa referencno delo. Kriterij, po katerem publikacija velja za vladno, je v vseh primerih izdajatelj (denar iz prorafona!) in nikoli vsebina. Se pred Kongresno knjiznico so se za locene zblrke vladnih publikacij odlocile nekatere univerzitetne knjiznice v ZDA. med njimi prvi knjizntca univerze Yale, pa tudi Bostonska splosna knjiznica. Univerzitetna knjiznica na Yaleu se Je za ta korak odloclla pod pritiskom posameznih fakultet. Publikacije in dokumenti so razporejenl po stevilkah SUDOC oziroma UN, edina evidenca, ki jo imajo. pa je seznam naslovov. Harvard in Massachussets Institute of Technology (MIT) se vedno hranita uradne publikaclje skupaj ostaliml in lmata tudl najbolj frustrirane uporabnike; zelo dolgo menda traja, preden uporabnlk dobl (ce sploh dobi) tlsto, kar Je zelel. Na podlagi izkusenj predvsem univerzitetnih knjizinic so se za posebno zblrko odlocili tudi v Kongresnl knjiznlci. Serials and Government Publications Division Ima od !eta 1979 status depozitarne knjiznlce za publikaclje zvezne vlade Zdruzenlh drfav Amerike. Zblrajo in obdelujejo tudi najpomembnejse uradne publikaclje posameznlh drfav, steer pa Je v vsaki zvezni drzavi po ena depozitarna knjiznica za uradne publikacije In dokumente. Vse vladne publikaclje uradno tiska Government Printing Office (kar stoodstotno steer ne drzi), kl izdaja lndeks v knjizni in neknjizni obliki (CD­ROM, mikrofls) in kjer Je mogoce najti tudi stevilko SUDOC, s pomocjo katere poiscejo publikacijo. Razlicne indekse izdajajo tudl komercialne zalozbe, vsi pa so dostopni v citalnici casoplsnega oddelka. Uporabnlkl se z zapletenim in za uporabnike (pa ne le zanje) zelo neprljaznim sistemom lskanja po on-line katalogth knjlznlce ne ukvarjajo kaj dost!, prl lskanju uradnih publikacij ZDA In uporabljajo predvsem dva CD-ROMA, in steer MARCNE, katalog Government Printing Officea, publikacije mednarodnih organzacij pa iscejo predvsem s pomocjo CD-ROMA Reader Index to UN Documents, poleg indeksov v tlskani obliki. seveda. Informatorji precej iscejo tudi po bazi OCLC. ki je azurnejsa od MARCIV-a. v njej pa je najtl tudl naslove uradnih publikacij, ki se izmuznejo Government Printing Office. Poleg tega sta zelo uporabljanl publikaciji Statistical Abstract of the United States In American Statistics Index. Prldobivanje uradnlh publikaclj poteka drugace kot pridoblvanje ostalega "domacega" gradiva. saj za te publikaclje nl mogoce zahtevatl copyrtghta, ker je delo oblasti ze tako In tako placano z davkl. Tudl tiste redke publikacije med njlmi, ki so na primer delo enega avtorja (ki je recimo usluzbenec knjiznice, se pravi federalne ustanove). nima nobene zasclte; mirno ga lahko prepisujete, neomejeno cltirate. kopirate, uprizorlte, objavlte v svoji zalozbi in z njim maslno za.sluzlle... Za le publlkaclje velja zakon o obveznem lzvodu vladnlh publlkaciJ, kl obvezuje izdajatelja. Ker pa v zadnjem casu prihaja do vse vecje komercializacije In privatizacije diseminacije informacij, ki Jih "proizvajajo" vladne ustanove, je American Library Association (ALA) !eta 1993 izdala resolucijo o pravici dostopnosti do informacij zvezne vlade v kateremkoll formatu. Na oddelku Serials and Government Division obdelujejo in hranijo tudi publikacije mednarodnih zdruzenj. Zbirka publlkacij Zdruzenih narodov obstaja od leta 1945; to gradivo razvrsfajo po stevilkah UN. Precej problemov jim povzrocajo dokumenti in publikacije Evropske skupnosti, katere organizactjska struktura se jim zdi zelo zapletena, kar je seveda res, se zlasti za njihov, amerisko prakticni nacln razmisljanja, verjetno pa je krivo tudi to, da imajo s tern! publlkacijami pac precej manj prakse. Eden od problemov je zagotovo tudi slabo znanje tujih jezikov. Pregled nad tern, kaj Evropska skupnost izdaja, je zelo slab -in zdelo se mi je, da razlogi za to -v luci dandanasnjih informacijskih povezav -vendarle niso povsem objektivne narave. Tako kot vsaka drzava, le morda v nekollko manjsi meri, tudi vlada ZDA nekatere od svojih dokumentov oznacuje z oznako slrogo zaupno, ki pogosto "velja" tudi se potem, ko zadeva ze zdavnaj nl vec aktualna. Vsak drfavljan pa ima pravtco, da vlozl zahtevek za odpravo taksne oznake In v veclnl prlmerov so taksnl zahtevkl, kl jlh Je precej, resent pozltlvno, razen takrat, kadar gre za podatke, ki bl lahko resno ogrozlll varnost drzave. Prej omenjena resolucija ALA se zavzema tudi za cim bolj "skopo odmerjeno" podeljevanje oznake strogo zaupno. Zbirka tehnicnih porocil in standardov Ova tedna sem bila na praksi na oddelku Science and Technology Division, v zbirki za tehnicna porocila in standarde. Osnovne naloge oddelka so skrb za ustrezen izbor gradiva s podrocja znanostl in tehnike. bibllografska obdelava le­tega in referencno delo. Priporocajo gradivo za nabavo, in to z vseh podrocij znanosti in tehnike. razen agrikulture in medicine, za kar skrbita Nacionalna agrlkulturna knjiznica ozlroma Nacionalna mediclnska knjiznlca. Oddelek Science and Technology Division Ima svojo, precej vellko citalnico, kjer delajo speciallzlranl informatorjl in kjer so imell leta 1975 tudi prvi, uporabnikom dostopnl terminal. V citalnicl je vellka zblrka prirocnikov in drugega referencnega gradlva, kar Je seveda le majhen de! tovrstnega gradiva. V zblrkah Kongresne knjlznlce Je okrog 4 milljone znanstvenlh in tehnlcnih publlkaclj, vecjl de! hranijo na tern oddelku v zaprtih skladisclh; uporabnikom izjemoma dovolljo dostop vanja. V zblrkl tehnlcnih porocll hranljo okrog 3, 2 milljona tehnlcnlh razlskovalnih porocil, porocll o delu In predllskov, In ta zblrka Je najvecja tovrstna zbirka na svetu. V zblrki hranljo tudl vec kot pol milljona amerlsklh ter lzbrane tuje In mednarodne standarde. Standardov ne kataloglzlrajo, ampak le razvrscajo na police. Tehnlcna poroclla, porocila o delu In predliskl niso le najazurnejsa oblika obvescanja ozjih krogov uporabnlkov u poteku razlicnlh projektov In o prelimlnarnlh razlskovalnlh rezultatlh, ampak seveda tudl zanesljlvo nakazujejo nove tokove v znanosli In tehnikl. Podalkl In rezultaU so tako na voljo precej hitreje, pa tudi v cenejsl obltkl, kot so rectmo strokovne revtje alt knjtge, kt jth tzdajajo komercialnt zalozntkt, saj ponavadt uporabljajo pocent oblike razmnozevanja, naklade so ntzke, clljna publika pa znana. Taksno gradtvo ponavadt vsebuje tudt precej vec podrobnth podatkov, prellminarnlh rezultatov In slikovnega gradlva kot potem, ko lztde kot knJtga alt clanek. Recenztrano steer nt, Je pa ponavadt rezultat kasne druge oblike selekctje (sttpendtja, natecaj, pogodba). Ker precej taksnega gradiva hranljo na mlkrofilmu oztroma v zadnjem casu v elektronskt obliki, steer nlzka naklada "nlkoli ne potde". Seveda pa vse prednostt tako tmenovanega sive literature zbledijo, ce po prlhodu v knjlznico zavlje na tekoct trak z ostalim gradtvom In pride na police sele tedaj, ko so podatkl v njem ze zastareli alt pa nattsnjent In dostopnl ze drugod. Taksno gradivo je v posebni zbtrkt obdelano hitreje, o njem pa tnformtra posebej usposobljeno osebje, kar Je velika prednost. Azuma obdelava in kompetentno referencno delo sta glavna razloga za obstoj posebne zbirke tako imenovane stve literature. Politika selekctje Je za zbirko, tako kot za vse ostalo gradivo, kt ga knjizntca hrani, strogo in natancno dolocena: na prvem mestu seveda zbirajo gradtva, kl izhajajo v ZDA in kt bi Jih utegntl potrebovatt Kongres (knjlzntca je v prvi vrsti kongresna). nlmajo pa oznake zaupno. Izdajatelji teh publikacij so zvezna vlada ter njene agenctje in zradl, drzavne In lokalne uradne ustanove ter univerze in neodvisni razlskovalni centrl. Zbirajo tudi tehntcna, razlskovalna In delovna porocila ter predttske tz tujih drzav, zlastl tlste, kt Jlh lzdajajo mednarodno prlznane instltuclje v teh drzavah, pr! cemer so seveda precej bolj selekttvnl kot prl domacem gradivu In zblrajo samo ttsto, kar prlnasa speciflcne lzsledke, kl so posebej pomembni za doloceno dezelo. Sama sem delala predvsem z gradivom iz tujih dezel (med drugtm tudi zato, ker lmajo sami -vsaj za nas prav neverjetne -tefave s tujiml jeztki). Tuja tehnlcna porocila vecidel nlso katalogizlrana, ampak le postavljena na police, razporejena po drfavah in znotraj tega po organlzacljah; za nekatera pa zaplsl vendarle obstajajo In zdaj Jih tscejo po razlicnlh bazah (LC, OCLC itn.) In prenasajo v lokalno bazo GENBIB (bibliografska baza gradtva, kl Je vecldel v cltalnlcah razlicnih oddelkov). POKLICNA ETIKA Poklicni etiki posvecajo precejsnjo pozornost. Imel! smo tudi vec pogovorov o tej temi in zanlmivo je, da se nekaterim kolegtcam ta vprasanja niso zdela niti najmanj pomembna, ampak celo odvec, nesmiselna in smesna. ALA prav zdaj sprejema revizijo poklicne etlke, kl na prvo mesto poleg profesionalnega opravljanja dela postavlja tudi zahtevo po enakopravnem in neovlranem dostopu do lnformaclj. Zelo pomembno je tudl upiranje vsakrsnl cenzuri, ki bi utegnila ogrozlti zavezanost knjiznlce lntelektualnl svobodi, ter varovanje zasebnlh podatkov o tern, kaj kdo bere In kaksne infomaclje isce. Prav v casu nasega blvanja v Zdruzenlh drfavah je prislo do ostrega spopada med splosno knjiznico In skupino starsev, kl je zahtevala, naj gradivo o aldsu spolnostt. se zlastl neoblcajnlh oblikah le-te, umakne s polic, kl so dostopne vsem, tudl otrokom. Stars! so tozbo izgubill. Se en primer: stlrlnajstletna hci kolege iz Kongresne knjlznice je iz splosne knjiznlce dobila opomln, naj vrne lzposoJene knJlge. Ker Je bila na pocltnlcah, Je oce telefonlral v knjlznico In vprasal, katere knJlge Ima pravzaprav sposojene, da jih bo poiskal in vrnil. Prijazno so mu pojasnili, da mu taksne informacije ne smejo posredovati. Se dvoje prijaznih vprasanje. kt so nam jih zastavili na predavanju o poklicni etiki: "Ali Je eticno, da tma knjiznicar vecje pravtce kot uporabnik in si Jahko prvi izposodi naJbolj brane knjige, zastonj fotokopira in ne placuje zamudnine?" "V knjiznico pride mladenic in st zeli izposoditi knjigo "Suicide: mode d'emplof" s katero povezujejo deset primerov samomora v drzavi. Mu knjigo pomagate poiskaU? In ce, Je to vse, kar stortte?" Dunja Kalcic Narodna in univerzltetna knjiznica, Ljubljana Prlloga Knjlznll'!arsklh novlc 5( I 995)3 UNESCO Manifest o splosnih knjiznicah 1 1994 Svoboda, blaginja in razvoj druzbe in posameznika so temeljne vrednote cloveka. Doseci jih je moc samo tedaJ, ko Je dobro obvesceni drzavljan sposoben, da sam uresnicuje svoje demokratske pravice in se aktivno vkljucuje v druzbo. Konstruktivno sodelovanje v le-teJ in razvoj demokracije zavisita od zadostne izobrazbe In od prostega In neomejenega dostopa do znanja, duhovnlh dobrln, kulture In informaclj. Splosna knjiznica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo ucenja od mladosti do starostl, samostojnega sprejemanja odlocitev in kulturnega razvoja posameznika In soclalnih skupln. S tern manifestom je lzrazeno verovanje organizacije UNESCO v splosno knjiznlco kot gonilno silo vzgoje, kulture in informacij ter, skozi zavest ljudi, bistvenega dejavnika prl promocijl mlru In duhovne blaginje. UNESCO zato spodbuja nacionalne in lokalne oblastl, da . ne le podplrajo razvoj splosnlh knjiznic, temvec se vanj tudl aktlvno vkljucujejo. Splosna knjiznica Splosna knjiznica je lokalnl informacijski center, kl omogoca svojim uporabnlkom brez zadrzkov dostop do vseh vrst znanja In lnformacij. Storitve splosne knjlznlce so na voljo uporabnlkom po nacelu enakega dostopa vsakomur ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik all socialni polofaj. Posebne vrste storitev in gradiv je dolzna zagotoviti ozlroma priskrbeti Ustim uporabnikom, npr. pripadnikom jezikovnih manjsin, ljudem s telesnimi okvarami, negovancem v bolnisnicah, zapornikom, kl iz kakrsnih koll razlogov ne morejo uporabljatl rednih storitev in obicajnih gradiv. V splosni knjiznici mora najti vsaka starostna skupina gradivo, kl pokriva njene potrebe. Zblrke in storltve morajo vkljucevatl tudi vse ustrezne medije in vrste sodobne tehnologije, seveda pa tudi tradicionalna gradiva. Temeljnega pomena je vlsoka kvaliteta in povezanost z lokalnimi potrebami in razmerami. Gradivo morn odrazati tekoca dogajanja in razvoj druzbe, pa tudi pretekle dosezke clovekovih prizadevanj in ustvarjalnosti. Zbirke in s toritve ne smejo biti podvrzene kakrsni koli obliki ideoloske, politicne ali verske cenzure oziroma pritiskom komercialnega znacaja. 1 Angkskl lzraz "public library" jc v Manlfcstu prcvcdcn kot "splosna knjlznlca". polmenovanje. kl se zc uvcljavlja nanl<'sto doslcj ohli:;ijncg;i "splosnnlzobrazevalnc knjlznlcc". Temeljne naloge splosne knjiznice Tezisce storttev splosne knJiznice Je v vestnem izpolnjevanju tehle kljucnih nalog, vezanih na informacije, pismenost, izobrazevanje in kulturo: l . oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pr! otrocih od rane mladosti dalje; 2. podpiranje individualnega in lastnega ter seveda tudi formalnega izobrazevanja na vseh stopnjah; 3 . nudenje moznostl za ustvarjalnl razvoj osebnosti; 4. spodbujanje domtsljije in ustvarjalnosti pr! otrocih in mladini; 5 . gojenje zavesti o kulturni dediscinl in o pomenu umetnosti, znanstvenih dosezkov in inovacij; 6. zagotavljanje dostopa do kulturnega sporocila vseh oblik poustvarjalne (igralske, glasbene !pd.) umetnosti; 7. pospesevanje dialoga med kulturami in spodbujanje razlicnosti kultur; 8. podpiranje ustno prenasajocih se tradicij; 9. zagotavljanje drzavljanom dostopa do vseh vrst informacij, nastalih v lokalni skupnostl all pomembnih zanjo; 10. nudenje ustreznih informacijskih storitev lokalnim podjetjem, zdruzenjem in interesnim skupinam; 11. pomoc pr! razvijanju lnformacijske pismenosti in uveljavljanju vescin racunalniskega optsmenjevanja; 12. podpiranje, sodelovanje v programih in akcijah opismenjevanja vseh starostnih skupin, po potrebi tudi lastno uvajanje takih dejavnosti. Financiranje, pravna ureditev, povezovanje v mrezo * Naceloma naj bo delovanje splosne knjiznice brezplacno. Za splosno knjiznico odgovarjajo nacionalne in lokalne oblasti. Delovanje morajo urejati posebna pravna dolocila, financiranje pa nacionalni in lokalni organ! oblasti (vlade). Splosne knjiznice morajo bit! bistvena sestavina vsake dolgorocne strategije na podrocju kulture, zagotavljanja informacij, pismenosti in izobrazevanja. * Da se zagotovi povezovanje in delovanje splosnih knjiznic na ravni celotne drzave, morajo ustrezni zakonski predpisi in strateski plan! opredeliti in podpirati nacionalno mrezo knjiznic, temeljeco na dogovorjenih standardih. * Mreza splosnih knjlznic 111ora bit! zasnovana celovito, povezano z drugirni knjiznicami: nacionalno. splosnirni znanstvenlml, specialnirnl in seveda tudi s solskiml (vseh stopeuj) In univerzitetnimi. Poslovanje in upravljanje * V ta narnen mora biti oblikovana poslovna politika, s katero so jasno opredeljenl cllji, prioritete in storitve knjiznice glede na potrebe lokalne skupnosti. Splosna knjiznlca rnora biti organizirana ucinkovito, ravnati se rnora po vseh strokovnlh standardlh poslovanja. * Na lokalni, regionalni, nacionalni, tudl rnednarodni ravni rnora blti zagotovljeno sodelovanje z vserni rnoznirnl partnerji, n.pr. s skupinarnl uporabnikov ali z drugirni poklicl. * Storltve morajo biti flzicno dostopne vsern clanorn lokalne skupnosti. Za to rnorajo biti lzpolnjene tele zahteve: ugodna lokaclja knjiznice, dobri pogoji ln pripornocki za branje ln studij, pa tudl ustrezna tehnologija ln uporabnikom prilagojena casovna odprtost knjlznlce. K tern zahtevarn rnorarno prikljuciti tudi organizacljo posebnlh storltev zuna_j prostorov knjiznice za vse tiste, kl je ne morejo osebno obiskati. * Storitve splosne knjiznice morajo bill prllagojene razlicnim potrebarn lokalne skupnosti v mestu in na podezelju. * Knjlznicar v splosni knjlznici Je aktlven posrednlk med uporabniki in virl. Ustrezno raven storitev lahko zagotovi samo knjiznicar, ki je izsolan v stroki in se ludi permanentno izobrazuje. * Z organizacijo programov pridobivanja ln vzgoje uporabnikov je treba tern pornagati, da v celoti lzkorlstijo vse razpolozljlve vire. Izvajanje manifesta S tern manifestom pozivamo osebe, odgovorne za sprejernanje odlocitev na naclonalnl ln lokalni ravnl ln nasploh svetovno skupnost knjiznicarjev, da uveljavljajo tu predstavljena nacela. *** Manifest je bi! oblikovan v sodelovanju z Mednarodno federacijo knjiznicarskih zdruzenj IFLA. Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije Predlog tern za strokovno posvetovanje ZBDS 1995 KNJIZNICNE ZBIRKE: IZGRADNJA IN UPRA VLJANJE Vabimo vas, da se tudi vi z referatom aktivno udelezite letosnjega jesenskega posvetovanja Zvczc bibliotekarskih drustev Slovenije, ki bo prvi teden novembra. Tokrat bomo sprcgovorili o skrbi za kvalitetno izgradnjo m upravljanje knjiznicnih zbirk: • Nabava in nabavna politika -Definicije -Planiranje nabavne politike (glede na tip knjiznice, vrsto uporabnikov, vrsto gradiva, ipd.) -Temeljna knjiznicna zbirka -Standardi za nabavo -Koordinacija nahave -Avtomatizacija nabavc Sodelovanjc z zalozniki in posredniki -Informacijski viri za odlocanje glcde nabavc -Financni vidik financiranje nahavc -viri fundacijc, sponzorstvo, ipd. • Vrednotenjc kvalitctc zbirk (tudi gledc na ccno njihovega vzdrzcvanja) • Posredovanjc zbirk oz. njihova uporaba • Posebnc zbirke in gradivo za posebne skupine uporabnikov • Knjiznicna zbirka v funkciji "virtualne knjiznice" • Varovanje in zascita knjiznicnih fondov Rok za prijavo referatov na prilozcnem obrazcu jc 30. maj 1995. Celotno besedilo referata posljite sckretariatu ZBDS v Ljubljani, Turjaska 1, najkasncjc do 31. avgusta 1995. Pricakujemo, da bo vecina besedil prispela na disketah. Natancncjsc podatkc o posvctovanju homo objavili v naslednjih stevilkah Knjiznicarskih novic. Prcdscdstvo ZBDS Strokovno posvetovanje ZBDS "KNJIZNICNE ZBIRKE: IZGRADNJA IN UPRAVLJANJE" november 1995 Naslov referata ______ __________________ _ Avtor Naslov delovne organizacije __________________ _ Tel./Fax:. __________________________ _ Kljucne besede ________________________ _ Povzetek (do 25 vrstic)