GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXVIII - ŠT. 4-5 - 26. MAJ 1986 Za uspešno V počastitev praznikov, 27. aprila — dneva OF in 1. maja — praznika dela, smo v naši sindikalni dvorani pripravili slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanja, nagrad in plaket Ingrad. Predhodno je Delavski svet delovne organizacije na podlagi razpisa in prispelih predlogov sprejel sklep: PRVA NAGRADA ’85 se podeli skupini 17 delavcev iz TOZD Mehanizacija — Antonu Agrežu, Jožetu Anderlu-hu, Branku Dolerju, Francu Gmajnerju, Petru Gradišniku, Ernestu Kampošku, Mladenu Krklecu, Cirilu Lipovšku, Pavlu Mlakarju, Vladu Možaku, Antonu Oberžanu, Jožetu O-beržanu, Antonu Pesanu, Karlu Romu, Stanku šegi, Francu Šmarčanu In Martinu Uršiču — za izjemne dosežke pri organizaciji in izvedbi zahtevne izgradnje in montaže kovinskega visečega mostu čez Savinjo v Levcu. Druga nagrada se ne podeli, pač pa dve tretji. TRETJA NAGRADA '85 se podeli inž. Janku Stermecke-mu za izjemno dosežen ekonomski uspeh zgrajenega objekta in vzorno organizirano gradbišče TOZD Gradbena o-perativa Laško v stanovanjski soseski Debro. TRETJA NAGRADA '85 se podeli Alojzu Vrtovcu za izjemno dosežen ekonomski u-speh zgrajenega objekta in vzorno organizirano gradbišče TOZD Gradbena operativa Ljubljana v tovarni Elma Črnuče. PRIZNANJE ’85 se podeli Milanu Škofleku za uspešno organizacijo delovnega nroce-sa v TOZD Mehanizacija, za varne in pravočasne prevoze težkih elementov montažnega sistema Ingrad. PLAKETA INGRAD se podeli Leonu Crepinšku, dipl. 8.KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DBLAACEA SLOVENIJE - BREŽICE 1986 delo gradb. inž. — posmrtno — za dolgoletno uspešno delo in doprinos k razvoju delovne organizacije GIP Ingrad. PLAKETA INGRAD se podeli Janku Golobu, dipl. oec., za uspešno vodenje delovne organizacije in doprinos k razvoju GIP Ingrad. Prisrčen aplavz na slovesnosti prisotnih delegatov Iz vseh naših temeljnih organizacij in skupnih služb, prejšnjih dobitnikov plaket Ingrad, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Ingrada in občine Celje je potrjeval, da so nagrade, priznanje in plakete bile podeljene zaslužnim delavcem, ki jim bo ta podelitev spodbuda za nadaljnje uspešno delo. Vlil Šuster Izgradnja modernizacije celjske bolnišnice teče že šesto leto. Te dni pa zaključujemo z deli v enem traktu pritličja za 14 specialističnih ambulant z okoli 2000 m8 površine, ki bodo pričele obratovati prihodnji mesec. Foto: Vili Šuster V Zvezi sindikatov Slovenije spodbujajo razvoj kulture kot enakovredne sestavine dela, saj sodi med temeljne smeri družbenopolitične in i-dejne dejavnosti sindikatov tudi kulturno življenje delavcev. Poseben poudarek dajejo razvijanju kulture medsebojnih odnosov v procesu dela in samoupravljanja, kulture delovnega okolja in na u-stvarjalnih oblikah preživljanja prostega časa delavcev. Pomembno vlogo pri tem odigrajo osnovne organizacije sindikata v tozdih, saj te najbolje poznajo potrebe ter interese delavcev in so neposredni nosilci raznovrstnih dejavnosti delavcev. Kulturna srečanja gradbenih delavcev Slovenije prav gotovo zagotavljajo doseganje številnih motivov. Gradbinci se zavedamo, da je kul- turno ustvarjanje med delavci pomembno, da ga je treba širiti in vsebinsko bogatiti. Srečanja na republiški ravni predstavljajo vsakoletni kulturni dogodek, preverjanje dosežkov in celotne aktivnosti na tem področju, soodbudo tistim, ki se že ukvarjajo s posameznimi aktivnostmi in onim, ki tak namen še imajo. 8. kulturno srečanje je potekalo od 19. do 23. maja v Brežicah. Organizatorji SCT so program izvedli dovršeno in z veliko mero prisrčnosti. Iz naše delovne organizacije so se srečanja udeležili s slikami Franc Klemen, Branko Hrovat in Dušan Poropat, s fotografijami Vili Šuster, s poezijo Biža Krivec, nastopil pa je tudi kvintet Ingrad. Vlil S. SLOVESNO OBELEŽJE LETOŠNJEGA DNEVA GRADBINCEV SLOVENIJE Spomin na preteklost Junija bo minilo pol stoletja, kar je bila v Sloveniji velika stavka gradbenih delavcev. Začela se je 2. junija 1936 in trajala devet dni, v njej pa je sodelovalo nad 5000 delavcev. Stavka je uspela, politično in materialno, pa tudi organizacijsko, saj je bila v maju 1936 ustanovljena v Ljubljani za Slovenijo podzveza Zveze gradbenih delavcev Jugoslavije, ki je bila tudi pobudnik stavkovnega gibanja v tistem letu. Gradbeni delavci so spadali v najnižjo socialno kategorijo delavstva, ki je bilo najbolj Izkoriščano in najslabše plačano. Delovni čas je trajal poprečno 10 ur na dan. Začetki enotne sindikalne organiziranosti gradbenih delavcev v Sloveniji segajo v leto 1934, ko je komunistična stranka Slovenije pričela u-stanavljati sindikat gradbenih delavcev. Do ustanovitve ni bilo v vseh treh takratnih strokovnih zvezah niti 1 odstotek gradbenih delavcev. Zato so bili tako neorganizirani delavci še lažje predmet — objekt — izkoriščanja, poniževanja in žalitev delodajalcev. V Sloveniji je bilo tedaj 12.359 gradbenih (stavbi n-sklh) delavcev. Na podlagi akcijskega programa, ki so ga sestavili avgusta 1934 na sestanku v Ljubljani na Trubarjevi cesti in mu je prisostvoval tudi Tone Tomšič, so torej maja u-stanovili Podzvezo zveze gradbenih delavcev za Slovenijo, njen tajnik pa je postal DAN GRADBINCEV Obletnico dogodkov Izpred 50 let bomo letos proslavili 6. In 7. Junija. Ob Dnevu gradbincev se bo zvrstila vrsta prireditev (kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je že bilo od 19. do 23. maja v Brežicah), 6. junija bo v Novem mestu regijsko posvetovanje o perspektivah gradbeništva, nato prikaz In ogled sodobne stanovanjske gradnje, zvečer bo svečana akademija, slavnostni govornik bo Miha Ravnik, predsednik Zveze sindikatov Slovenije; naslednji dan 7. junija bodo dopoldne potekala republiška proizvodna tekmovanja gradbenikov v Gro-suplju In zaključna tekmovanja ŠIG '86 v Novem mestu, popoldan pa bo tu skupna zaključna slovesnost' s podelitvijo priznanj. Vili Šuster Tomo Brejc. Leta 1936 so v Sloveniji organizirali 19 stavk gradbinskih delavcev s približno 7000 stavkajočimi. Delavci so stavkali v 50 podjetjih. Pripravili so osnutek kolektivne pogodbe in priredili več množičnih zborovanj, na katerih so govorili tudi številni vodilni komunisti, kjer se je le dalo, so objavljali tudi članke v časopisih. 1. maja 1936 je prvič prenehalo vse delo na stavbah v Ljubljani in okolici. Gradbeniki so z drugimi delavci praznovali prvi maj — praznik solidarnosti delavcev vsega sveta. Ko so maja 1936 delodajalci dokončno odbili predlog kolektivne pogodbe s stav-binskimi delavci, so gradbinci organizirali množično, disciplinirano in dobro organizirano stavko z jasnimi in vsakemu delavcu razumljivimi cilji. V njej so zdržali do konca, do zmage, pomagali oa so jim napredni prebivalci Ljubljane s hrano in denarnimi prispevki. Stavka se je končala s popolnim uspehom. Okrog 50 gradbenih podjetnikov je sprejelo in podpisalo kolektivno pogodbo, ki je bila veljavna za vso Slovenijo. Poleg zvišanja plač so stavbinski delavci dosegli tudi druge o-sebne in skupne socialne izboljšave in boljše delovne pogoje. Sašo Novak INFORMACIJA O POSLOVANJU DO GIP »INGRAD« V OBDOBJU JANUAR—MAREC 1986 Težavne in zapletene razmere Tako kot v prejšnjih letih, je potekalo gospodarjenje v prvih mesecih leta v naši delovni organizaciji v težavnih in zapletenih razmerah. Značilno za gradbeniško dejavnost je, da so prvi trije meseci v letu navadno najslabši po uspešnosti poslovanja. Na to najbolj vplivajo slabe vremenske razmere. Poleg tega pa se v tem obdobju potencialni investitorji težje odločajo za nove naložbe zaradi nepoznavanja rezultatov poslovanja pred ugotovitvijo zaključnega računa za preteklo leto. V tem času se je nadaljevala v gospodarskih tokovih visoka rast cen kot posledica globljih vzrokov ekonomske nestabilnosti in močnih stroškovnih pritiskov. Če upoštevamo tudi pospešeno rast osebnih dohodkov na raznih področjih gospodarstva in negospodarstva, zlahka ugotovimo, da se je na začetku leta 1986 odvijala ostra tekma v rasti osebnih dohodkov z rastjo cen. To pa je večkrat ob poslabšani kvaliteti proizvodov in storitev, ob upadanju poslovne morale, zanemarjanju dogovorjenih obveznosti, skupaj z inflacijskimi gibanji dajalo anarhičen pečat celotnim razmeram na domačem trgu. Gibanje cen v prvih mesecih tega leta kažejo, da so bile resolucijske napovedi o zmanjšanju stopnje inflacije preveč optimistične. Zadnje podražitve hrane, višje tarife električne energije in druge podražitve bodo še povečale inflacijo. Če pogledamo razmere, v katerih se letos oblikujejo cene, moramo ugotoviti, da še vedno niso zagotovljeni objektivni pogoji za umiritev inflacije. Skromna rast proizvodnje skorajda v celotnem gospodarstvu dodatno vpliva na poslabšanje razmerja med proizvodnjo in porabo. Zato ne presenečajo o-krepljeni pritiski na osebne dohodke največkrat mimo rezultatov dela in poslovanja. Ti pritiski so bili deloma posledica močnega zaostajanja realnih osebnih dohodkov v prejšnjih letih, ki so tudi v naši delovni organizaciji močno ogrozili minimalni življenjski standard delavcev in so pospešili odhode kvalificiranega in visoko kvalificiranega kadra. Na začetku tega leta so stopili v veljavo nekateri u-krepi ekonomske politike. Najvažnejši med njimi je »devizni zakon«. Za ta predpis je značilna slaba operativnost in nedodelanost novega sistema ekonomskih odnosov s tujino. Pomanjkanje deviz in sprejeti vrstni red plačil v tujino povzročata zaostanek pri plačilu uvoza surovin in re-promateriala pri OZD, ki so pretežno vezane na uvoz. To pa je že vzrok za nastajanje problemov v marsikateri organizaciji združenega dela. Da se podjetja nerada odločajo za izvoz je kriva tudi neustrezna politika tečaja dinarja, zmanjšanje izvoznih spodbud in veliko domače povpraševanje po proizvodih. Vse skupaj pa seveda slabi naše gospodarstvo. V gradbeni dejavnosti Ingrada je bilo na začetku leta 1986 opaziti, da je po večletnem padanju obsega proizvodnje nastopilo obdobje rahle oživitve na področju izgradnje industrijskih in drugih objektov. Na področju stanovanjske izgradnje pa je prisoten še vedno velik padec v obsegu izgradnje, ki pa se še poglablja. Vprašanje graditve stanovanj kot ene izmed najbolj specifičnih dobrin se v naši družbi ne rešuje dovolj kompleksno. Znano je, da je proizvodnja stanovanj pospeševalec industrializacije zunaj naših meja. To bi lahko bila tudi pri nas, zlasti še, ker za svoj razvoj ne potrebuje ničesar uvoženega in ker je v vrednosti zgrajenega stanovanja soudeležena poleg gradbene opera-tive in Industrije gradbenega materiala tudi ostala industrija, vključno s črno metalurgijo, kemijsko, lesno in nekovinsko industrijo. REZULTATI POSLOVANJA V OBDOBJU JANUAR—MAREC 1983 Celotni prihodek, ugotovljen na ravni delovne organizacije, znaša 4.665.068 tisoč din in je povečan glede na prejšnje leto za 126%. Letni olan je dosežen v višini 17%. Doseganje letnega plana je skromno, vendar večletna proizvodna dinamika pove, da so dela v gradbeništvu specifična in da je v začetku leta proizvodnja običajno manjša zaradi sezonskega vpliva. Giblje se med 15—19 odstotki v gradbeni opera-tivi in med 20—15% v Lesnih obratih, Mobitii, Projekti-vi in na DSSS. Porabljena sredstva tvorijo: materialni stroški, amortizacija, stroški prodanega blaga in drugi poslovni stroški. Med zadnje štejemo tudi izdatke za obresti. Obresti pomenijo v absolutnem znesku največjo obremenitev v strukturi porabljenih sredstev v TOZD GO Celje, GO Ljubljana, GO Žalec, IGM Medlog, Mehanizacija In Mobilia. V relativnem odnosu kažejo prihodki od obresti nad izdatki za obresti očitno razliko v finančni stabilnosti temeljne organizacije pri TOZD GO Laško, GO Slovenske Konjice, GO Rogaška Slatina, Proizvodni obrati In Projektivni biro. Na tej podlagi TOZD s pozitivnimi rezultati poslovanja financirajo preko računa združenih sredstev s krediti TOZD, katerim primanjkuje obratnih sredstev. To pa pomeni težko breme za vsako prizadeto temeljno organizacijo. V obravnavanem obdobju je TOZD GO Žalec izkazala izgubo na substanci. To je zaskrbljujoče, saj temeljna organizacija ni dosegla niti tolikšnega celotnega prihodka, da bi v celoti nadomestila materialne in druge poslovne stroške ter amortizacijo. Dohodek. Ugotovitev, da so porabljena sredstva (indeks 216) naraščala počasneje od celotnega prihodka (indeks 226) v obdobju januar—marec 1986, ima za posledico, da je bila rast dohodka za 49 indeksnih točk večja od obeh navedenih kategorij. Tako znaša doseženi dohodek 942.649 tisoč din, letni plan je dosežen s 16 odstotki. Tudi v letošnjem prvem obračunskem obdobju ugotavljamo, da je celoten instru-mentarij finančnih učinkov pripravljen tako, da gospodarstvo lahko prispeva k izboljšanju svojega položaja le s prihranki na materialnih stroških. To pa v bistvu pomeni večji dohodek, z njim pa večji odliv sredstev za skupno in splošno porabo, ki se v veliki meri napaja iz u-stvarjenega dohodka preko sistema prispevkov in davkov. To je razvidno tudi iz ugotovljenih podatkov za našo delovno organizacijo, saj obveznosti iz dohodka, ki znašajo v skupnem znesku 399.801 tisoč din, kar za 22 indeksnih točk presegajo rast dohodka. Čisti dohodek je dosežen na ravni delovne organizacije v višini 542.848 tisoč din in je večji za 161 % od doseženega čistega dohodka v enakem obdobju v letu 1985. Razlika med čistim dohodkom in razporejenimi bruto osebnimi dohodki, ki znašajo 713.328 tisoč din, je čista izguba v višini 170.480 tisoč din, po odbitku začasno razporejenih sredstev skladov TOZD, ki so v tem obdobju dosegle pozitivne poslovne rezultate. Sicer znaša skupen znesek izkazane izgube na nivoju delovne organizacije 276.338 tisoč din. Izgubo v poslovanju izkazujejo TOZD: GO Ljubljana, GO Žalec, GO Šentjur, IGM Medlog, Mehanizacija in DSSS. Pozitivne poslovne rezultate so dosegle TOZD: GO Celje, GO Laško, GO Slovenske Konjice, GO Rogaška Slatina, Proizvodni obrati, Lesni obrati, Mobilia, Prevozi in Projek-tiva. Po zakonu o sanaciji morajo sprejeti temeljne organizacije, ki imajo ob prvem periodičnem obračunu izgubo, najkasneje v 45 dneh po roku za predložitev periodičnega obračuna »predsanacljski program«, v katerem ugotovijo vzroke zaradi katerih so nastale motnje v poslovanju TOZD in določijo ukrepe za njihovo odstranitev. TOZD, ki izkažejo v prvem periodičnem obračunu Izgubo v poslovanju, lahko še naprej izplačujejo osebne dohodke v skladu s sprejetimi splošnimi akti. Omejitev pri izplačilu osebnih dohodkov je predpisana ob periodičnih obračunih po ugotovitvi izgube za prvo polletje in za devetme-sečje. Finančno-ekonomskl sektor ALI BO DRUGO POLOVICO LETA VEČ DELA? Počasi se izteka prva polovica leta in z mešanimi občutki gledamo v druoo. Trenutni položaj še ni zaskrbljujoč glede zaposlenosti. V glavnem so posamezni TOZD še kar dobro zasedeni z deli, razen nekaj stalnih izjem, katerim se je v zadnjem času priključila še TOZD Proizvodni obrati in TOZD Gr. Rogaška Slatina. Iz pregleda predvidenih o-bjektov, ki bi jih naj letos gradili, je že sedaj izpadlo nekaj večjih investicij. Izpad je nastal predvsem zato, ker so posamezni investitorji i-meli prevelike želje, na kar smo opozorili že v prejšnji številki. Povečanje cen gradbenih materialov, povečanje osebnih dohodkov in ostali stroški vplivajo na prodajno ceno v taki meri, da marsikateremu investitorju zmanjka poguma in sredstev za nove investicije. Seveda pa je naš vpliv na prodajno ceno v tem trenutku minimalen. Nekaj bi se dalo prihraniti z boljšo organizacijo in zmanjšanjem režije, za kar pa nimamo dosti poguma in posluha. Čas nas bo verjetno prisilil tudi k temu. V zadnjem času opažamo, da izgubimo dosti dela na licitacijah, predvsem zaradi visokih cen naših storitev. V mesecih marec in april smo v posameznih TOZD pridobili naslednje večje objekte: GO Celje — Sanacija Ju-gomonta Ljubljanska 31 in 33, ureditev igrišč in garderob pri RšC Golovec, otroški vrtec Mariborska, nova biskvitna peč KIL Liboje, adaptacija pionirskega doma Baška -Krk, dela na novi bolnici v Celju, skladišča ERA Titovo Velenje v Celju in pripravljalna dela na objektu Zavarovalnice. GO Laško — Kotlovnica Plitvice, skladiščni objekt Merx Radeče in skladišče papirja Radeče. GO Šentjur — Vzdrževalna dela v Železarni štore, hala Univerzal Banja Luka, ABK za Pekarno Naklo, Unija Zagreb II. faza z zunanjo ureditvijo. GO Slov. Konjice — Osnovna šola E. Kardelj II. faza. GO Žalec — Izgradnja stanovanj, zaklonišče I. faza Laikova vas in gnojišče za hleve Podlog. GO Ljubljana — Robna ku-ča Čelnice, dom starejših občanov Vič, TOZD Prevozi Ljubljana, II. faza. Gradb. Rog. Slatina — Skladiščna hala Kors, skladišče orodja Straža, adaptacija samopostrežne Pregrada in samski dom TAM Maribor, II. faza. Iz pregleda vrednosti do zdaj sklenjenih pogodb je razvidno, da primanjkuje predvsem dela za drugo polovico leta v TOZD GO Laško, GO Ljubljana, Gr. Rogaška Slatina, GO Žalec, Proizvodni obrati, IGM Medlog in v TOZD Mehanizacija. Z dokončano reorganizacijo delovne organizacije upamo, da bo pridobivanje dela v drugi polovici leta bolj uspešno kot je to bilo do sedaj. K. Vidali Abdulah Hajrlahovlč, čuvaj v TOZD IGM Medlog, je vse dni prvomajskih praznikov čuval družbeno Imovino In Je povedal, da ni bilo posebnih težav... Foto: F. Ramšak BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA V DO v 000 din I—III I-—lil IND Doseg. 1985 1986 86/85 plana 86 CELOTNI PRIHODEK 2.063.603 4.665.068 226 17 Od tega: Prihodki od obresti 239.850 ' 579.959 242 25 PORABLJENA SREDSTVA 1.721.156 3.722.419 216 18 od tega: Amortizacija 63.819 115.606 181 19 Obresti za obratna sredstva 309.819 562.172 181 20 DOHODEK 342.447 942.649 275 16 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 134.698 399.801 297 21 ČISTI DOHODEK 207.749 542.848 261 13 Bruto osebni dohodki 400.963 " 713.328 178 20 SPP stanovanjski del 1.788 21.261 — 9 splošni del 1.326 11.500 867 9 Poslovni sklad 3.833 49.025 — 54 Rezervni sklad 3.849 24.072 625 11 Izguba 204.010 276.338 135 — štev. zaposlenih po urah 2.944 2.780 94 89 štev. zaposlenih po stanju 3.055 2.921 96 96 KONSTITUIRANJE DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Ze prve pomembne odločitve Zadnji dan marca letos se je na svoji prvi seji po volitvah sestal delavski svet delovne organizacije. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Jože Mešl iz TOZD Proizvodni obrati, za podpredsednika pa Julijan Gantar iz TOZD Mo-bilia in Pavel Grabner iz TOZD Projektivni biro Delegati so izvolili tudi naslednje odbore: Odbor za gospodarjenje — člani — namestniki: 1. Rihteršič Leopold — pred., Slov. Konjice — Bratina Franc 2. Skok Franc, IGM — Bratina Leon 3. Arčan Željko, GO Celje — Zorko Jože 4. Dobovišek Branko, GO Šentjur — Borko Zdravko 5. Grubelnik Franc, GO Laško — Vale Slavko 6. Zoffel Robert, GO Žalec — Kosem Minka 7. Curk Bogdan, GO Ljubljana — Režek Edvard 8. Popit Janez, Rog. Slatina — špiljak Alojz 9. Cepuš Jože, Mehanizacija — Kukovnik Franc 10. Kregar Adolf, Lesni obrati — Golavšek Milan 11. Hočevar Stane, Prevozi — Rupnik Janez 12. Štiherl Dušan, Proj. biro — Čmak Lidija 13. Logar Olga, DSSS — Arnuš Janko 14. Zalašček Mirko, Proizvodni obrati — Mešl Jože 15. Strnad Viktor, Mobilia — Erpič Milan Odbor za cene družbenega standarda — člani — namestniki: 1. Šporar Janez — pred., GO Ljubljana — Barbir Franc 2. Drolc Stanko, GO Žalec — Sitar Jožica 3. Bojinovič Dane, GO Celje — Brkič Besim 4. Stanojlovič Drago, GO Laško — Vale Slavko 5. Novakovič Živko, GO Slov. Konjice — Krčan Andrija 6. Borko Zdravko, GO Šentjur — Antolinc Franc 7. Struna Helena, Rog. Slatina — Pobežin Jože 8. Remus Sonja, Mehanizacija — Kavčič Martin 9. Šipec Cvetka, IGM Medlog — Hairlahovič Mujaga 10. Žlavs Franc, Proizvodni obrati — Kovačec Katarina 11. Podbregar Marija, Lesni obrati — Vitanc Vinko 12. Abdič Adil, Prevozi — Bagarič Luka 13. Jelen Ivo, Proj. biro — Turnšek Franc 14. Podgoršek Vladimir, DSSS — Pezerovič Helena 15. Jamnik Majda, Mobilia — Černivec Ivan Odbor za racionalizacije in tehnične Izboljšave — člani — namestniki: 1. Lesjak Janko — pred., Rog. Slatina — Draškovič Boris 2. Mendič Milisav, DSSS — Tkalec Mirko 3. Lesjak Zdravko, GO Celje — Vrbnjak Vinko 4. Fifer Egidij, Laško — Grubelnik Franc 5. Koren Stane, GO Šentjur — Ključarič Jože 6. Kovač Hilda, Slov. Konjice — Simon Branko 7. Rojnik Davorin, Žalec — Brdnik Simon 8. Novak Andrej, GO Ljubljana — Pintarič Avgust 9. Hotko Dani, Mehanizacija — Tratnik Edi 10. Skok Franc, IGM Medlog — Verdelj Miran 11. Verbič Slavko, Proizvodni obrati ■— Strašek Adolf 12. Orešič Franc, Lesni obrati — Košenina Bogdan 13. Feher Rudi, Prevozi — Jerala Boris 14. Prislan Zdenko, Proj. biro — Prodan Ivo 15. Strnad Viktor, Mobilia — štrukelj Miran Odbor za samoupravne akte — člani — namestniki: 1. Gruškovnjak Stefan — pred., DSSS 2. Strašek Adolf, Proizvodni obrati 3. Bandič Jerko, GO Celje — Strniša Franc 4. Vale Slavko, GO Laško — Djekič Slavko 5. Ulčnik Milena, GO Slov. Konjice — Rošer Anton 6. Šentjurc Irena, GO Šentjur 7. Brdnik Simon, GO Žalec — Makarič Ranko 8. Rebernjak Ivan, Rog. Slatina — Unverdorben Marijana 9. Kračun Štefka, IGM Medlog — Gaberšek Rudi 10. Orešič Franc, Lesni obrati 11. Bedenik Marijana, Prevozi — Jeršinovič Frančiška 12. Kovačič Janez, Proj. biro 13. štimnikar Jože, GO Ljubljana — Hasanovič Mustafa 14. Rom Karel, Mehanizacija — Oberžan Anton Odbor za izobraževanje — člani — namestniki: 1. Pintar Jože — pred., Proizvodni obrati — Belehar Boris 2. Okrogar Bojan, DSSS — Sevčnikar Franc 3. Robida Tatjana, GO Celje — Perger Jože 4. Šprajc Albin, Rog. Slatina — Drimelj Metka 5. Doberšek Jelka, IGM Medlog — Kronovšek Miha 6. Dolar Branko, Mehanizacija — Šmarčan Franc 7. Domjanič Drago, GO Ljubljana — Strnad Ivo Uredniški odbor Glasila Ingrad — člani — namestniki: 1. Verdev Miran, GO Celje — Rojšek Marko 2. Martinčič Darko, GO Laško — Zarkovič Djordje 3. Salobir Izidor, GO Šentjur — Pospeh Miro 4. Brdnik Albin, GO Sl. Konjice 5. Sitar Jožica, GO Žalec — Brdnik Simon 6. Košuta Igor, GO Ljubljana 7. Justin Marjan, Rog. Slatina — Strašek Marta 8. Jagrič Marta, IGM Medlog — šipec Cvetka 9. Lipičnik Jernej, Proizvodni obrati 10. Kumer Marjan, Lesni obrati — Pinter Milan 11. Vrbnjak Slavica, Mehanizacija 12. Bajec Aco, Prevozi 13. Cokan Marjana, Proj. Biro — Kolšek Alojzija 14. Šuster Vili, DSSS — Krivec Brigita 15. Meglič Vladimir, Mobilia — Pritekelj Ljudmila Izdajateljski svet Glasila Ingrad: 1. Rojšek Marko, GO Celje 2. Martinčič Darko, GO Laško 3. Salobir Izidor, GO Šentjur 4. Brdnik Albin, GO Slov. Konjice 5. Sitar Jožica, GO Žalec 6. Košuta Igor, GO Ljubljana 7. Justin Marjan, Gradb. Rog. Slatina 8. Doberšek Jelka, IGM 9. Cizej Ivan, Proizv. obrati 10. Kumer Marjan, Lesni obr. 11. Pušnik Tatjana, Mehaniz. 12. Oček Stefan st., Prevozi 13. Cokan Marjana, Proj. biro 14. Rojc Zlata, DSSS 15. Meglič Vladimir, Mobilia Na seji so delegati obravnavali in potrdili rezultate poslovanja v letu 1985 ter sprejeli planske dokumente ne samo za leto 1986, temveč tudi za srednjeročno obdobje 1986—1990. Ti dokumenti so za našo DO izredno pomembni, saj v bodoče želimo poslovati brez motenj in bomo morali zato plane dosegati in celo presegati. Novi zakon o deviznem poslovanju je naložil gospodarskim subjektom tudi nalogo, da stroške potovanj v tujino plačujemo v breme družbeno priznanih reprodukcijskih potreb in pod pogoji, ki jih predpiše zvezni izvršni svet. Delavski svet je obravnaval tudi pregled SSP — stanovanjski del in zahteval, da se izdela predlog koriščenja sredstev po veljavnem postopku. Na prvi seji so bile obravnavane tudi naslednje zadeve: — odkup ležišč v stolpnici malih stanovanj, — vezava prostih stanovanjskih sredstev pri SKB Ljubljana z namenom pridobitve posojila, — plan investicijskih sredstev, — kadrovski predlogi za razpisana dela in naloge, — nagrade Inovatorjem, — predlog za podelitev nagrad, priznanj in plaket. Na svoji drugi redni seji, dne 8. 5. 1986, je delavski svet sprejel vrednost točke za celotno DO v višini 1,45 din bruto na uro z veljavnostjo od 1. 4. 1986 dalje In sklep, da faktor vplivnosti in odgovornosti ostane enak kakor v preteklosti za čas dveh mesecev. Predstavniki TOZD Mobilia so zahtevali, da se izračuna najnižja vrednost točke, ki v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnimi splošnimi akti zagotavlja delavcu za redno opravljanje del in nalog najnižji osebni dohodek. DS je zahtevo soglasno sprejel. Delavski svet je na podlagi poročila ugotovil, da so pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo z referendumom sprejeli delavci vseh TOZD in DSSS. Ob sprejemanju ugotovitvenega sklepa, da so vse TOZD in DSSS sprejele peri- odični obračun za obdobje januar — marec 1986, je delavski svet zahteval, da odbor za gospodarjenje izpostavi odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev za izkazano izgubo v tistih sredinah, kjer je do le-te prišlo in da v teh sredinah izdelajo pred-sanacijske programe. Sprejet je bil sklep o pri-stonu k samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na začasnem delu v tujini. Delavski svet je obravnaval predlog plana stanovanjskih sredstev za kadrovske potrebe in ga je na podlagi pripomb ter usklajevanj dopolnil in predlaga delavskim svetom TOZD in DSSS, da ga dopolnjenega sprejmejo. Sprejeta sta bila: 1. limit posojila za gradnjo stanovanjskih hiš in nakup stanovanj za leto 1986 v višini 2.160.000,—din 2. limit za adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš za leto 1986 v višini 1.080.000,—din Delavski svet je razpisal dela in naloge glavnega direktorja DO GIF »Ingrad« Celje. Delavski svet DO je v postopku kadrovanja dal podporo prijavljenima kandidatoma za razpisana dela in naloge pomočnikov glavnega direktorja. Delavski svet je obravnaval tudi naslednje zadeve: e-notno organiziranje narodne zaščite za TOZD Mehanizacija, TOZD PO, TOZD Projektivni biro in DSSS; Imenovanje izdajateljskega sveta in uredniškega odbora Glasila Ingrad, sprejem SaS o sodelovanju z VVO Anice Cernejeve v Celju, sprejem SaS o skupnih nalogah Novega tednika in Radia Celje ter DO GIP »Ingrad« Celje pri obveščanju javnosti, pobudo za dodatni delovni prispevek kot pomoč za modernizacijo bolnišnice v Celju. Goran Hočevar Letovati na morju -to je zdaj vprašanje To je resnično vprašanje, ki si ga je zastavila večina naših delavcev, kar je razvidno iz letošnjih prijav za letovanje na morju. Teh je namreč letos kar 2 krat več kot prejšnja leta. To pa pomeni, da je letovanje v okviru delovne organizacije postalo zelo interesantno, saj je iz tega razvidno, da je ogromno število ljudi prejšnja leta koristilo drugačne oblike in možnosti letovanja kot pa lastne. Tako je letošnje leto rekordno po številu prijavljenih rekordno pa je tudi število prijavljenih za naše zida- IZREDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Za počitniške zmogljivosti dodatna delovna sobota Delavski svet je sprejel pobudo Izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata Ingrada o povečanju lastnih počitniških zmogljivosti s tem, da se v bodoče ob zaključnem računu izloči iz sklada skupne porabe namensko del sredstev za večanje počitniških zmogljivosti. Nakup novih počitniških zmogljivosti tri prikolice in dvo stanovanjski enoti) pa bi se zaenkrat kril iz sredstev, ki bodo u-stvarjena z dodatno delovno soboto. Ta je predvidena za 13. september 1986. Sklepe o dodatni delovni soboti za namen razširitve počitniških zmogljivosti, naj bi sprejeli delavski sveti TOZD n DSSS do 28. maja 1986. Regres za letni dopusti Regres bo izplačan med desetim in osemnajstim junijem. Višina regresa je naslednja: matere samohranilke, samohranilci, borci NOV ni invalidi prejmejo 22.000. — din, regresa, delavci, ki imajo pravico do otroškega dodatka 18.000.— din in ostali člani kolektiva 14.000. — din regresa za leto 1986. ne objekte v Bašanji, Miho-laščici na Crecu, Piranu ter Portorožu. Večina letošnjih prijavljenihima tudi šoloobvezne otroke, tako, da so zanje interesantni le termini med počitnicami. Komisija za letovanje pri KOOS je tako bila pred resnično težko nalogo, kako zadovoljiti večino prijavljenih, pri tem pa seveda objektivno upoštevati kriterije za dodelitev in razporeditev letovanja. No, po težkem delu ter razposlanih odločbah za letovanja, je še vedno število nerešenih ostalo precejšnje, ali izraženo s številko 40 °/0. Tistim, ki niso dobili letovanja v žaljenem terminu, je Komisija ponudila druge možnosti, tako, da imamo danes še proste naslednje kapacitete na morju v naslednjih terminih: BAŠANIJA: do 24. 6., 2. 9. —1. 10. MIHOLAŠCICA Cres: 14. 6. —24. 6., 2. 9.-22. 9. PORTOROŽ: 24. 6., 23. 8,— 22. 9. PIRAN: 4. 7,—14. 7. (2 sobi), 23. 8.-2. 9. PAG tekst.: do 4. 7., 23. 8. —22. 9. PAG nudist: do 24. 6., 2. 9. —22. 9. BAŠKA Krk: do 24. 6., 23. 8.-22. 9. SAVUDRIJA a. camp: do 4. 7„ 23. 8.-22. 9. STELLAMARIS a. camp: do 24. 6., 23. 8.-22. 9. CIKAT M. Lošinj: do 4. 7., 23. 8.-22. 9. Prosto je še tudi na ROGLI ter v prikolicah PODČETRTEK (do 4. 7., 13. 8. dalje). Tako, to je kratka informacija, ki kaže da resnično nismo mogli razporediti vseh prijavljenih. Tisti, ki so letos imeli smolo, bodo morali razumeti, da vsem ni loč ustreči in da bodo prišli na vrsto naslednje leto, ko načrtujemo tudi razširitev zmogljivosti. Blaž Lilija UGOTOVITVE ODBORA ZA INOVACIJE Inovacija — nuja današnjega časa V gradivih o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije med ostalim piše: »Osnutek strategije tehnološkega razvoja izhaja iz pravilne domneve, da je tehnološki napredek nujno orodje za doseganje temeljnih družbenih Interesov In utegne u-činkovito zagotavljati določeno raziskovalno delo... Očitno pa je v osnutku poudarjeno dejstvo, da lahko nove tehnologije postanejo dejavne sestavine proizvajalnih sil, če bodo pri strategiji razvoja vgrajeni motivacijski mehanizmi v samo združeno delo, kar naj bi stimuliralo delavce v organizacijah združenega dela, da bodo dosegli optimalne učinke na podlagi »inovacijskega obnašanja«. Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije je uresničljiva z maksimalnim možnim spodbujanjem lastne u-stvarjalnosti, ob vsestranski podpori raziskovalno-razvoj-nega dela ter ustreznem u-sposabljanju kadrov.« In kako se v Ingradu opiramo na lastne sile In kakšne mehanizme vgrajujemo za spodbujanje razlskovalno-raz-vojnega dela? Na svoji redni seji dne 20. marca letos je odbor za inovacije obravnaval inovacijske predloge, ki so prispeli v tem letu. Glede na dejstvo, da so bili v prvih treh mesecih letošnjega leta prijavljeni le trije predlogi, so člani odbora o tem kritično spregovorili in analizirali sedanje stanje na področju inovacij. Ugotavljamo, da kljub temu, da v naši delovni organizaciji vodstvo podpira inovacijsko dejavnost (kar mi primer v nekaterih delovnih organizacijah v Celju), imamo zelo malo inovacijskih predlogov. Vzroke za tako nizko število inovacijskih predlogov lahko iščemo tudi v preslabi obveščenosti o pomenu in pridobitvah, ki jih inovacije prinašajo, so menili člani odbora. Zato bom v nadaljevanju govoril o tem, kaj pri nas u- vajamo na novo v smeri spodbujanja množične inventivne dejavnosti. V novem pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke so vgrajena določila za uveljavljanje inovacijskih predlogov z netehničnih področij ter dana je možnost, da vodstveni in vodilni delavci prispevajo inovacijskemu gibanju. Enakovredno se bodo upoštevale inovacije tako s tehničnega področja kot inovacije s področja organizacije dela, varčevanja z energijo, varstva pri delu ipd. Po novem pravilniku, oziroma samoupravnem sporazumu, dobi delavec, ki prosi za stanovanjski kredit, več točk, če je realiziral inovacijski predlog za preteklo poslovno leto, oziroma tudi za tekoče leto in sicer: za čisti prihranek do 100.000 din 3 točke, od 100.000 do 500.000 din 6 točk, od 500.000 do 1.000.000 din 9 točk in za čisti prihranek nad 1.000.000 din 12 točk. Razmišljamo tudi v tej smeri, da bi določene probleme v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti vključevali v inovacijska področja in jih skušali skozi inovacijske prijeme odpravljati in nagrajevati najboljše rešitve. Tudi družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji in posameznih sredinah bi se morale maksimalno angažirati za ustvarjanje inovativne klime v sami bazi, na gradbiščih, v delavnicah in v drugih delovnih okoljih. Inovacijske navade bi morale biti sestavni del nalog pri vzgajanju dobrih mladih delavcev, aktivnih delegatov, pogumnih samoupravljalcev in zglednih krajanov. Nič novega ni in tudi naše vodstvo je to že velikokrat ugotovilo, da bomo morali bolj kot doslej skrbeti za vzorno urejevanje in vodenje naših gradbišč, varčevati z materialom, časom in energijo, disciplinirano izvajati varstvo pri delu ter pravočasno izvrševati terminske plane, če bomo hoteli obdržati, oziroma pridobiti investitorje, so poudarili člani odbora v razpravi. Prav tako se moramo sprijazniti z nenehnim izvajanjem kadrovskih okrepitev in z organizacijskimi posegi, če gre za uspešnejše poslovanje v delovni organizaciji. Kadri, organizacija in lastno znanje, oplemeniteno z inovacijami, so osnovni činitelji, na katere se lahko opremo, ko gradimo našo prihodnost. Odbor je ugotovil, da smo kljub težavam v letu 1985 u-stvarili dobre finančne rezultate, zmanjšali neplačano realizacijo, izobraževali naše delavce posebej pa šefe gradbišča v skladu z novimi zakonskimi določili glede gradnje in obračuna objektov. Vsekakor so pozitivni premiki v finančnem poslovanju tudi posledica ustrezne kadrovske zasedbe in organizacije finančne službe. Organizacijski posegi na področju nabave, skladšiče-nja in pravočasne dobave materiala na gradbišča so prav tako prispevali k boljšim uspehom naše delovne organizacije. Dobra kadrovska zasedba nekaterih TOZD je dala dobre poslovne rezultate v preteklem letu. Zaradi teh ugotovitev je odbor posredoval pogoje razpisa »Inovator Celje 1985« koordinaciji 1, da da ustrezne predloge. Ko pa je odbor analiziral množično inventivno dejavnost v Ingradu za preteklo leto, je odločil, da predlaga za inovatorja leta iz naše delovne organizacije Edvarda Tratnika, KV ključavničarja iz TOZD Mehanizacija za njegove številne inovacijske predloge. Odbor je realiziral pobudo in določil nosilce naloge za ustanovitev društva DIATI v naši delovni organizaciji. To društvo naj bi bilo osrednje gibalo v inovacijskih prizadevanjih v naši delovni sredini. Po sedanjih podatkih bo ime- Poslovno stanovanjski objekt na Trgu V. kongresa v Celju bo zgotovljen julija. Foto: Vili Š. lo že ob pričetku več kot 70 članov —Inovatorjev. Dne 4. aprila 1986 se je konstituiral novi odbor za i-novaoije in racionalizacije. Za predsednika je bil izvoljen Janko Lesjak, dipl. gradb. inž. iz TOZD Rogaška Slatina, njegov namestnik in strokovni tajnik pa bo Milisav Mandič, dipl. el. inž. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo letni program dela predložen do 15. aprila. Program dela naj bi v glavnem temeljil na animaciji in prizadevanju, da bi v bodoče dobivali več inovacijskih predlooov iz naših TOZD, ker je to nuja današnjega časa in razvoja. Milisav Mandič Inovator Edvard Tratnik Odbor za Inovacije v delovni organizaciji vas Je med ln-gradoviml Inovatorji Izbral In predlagal za nagrado »Inovator Celja 85«, ki jih vsako leto podeljujejo najuspešnejšim inovatorjem leta. Menite, da ste sl to zaslužili? Osnova za takšno odločitev odbora so bili moji štirje inovacijski predlogi, oziroma tehnične izboljšave v lanskem letu. Če na kratko naštejem, gre za naslednje tehnične Izboljšave: lestev za popravilo ročice skreperja, izdelava novega reduktorja na betonarni Radeče, dodatna oprema ročice z rolko za umiritev vrvi in izdelava novih izpušnih cevi na motorjih »Magirus 912«. Ne vem, da bi jih imel kdo lani več. V skupnem prihranku je torej tudi nekaj odstotkov mojega deleža. So se doslej vsi vaši predlogi tudi realizirali v praksi? Moji inovacijski predlogi, oziroma tehnične izboljšave, se v glavnem nanašajo na izboljšave pri obratovanju betonarn, zato so vsi v praksi osvojeni in se uporabljajo. Kako gledajo na vas sodelavci? Ali so vaše Inovacije tudi spodbuda za druge? S sodelavci imam dobre odnose in glede na to, da tu in tam prijavim kakšen inovacijski predlog z njimi, nimam problemov. Mislim pa, da moraš biti že po naravi takšen, da nenehno iščeš nekaj novega, da razmišljaš, da hočeš naprej. V proizvodnji se ti pač na vsakem koraku ponujajo ideje, le z odprtimi očmi moraš hoditi. Imam to možnost, da razmišljanja za strojem, v delavnici, združim z delom na terenu in tako lažje pridem do boljših rešitev, predlogov in idej v primerjavi s tistimi, ki tega stika nimajo. V sedanjem času in razvoju bi morala biti v vsakem delavcu želja po naprednejšem in boljšem, če bi hoteli ujeti delček koraka s časom. Toda nekaterim do tega enostavno ni, nimajo interesa kaj spreminjati. Res je, da te novitete tudi močno »okupirajo«. Moraš se veliko učiti in si prizadevati, to pa se vleče za tabo, v tvoj prosti čas in velikokrat pride ideja prav ob nenavadnem času, tudi ponoči. Zakaj Je v naši delovni organizaciji In tudi sicer tako malo Inovacijskih predlogov. Lani Jih Je bilo 22. To Je približno šest promll na skupno število zaposlenih? Menite, da je pot od uveljavitve predloga do Izplačila denarne odškodnine predolga? Pri nas izboljšave še nismo sprejeli dovolj resno, predvsem pa ne kot sestavni del proizvodnje, zato tudi nimamo spodbudnih pristopov. Tu ne mislim toliko na delo odbora kot na ovire v posameznih delovnih okoljih, navsezadnje tudi v TOZD. Nemalokrat je prisotna tudi zavist in to prav od tistih, ki bi morali podpreti ustvarjalnost in uvajanje bolj naprednega in gospodarnega. Dolžnost vsakega delavca sicer je, da dela v danem o-kolju pošteno in po svojih najboljših močeh, če pa to delo še dodatno oplemeniti z lastno ustvarjalnostjo, je to le še večja korist, ki lahko pelje samo k boljšemu napredku. Glede uveljavljanja predlogov in izplačila denarnih odškodnin od inovacij pa bi dejal, da se to vleče predolgo in čeprav nisi inovator zgolj zaradi denarja, je vendarle na koncu tvoj trud tudi s tega stališča razvrednoten. Naj ob koncu dodamo, da Je Edvard Tratnik v delovni organizaciji že več kot dvajset let. Tukaj se je Izšolal za strojnega ključavničarja In dela ves čas v TOZD Mehanizacija. Z Inovacijami, oziroma tehničnimi Izboljšavami, se u-kvarja že nekaj let In pravi, da bo poskušal tudi v bodoče kaj pridati k razvoju in napredku delovne organizacije. Mojca Jagrlč IGOR GORJUP, DIREKTOR TOZD GO ŠENTJUR Delavski svet temeljne organizacije gradbene opera-tive Šentjur je na svojem zasedanju, 11. aprila letos, po predhodnem razpisnem postopku, imenoval Igorja Gorjupa, gradbenega inženirja za direktorja TOZD GO Šentjur. IZLETNIKOVA LETOVANJA OB MORJU Izletnikova turistična poslovalnica v Celju, Stanetova 2 že prodaja desetdnevna letovanja na morju od Pirana do Ulcinja. Najnlžja cena za desetdnevno letovanje je od 21.900 din dalje. Izbirate pa lahko od prikolic, zasebnih sob, zasebnih apartmanov do hotelskih penzionov. Se priporočajo In vas pričakujejo v agenciji! Zunanjetrgovinske aktivnosti pri Ingradu Recesija ali pa celo kriza gradbeništva se ne pojavlja samo na domačem trgu, marveč na svetovnem tržišču. Nekaj let nazaj se spominjamo konjunkture gradbeništva v Iraku, Libiji, Alžiru itd. Danes se moramo soočiti z dejstvom, da so vojne, znižanje cen nafte ipd. močno omejile nove investicije v deželah v razvoju, kjer si je Evropa ustvarila velik del dohodka. Naval cenene delovne sile iz vzhodnih dežel (Pakistan, Koreja, Kitajska, Japonska), je močno znižal ceno same delovne sile in seveda konkurenčnost naših ponudb. Priznati moramo, da je zunanjetrgovinsko udejstvovanje pri Ingradu v tem trenutku še na stranskem tiru. Od 270 članskega kolektiva v delovni skupnosti skupne službe se z zunanjetrgovinsko dejavnostjo ukvarja samo peščica ljudi. Ugotavljamo tudi, da struktura Gipossa, kadrovska zasedenost in deljena mnenja članic, ne vodijo v organizirano zunanjetrgovinsko predstavnico slovenskega gradbeništva. Triletne diskusije o organizacijski sestavi zunanje trgovine Giposs so brez osnove, ker na delovni skupnosti skupne službe Giposs ni kadrovske zasedbe, ki jo zunanja trgovina zahteva. Nova zunanjetrgovinska in devizna zakonodaja omejuje delovne organizacije, ker jim s 1. januarjem 1987 ostane samo zunanjetrgovinska registracija v okviru SOZD, ki je za določeno gospodarsko dejavnost registrirana pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Če se omejim na Ingrado-vo zunanjetrgovinsko dejav- nost, so pri nas v teku naslednje aktivnosti: • Obračun za KOL-7. Zaradi meddržavnega dogovora je prišlo do zakasnitve plačil s strani Iraka. Usklajujemo bilanco uspeha s SCT, ki pa je tudi odvisna od odločanja na nivoju Zvezne direkcije za promet in rezerve. • Alžir. Dela na projektu so v teku, zatika se pri plačilih zaradi odločitev na nivoju Giposs-lmpros. • Nabava opreme in rezervnih delov za potrebe Ingrada. Spremljamo naročila rezervnih delov in opreme. • Pridobivamo soglasja in odobritve za devizna plačila. • Urejujemo devizne dnevnice. • Spremljamo družbeno priznane reprodukcijske potrebe in vodimo ostale zunanjetrgovinske evidence. Glede na to, da smo aktiv-ci, je za nas edina ovira pomanjkanje deviznih sredstev na deviznem trgu Jugoslavije, kar pomeni dolgotrajno čakanje pri nakazilih. Od ostalih aktivnosti v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem bi poudaril, da pripravljamo analizo madžarskih predpisov, ker vodimo razgovore za sodelovanje z avstrijskimi firmami in našimi delovnim organizacijam, ki so angažirane na Madžarskem. S Hmezad — Konzorcij Malta vodimo razgovore za skupno nastopanje v Alžiru. Poleg navedenega pripravljamo predlog o organiziranosti zunanjetrgovinske dejavnosti Gipossa, ki pa bo predvsem odvisna od razumevanja in enotnosti vseh članic. Albin Ratej Ob prispevku Albina Rateja o zunanjetrgovinski aktivnosti v delovni organizaciji izokriščamo priložnost, da avtorja na kratko predstavimo. Albin Ratej, rojen 8. septembra 1950. leta, je diplomirani inženir strojništva, v teku pa je tudi njegov vpiš v register za zunanjo trgovino. V delovni organizaciji je od januarja letos kot vodja samostojne strokovne službe zunanje trgovine v sektorju komerciala. Pred tem je bil nazadnje pri SCT kot namestnik direktorja sektorja zunanje in notranje trgovine SCT. Stanovanjske objekte gradimo povsod, ne le po celi Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah In v tujini Za Aero TOZD Grafika zgrajen podaljšek poslovnega objekta. Foto: Vili Šuster IZ TOZD GO SLOVENSKE KONJICE 25. maj — sedmo nadstropje Gradnja nadomestnega poslovnega objekta za Konus v Slovenskih Konjicah uspešno napreduje. Kljub temu, da je bila letošnja zima spet dolga, z veliko snega, je objekt že v sedmem nadstropju in rezultati so presegli tudi najbolj optimistične napovedi. Temu je pripomogla dobra organiziranost, požrtvovalnost in zavzetost vseh sodelujočih, od delavcev na gradbišču, v betonarni in železokrivnicl, do vodstva gradbišča, TOZD in DO. To je skupno Ingradovo gradbišče, saj poleg ostalih TOZD sodelujejo tudi skupine iz TOZD GO Žalec in TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Objekt gradimo na skupni tlorisni površini velikosti 1600 m2, od tega objekt A 900 m2 (K+P+8 etaž) in objekt B 700 m2 (K+P). Dela potekajo intenzivno šele od začetka marca, zaradi snega in nizkih temperatur se v februarju skoraj niso izvajala, vloženo pa je bilo mnogo truda v čiščenje snega in ledu z objekta in deponij. V marec smo vstopili s končano ploščo nad zakloniščem, stebri ter z delom sten kleti. Tako smo v pičlih treh mesecih dokončali klet, zgradili pritličje in sedem etaž ter klet in nritličje objekta B. Rekordni čas izgradnje ene etaže do sedaj je sedem dni, vanjo pa je vgrajeno 36 ton armature in blizu 300 m3 betona, za kar je bilo potrebno izdelati 2500 m2 zahtevnega opaža okvirjev, sten in plošč. V službi tehnologije so bili skonstruirani opaži okroglih zunanjih sten in stolpov požarnih stopnišč ter načrti predelave in prilagoditev veliko-stenskih elementov GM, izdelavo pa sta prevzela TOZD Mehanizacija in TOZD Lesni obrati Gomilsko. Spremenjen in preizkušen je tudi nov način opažanja AB plošč, s čemer smo prihranili veliko materiala in časa. Delo na objektu poteka od zore do mraka, betonaže pa se potegnejo večkrat tudi pozno v noč. Čutiti je pravo tekmovalno vzdušje med skupinami, njihovo delo pa je te- sno povezano in medsebojno odvisno. Vsi se zavedajo, da zastoj pri eni skupini pomeni zastoj celotnega gradbišča. Zato lahko mirno pričakujemo, da bo objekt pokrit v dogovorjenem roku. Za vodstvo gradbišča napisal: Bogdan Kočevar, dipl. gradb. inž. Delo na objektu nadomestnega poslovnega objekta za Konus se Je pričelo v polnem zamahu 10. marca letos. Fantje si zaslužijo pohvalo, saj so bili ujeti v ta tempo, ki ga je narekoval izredno kratek rok in so vzdržali. Ponosni smo lahko, da imamo v kolektivu takšne delavce, ki v še tako težkih pogojih (dežju, mrazu) brez besede opravijo delo, kadar je to potrebno. Končno ne smemo pozabiti na monterje in serviserje, ki skrbijo da naprave na gradbišču brezhibno delajo, da so napake hitro odpravljene in na žerjaviste, ki na višini petdeset metrov skrbijo, da je ves potreben material vedno pri roki. Deseti maj — peta etaža (Foto: Bogdan Kočevar) kršitve delovnih obveznosti V mesecih februar, marec in april 1986 je skupna disciplinska komisija obravnavala 51 kršitev delovne obveznosti. V 34 primerih je delovala še v prejšnjem sestavu, po izvolitvi pa je nova komisija že obravnavala 17 zadev. Skupno v treh zadevah zaradi lažje kršitve ni izrekla ukrepa, izrekla je 9 opominov, ostali ukrepi pa so: JAVNI OPOMIN GOLUB Zdenko, stalno zamujanje na delo, ŠABIČ Ramo, zaradi vinjenosti neopravičen izostanek z dela (varnostnik), HANDANAGIČ Ramo, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, vsi TOZD Mobilia, BURKAŠ Anton, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva in predčasni odhod z dela, HUKIČ Emsud, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in predčasen odhod z dela, NIN-KOVIČ Morrvir, močna vinjenost na delu in odsotnost z dela, vsi TOZD GO Laško, POBRIČ Dursum, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, OSMIČ Šerif, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dneve, GRUMIČ Vitomir, neopravičen izostanek z dela in vinjenost na delu, šE-HIČ Rasim, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, HUKIČ Enes, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in neprimeren odnos do nadrejenih, vsi TOZD GO Celje, PARIČ Enver, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in KAJIČ Dragan, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, oba TOZD Proizvodni obrati, BAšAGIČ Hu-sain, BOŠNJAK Gostimir, RA-KANOVIČ Miroslav, RAHMA-NOVIČ Murat — povzročitev materialne škode v TOZD — naklepno (poleg ukrepa tudi povračilo povzročene škode) vsi TOZD IGM Medlog, KRESLIN Olga, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in neprimeren odnos do dela (nekvalitetno čiščenje) TOZD IGM Medlog, VELIČ Suljo, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Žalec. DENARNA KAZEN — 10% OD RABIHIČ Kalil, odklonitev dela, zapuščanje delovnega mesta in neopravičeni izostanek z dela 2 delovna dneva — TOZD IGM Medlog. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno COJKIČ Ljubica, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, stalno zapuščanje dela in večkratna vinjenost na delu (pogojno na 6 mesecev) TOZD GO Ljubljana, OBAL Rudolf, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu, vsled česar je nastala težka delovna nezgoda (pogojno na 6 mesecev) TOZD Mobilia, BEŠIČ Fadil — povzročitev pretepa v vinjenem stanju in fizične poškodbe sodelavca (pogojno na 1 leto) TOZD GO Šentjur, ŠTUNF Edvard, odklanjanje dela in poškodba sodelavca (pogoj- no na 6 mesecev) TOZD GO Slovenske Konjice, BINIČ Šalih, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (pogojno na 1 leto) TOZD GO Ljubljana, GOLUB Zdenko, stalno zamujanje na delo, odklonitev dela (pogojno na 6 mesecev) TOZD Mobilia. — dokončno OSMANČEVIČ Enver, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, AČIJEVIČ Tonko, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Laško, KARATOVIČ Marjan, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni, TODOROVIČ Čedo, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, VARGEC Anton, neopravičen izostanek z dela V marcu in aprilu smo kadrovali 89 delavcev, od tega 12 delavcev iz JLA. V istem obdobju je odšlo 87 delavcev, od teh 15 v JLA. Na delu v Alžiriji je bilo konec aprila 93 delavcev! UPOKOJENI SO BILI: INVALIDSKO: SCHNEIDER Erik, rojen 14. 5. 1936, zidar v Celju, delo je združeval pri naši organizaciji od 15. 9. 1958 do 21. 3. 1986, stalno bivališče ima v Ulici bratov Do-brotinškov 19, Celje. ŠIREC Edvard, rojen 22. 12. 1925, kontrolor, Mehanizacija, delo je združeval od 1. 1. 1956 do 3. 3. 1986, stalno bivališče ima na Partizanski 12, Šmarje pri Jelšah. MLAKAR Bruno .rojen 5. 10. 1928, zidar v Žalcu, delo je združeval od 1. 8. 1955 do 18. 4. 1986, stalno bivališče ima Dobrteša vas 72, Šempeter. BEČIROVIČ Milivoj — čuvaj v Ljubljani, delo je združeval do 11. 4. 1986. ANDROMAKO Svetin, evi-dentičar, v Ljubljani, delo je združeval do 15. 4. 1986. STAROSTNO: TOSIČ Ulja, rojen 19. 7. 1924, zidar v Konjicah, delo je združeval od 17. 2. 1970 do 31. 3. 1986, stalno bivališče ima D. Smrtiči 67a, ši-bovska. BORKO Franjo, 20. 9. 1925, vodja skladišča, v skupnih službah, delo je združeval od 25. 10. 1954 do 31. 3. 1986, stalno bivališče ima v Ulici Staneta Kvedra 3, Vojnik. VREČIČ Franc, gradb. delovodja, v Ljubljani, delo je združeval do 28. 2. 1986. DOSEDLA Rafael, rojen 12. 4. 1926, miner v Libojah, delo je združeval od 6. 4. 1954 do 12. 4. 1986, stalno bivališče ima v Kasazah 103, Petrovče. SKAMEN Frančiška, vodja obračuna servisov, rojena 12. 11. 1928, delo je združevala pri Mehanizaciji od nad 20 delovnih dni. LOVREK Janez, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, vsi TOZD Proizvodni obrati, KOS Martin, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni In povzročitev škode TO (tatvine) TOZD Mehanizaciji, HU-SIČ Hajrudin, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Šentjur, GLAVAŠ Buraj, neopravičen Izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, BE-šlč Fadil, ponoven fizični napad na sodelavca in neprimeren odnos do sodelavcev In nadrejenih, odklonitev dela (premestitev) TOZD GO Šentjur, SANDIČ Stojan in KNAUS Franc, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, oba TOZD GO Slovenske Konjice, NOVAK Vladimir, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konji- 1. 7. 1970 do 15. 4. 1986, stalno bivališče ima: Mariborska 99, Celje. PREDČASNA UPOKOJITEV: ARZENŠEK Avguštin, rojen 15. 8. 1930 delovodja v Rog. Slatini, delo je združeval od 1. 4. 1959 do 31. 3. 1986, stalno bivališče ima: Spodnje Sečovo 48, Rog. Slatina. KRLJIČ Peter, strojnik v Ljubljani, delo je združeval do 31. 3. 1986. UMRLI SO: FISTRIČ Anton, tesar, rojen 24. 5. 1927, delo je združeval v Rogaški Slatini od 30. 7. 1962 do 13. 2. 1986, stalno bivališče je imel So-tlanska poljana 36, Zagorska sela. Zapustil je ženo Marijo in sina Željka. OGRINC Franc, rojen 15. 12. 1931, strojnik v Nego-njah, delo je združeval od 1. 4. 1982 do 14. 3. 1986. Stalno bivališče je imel v Čača vasi 35, Podplat. BERGHAUS Ivan, rojen 11. 4. 1935, stavbni ključavničar v proizvodnih obratih, delo je združeval od 26. 9. 1957 do 9. 4. 1986. Zapustil je ženo Nado in sina Bogdana, stalno bivališče je imel v Šmarju pri Jelšah 64. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame SOFIJE NOVAK se Iskreno zahvaljujem sodelavcem GIP Ingrad, TOZD GO Ljubljana, za darovano cvetje In Izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Novak ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA FERKA se I-skreno zahvaljujem mojim ožjim sodelavcem In ostalim sodelavcem v skupnih službah za Izrečena sožalja, cvetje In spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi za venec. sin Franci Ferk §§ pravna posvetovalnica SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA UREJANJE PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV PRI IZVAJANJU INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI Delavski svet DO je na svoji seji dne 8. 5. 1986 sprejel sklep, da delovna organizacija pristopi k samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini v predlagani o-bllkl. S tem sporazumom se urejajo vprašanja skupnega interesa, ki se nanašajo na samoupravno organiziranje in odločanje, delovni čas, razporeditev sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov, nadomestila iz sredstev skupne porabe in materialnih stroškov ter zaščito delavcev. Pod pojmom izvajanje investicijskih del v tujini se razumejo dela, ki so predvidena s predpisi in ki se preko enote za izvajanje del v tujini opravljajo v polnem delovnem času in v času preko polnega delovnega časa za tujega naročnika. Delavci na začasnem delu v tujini imajo enake pravice in obveznosti ter odgovornosti kakor delavci TOZD v domovini. Delovni čas delavcev se prerazporedi tako, da je le-ta prilagojen dolžini dnevnega delovnega časa kakor ga določajo predpisi tuje države, podnebnim in drugim pogojem ter terminskemu planu izvrševanja del. Proste dneve, ki izhajajo iz prerazporejenega delovnega časa, oziroma iz dela preko 7-urnega delovnega časa, delavci izkoristijo po vrnitvi v domovino skupaj z letnim dopustom. Osebni dohodek se delavcem obračunava v skladu s skupnimi osnovami in merili v jugoslovanskih dinarjih. Na višino osebnega dohodka delavcev v tujini vplivajo rezultati poslovanja delovne enote v tujini, doseženi dohodek TOZD in osebno delo delavca ter dodatek, ki pripada delavcem zaradi posebnih pogojev dela v tujini (faktor K). Na višino faktorja K vplivajo podnebni pogoji do 40%, pogoji dela in življenja do 25%, oddaljenost od Jugoslavije in možnost obiskovanja družine do 15%, možnost rekreacije in kulturnega udejstvovanja do 10% in etnično ter ZAHVALA Ob Izgubi drage mame TEREZIJE GAČNIK se Iskreno zahvaljujem za Izrečena sožalja In venec. Hvala vodstvu avtoparka za pomoč In kolegom, ki so Jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. sin Vlado Gačnik splošno družbeno okolje do 10%. Od višine faktorja je tudi odvisno, v kakšnem razmerju sme biti osebni dohodek delavca v tujini do o-sebnega dohodka delavca, ki opravlja istovrstno ali podobno delo v domovini. To razmerje je za Alžir 1:4, v primeru izvajanja del v državi V. grupe pa je lahko največ 1:5. Osebni dohodek, ki je osnova za določitev relacije 1:4, je osebni dohodek, ki ga delavec dobi za 42-urni tednik po vseh osnovah in merilih za tekoče delo. Del osebnega dohodka, ki pripada delavcu na osnovi minulega dela, se ugotavlja po istih osnovah in merilih kot veljajo za delavce v domovini. Izhajajoč iz stroškov življenja, namestitve in prehrane in drugih pogojev življenja v tujini, se del osebnega dohodka delavcem izplačuje v lokalni, oziroma izjemoma v konvertibilni valuti, vendar tako, da del v devizah izplačane mesečne akontacije OD ne presega 70 %. Izplačilo v devizah se vrši po srednjem dnevnem kursu na zadnji dan v mesecu, za katerega se obračunava o-sebni dohodek. Za delo preko polnega delovnega časa in za delo na dan državnih praznikov se osebni dohodek poveča do 25%, za nočno dela pa do 20%. Delegati DS TOZD GO Ljubljana so predlagali spremembo te določbe tako, da bi bil dodatek za delo preko polnega delovnega Čača in za delo na dan državnih praznikov 50%, vendar takšnega predloga ni bilo mogoče sprejeti, kajti sporazum je že v fazi sprejemanja (in ne v fazi obravnavanja in sprejemanja pripomb). Delavcu pripadajo nadomestila osebnih dohodkov za državne praznike SFRJ ali države, v kateri se izvajajo investicijska dela, in sicer v višini povprečnega OD doseženega v mesecu, v katerem je praznik. Pooblaščeni organ podpisnikov spora-zula lahko odloči, da delavci na delu v tujini delajo na dan državnega praznika SFRJ v zameno za državne praznike države, v kateri se dela izvajajo (to ne more veljati za Dan republike). Nadomestilo za letni dopust pripada delavcu v višini povprečnega dela osebnega dohodka, katerega je delavec dosegel v tujini v letu, v katerem je koristil LD in sorazmerno delu OD, katerega je dosegel v tem letu v domovini. Ce je delavec pred koriščenjem letnega dopusta del leta delal v domovini in del v tujini, se mu nadomestilo OD obračuna v ustreznem sorazmerju v jugoslovanskih dinarjih in devizah. Delavcem na začasnem delu v tujini je potrebno nuditi brezplačno kolektivno nastanitev in prehrano, kar gre v breme stroškov poslovanja. Če to ni mogoče organizirati, pripada delavcu nadomestilo v višini, ki je potrebna za dejansko pokritje stroškov nastanitve in prehrane. (Nadaljevanje na 7. strani) ce. Štefka Krušič kadrovske vesti glas mladih Izhodišča za ključne usmeritve Na 12. kongresu ZSMS v Krškem so bili sprejeti naslednji sklepi, stališča in pobude: — zahtevamo odgovornost za vse tiste investicijske odločitve, ki so in ki nas bodo dodatno zadolžile, zlasti pa mlado generacijo; — ne podpiramo takšne energetske politike, ki je usmerjena zgolj v ekstenziven način proizvodnje in porabe, ne da bi se izdelal program racionalizacije porabe energije; — za spodbujanje ustanavljanja malih produkcijskih in storitvenih enot zahtevamo, da se odpravijo ovire formalnopravnega značaja za njihovo funkcioniranje in da se poenostavijo finančno-računovodska opravila; — skrajni čas je, da se kmetijstvu prizna, kar mu pripada, da se tudi tu uveljavijo ekonomske zakonitosti in zagotovijo sistemski viri financiranja; — predlagamo, da se ustanovi neodvisni ekološki inštitut v SR Sloveniji; — zahtevali bomo, da SFRJ ratificira ženevsko konvencijo o preprečevanju onesnaževanja zraka iz leta 1973; — zahtevamo takojšnjo prekinitev direktnega prelivanja družbenih sredstev in stanovanj v privatno lastnino; — naš cilj je oblikovanje dinamičnega koncepta dvigovanja splošne izobrazbe ter čim širše zajemanje mlade šolajoče mladine in tudi zaposlenih v različne oblike izobraževalnega sistema; — kongres ZSMS ostro obsoja vse oblike ukinjanja raziskovalnih institucij; — v SZDL bomo dali pobude za široke, demokratične in javne razprave; — o položaju delavcev na začasnem delu v SRS, še posebej tistih, ki živijo v samskih domovih; — zavedamo se neprimernosti organiziranja gigantskih športnih manifestacij v sedanjem gospodarskem in družbenem trenutku. DA BESEDA NE BO DELIKT! Blaž Lilija KOLESARSKI MARATON V ČRNUČAH Kolesarji Ingrada smo se udeležili prvega kolesarskega maratona v Črnučah. Med 900 udeleženci smo kot e-ikpa prispeli na cilj med prvimi petdesetimi. 75 km dolgo progo smo prevozili v dveh urah in petih minutah. Tako lahko vidimo, da smo v dobri kondicijski formi. Maratona smo se udeležili štirje kolesarji; Sandi Oberžan, Darko Krivec, Miran Skamen in Bojan Leskovšek. Za kolesarje se je letos sezona šele začela. Zato nameravamo z udeležbo na maratonih nadaljevati. Bojan Leskovšek (Nadaljevanje s 6. strani) Zaradi spremljanja, izvrševanja sporazuma se ustanovi koordinacijski odbor v okviru Splošnega združenja gradbeništva in IGM Jugoslavije (8 članov iz vsake republike, oziroma pokrajine po eden). Naloga odbora je, da se sestaja najmanj enkrat letno, da o svojel delu obvešča izvršilni odbor Splošnega združenja, predlaga podpisnikom sporazuma potrebne ukrepe, nudi pomoč in opravlja druge zadeve pri izvajanju sporazuma. Ida Dimeč NAŠ GRADBINČEK O.) NE Vidi ( -I -SC NfcD vt^o OEC* S j S• S ! Wmro velik. (I ■ < 'i \w'0MltWNI omail,\ __,x l j I \ lit VPLIVA IJA ceuo iw7 PREBLISKI — Vprašanje, koliko nas stane vsa naša birokracija, je ob primerjavi s škodo, ki jo napravi, povsem nepomembna. — Ali ni lepo, da ti je lahko vseeno, za koliko se je spet podražilo — saj tako ali tako ne moreš kupiti. ČESTITKA OB DNEVU MLADOSTI — 25. MAJU Vsem mladinkam in mladincem ter delavkam in delavcem naše delovne organizacije iskreno čestitamo v imenu Koordinacijskega sveta ZSMS ob DNEVU MLADOSTI. Blaž Lilija FESTIVAL DELA MLADIH TOKRAT V TITOGRADU Republiška mladinska konferenca Črne gore je razpisala XIX- festival dela, proizvodno tekmovanje mladih Jugoslavije v TITOGRADU v času od 16. do 18. maja 1986. V ekipi celjske občine so zastopani tudi mladi iz naše delovne organizacije. Vsem udeležencem iskrene čestitke. Zdenka Šmarčan Mladinske delovne akcije ’86 Prišlo je toplo poletje in z njim tudi čas različnih aktivnosti. Ena takšnih je tudi MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO, v katerem sodelujejo mladi cele Jugoslavije. Mladinsko prostovoljno delo je ena izmed pomembnih dejavnosti v ZSM, ki ima dolgoletno tradicijo, še posebej v letošnjem letu, ko praznujejo brigadirji 40. letnico svojega delovanja pri graditvi naše domovine. Letos bodo mladi iz Celja poslali dve mladinski delovni brigadi na mladinske delovne akcije, sodelovali pa bodo tudi v pobrateni brigadi Celje— Doboj—Čuprija in brigadi »4. julij«. Mladinska delovna brigada »Cvetka Jerin« bo sodelovala v zvezni M DA »SUTJESKA« v času od 10. 6. do 9. 7. 1986. Brioadirji bodo nastanjeni v kamp hišicah, delovišča pa bodo v občini Gacko in Foča, kjer bodo pogozdovali, u-rejali spominski park, kopali jarke za vodovod itd. Popoldanski čas, oziroma čas, ki ga bodo brigadirji preživeli v naselju, bo pester, saj je organizator pripravil vrsto zanimivih aktivnosti tako, da ne bo časa za dolnočasje. Druga mladinska delovna brigada »Slavko Šlander« pa bo sodelovala na zvezni M DA »SKOPJE« in sicer od 10. 7. do 8. 8. 1986. Naselje je od samega Skopja oddaljeno 20 km — v Katlanovem. Prebivali bodo v zidanih paviljonih, dela pa bodo potekala na izgradnji avtoceste. Mladi iz naše delovne organizacije se bodo udeležili obeh mladinskih delovnih akcij, vsi pa jim želimo, da bi kar najbolj dostojno zastopali Ingrad; Klub brigadirjev Ingrad pa, da jim naloge ne bi bile pretežke. Zdenka Šmarčan Koordinacijski svet ZSM GIP Ingrad razpisuje tradicionalno srečanje športnikov »IGRE MLADOSTI«. Tekmovanja bodo na športnih terenih Celja in sicer 31. maja 1986 v naslednjih panogah: 1. Odbojka 2. Streljanje 3. Namizni tenis 4. Sah 5. Mali nogomet 6. Kegljanje 7. Vleka vrvi Apeliramo na vse zaposlene, da se v čimvečjem številu prijavijo in sodelujejo na tem srečanju. KS ZSM GIP Ingrad celje - celje - celje - celje - celje INGRAD IN OTROŠKI VRTEC — Na prvi pogled malce nenavadna kombinacija, toda, ko gre za najrazličnejše oblike povezovanja in sodelovanja, za svobodno menjavo dela kot temu tudi pravimo, ta oblika skupnega dela ni prav nič nenavadna. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije je v ponedeljek, 19. maja letos, glavni direktor dipl. oec. Janko Golob, na slavnostni seji svetov Vzgojno varstvenih organizacij v celjski občini in njihovih pokroviteljev, podpisal samoupravni sporazum o sodelovanju z Vzgojnovarstveno organizacijo »Anice Černejeve«. Na kratko gre za dogovor o zadovoljevanju skupnih potreb in interesov v okviru raznih oblik neposredne svobodne menjave dela in sredstev. GIP Ingrad pa bo zagotavljal uresničevanje določil tega sporazuma preko sveta vzgojno varstvene organizacije. JOŽE MEŠL, DELEGAT V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ — Na zadnjih volitvah je bil med predlaganimi kandidati za zvezni zbor skupščine SFRJ izvoljen tudi član našega kolektiva Jože Mešl, TOZD Proizvodni obrati. Čestitamo! Prejšnji mesec Je v Celju potekalo sektorsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči. Tekmovala je tudi ena naša ekipa (z dvema trojkama) In osvojila odlično tretje mesto med 81 ekipami. Od 120 možnih točk, Je naša ekipa dosegla kar 106 točk. Pred nami sta bili le ekipi Cinkarne Celje In Železarne Store. Foto: F. Ramšak na kratko DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Srednja družboslovna šola v Celju obvešča, da bo tudi v šolskem programu 1986/87 izvajala poleg rednega šolskega programa administratorja in upravnega tehnika tudi dopolnilno izobraževanje. Kdor želi, se lahko vključi v nadaljevalni tečaj strojepisja in stenografije, v seminar o novostih v administrativnem delu in v tečaje tujih jezikov. Oddelek za izobraževanje INGRAD JE ODPRL VRATA OSNOVNOŠOLCEM Izbira poklica je odgovorna naloga In pred veliko odgovornostjo so tudi starši, ko morajo svetovati otroku ali se naj za nek poklic odloči ali ne. Da bi mladina, pa tudi starši In učitelji, dobili boljšo predstavo v nekaterih poklicih, oziroma panogah, smo izvedli tako imenovani »odprti dan« za sedme razrede osnovnih šol celjske regije. Na delovno soboto v aprilu smo sprejeli vse, ki so hoteli kaj več slišati o gradbeništvu. Seznanili smo jih s poklici v gradbeništvu, kaj gradbeništvo potrebuje, kakšne štipendije razpisujemo, kakšne so potrebe, na kate- rih področjih se lahko zaposlujejo, kje in kako poteka šolanje, kakšne možnosti napredovanja imajo in drugo. Odledali smo si tudi naš TOZD IGM Medlog in gradbišče Pekarna. Sodelovala je tudi predstavnica poklicnega usmerjanja pri skupnosti za zaposlovanje in predstavnik šole. Dne 12. maja smo izvedli enak »odprti dan« za sedmo-šolce tudi na področju računalništva. Edita Čebela ZAHVALA RTV Ljubljana, TOZD Televizija, ekipa Primož Trubar Izreka ZAHVALO Ingradu Celje za pomoč In sodelovanje pri snemanju TV nadaljevanke »Trubar«. Podpisana: direktor nadaljevanke Marcel Buh In direktor TV programov Stane Grah. RENT-A-CAR? Iz časopisov drugih delovnih organizacij (medsebojna menjava) zasledimo, da so ponekod uvedli Rent-a-car v lastni delovni organizaciji. Gre v večini primerov za delovne organizacije, ki imajo večje število službenih vozil. In zakaj Rent-a-car? Utemeljujejo, da bodo z enotno organizacijo Rent-a-car službe In z naročanjem vozil z enega mesta za vso delovno organizacijo (čeprav so vozila last več TOZD) dosegli racionalnejše In smotrnejše Izkoriščanje službenih vozil. SVWNW~ys—._)vX. lili .-"- 4- ----asss;....... ' TI_________I TJ* * j§~|g ] r"~ "g' Ob Izgradnji novega dela hotela Evrope v Celju se Na objektu Zagrebški dom v Rogaški Slatini Izva- V Ljubljani smo prenovili stavbo, kjer Imata prosto-Je hkrati Izvajala adaptacija obstoječega objekta, jamo kompletno prenovo zunanjosti In notranjosti, re Šentjakobsko gledališče In Lutkovno gledališče. Prenove in adaptacije Res, da je osnovna dejavnost ne le Ingrada, ampak vseh gradbenih podjetij, gradnja novih objektov, vendar je pomembna tudi zavest, da je potrebno čuvati in obnavljati stavbno dediščino ne samo kot del lastne zgodovine, temveč jo oplajati z novimi namembnostmi. Zato so prenove in adaptacije nujno sestavni del naše kompletne dejavnosti in glede na že izvedena dela lahko rečemo, da smo uspešni tudi na tem področju. Marsikdaj so tovrstni po- segi pravi izziv stroki, saj se zopet srečujemo z že skoraj pozabljenimi gradbenimi materiali in konstrukcijami in zopet oživimo že napol odmrle rokodelske spretnosti. Pri marsikateri adaptaciji pa moramo najti tudi izvirne tehnološke rešitve in skoraj pravilo je, da za te rešitve poskrbi gradbeni izvajalec. Zato moramo ceniti delo teh strokovnjakov, ki prispevajo v to zahtevno gradnjo veliko znanja in iznajdljivosti. Tekst In foto: Vili Šuster V okviru adaptacije celotnega objekta Izvajamo tudi zahtevno sanacijo temeljev. Na posnetku je prikazano podpiranje obstoječega kamnitega stebra, pod katerim Je treba Izdelati nov armiranobetonski točkovni temelj. Za Izvedbo podpiranja so uporabljeni Jekleni nosilci Hunnebeck H 33, ki se sicer uporabljajo pri gradnji mostov. Tehnologija Je Izvirna zamisel inž. Matjaža Klančnika Iz naše razvojne službe. SSSiSK*: IDtAVtultU BOM V Rogaški Slatini smo obnovili fasado Zdraviliškega doma z mnogimi zahtevnimi detajli. Pri adaptacijah objektov v mestnih središčih so često težave utesnjenosti gradbišča zaradi nemotenega prometa po ulicah. Za Sarajevsko Narodno pozo-rište so novo stavbno pohištvo izdelali In montirali delavci TOZD Mobilia. »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).