Naročnina ^^ шшшт Ш. аПНИВк A ШШШШ^Ш^. .^ивИНДЕ^ Cene oglasov Dnevno izan^a ^ m ^^ Ч Ш % I JHf ^ Ј^Г^ mesečno 20 Din В ИИ Ш V n^^Av ■ ДвИУ1"1^^^ ШИ 43 mm poiieino 120DID ^^^^ВЊ ШШШ ШВВ ^ШВ ш Шш ВШШ celoletno 240 Din ^ ^^П^И ШВзШ ■■ ШШШ „Ш ШКШш Ш ^ВШШ шШШШ НП za tnozemsfvo mesečno 33 Din nede'lsha izdala uredmikem Uelu vršilca po 10 Din n Pri veiiem □ naročilu popust s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D dneva po presniku Političen Ust xa slovenski narod Zakaj sprejemamo konvencije r Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Glavni organ Davidovičeve demokratske stranke »Odjek« prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom »Nettunske konvencije«, članek se glasi: »Ob sklepu ministrskega sveta, s katerim se je sprejel predlog zunanjega ministra, da lahko od Nj. Vel. kralja dobi pooblastilo, da predloži narodni skupščini zakonski predlog o odobritvi nettunskih konvencij, so se javili raznovrstni in često teiulenciozni komentarji in izjave politikov o teh konvencijah in vzroki, zakaj se je sedaj to vprašanje postavilo na dnevni red. Želeč, da sc v to vprašanje vnese čim več jasnosti iu da bi naša javnost bila natančno obveščena o tem važnem vprašanju, zakaj se je sedaj postavila na dnevni red odobritev teh konvencij, objavlja no najbolj merodajno mišljenje, ki smo ga o tem dobili od ugledne politične osebe: »Na prvem mestu je treba glede predzgoclovine teh konvencij naglasiti: Ni res, cla so bilo nettunske konvencije sprejete za časa vlade Ljube Davidoviča, marveč eno leto pozneje. Instrukcije za pogajanja o teh konvoncijah so se dale za časa vlade Pašič-Pribi-čevič. Takrat so bili v najvažnejših ministrstvih, odkoder so se dajala navodila (kajti te konvencije se nanašajo ua vprašanja tehnične narave), ministri Pribičevičevo stranke. Pred podpisom teh konvencij so prišli radičevci na vlado in konvencije so bile podpisane pod Pašif-Radičcvo vlado. Enkrat so že bile predložene v odobritev narodni skupščini, 21. junija 1926 pod Uzunovič-Radifevo vlado. Drugo, kar bi morala vedeti naša javnost, je vprašanje, zakaj se te konvencije predlagajo sedaj, V tem pogledu je treba imeti na umu dejstvo, da so potekla žc tri leta, kar so se te konvencije sklenile. Če bi sc tudi sedaj to vprašanje odložilo г zahtevo po novih pogajanjih z Italijo o onem, za kar smatra sedanja vlada, da za nas ni dobro, potem bi to bilo v največjo škodo drugim našim interesom, ki so sc uredili s to konvencijo, iu bi to zadevo odlnsalo brc/končnost. Največji razlog za njihovo ureditev jc v tem. ker mora biti jasno težišči spora med Italijo iit našo državo, ki jc politično, in ki globoko poscgs\ v najvažnejše življenjske interese našega naroda in našo države. Svetovno javno mnenje ni dovolj pouč»no o vsebini spora med nami in Italijo. Tudi to dejstvo, da nettunske konvencije niti do danes niso bilo odobrene, vnašu v svetovno javno mnenje precejšnjo zmedo v vpra-anju našega razmerja do Italije. Tudi povprečno verzirani ljudje v vprašanju zunanje politike mislijo, da so nettunske konvencije tlel tega spora, kar pa niti najmanj ne odgovarja pravemu stan.iu. Ker bi pravi politični spor med nami in Italijo lahko dovetlel do zelo težavnih zapletljajev, je naš največji življenjski interes da so tudi naši zavezniki in naši prijatelji in ostali svet popolnoma na jasnem o pravi naravi spora o važnosti in o upravičenosti interesov, ki jih moramo mi braniti. To je glavni razlog, da se je to vprašanje postavilo na dnevni red." ОиђпншШ i Čekiisliioalic Uredništvo le v Kopitarjevi ulici Si. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva tetelon St. 2050. upravnlStva St. 2328 Še - Nettuno! Stvarno določajo posamezne nettunske konvencije tole: V vprašanju našega prometa je bilo spopolniti naš rimski sporazum z Italijo, v kolikor gre za redno izvrševanje železniške službe na reški skupni postaji in v bazenu Thaon de Revel. Ureditev te stvari je bila zlasti za slovensko gospodarstvo nujna. O ugodnosti bazena Thaon de Revel smo že govorili. Posebna skupina sporazumov se nanaša na Reko in njeno ooklico. V teh pogodbah smo uredili z Italijo reško občinsko imovino in njene dolgove, dobavljanje vode in električnega toka na jugoslovanske okoliške občine, uporabo pokopališča v Drenovi, uporabo reške bolnice, v katero se sprejemajo tudi bolniki iz Sušaka, Crkvenice, Novega, Senja, Kastava in Krka. Nadalje razdelitev arhivov in registrature, državljanstvo, pokojnine naših delavcev v tobačni tovarni na Reki, za katere plača Italija 1 milijon lir. Posebno vprašanje je tvorilo obdavčenje reških tvrdk, ki imajo podjetja v naši državi, mostov med Reko, Brajdico in Sušakom, na katere plača Italija 2 milijona lir; dalje carinskega nadzorovanja in ribolova v sušaških in reških vodah ter občevanja med državnimi oblastvi. Posebne važnosti je manjšinsko vprašanje. Kot je poudarjeno, imajo po tem sporazumu jugoslovanske manjšine na Reki iste pravice kot Italijani v Dalmaciji. Gospodarsko je najvažnejše določilo o uživanju 'pstnin-skih pravic v obmejnem pasu. Nettunski sporazum določa, da prepoved za pas v širini 50 kilometrov (pravice naseljevanja, nakupovanja in jemanja v zakup) ne velja glede pravice uživanja in prenosa pravic, ki se pridobivajo brez vpisa v zemljiško knjigo za že pridobljene pravice, za pridobivanje in izvrševanje hipotek. Na eni strani je torej šolnina stran. Posestva naših državljanov ob za-padni meji so zaščitena; določba pa pride v prid tudi Italijanom, ker bi lahko jemali v zakup naše gozdne komplekse, kakor se bo pač pogodba dejansko izvrševala. Od bivših splošnih mednarodnih in spe-cijalno naših pogodb je ostala še cela vrata nerešenih likvidacijskih vprašanj, katera je bilo urediti. To so vprašanja o zavarovanju pokojnin starih vpokojencev iz Avstrije, zasebnih dolgov in terjatev, regulativnih hranilnic, razdelitve in likvidacije premoženja bivših avstrijskih dežel, hipotekamih zavodov in deželnih bank, vojnih posojil, poštne uprave, preprečitve dvojnega obdavčenja, premoženja javnih družb, pruvne pomoči in državljanstva. Socijalno-politične določbe so uredile: dolgove in terjatve, zasebno-pravne pogodbe, izplačilo bolniških stroškov, zaposlevanje delavcev, socijalno zavarovanje, varstvo obmejnih gozdnih pasov. Ostale določbe, v kolikor pride Slovenija v poštev, so nadaljevanje belgrajsldh konvencij o obmejnem prometu in turistiki ter tarifnih določbah. V območju slovenskega gospodarstva so sodelovali pri pogajanjih tudi slovenski gospodarski krogi in »v tem oziru je bilo v zadostni meri preskrbljeno, da so sodelovali strokovnjaki, ki tudi naše krajevne prilike, interese in zahteve podrobno poznajo in ki so bili v stanju, v kolikor je bilo v okviru pogajanj sploh mogočo, jih zadostno zaščititi.« da navajamo izjave njih samih. SLS se je odločila, da glasuje za ratifikacijo Nettuna. Dobro ve, da so te konvencije logična posledica Rapalla, rimskega sporazuma o Reki, sanmargaritskih konvencij, zlasti pa bclgrajskih, katerih tehnična izvedba so. Da so torej zadnji izraz tistega stanja, ki vlada od svetovnega poloma do danes med nami in Italijo, s čimer pa še ni rečeno, cla ne dosežemo v bodoči trgovinski in obnovljeni prijateljski pogodbi boljšega položaja. Dobro se zaveda odgovornosti za glasovanje, še bolj pa posledic, ki bi zadele vso državo in ne v najmanjši meri ravno nas Slovence, če naj to nervozno stanje traja dalje, oziroma se Italija izzove, cla prične s sovražnostmi. Kot stranka, ki bistveno sodeluje pri vsej jugoslovanski politiki, pa gre SLS pri tem koraku tudi za tem, da dvignemo v inozemstvu dobro ime naše države, vero v njeno brezpogojno miroljubnost in zvestobo, cla podpremo zlasti Francijo v njenih miroljubnih stremljenjih in edvzamemo italijanskemu natolcevanju v Londonu vsako podlago- Vrhu tega podčrtavamo realnost politike. Čc je treba koncem junija obnoviti prijateljsko pogodbo z Italijo, da se ne prekinejo diplomatski odnošaji in če je predpogoj ratifikacija že itak sprejetega Nettuna, vidi v skrbi za miren, gospodarski in političen razvoj naroda in države v dani ratifikaciji edino l Dubrovnik, 26. maja. (Tel. Slov.) češkoslovaška—jugoslovanska parlamentarna delegacija je prispala v Sarajevo. Nadškof šarič je sprejel delegate češko ljudske stranke Svetlika in Adamoka ter poslanca SLS Franjo Že-bota. Iz Sarajeva so delegati odpotovali v Mo-star, kamor so prispeli včeraj. Tu se jo vršil sestanek češkoslovaške ljudske stranke iu Hrvatske pučke stranke. Iz Mosta raj je delegacija odpotovala v Dubrovnik, kamor je prispel1 danes. Tu se je vršil sestanek hrvatske pučke stranke, na katerem sta govorila poslanca Jugoslovanskega kluba Franjo 2cbol in Janez is trčili. Dubrovnik jo delegacijo sprejel nadvse sijajno. Vse mesto je bilo v zastavah. Zc v Belgradu začete in prekinjene konference so se tu nadaljevale. Prva se je vršila dopoldne v Mostarju, popoldne pa je delegacija napravila izlet v 13 km oddaljeno kopališče Ku-pari. Tu se je konferenca nadaljevala. Med drugimi govorniki je referiral poslanec Jugoslovanskega kluba Žebot. Predvsem se je bavil z vprašanjem železniškega prometa in o medsebojnih borzah dela. Tudi poslanec štr-cin je imel referat, v katerem je obširno in temeljito obdelal vprašanje luristike in tujskega prometa. Jutri se konference nadaljujejo. Po končanem delu pa bosta napravili delegaciji izlet v Cavtat. V ponedeljek se podasla na Cetinje 50'Vo popust za ljubljanski velesejem Belgrad, 26. maja 1028. Na posredovanje poslanca Franca Smodeja je minister za promet takoj odredil, da imajo vsi posetniki ljubljanskega velesejma otl 2. do 11. junija 50% popust na železnicah. Bodrero odpoklcan-r Belgrad, 26. maja. (Tel. »SIov.<) Italijanska vlada je odpoklicala dosedanjega poslanika generala Bodrera in zaprosila agreinent za novega poslanika, katerega ime se še ni objavilo. V vseli tukajšnjih krogih se je odpoklic dosedanjega poslanika generala Bodrera sprejel z zadovoljstvom. General Bodrero je bil v Belgradu poslanik v času, ko so se pričela razvijati vprašanja, ki so današnje razmcic dovedla do take- realno možnost! V tej politiki pričakuje zlasti od Slovencev, cla pokažejo veliko politično zrelost, ki v takih trenutkih brezpogojno zameta vsako, pa tudi najmanjšo demagogijo. Končno: V politiki je treba časa! Francija priča!! Politika ni nerazdružljiv zakon, ampak delo za tem in po tem, kar se v danem trenutku cla doseči. Z rastjo našeira rloKreora imena, naše in Kotor. 30. maja so Češkoslovaški parlamentarci vračajo preko Sušaku, Maribora nazaj na Češko. r Belgrad, 20. maja (Tel. Slov.«) Stjepan Radič jo nedavno v svoji izjavi poudaril, cla so češkoslovaški parlamentarci užaljeni radi nasto pa naše vlade. Vodja češkoslovaške delegacije g. dr. Uhlif je bil radi te izjave iznenaden in je te izjave odločno zanikal. On pravi: Med nami in nobenega, ki bi mogel na kaj takega misliti-Nas sc Vaša notranja politika ne tiče. Za nas obstoja samo država kot nacionalna država. Tudi mi v naši državi predstavljamo razna stališča in razne stranke ali izven mej naše države predstavljamo samo državo kot celoto. Prišli smo, cla se razgovorimo o skupnih zadevah kot prijatelji s prijatelji, kot bratje z brati. Zelo smo se začudili nad Radičevim nastopom. Obžalujem, da ket gost Vaše države ne morem odgovoriti g. Radiču tako kot bi hotel. Obžalujem, da morejo pristaši g. Radiča verjeti, da obstoja nesporazum. Mi vsi smo dolžni, da delamo sporazumno in složno, pa naj bi bile med nami kakršnekoli razlike, naj bi se pojavilo karkoli, mi moramo biti vedno složni. Političen položaj ni tak, da bi si sedaj mogli dovoliti očitke, ki bi nas razdvajali. Verujem in nadejam se predvsem, cla bomo ostali na poti, na katero smo prišli, to je edina pot, po kateri nas vodijo najvišji skupni cilji.« ga težkega stališča in do take zamotanosti, kakor vlada danes. Vsi krogi so mnenja, cla bo novi poslanik umel in znal voditi tako politiko, kaker jo zahtevajo miroljubni interesi Evrope in obeh sosednih držav. Narodna banka sprejela zahteve vlade, r Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Z današnje seje glavnega upravnega odbora Narodne banke se je časnikarjem izdal slec'oč komunike: »Glavni upravni odbor Narodne banke je na današnji seji razpravljal o vprašanju stabilizacije dinarja. Med vlado in Narodno banko je popoln sporazum. Upravni odbor je sprejel vse predložene načrte tako, kakor so se mu predložili.« Posvet vladne večine, r Belgrad, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Danes so sc sestali voditelji vladne koalicije vladni notranje in zunanje moči, diplomatskih zvez, o katerih nam priča vsa tradicija jugoslovanskega osvobojenja, bo rastla avtomatično tehtnost države kot pogodbenika in izginjale ostrine dosedanjih pogedb. To pa je v stanu izvršiti samo narod, ki zna ob vsakem času nositi kot cclota odgovornost v notranji, pa tudi v zunanji politiki! Uprava le vKopnar/evi ul.Si.b * Čekovni račun: Clubi/ana štev. 10.0.40 in 10.3-1S xa lnseiate. Sara/evoSt.7563, Zagreli St. 39.011. Vraga ln Vunal St. 24.707 predsednik Velja Vukičevič, notranji minister ch. Korošec, zunanji minister dr. Marinkovič in trgovinski minister dr. Mthmed Spaho. Razpravljali so o vseh tekočih političnih zadevali. Ljuba Davidovič se konference ni mogel udeležiti, ker se nahaja na potovanju po Južni Srbiji. Kralj v Skoplju. r Niš, 26. maja. (Tel. »Slov-«) Snoči se je Nj. Vel. kralj vrnil iz Zaječarja v Niš. Dopoldne ie odpotoval v Skoplje, kjer je obiskal razstavo. Predposvetovanje rezervnih častnikov. r Sarajevo, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila predkonferenca rezervnih častnikov, kateri je prisostvovalo okrog 280 delegatov. Predsedniki pododborov so podali poročila o delovanju organizacij. Zborovanja se udeleži tudi francoski kapetan Ricot. Rcdič izjavila č Split, 26. maja. (Tel. Slov.) Stjepan Radič je podal v Splitu izjavo o nettunskih konvencijah. Rekel je, da je ludi Joca Jovanovič, ki je sicer od vlade samo delegiran \ opozicijo, proti nettunskim konvencijam. Dasi jc Jovanovič za vlado, se z nettunskimi konvencijami ne more sprijaznili. Kmetskodemo-kratska koalicija zahteva, da »e prej, preden sc sprejmejo nettunske konvencije, sprejme zakon o agrarni reformi v Dalmaciji, poleni pa cla se bo razpravljalo o teli konvencijah. Praga ne prazna Jhisije? v Praga, 26. maja. (Tel. Slov. ) Praški zastopnik Sovjetske republike Ovsejenko bo v najbližji prikodnjosti imel razgovore s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešeni o češkoslovaško-ruskih trgovinskih pogajanjih. Nato bo takoj odšel v Moskvo, odkoder se bo vrnil v Prago že koncem junija v spremstvu ruske delegacije, Ui vodi pogajanja s Prago. Pogajanja bodo samo tn .i\sko-politična in ne bodo iniclii za posledico priznanja do iure. Rusija polaga posebn ■ važnost na izkoriščanje Donave, Ui naj .so i/.kor -šča za prevoz v južno Rusijo in za tranzit v Perzijo. Za bodoča češkoslovaško- ruska pogajanja je posebno zanimivo stališče češkoslovaškega trgovinskega ministra Novaka, ki pripada dr. Kramarevi narodno-deinokralski stranki, ki je proti vsakemu pogajanju s Sovjetsko Rusijo. Novak se je nedavno izjavil, da je po njegovem mnenju vsaka sprememba odnošajev z Rusijo nepotrebna. Naši dolgovi pred haškiin razsodiščem. r Pariz, 26. maja. (Tel. Slov. ) I lavas javlja iz I laaga, da jc tamkajšnji francoski poslanik obvestil stalno mednarodno lazsodišče o kompromisu, ki sta ga sklenili Italija in Francija o ureditvi vojnih dolgov. Razsodišče se bo s to zadevo bavilo še pred koncem leta. Ro"a!ilsti odklanjalo Venfoefosa v Atene, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Voditelj gunaristov Zaldaris odklanja v komunikeju zahtevo Vcnizclosa, da bi rojalisti formalno in končnoveljavno priznali republikansko oblike države. Domneva sc, da bo rešitev krize ta da bo Vcnizclos sedaj že jutri sestavil nove vlado Na inicijativo Venizelosa in po živahni intervenciji voditelja zmernih rojalistov Mela-xasa se je politični položaj pozno razjasnil vsaj v toliko, da je golovo, da se bo izvršila rekonstrukcija demisioniranega kabineta pod predsedstvom Zaimisa iu s sodelovanjem strank Mihalokopulosa, Kafandarisa, Mota-xasa i nliberalne stranke. Da se sestavi kabinet, ki bi bil sposoben za življenje, jo potrebno razčistiti še nekatera vprašanja med liberalci in gunaristi. Liberalna stranka bo v odsotnosti Venizelosa, ki ni poslanec, predložila zakonski načrt o novi sestavi senata in več drugih zakonskih predlogov, nakar br, novi kabinet pripravil vse potrebno za nove volitve v poslansko zbornico in senat. Venize-los skuša položaj razčistiti tako, ker računa pri novih volitvah na večjo večino in ker želi do tedaj zabrisati slab vtis, ki ga je povzročil njegov povratek v politično življenje. Vcnizclos je danes dopoldne obiskal tudi italijanskega poslanika v Atenah Arlotta in imel z njim daljši razgovor. Tudi princ Windischgialz amnestiran. —■ Kazensko sodišče je sklenilo, da sc izreče amnestija za princa Windischgriilza, tako da so sedaj razen Frankoviča vsi obsojenci v madjarski fnlzifikatorski aferi amnestirani. MALI OGLASI Vsaka drobna vrctlca 1-SO Din alt vsaka betedn SO par. Na|man|il oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se raiunt|o vlie. Za odgovor snsmHo' Na vpraian|a brez zuamke ne odgovar|amol Prodajalka želi preminiti službo. Vajena tudi vsega gospodinjstva in gostilne. - Ponudbe pod »Marljiva in poštena« štev. 4646. Strojevodja želi službe na parni žagi ali lokomotivi, tudi v Srbiji — B. 100, Klanac, Perušič. Lika. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom S i o v e n i a i r a n s p o r t Ljubljana Miklošičeva cesta št. 30 Telefon št. 2718 Prazno sobo Čeljarski pomočnik išče dela, nastopi takoj, večjo za pisarno, v src Ludovik Debeljak, Ža- dini mesta iščemo. Po-lostna gora, p. Mokronog nudbe na upravo lista pod »Pisarna takoj«. KUPUjiiMO zlnlo, srebro. plalin in plačamo I srebrno krono Din 3450,2 srebrni kroni Din 7'20, 5 srebrnih kron Din l&'—. Prevzamemo tudi vse drrnio kovine in plačamo " a j ho'jn. — Tovarna za lotenje drijih kovin, Sn.šiSkn, Sv. Jerneja ccsta Stev, f Kupim psa Sostanovalko sprejmem. Poizve sc Klepar, pomočnika tr*°vini- Privoz 8' in vajenca sprejmem. — ' Burger Vinko, Ribnica, 1 Dolenjsko. Vajenca ta slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Vso oskrbo ima pri meni. Jernej Vambergar, slikar in pleskarski mojster, Cerklje 30._ Dekle pridno, pošteno, vajeno kmetskih del, se sprejme k dobri kršč. hiši blizu dobr mišarja. - Po-Liublianc Naslov pove »• >>Mišar 4664tl uprava lista pod st. 4484. . пд ^^ ,slovencae> Kuharico mlajšo, zdravo. katera ljubi red in snažnost in bi opravljala vsa domača dela, sprejme samec. Ponudbe pod »Takoj ali julija« štev. 4743. ДдвЈпв-впвпИсе proti izred. velikemu zaslužku za prodajo vrednostnih papirjev na obroke /a vso Kraljevino išče za takoj »SLAVIIA«, K. D., Beograd, Kralja Milana 5 II. Citraši-samouki! Mnogo je, zlasti po deželi, citrašcv, ki se uče sami. V marsičem si niso na jasnem, pa nimajo svetovalca. Dne 3. in 4. junija (v nedeljo in ponedeljek) od 9—12 in od 2—5 pop. sem popolnoma brezplačno na razpolago vsem, ki žele kaj pojasnil. :Amcrikanske ali akordne I citrc ne pridejo v poštev. : Iv. Kiferle, Ljubljana, Gosposka uL 9, pritjičje. Žrebanje efektne loterije prostov. gasilnega društva Zalog-Sp. Kašelj se preloži od 28. maja na 3. junija 1928. Po žrebanju velika vrtna veselica poleg gasilnega doma. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Izgubila se ie taška »aktovka« med Št. Vidom in Ljubljano. Najditelj naj sporoči ozir. jo izroči proti nagradi na naslov Ivan Seu-nig, Tacen. —iimu iiiini Posestva Parcele naprodaj. Suha lega, sredi mesta - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4439. Mlin in žaga na stalni vodi, v prometnem kraju, s posestvom vred, naprodaj radi preselitve. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4090. Avto Sivih kos trisedežen, znamke Rena- se proda večja množina uit, zelo pripraven za pot- po 3 Din. Naslov v upravi nika ali zdravnika, v naj- | pod št. 4654. boljšem stanju, n odam. -Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod št. 4665. Poslopje frodam v bliž. glav. kol. ripravno za vsako industrijo, velika dvorana, stanovanje, pisarna, poleg pripadajoče poslopje s skladišči in hlevom, električna napeljava. Naslov v upravi lista pod štev. 4440. Avto šestscdežni, znamke »Au-stro-Daimler«, 35 HP v zelo dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 4644. Prodam hišo z vrtom in njivo pri postaji na Črnučah, poleg ceste, in ena večja njiva, nahaja se 15 minut od hiše. - Poizve se pri Francu Sever v Črnučah št. 14, p. Ježica pri Lj. Traovska hiša z velikimi skladišči in trgov lokalom, se proda v Kranju »t. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. Spalnico jesenovo, gladko politi-rano, s črnimi obrobki, proda J. Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani. Prodam lokal (vinsko klet) z zalogo vina vred, na zelo prometnem kraju in sredini mesta. Naslov v upravi pod štev. 4492. Spalnica iz mehkega lesa, dobro ohranjena in otomana poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4742. Orehova jederea prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta Uprava vlastelinstva Ivana grota Draškoviča v Podravski Slatini, proda: 100 hI sortiran. Menda sem pozabil, prečastiti.« »Tudi jaz zdaj že več ne znam vsega na pamet, a oni odstavek ti' prečitam doma.« Inveni«, pravi veliki učitelj, ;;amariorem mor te mulierem quae la-queus venatorum est et sagena cor ejue .. .< in tako dalje, na koncu pa še pripominja: •■ Qui placet Deo, effiigict illam, qui aulem peccator est, capietur ab illa.« Ugotovil sem, da je žena grenkejša od smrti, ker je kakor zanj'ka pri lovcih in srce ji je kakor mreža... Pravični ji uide, grešnika pa ujame. Ne enkrat, kaj pravim, temveč stokrat sem te svaril, da nikar ne zahajaj v ono hišo kakor kak dober znanec. Nisi me hotel poslušati, zdaj pa imaš.« Vem, da ste me svarili, a vam tja ni bilo treba zahajati. Ne veste, kako težko bi se bil premagal,« je pripomnil Tačevski. »Nikoli ni bilo tam nič prida zate! »Morebiti,« je kratko odgovoril mladi vitez. Molče sta korakala proti proštiji in duhovnikov obraz je bil poln skrbi, kajti ljubil je Jacka iz vsega srca. Kuga je bila Tačevskemu še kot dečku pobrala očetu. Ostal je sam in zapuščen na ubogem posestve-cu, brez sredstev in brez sorodnikov, ki bi se zanj pobrigali. Zato se je po svojih močeh zanj zavzel stari, prijazni prošt. Denarja mu sicer ni mogel dati, kajti bil je dobra duša in je vse dohodke svoje male župni je delil z reveži. Vendar pa ga je na lihem podpiral, kjer jc le mogel. Predvsem pa mu je bil angel-varuli in ga je poučeval. Razen izobrazbe mu je poskrbel tudi za to, da postane pravi vitez. Naučil ga je dobro sukati orožje, kajti v mladih letih je sam služil pri vojakih. Bil je namreč prijatelj in tovariš znanemu Volodijovskemu, udeležil se je švedske vojne od začetka do konca. Šele po sklepu miru je radi krutih udarcev usode, ki so mu pristudili vsako drugo življenje, zamenjal meč za talar. Tačevskega je častil kot potomca stare viteške rodbine, a še bolj mu je ugajal Jackov plemeniti, resni, nekoliko otožni značaj, ki je bil tako zelo sličen njegovemu značaju. Smilil se mu je tudi radi svoje nepopisne revščine in nesrečne ljubezni. Saj se je mladenič moral ubijati na ubogi domači grudi in živeti skoro kakor siromašen kmet, mesto da bi šel ven, v široki svet iskat si slave, časti in ugledne službe. Zato pa je bil prošt graščaku v Belčončki zelo gorak. Razen drugih pomislekov, je Pongovskemu stalno očital, da ravna surovo in neusmiljeno s svojimi podložniki. Stari duhovnik je namreč ljubil uboge kmetice, »črvičke«, kakor jih je imenoval, kakor puričico svojega očesa. Ljubil je pa sploh sleherno živo bitje na zemlji: svoje živalce, tiče, ribe in celo žabe, ki so regljale ob pomladnih večerih v vaškem ribniku. A pod njegovim talarjem se je poleg angelsko dobrega srca skrival tudi nekdanji vojak. Zalo je pričel takoj — čim je cul, da se bo Jacek meril s petorico sovražnikov — ugibati, ali bo znal mladenič nastopiti dovolj moško in neustrašeno in ali srečno prestane ta neenaki boj. Zato se je tik pred vratmi zopet ustavil in vprašal: »Pa menda ne boš pustil, da te uženejo v kozji rog? Saj sem te zadosti izuril v sabljaški umetnosti, ki sem jo podedoval po Volodijovskem. Zdaj boš inoral pokazati, cla res kaj znaš!« Nerad bi zdaj umrl, je odgovoril skromno Tačevski, »kajti kmalu st1 prične vojna s Turki, pa moram .biti zraven.« Starcu sta vzplamteli očesi kakor dve zvezdi. Prijel je Jacka za suknjo in vprašal: Kdo pravi to? Odkod to veš? Hvaljen bodi Jezus!« Pan starosta Grothus je pravil,« je rekel mladenič. Jacek in prošt sta se še dolgo pogovarjala in temeljito opravila spoved pred mašo. Po maši sta odšla iz cerkve v župnišče in se lotila prežganega piva, a starec je pri mizi razmišljal o boju zoper nevernike in tožil, da se v republiki širi brezverslvo in pohujšanje. >Moj Bog,« je rekel, »zdaj je torej vnovič odprto polje slave... Vi pa mislite samo na vaše osebne zadeve in želite pogin drug drugemu. Rajši prelivate bratsko kri, mesto cla bi v obrambo svetega križa in katoliške vere žrtvovali lastno kri do zadnje kaplje. In čemu? Za koga? Samo radi osebne žalitve ali pa radi žensk in sličnih posvetnih nečunurnosti! Sicer vem, cla je ta razvada v naši deželi že od nekdaj ukoreninjena, in — mea culpa1 — tudi jaz sem v dobi svoje grešne in lahkomiselne mladosti zagrešil slične stvari. Če smo prezimovali v kakem taborišču in zapravljali čas z lenarjenjem in popivanjem, skoro ni minil dan brez dvoboja. Cerkev sicer ne kaznuje tega početja1 in postava celo varuje viteški mejdan. Vendar pa je bil in vedno ostane dvoboj brez dvoma greh, posebno zdaj pred turško vojno, ko bo domovina potrebovala sleherno oboroženo roko. Samo takrat smemo potegniti meč, ko moramo braniti sveto vero in božjo čast. Tudi naš gospod kralj, branivec krščanstva, sovraži dvoboje. Prepovedal jih je v vojnem času pod strogo kaznijo.« Naš kralj se je v svojih mladih letih tudi sam udeležil več dvobojev,« je odgovoril Tačevski, »pa kaj bi naj bil počel, prečastiti gospod? Saj jih nisem jaz pozval na boj, nasprotno, oni so me pozvali. Odkloniti jim pa nikakor nisem mogel!« 1 Kriv sem. 1 Zdaj kaznuje Cerkev udeležbo pri dvoboju г izobčenjem, a v srednjem veku so imeli ti spopadi drugačen značaj. Večkrut so nadomeščali pravde in so ponekod v spornih nadevali odločali preti sodnijo. S C e и = a S N Г « 3 E jS ? p N. g g o __I/, W W 5' 5' ~ K s« g. K u > D ' p? ? z «1 < ti fe IT! « _ N 3 tO ГО -.. tO ST D C 7 1 P <4 И ai < 2. 5- Џ h N СГЈ1 2 Ш • mm S Dp O > < S S' Ц' Б r ° A « H u V/ a 5 m o S C- 2. <= и o Ш p SJS25 b ш « ® (t _ N ?? D S — w- 2. a S" 5 w S S TO N ■S «i o a: (t bo f M. 7Q TO m i B — B • Б' § K -S-p* s i I ? П iv3 2: > 05 £ 2 ee < _ Ž • g S 5 3- S B y * Z« Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani! Karti Cefi. Izdajatelj; dt. Ff. Kolovec. Uredniki Frauo Tanedlavt Ћ ж j?c o fp Voditelja nemškega katoliškega centruma Dr. A. Hermes, bivši minister. Svež Voditelja nemškega katoliškega centruma H. Imhusch, predsednik katol. strok, organizacij. Dr. H. Kiihler. finančni minister. Dr. H. Brnu lis. minister za dele. K strahoviti eksploziji strupenegu plina v Hamburgu: pogled na tovarno, v kaicri ie eksplodiral strupeni plin, ki je potem lezel proti mestu, usmrtil 9 oseb in zastrupil 250 nadaljnih'. Le dež in ugodni veter sta preprečila še večjo nesrečo. A. Greeu: Št?rje metri i. >0ba sta torej dobila košaro? je za slovo vprašal gostilničar na samoti sredi stepe. : Kaj pa sta na to rekla?« . Sloane je molče privzdignil klobuk in odkorakal proč, isto je storil Kevv. Rudarja sta bila jezna nase: preveč sta klepetala včeraj zvečer, ko sta bila v rožcali. Zdaj pa ju je ' hotel in^ti gostilničar za norca. Vsaj njegovo zadnje vprašanje je bilo skoro neprikrito za- . smehovalno. Ko je gostilna izginila za ovinkom, se je Sloane nerodno nasmehnil in dejal: »Ti si bil tako žganja potreben. Brez tega žganja ne bi bilo treba Katri od sramote zar-deti zavoljo tega najinega pogovora, pa naj je 1 dekle tudi tri iu pol tisoče kilometrov daleč odtod. Kaj briga vse tega-le oderuha?.' »No, kaj pa je posebnega zvedel gostilničar jo mrko odvrnil Kew. »No... recimo... ti si se zaljubil... jaz sem se zaljubil — oba sva se zaljubila v eno. Saj ni iz cukra, da bi se stopila, kaj je za to! Saj smo se pogovarjali tako... sploh o ženskah .. .« »Ti tega ne razumeš! je rekel Sloane. ! »Nisva prav storila! Ne bi smela omenjati j njenega imena — v bezuici. No, pu dosti tega!: ; Ostala sla prejkoslej tovariša, dasi je dekle vsakemu od njiju trdno prirastlu k srcu. Bogve kaj bi se zgodilo, če bi bil eden srečnejši od drugega! A skupim nesreča ju je celo približala drug drugemu. Njuno medsebojno razmerje jo ostalo neiznremenieuo. Kakor je rekel Kew: Katra se ni nič za to zmenila. Morebiti to ni bilo povsem točno. Vendar je Katra molčala. II. Kdor ljudi, gre do konca naprej.« Ko sta prišla, Sloane in Kevv, po slovo, je mislila, da se eden še vrne: ta, ki ljubi bolj močno j in vztrajno, bo prišel nazaj in ji vnovič odkril j srce. Tako je presodil, morebiti nekoliko kruto, vso zadevo osemnajstletni Salomon v kratkem krilu. Sicer, sta bila dekletu oba všeč. Samo tega ni razumela, kako bi naj jo zapustil človek, ne da bi občutil štiri m dvajset ur pozneje željo jo zopet zagledati, in če bi tudi moral zalo korakati 1000 kilometrov. Na samoti je bila namreč postala prevzetna. Zalo se je nekoliko razjezila, ko je zagledala rudarja z resnima obrazoma in debelo nabasa-nima vrečama na hrbtu, ko je ziičula be.-cde, ki so primerne edino za pravo ločitev. Hudo j ji je poslalo pri srcu iu so je zato maščevala. ■Le pojdita,« je rekla, svet je velik. Ni treba, da bi vedno letala obn na isto luč.:; Od kraja, ko je to govorila, je mislila, da se vrne . kmalu, prav kmalu, veseli in živahni Kevv. A minil je mesec dni, in po tem nepričakovano dolgem roku je pričela misliti na Sloa-uea, s katerim se je vedno počutila bolj domačo. Sloane je bil debeloglav, zelo močan in redkobeseden, a jo je tako dobrodušno gledal, da ga je nekoč poklicala: pi-pi-pi... III. Bližnjica proti Solnčnim Rudnikom je držala sko/.i zmedeno skalovje, gorski hrbet, ki je presekal pragozd. Tukaj so bile slezice, katerih pomen iu medsebojne stike sla zvedela potnika v gostilni. Skoro ves dan sta šla, ne da bi izgubila pravilno smer, a proti večeru sta jo polagoma zgrešila. Največjo napako sta storila pri Ploskem Kamnu, debeli skali, katero je vrgel nekoč doli potres. Bila sta utrujena, spomin jima je opešal in mahnila sta jo kar navzgor, medtem ko bi morala prehodili vsaj tri kilometre na levo, preden bi lrliko zavila v hrib. Ob solnčnem zatonu sta se skobacala rudarji! iz nepredirne gozdne teme in videla, da jima je na poti razpoklina v skalovju. Prepad je bil dokaj širok, a zdelo se je, da ponekod ni tako hud: preskočil bi ga lahko na pripravnem kraju vsak konj. Kevv in Sloane sla se prepričala, da sta zašla in se ločila: eden je odkorakal na desno, drugi ua levo. Kevv je srečal nedostopno brezdno in se vrnil. Pol ure pozneje se mu je pridružil tudi Sloane: njegova pot se je končala tam, kjer se je cepila razpoklina v struge več hudournikov, ki so drveli v prepad. Potnika sta zopet bila skupaj in se povrnila na oni kraj, kjer s|a prvič srečala razpo-klino. IV. Prepad je bil tako ozek, da bi zadostoval na tej točki najpohlevnejSi, mali mostiček. Kevv je jezno butnil /. nogo v tla in si popraskal tilnik. Drugi breg, onstran razpokline, je bil prav položen in posut z drobnim prodom. To ni bilo posebno pripravno, a prepričala sla se bila, da ni razdalja nikjer lako ozka kot tukaj. Sloane je vrgel čez prepad motvoz z navezanim kamenčkom ln je premeril nagajivo luknjo: bila je skoro štiri metre široka. Ozrl se je in videl, da leze kakor krtača Miho grmovje po večerni rebri navzgor: solnce je zahajalo. Seveda bi se lahko povrnila in zamudila dan ali dva, a daleč spodaj pred njima je lesketala tenka zanjka reke Ascende. Videl se je njen ovinek, in vedela sta, da leži takoj desno za njim zlato polje v skalovju Solnčnih Rudnikov. Če bi zmagala špranjo, bi si prikrajšala najmanj pet dni poti. Če pa bi se povrnila nazaj in sledila navadni stezi okoli rečnega ovinka, bi naredila velik S. Zdaj se jima je nudila prilika priti naravnost naprej, »Če bi tu bilo kako drevo!« je rekel Sloane. Drevesa pa ui. Nimava nobenega konop. ca in četudi bi ga imela, kako naj ga pritrdiva tostran? Preostaja le skok.« Kevv je pogledal okoli in prikimal. Prostor je bil res kaj pripraven za skok z zaletom: skala je bila v emeri proti razpoklinl nekoliko poševna. »Misli si, da je spodaj napeto le črno platno,- je rekel Sloane, »nič več. Misli, da sploh ni nobenega prepada pred teboj.« »Seveda,« je rekel Kevv raztreseno. »Malo zebe me ... Kakor, da grem v vodo.« Sloane je snel svojo vrečo in jo vrgel onstran razpokline. Kevv je ponovil isto, ne da bi kaj zraven mislil. Zdaj jima ni preostalo nič drugega kakor da skočita. »Torej.. je pričel Sloane, a Kew je bil bolj nemiren in čakanje mu je postalo neznosno. : Poprej jaz, potem ti,« je rekel in odrinil tovariša z roko. : Saj je to malenkost Ni vredno govora! Glej!« Bil je jako nagel, ker je bolel preprečiti umljivi izbruh strahopetnosti. Skočil je nazaj, se zaznal, se prav srečuo odrinil z uoco iu M. Schiele, voditelj nemških nacionalccv. »Morske sani je izumil tudi Francoz l?emy Dr- J- Curtius, m nameravu v prihodnjih dnevih zdrčati /. njimi v Ameriko; upu, tla pride preko voditelj nemške Nemški olimpijski tekači (od leve nn desno): Kiirnig. llouben, VVichmann in Lam* oceana v 60 urah. ljudske stranke. iners, ki so že pri trainingu dosegliameriški svetovni rekord. K procesu proti nemškim inženjerjeni v Moskvi: generalni državni pravdnik Krilenko bere obtožnico. Ogromna elektrarna na vodno moč, Id jo gradi irsku vlada. Dogotovljena bo prihodnje leto ter bo dajala 120.900 konjskih sil. IKIala antanta - eoronski faktur (Od našega stalnega dopisnika.) Francoska Jetalca v Pragi v Praga,. 26. maja. (Tel. »Slov. ) Francoska evetovna letalca Coste in Le Brix sta danes opoldne priletela iz Varšave v Prago z zamudo 2 ur in pol. Nameravan je sprejem pri predsedniku Masaryku, v praški mestni hiši in na francoskem poslaništvu. Jutri bosta letalca nadaljevala po-^et preko Strassbourga v Pariz. Hodža o as rasizmu v Pariz, 26. maja. (Tel. »Slov.-) »Matin« objavlja intervju Sauervveina s češkoslovaškim prosvetnim ministrom dr. 1 lodžo. Dr. 1 lodža pravi v tem intervjuvu: Češkoslovaška ima sedaj tudi svoj Locarno. Nemci, Cehi in Slovaki so se našli na podlagi kmečke demokracije- V večini držav so se dali kmetje vjeti, bodisi po desničarskih strankah ali po čisto političnih skupinah. Pokazalo pa se je, da je sedaj prišel trenotek, da so oni, ki obdelujejo zemljo, začeli primerno politiko in da imajo enake interese in ideale. Minister opisuje napredek, ki ga je napravila ideja kmečke politike. Na Poljskem, v Jugoslaviji in v Bolgarski je ideja našla navdušen odziv, v Romuniji in Avstriji pa napreduje. Meseca junija bo v Parizu kmečki kongres, na katerem pričakujejo iz inozemstva mnogoštevilne del "trije. Protesi? tudi v Italiii v Rim, 26. maja. (Tel. Slov.) Okoli 1000 rimskih študentov je danes protestiralo proti demonstracijam in dogodkom v Innsbrucku. Z zastavo so korakali proti italijanskemu zunanjemu ministrstvu, kjer so živahno vzidikali Mussoliniju. Na potu do zunanjega ministrstva so v raznih kioskih zažigali avstrijske, švicarske jn nemške časopise. Končno je policija preprečila spopade. Рекшд obkrožen v Peking, 26. maja. (Tel. Slov.«) Dogodki na Kitajskem se razvijajo hitro Vojska pod vodstvom generala Cangkajšeka in krščanskega generala Fenga se v hitrih pohodih bližajo Pekingu. Peking je skoro popolnoma obkrožen in Čangcolinove čete se hitro umikajo. — Vlada v Pekingu in severokitajska vlada sta poslali Japonski skoro identično protestno noto, v kateri odklanjata trditev, da bi bili inozemci na kitajskem ozemlju v Pekingu, Tjencinu ali v Mandžuriji ogroženi. Vladi prevzemata soodgovornost za varstvo tujcev in izjavljata, da bosta držali obljubo nevmušavanja, ki je bila dana v Washingtonu. Pri napadu na Cinanfu je bila po ameriških poročilih uničena kitajska vojaška bolnica, pri čemer sta bila ubita 102 vojaka. Nahas paša gre v London. v London, '25. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Radio Ne\vs iz Kaire, se namerava v kratkem odpeljati egiptski ministrski predsednik Nahas paša v Anglijo, da začne nova pogajanja o angleško-egiptskem dogovora. Angleški listi pišejo, da bo ta obisk mnogo pripomogel k temu, da se bodo razmere med Anglijo in Egiptom /.boljšale in posebno, da se bo vprašanje društvenega zakona v Egiptu, ki je povzročilo zadnjo krizo, nanovo načelo in da se bo rešilo na tak način, da bosta zadovoljni obe državi. Obisk Nehaš paše v Londonu pomeni začetek novih odnošajev med Anglijo in Egiptom. Potres v državi Peru. V državi Peru je bilo v torek in sredo več potresnih sunkov, ki so na-oravili mnogo škode- Primo de Rivera so poroči avgusta. Pri-mo de Rivera se bo 15. avgusta poročil v neki vasi pri San Sebastianu. Španski kralj bo poročna priča. Medene tedne hoče Rivera preživeti na Kanarskih otokih. Bomba v mehikanskem parlamentu. V sredo zvečer je v nekem stranskem prostoru parlamenta v Mehiki po seji eksplodirala bomba, ki pa ni napravila večje stvarne škode in tudi ni bil nihče ubit ali ranjen. Maksim Gorki gre v Moskvo. V Moskvi se pričakuje prihod ruskega pesnika Maksima Gor-kega dne 28. junija- Pripravlja se mu velik sprejem. Sin za krivdo očeta v Moskva, 26. maja. (Tel. Slov.) Razprava proti inženerjem v Šaiitih je pokazala danes drugo sliko. Prvič je bil zaslišan izmed jbtoženeev ruski inžener, ki je tajil krivdo in udeležbo pri zaroti ali sabotaži. Zaslišan je bil Andrej Kolodub, katerega označuje obtožnica kot bivšega lastnika tamošnjih rudnikov in katerega listi opisujejo kot bogatega, delavcem sovražnega lastnika. Zaslišavali so ga več lir, navskrižno izpraševanje pa zaenkrat ni podalo nobenega dokaza o sabotažnem delova-„ nju Koloduba. V tem slučaju se je zopet pokazalo, da sloni obtožba izključno samo na navedbah obtožencev in da je dosedaj obtožba pokazala malo pozitivnega materiala. Proti Kolodubu govori razen izjav nekaterih soob-tožencev predvsem podroben zapisnik o izjavi inženerja Gavrušenka, ki pa je medtem napravil samoumor in ga torej ni več mogoče konirontirati. Kol najmočnejši dokaz navaja državni pravdnik pismo Kolodubovega sina. v katerem sin sporoča, da je prepričan o krivdi svojega očeta, da je oče kazal proti revolucionarno mišljenje in da on skupno /. delavci zahteva strogo kazen za očeta. Sodišče je sklenilo, da se zableva pismo, ki naj se prečita. London, 25. maja. Pomembnost male antante v svetovni politiki se je zlasti utrdila ob priliki izmenjave misli med evropskimi velesilami in Združenimi državami, ko je šlo za Kellogov pakt. V brit-skem odgovoru podčrtava Sir Austen Chamber-lain, da je trebg neobhodno vključiti v ta pakt še gotove evropske države, pri čemer iina v mislih Poljsko in malo antanto, kar je brez dvoma stvaren uspeh njune politike. V Londonu se smatra, da je francosko-jugo-slovanska pogodba dovedla ne samo Jugoslavijo, ampak tudi vso malo antanto v skupijo či-niteljev, merodajnih za reševanje mednarodnih problemov. Velika Britanija smatra prav tako kot Francija za nemogoče, da bi podvzela kak korak na kontinentu, a izpustila malo antanto. Njeno čvrsto zadržanje od junija 1921 je pripomoglo vkljub sovražnikom, da je ne samo utrdila notranje vezi, ampak se je kot celota tikore-ninila v sestav moderne Evrope. Od posameznih članov male antante ima vsak svoje naloge in težave; ni pa dvoma, da je v teh mesecih imela najdelikatnejši položaj Kraljevina SHS, ker je po svoji zemljepisni legi važen činitelj v osrednji in južno-vzhodni Evropi. Pripada ji torej dvojna naloga. Prisotnost duha in dostojanstvena odločnost jugoslovanske zunanje politike sta si stekli v Londonu vse priznanje, kjer se resno javno mnenje ne more več zavesti na škodo južnih Slo- j vanov. Zlasti pa se po zadnjem pomirljivem za- | v Pariz, 26. maja. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da se v tamošnjih listih opaža preokret mišljenja na korist Jugoslavije, katerega je v prvi vrsti pripisati nameravani ratifikaciji nettunskib konvencij. Vest o ratifikaciji so v angleških finančnih krogih sprejeli ugodno in se poudarja, da je s tem omogočeno najetje posojila pri Rotschil-dovi skupini. V zadnjem času se v angleških finančnih krogih vedno bolj opaža tendenca razširiti vpliv na osrednjo in vzhodno Evropo. — Jugoslovanski finančni minister dr. Markovič, ki se nahaja nekoliko dni v Parizu, je izjavil agenturi lista »Information«: Namen njegovega potovanja so bili razgovori s francosko vlado o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Vprašanje srbskih predvojnih dolgov je po podpisu pred kratkim podpisane razsodišč-ne pogodbe smatrati za rešeno. Na prihodnji seji razsodišča v Haagu se bo o tem sklepalo definitivno, do tedaj pa se bodo med jugoslovansko vlado in francoskimi lastniki posojila začela definitivna pogajanja. O vprašanju vpf-nih dolgov je dr. Markovič že govoril s Poin-' carejem in ga informiral o stališču naše delegacije. Mala antanta nastopi v Budimpešti. v Praga, 26. maja. (Tel. »Slov.«) »Narodni Listi- poročajo iz Londona, da mala antanta razmišlja o demarši v Budimpešti radi poslednjih budimpeštanskih manifestacij proti tria-nonski pogodbi. Te manifestacije bodo dale povod tudi za interpelacije v angleški poslanski zbornici. v Milan, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Do ene ure popoldne ni prispela o zrakoplovu »Italia« nobena nova vest. Vsi klici pomožne ladje »Citta di Milano« so ostali brez odgovora. Pojavlja sc že strah, da je morala »Italia« v sili pristati na ledu ali da se je ponesrečila, ker je bil Nobile po zadnjih brzojavkah že blizu Spitzbergov, tako da je morda zadel ob kako gorovje. Pomožna ladja »Citta di Milano« bo takoj, ko se bo zadosti zjasnilo, odplula na pomoč na severni del Spitzbergov. — Od generala Nobila od petka ob 10.27 ni nobene vesti več, dasi je bil po zadnji brezžični brzojavki oddaljen samo še 200 km od Kingsbaya. Bati se je, da je močen vihar odgnal zrakoplov proti severovzhodu. Odkar je »Italia« startala, pa do njenega zadnjega sporočila je preteklo 54 ur, Nobile pa ima s seboj bencina za 80 ur, tako da ima s seboj zaloge vsaj do sobote zvečer, lahko pa se je pustil gnati po zračni struji brez delovanja motorjev. Na krovu je razen Nobila 15 mož, med njimi 3 mornariški častniki, 1 inženjer in prvič tudi češkoslovaški radiolog prof. Behounek V zadnjem sporočilu javlja Nobile, da se 27 ur bori s hudimi nasprotnimi vetrovi, vsled katerih da &Qiitmw beiemicci Da se poznamo Obveščeni smo, da se je pri včerajšnji skupni seji Glasbene Matice in Filliarmonič-nega društva, ko je šlo za oddajo dvorane v najem, izrekla tudi trditev, da je za Zvezo kulturnih društev cela SI)S, ki ima v svojih rokah velik del slovenskega časopisja, da bi bilo tn časopisje sposobno obe kulturni organizaciji bojkotirati ali celo stvarno napadati, ako Zveza kulturnih društev ne hi dobila dvorane v najem za svoj kino. Slišali smo. tla je In stališče tudi odločilno vplivalo na tozadevni sklep obeh organizacij. Ako je to držanju kraljevine SMS do njenih sosedov goji ta nada, da se bo pogodba o prijateljstvu med Belgradom in Rimom obnovila in spopolnila- V tej zvezi se ponovno z zadovoljstvom ugotavlja dejstvo, da ni imel znani agitator za spremembo trianonskega miru lord Rolhermere pričakovanega uspeha pri Mussoliniju. Kdor pazljivo prečita razgovor italijanskega diktatorja z urednikom Daily Maila , vidi jasno, da ni dal stvarnih izjav, ki bi se mogle uporabiti na škodo male antante ali posamezne članice. Lord Ro-thermefe je doživel popolen neuspeh. Vobče pa je madjarska propaganda v zadnjem času škodila sama sebi s svojimi nepremišljenimi sredstvi; četudi poskuša, da uspe, nima izgleda, zlasti danes ne, da si pridobi kaj realnejšega kot so sentimentalne izjave simpatij. Pri vsem tem je podčrtati, da -Daily Mail« ni odločujoč činitelj, njegova praksa sicer priljubljenega dnevnika obstoja v tem, da iznese od časa do časa kake senzacijo. Tako je isti list pred nekaj leti vodil srdito borbo zoper društvo narodov, dokler ni postala stvar suhoparna. Tako bo prošla tudi borba za spremembo trianonskega miru. Vse to pa ne vpliva na vodstvo angleške zunanje politike, ki računa v interesu svojega lastnega imperija s stvarnostjo; zanjo je že danes mala antanta stvaren plus za vzdrževanje evropskega, pa tudi svetovnega miru. O čem se je Beneš pogajal. v London, 26. maja. (Tel. »Slov.«) O razgovoru dr. Beneša s Schubertom v Berlinu poroča diplomatski poročevalec »Daily Tele-grapha«, da se je razpravljalo o štirih problemih: 1. o nemško-češkoslovaškem, posebno gospodarskem problemu, 2. o političnih in gospodarskih problemih ozemlja centralne Donave, kakor tudi o odnošajih Avstrije in Madjarske s Češkoslovaško, 3. o nameravani če-škoslovaško-ruski pogodbi s klavzulo največjih ugodnosti, vendar brez priznanja de jure, 4. o problemih Društva narodov, posebno o delovanju razorožitvenega in varnostnega komiteja in o Kellogovi protivojni pogodbi. Poročevalec navedenega lista izjavlja, da želi dr. Beneš, da bi o zadnjih problemih prišlo do soglasja med francoskim in nemškim mnenjem. Razgovori v Rukareštu. v Bukarešt, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Romunski ministrski predsednik Bratianu je sondiral tla pri voditeljih opozicije, kako stališče nameravajo zavzeti glede stabilizacije le-ja in glede njihove eventuelne tozadevne podpore. General Avarescu je izjavil, da želi, da se tozadevna pogajanja odgode. Prolesor Jor-ga je dejal, da se njegova stranka peča samo s kulturnimi vprašanji. K Manili ni Bralianu poslal nobene oficielne osebe, ker je njegova stranka že opetovano o tem izdala svoje mnenje in ker izvedbo stabilizacije leja reklamira zase. mora pluti z največjim naporom; razgled je slab, dočim je od Grenlandije do severnega pola imel odličen razgled. Od severnega pola dalje pa je bilo temno. Na krovu je vse zdravo. Zadnji brzojav: O zrakoplovu »Italia« tudi -zvečer ni bilo nobenih vesti več. Usoda posadke je tembolj vznemirljiva, ker je medtem pošlo gorivo za zrakoplov in ker je moštvo za slučaj, če bi moralo v sili pristati, imelo s seboj majhno radio-postajo, s katero bi moralo pošiljati signale. Skrb o usodi zrakoplova se v Italiji veča od ure do ure. Papežev križ na severnem tečaju Rim, 26. maja. Papež Pij XI. je prejel sledečo brzojavko: Ob 1. uri 30 minut 24. maja smo z globokim ginjenjem pustili pasti na led Severnega pola križ, ki ga je Vaša Svetost nam poverila. Jaz in moji tovariši izražamo Vaši Svetosti našo zahvalo za visoko nalogo, ki ste nam jo poverili, in ponavljamo izraz naše globoke vdanosti. General Nobile. — Državni tajnik kardinal Gasparri se je brzojavno zahvalil. res, sta se s tem obe organizaciji sami postavili v priprego SDS, in se ne bosta mogli pritoževati, če jih bomo v bodoče tudi kot taki smatrali in upoštevali. SLS in uradništvo Okoli našega članka SLS in uradništvo« se še vedno vrte misli nasprotnega časopisja. Napisali so si celo dopis iz uradniških krogov, da bi krili žalostno dejstvo vsestranskega demokratskega bankerota. Mi na članku, ki smo ga napisali, nimamo ničesar izpreminjati in vemo tudi, tla ga je uradništvo čisto prav razumelo, da namreč SLS pristranosti posameznih demokratskih uradnikov nn bo trpela narnjte^pi I ter nosite sedaj poleti sandale, katere ■ Ц kupite v najboljši kakovosti pri f I R. Stermcchi. Celje I d po sledečih nizkih cenah: № 1 št. 19—24 Din 32—, št. 30—3S Din 68— I g št. 25—2У Din 37—, št. 36—42 Diu 96— 1 g št. 43-46 Din 10У— I Naročite ilustrovani cenik! Л in da naj se dotični pravočasno izpametiijejo. Če bo »Jutro; še naprej pisalo v tem tonu, bomo pozvali naše somišljenike, da nam sporoče vse slučaje pristranosti in potem naj gre zadeva svojo pot. Zadnji čas je, da popolnoma izgine tista miselnost, ■ da so za uradnika, kadar je v službi, dvojni ljudje, eni iz boljše družbe, drugi iz preprostega ljudstva. Kdor se ne more uživeti v popolno ravnopravnost vseli državljanov, ne spada v urad moderne ljudske države. Znova pa ob tej priliki poudarimo, da ne mislimo izpre-obračati k našemu stališču nobenega uradnika z nam nasprotnim »ustanovljenim svetovnim nazorom in ustaljeno politično ideologijo« — da rabimo »Jutrov« izraz, kajti kakib omejenih svobodomiselcev, ki so se naučili iz demokratskih listov puhlih fraz o klerika-lizmii in biri, ki so odobravail tudi v srcu terorizem demokratske stranke, kar pač spada k politični ideologiji naših demokratov, naša ljudska stranka resnično ne rabi. Vse take z veseljem prepuščamo skrabiranim strankam predvojne napredne-? miselnosti. Kdor bo naš, bo naš po svojem notranjem prepričanju, kdor bo že samo sinipatiziral z nami, bo daleč od demokratske ideologije. Vsak uradnik pa ve, da ima zaslombo v SLS, če je njegovo vestno delo res nepristransko in vedno v korist ljudstva. Uradništvo v službi SDS Takele trditve se je iznebilo »Jutro« dne 24. maja, ko je pisalo, kako objektivno je SDS-arsko uradništvo: ... da »Slovenec« ne navaja nobenega dokaza, temveč pavšalno trdi, da napredni uradniki v uradih agitirajo proti SLS. — S tem nas je izzvalo »Jutro«, da mu moramo pomoliti pod nos primerov res lepe objektivnosti žerjavovskih uradnikov. — Nočemo navajati ne imen ne krajev, zadostuje naj, da javno pri bijemo greh, grešnika pa pokrijemo s plaščem krščanske ljubezni. Seveda, če je »Jutru morda ljubše, pa . navedemo tudi imena in neposredni vir, kjer rastejo take cvetke. Posebno stroga objektivnost« žerjavov-skega eksponenta na vodilnem mestu okrajnega glavarstva pa odseva iz takegale uradnega poročila: Pri novih občinskih volitvah je po vplivu gerenta pričakovati skupen nastop SDS in SKS. — Kaj pravite na to? Je li to tista v »Jutru« tolikanj vplivna objektivnost uradnika SDS? — Pa še drug primer. Nekje se je oddajala služba občinskega uslužbenca. Ker ni bil postavljen pristaš SDS je prišlo do pritožbe, h kateri stoji v poročilu okrajnega glavarstva tole: »Zaupno sem tudi poizvedel, da je I. I. vnet in agilen agitator SLS." — Tudi lep primer stroge objektivnosti višjega političnega uradnika! Hočete še kak primer? Dobro. Zapišimo še tega-le: Neka občina je hotela prenesti občinski denar iz ene regulativne hranilnice v drugo enako hranilnico. Višji uradnik — osebno sicer vse časti vreden, a ponižni sluga tedanjega režima — ni mogel iti preko tega, da bi ne bil pripisal take-le opazke: Zadeva je političnega značaja — občina I. je klerikalna in hoče glavnico iz liberalne hranil-niče v N. prenesti v klerikalno hranilnico K ... v L. — Kaj pa je to drugega kot politika, ki jo uganja uradnik v prilog SDS? — Takih in podobnih cvetk uradniške objektivnosti bi lahko nabrali ne le šopek, marveč težko butaro. — Smešno se nam zdi, kakšen humbug uganja Jutro« s svojim sokolskim znakom in kako neokusno vlači v svoje zo-[ prne vrste Najvišjega činitelja v državi. M vemo, kaj in kakšen je naš Sokol. Ne boste hitro prešteli vseh Slovencev, ki so prepričani, da je to izrazito liberalna organizacij« s protiversko tendenco, pravcati kulturno-bojni element. Zato pravimo, da se kaj male strinja z uradniško objektivnostjo, če nosi uradnik v službi znak te organizacije. Na cesti in doma naj nosi na sebi, kar hoče, ma-gari perjanico indijanca, ne pa v službi. Tudi uradnik. Letalo se je ponesrečilo. Med Dortmun-dom in Frankfurtom se jc ponesrečilo Junker-sovo letalo nemške Lufthansa. Letalo se je p-eobrnilo in padlo na tla, pri čemer sta bila ubita pilot in dva potnika. Popravil Včerajšnji naš uvodnik se mora glasiti: Nettunske konvencije so naravna posledic; belgrajskih konvencij, katere je sprejela Pa Sič-Pribičevičeva-Zerjavova vlada. Če se go vori o sramotni kapitulaciji, ie bilo o kapi tulaciji treba govoriti tedaj! Lonion m nagiba k Jiiiosfaiip General IMiile izinbifei? .Facon Lindfrergli. -XC£LSIOR POLU TRD I " L-r.PIKAS-PRAbV, vrcm/oa M. Joss & Lou/enstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode ga oropal in vrgel iz. vlaka Malgaj je za poškodbami kmalu nato umrl. V vlaku je bil oropan sukuje, pokrivala, srebrne žepne ure 7. verižico in večje vsoto denarja. Po dolgi preiskavi in zasledovanju se je orožnikom v Krškem posrečilo izslediti zločinca. Je to neki Ivan Glogovšek iz Stare vasi v občini Videm. Glogovšek je bil pred dnevi aretiran in izročen sodišču v Celju. ■k V vodnjak padla. V vasi Melence pri Novem Sadu se je te dni pripetila nenavadna smrtna nesreča. 40 letna kmetica Jurica Lazič je hotela v nedeljo zvečer zajeti iz vodnjaka vode za živino. Na spolzkih deskah pri vodnjaku se je kmetici spodrsnilo in ženska je padla v vodnjak. Ker ni bilo tedaj blizu nobenega človeka, ki bi ji pomagal, je ženska utonila v vodnjaku in so jo potegnili ven že mrtvo. ir Mlad morilec. Pred sodiščem v Tuzli se je te dni zagovarjal 21 letni Ivan Matič, ker je lani umoril starčka Boro Juriča. Matič je prišel v Juričevo hišo in ga udaril z nekim topim orodjem po glavi in nato odnesel 144 dinarjev, ki so se nahajali v hiši. Orožniki so ujeli nekaj dni kasneje Matiča v gozdu. Šele po dolgem zanikavanju je Matič priznal zločin, toda pred sodiščem je podal novo izjavo, češ da je vstopil v Juričevo hišo kot njegov stari sovražnik, nakar je la navalil nanj s sekiro, on pa mu jo je iztrgal in ga ubil. Po tem ie hotel razsekati Juriča na drobne kosce, toda se je v zadnjem hipu spomnil narodne pravljice in polizal kri s sekire, kakor tapravljica pripoveduje, ter pobegnil. No, sodišče Matiču ni verjelo, ker je obdukcija ugotovila, da je bil Jurič ubit s krampom in so našli njegovo truplo na ognjišču mipol zoglenelo. Ker je Matič izvršil ta zločin prej, predno je dovršil 20 let, ga sodišče ni moglo obsoditi na smrt, temveč ga je obsodilo le na 15 let ječe. ■k Roparski napad v Južni Srbiji. V sredo ob osmih zvečer so napadli kačaki med Bitoljem in Resnom pri vasi Čelepi neki potniški avto. Štirje kačaki so bili v orožniški obleki, trije pa v arnavtski. V avtu so bili štirje potniki. Kačaki so pričeli streljati, nakar je šofer ustavil avto. Dva potnika sta ušla, dva pa so kačaki odvedli v smeri proti Bigli planini. Orožniki so pričeli razbojnike zasledovati, zjutraj pa je odšel na lice mesla tudi bitoljski veliki župan. Dirmansha darilo v veliki izbiri po znižani ceni L. Vilhar, urar. Llutiliana Sv. Petra cesta 36 •k Harmonij. Kdor bi hotel nadarjenemu a revnemu mladeniču, ki se hoče izvežbati za organista, posoditi ali poceni prodati harmonij, naj se blagovoli oglasiti župnijskemu uradu pri Mali Nedelji. ■k Udeležencem evharističnega shoda na Vrhniki se priporoča gostilna v »Rokodelskem domu«. Za gorka in mrzla jedila poskrbljeno. (4746) ir »Ljudska samopomoč« v Mariboru šteje že 5500 članov. V nove oddelke B-I C-I D-I se sprejmejo vse zdrave osebe do 75. leta le še malo časa. Kdor še torej iii član tega pre-koristnega društva, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj zahteva še danes pristopno izjavo. (4730) ir \Veka—Maribor št. 15 dobavlja izredno po ceni vrtno pohištvo, vrtne solnčnike, vrine stole itd. Zahtevajte ponudbe. ■k Vabilo na učni tečaj za raznovrstno vezenje na »Plaff« šivalnem stroju, ki ga priredi tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, od 29. t. m. naprej pri g. Oblaku, Tržaška cesta 17, Vič-Glince, in ne pri »Pošti«, kot je bilo prvotno javljeno. Priporočamo cenj. občinstvu, da se tega koristnega poduka mnogoštevilno udeleži. тАг Krasne nove razglednice in albume Bleda je založila knjigarna Hočevar, Zdraviliški park, katere priporoča poselnikoin Bleda, Za prodajalce so po Din 60 za 100 komadov. k Ljubljanska čebelarska podružnica ponovno opozarja slavno občinstvo in ljubitelje medenih sladkosti na čebelarsko prireditev, katera se vrši dne 3. junija t. 1. v r Hotelu Til voli«, (4748) k Toplo zahvalo izrekajo rodbine Šubic-Krašovec v Škofjiloki vsem, ki so sočustvovali i njimi ob težki izgubi prerane smrti ljubih staršev Terezije in Janeza Krašovic, prav posebno pa še vseni mnogoštevilnim udeležencem pogreba, p. u. društvom, gg. pevcem in vsem darovalcem vencev in cvetja. Bog bodi vsem obilen plačnik! k Vaša prebava bo boljša, ako jemljete po vsaki jedi malo noževo špico praška Magna v pol kozarca vode. To odstrani vse nerodnosti pri prebavi. Prašek Magna odpravlja bolečine, urejuje prebavo, ker uničuje pre-obilo kislino, ki je vzrok boleznim. Po lem prašku vas ue bo več pekla gorčica. Priporočajo ga zdravniki in se rabi v bolnicah. Dobiva so v vseh lekarnah ln drogerijah 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga nimajo, naročite ga naravnost na naslov: Laboratorij »Alga«, Sušak. Za 2 zavoja priložite v pismu 10 Din v znamkah. •k Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke B. D. Manok v Belgradu, ki priporoča v nakup srečke državne razredne loterije. k Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da naravna »Franz Josef« grečica prosto kroženje krvi in zviša telesno in duševno dela-zmožnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda tudi za duševne delavce, nervozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Izpuščaji na obrazu, mozolji, ogrci (Mit-esser) itd. so često vzrok nečiste krvi. Zato naj očisti, kdor oče imeli resnično lepo polt ■■svoje telo, kri i kožo potoni 6—12 tedenske kure z naravnim :>Planinka« zdravilnim čajem. Le tako si ohrani kožo mlado in - svežo. Zahtevajte samo pravi : Planiuka zdn>- 'ni čaj, ki sc ''e prodaja odprlo, temveč v plombiranih paketih po Din 20,— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, (4728) k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k Vinogradniki! Sredstva proti kislemu črvičku, oidiju in drugim škodljivcem, nadalje Fenolftaleinov papir dobite pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. in E. Skaberne). •k V ^Vojni škodi« dosežete največje ob-reslovanje, ako jo ugodno kupite, četudi na obroke. Prihranile lahko par obrokov, zahtevajte ponudbo pri tvrdki: Dr. Ivan Cerne. Gospodarska pisarna, Miklošičeva 6, Ljubljana. Iščem poštene in solidne zastopnike. 3778 liadioemanacijsko termalno kopališC-e :i(i—31CC DOI.GMISKE TOPLICE Toplice pri Novem mes'u. >el. posta n Straža-TopUcc. o7.d гнvi jo sigurno revniativciu nevralgijo iscliia-Jenske holezni. ostarelo«! itd Vsaka tiika.iSn.in kura f-vrstl ni pomlujn'o. llspetiov teg:" '-o stoletju stan-gn zdravi lonja ne doseže nohtna Лгика terapl'n. • V pred sezoni in nosu oni znalno znižano cce, 20 dni z vsem pavšalno 12"il Din Sezona od ma n do oktobru. Zolez nifn1 popusti. Fiun restavraoi i >. Zuhtevujte prospekte. marmor se težko čisti. — V ta namen služi najbolje, a da ne zapušča prask ov СјмМјапа NOČNA SLUŽBA LEKARN. V nedeljo in v noči na ponedeljek: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. — V ponedeljek in v noči na torek: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. — V noči na sredo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. ★ O Vodstva po razstavi Ivane Kobilce. Za binkoštne praznike priredi g. Ivan Zorman vodstvo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. t. m., vsakokrat ob 11. uri dopoldne. Vabimo k obisku razstave, ki se nepreklicno zapre v petek, dne 1 junija. © 40. pešpolk »Triglavski« praznuje svojo slavo v ponedeljek, 28. maja, v spomin na dan, ko je slovenski planinski polk (sedanji 40.) zrušil odpor sovražnika pri Kotljah leta 1919. Služba božja in rezanje kolača se vrši ob pol enajstih na dvorišču vojašnico kralja Petra. Popoldne ob pol šestih bo istotam vojaška veselica. 0 Za motociklistično dirko, ki se vrši v nedeljo, dne 4. junija t, 1., vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Izmed mnogih domačih dirkačev se je tudi prijavilo k dirki nekaj inozemskih dirkačev, katerih imena so znana vsem športnim krogom tako, da bo ta dirka ena izmed najzanimivejših. Ljubljanska občina kakor tudi Motoklub, sekcija Ljubljana, sta podarila za zmagovalce krasna in dragocena darila. Dirkači, ki se do sedaj še niso priglasili k dirki, naj to store čim preje. Zadnji dan prijave jc 31. maj. 0 Promenadni koncert godbe Dravske divizijske oblasti v Zvezdi bo pri ugodnem vremenu danes ob 11. O Na splošno željo ostane razstava ročnih del otroških vrtnaric na drž. ženskem učiteljišču še v nedeljo in ponedeljek od 10 do 12 odprta. O Ljubljansko pevsko okrožje bo priredilo dne 3. junija o priliki Prosvetnega rine na Viču svojo pevsko prireditev. Dopoldne bodo peli združeni zbori ob 9 pri sveti maši v župni cerkvi, popoldne bo pa ob pol 3 pevski koncert na vrtu Pavličeve gostilne. Sodelovalo bo šest najboljših zborov okrožja. O Cene indantren barvanih dečvinih bla-gov. Cene indantren barvanim blagovom za Dečvo so se določile naslednje: Bombažni di-lcn v vseh barvah 22 Din, bombažni dilen v črnem 24 Din, umetna svila v vseh barvah 46 Din, umetna svila v črnem 50 Din meter. Te cene veljajo za prodajo na drobno in so strogo enotne. — Cene, ki smo jih prvotno objavili v ^Ženskem svetu , so bile nekaj niž- je; to pa zato, ker so bile izračunane za blago, ki bi bilo barvano z navadnimi barvami. Kasneje smo se pa odločili, da sc barva dečvino blago z indantren barvami, ki jamčijo, da blago ne obledi, marveč trajno ohrani svoje sveže barve. -Ženski svet« jc bil v tem že tiskan, tako da ccn ni bilo več mogoče popraviti. To naj čitateljice »2. S.« blagohotno vzamejo na znanje. — Propaganda »Dcčle«. O Umrli so v Ljubljani v času od 19. do 26. t. m.: Ana Ukovič, žena bivšega inkasanta, 68 let, Gosposka ulica 4; Marija Kariž, zaseb-nica, 79 let, Celovška c. 96; Ivan Strumb lj, sin sluge, 6 mes., Wolfova ul. 8; Matija Ur-banek, zasebnik 82 let, Kersnikova 3; Ana Zaviršek, zascbnica, 79 let, Zalokarjcva 14: Marija Zabavnik, 78 let, Japljeva 2; Anton Sbuelz, žel. nadrev., Trdinova 8. — V bolnišnici so v istem času umrli: Josip Matevžič, šin sprevodnika, 6 mesecev, Vodovodna cesta; Dušan Broz, sin zasebnega uradnika, en mesec, Kodeljevo 258; Franc Čadež, prosjak, 62 let; Alojzij Škrbinc, posestnik, 53 let, Vod-mat 102; Peter Plaveč, sobni slikar, 53 let, Rožna dolina XV., 20; Elizabeta Pisavec, hišnica, 58 let, Streliška ulica 2; Jurij Matkovič, delavec, 20 let, Zgornja Šiška 8; Viktor Ko-lišek, natakar, 31 let, Fužine; Miroslav Kon-čar, sin žel. skladiščnika, 8 mesecev, Rožna dolina IV., 8; Martin Kavčič, bivši rudar, 46 1., Ziri 32; Josip Cerar, šofer, 18 let, Zagorje 10; Matilda Mikuž, žena strojnika, 23 let, Vič 114; Franc Justin, hlapec, 27 let, Škofja Loka 41; Marija Slapar, žena drvarja, 35 let, Jezersko 28. 0 Vlom v mesnico. Zdi se, da mesarske stojnice na trgu niso več varne pred raznimi zlikovci, ki kaj radi izkoristijo priliko in pridejo na račun mesarskih mojstrov poceni do mesnih zalog. Tako se je nekdo dobro pre-skrbel za binkoštne praznike s klobasami. Vlomil je v stojnico mesarskega mojstra Franca Krašovca v Šolskem drevoredu in odnesel 42 klobas. O Pogrešana. Odvetnik dr. Krivic je prijavil policiji, da je žc v torek izginila s svojega doma na Poljanski cesti št. 19 pisarniška uradnica Marica Matičič, katero od tedaj pogrešajo. Matičičeva je stara 24 let. Radi bolezni je živela zadnje čase v duševni depresiji in se njeni svojci boje, da si ne bi napravila kaj hudega. Fi'ed&erjevo patentirano sredstvo za pospeševanje rasti l«s 99 GAMMA ti je obpnem najboliše sredstvo proli izpadanju las, perhatem in krhkosti Ins. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaju puhaste lase v mo'ne. Vporaba je enostavna ter se žo po prvem I poskusil poknže kot zelo potrebna. Zdrava ako pre-izkuJena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni iu drogeriji. Ako јв tam ne dob te. obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Drogerija „NAOA" Kolar I Gnbrić, Subotica Teiclon št 637 © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 3228 O Obltltce za procesije: Kristofič - Bučar. 0 Krarne obleke in bluze najceneje pri Tomšič, Sv. Petra cesta 38. 4505 O Dobro znana restavracija Lloyd, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 se priporoča p. n. občinstvu. Točijo se pristna domača vina in /.nani Kerinov cviček iz Gadove peči. Radio-koncert v lokalu. 4234 Zadnia not staroste gasilcev Franca Barleta Lepa in žalostno slovesna je bila zadnja pot, na kateri .so včeraj slovenski gasilci spremili starosto svojega Franca Harlota. Lepa, ker je turobni sprevod, ki se je včeraj razvil po ljubljanskih ulicah, pričal o vsem globokem spoštovanju iu ljubezni, s katero so se oklepali gasilci svojega staroste; slovesna je bila zadnja pol Franca Bar-leta, kajti pokazala je impozantno moč gasilskih organizacij, ki so se v številnih zastopstvih udeležile pogreba. Krsta s pokojnikovim truplom je bila razstavljena v okrašeni veži Mestnega domu. Na prostranem trgu pred Mestnim domom so se že pred 3. uro popoldne pričeli zbirati gasilci, ki so se uvrstili po posameznih društvih ter zavzeli ves trg. Po blagoslovitvi trupla so zapeli pevci Ljubljanskega Zvona v srn segajočo Vigred sc povrne , naknr sc je v imenu gasilcev poslovit «>' Ljubljeni tovariš Bnrle! Leto dni je tega; kar smo v Žalcu na binkoštne praznike pod Tvojim vodstvom odkrili spominsko ploščo pokojnemu tovarišu dr. Berpmanu, ki smo ga ravnotako o binkoštnih praznikih pred 2 letoma položili k večnemu počitku. Tretje binkoštne praznike obhajamo od tedaj in k tem pu smo se sešli danes, da spremimo k večnemu počitku Tebe. naš dragi, nepozabni tovariš Bnrle! — Nihče izmed nas ni pričakoval, da nas ob tretji obletnici zapustiš Ti, naimanj pa sem tega pričakoval jaz, ki sem bil trdno uverjen, dn me pokoplje* Ti, moj ljubljeni prinitelj France. Usoda pa je hotela drugače. Mrtev ležiš nred nami. pripravljen zn odhod k večnemu počitku. Pred Teboj, ob Tvoji krsti na stojimo osiroteli Tvoii učenci. Tvoji sinovi. Tvoji tovariši in prijatelji. S Teboj smo izgubili svojega najboljšega učitelja in voditelja, svojega skrbnega očeta, svojega zvestega in mileča tovariša. Hud udarec ie to za nas, ki smo Ti bili udani iz vsega srca. Nikdar ne bo zacelieria rana, ki jo je Tvoja nenadna smrt zadala gasilski organizaciji. Poslavljamo se od Tebe, dragi naš tovariš stnrosla. zahvaljujemo se Ti za Tvoje ogromno gasilsko delo, zahvaljujemo se Ti za Tvojo bratsko ljubezen iu pomoč ter '''i obljubljamo, da bomo ostali zvesti vzvišeni gasilski ideji — ljubezni do bližnjega katero si li tako navdušeno in vztrajno vcepljal v naša srca. Zadnjikrat Ti kličem: Iskrena Ti hvala! Naj Ti bo lahek in miren počitek po dolgi, trudapolni, a plodonosni življenski poti. Po govoru so dvignili načelniki šestih gasilskih žup krsto in jo prinesli med častnim špalir-jem in ob sviranju žalostink na mrtvaški voz. Žalni sprevod se je pomikal s Krekovega trga, Pred škofijo, čroz Marijin trg, po Miklošičevi, Komenskega in Vidovdanski cesti. Pred sprevodom jc igrala godba dravske divizije žalne koračnice, nato so sledile depulacije posameznih gasilskih žup /. venci. Pred krsto sn nesli gasilci 24 znstav gasilskih organizacij. Nato je korakalo do 1200 gasilcev, ki so prihiteli, da počaste spomin svojega voditelja. Tik pred mrtvaškim vozom, spremljanim od častne straže, so nesli blazinico s šestimi odlikovanji, ki si jih je, pokojnik pridobil za svoje zasluge. Za krsto so šli nato pokojnikovi sorodniki, za njimi zastopniki gasilskih organizacij. Mariborske gasilce je za-slopnl načelnik g. Ivan Volier. zagrebške pa g. Mirko Kelarić in g. Ante Tolovir. Mestno občino j epri pogrebu zastopal ravnatelj dr. Zamik, vojaške oblasti po podpolkovnik Mniren. Občinski svet .c'o zastopali gg. občinski svetniki Krek. ilr Bohinjec in Kapnik. Za sot idniki in zastopniki jp sledilo občinstvo. Ves spremil se je vršil po vsrn, mestu skozi gost špnlir občinstva. Ob križišču Jegličeve reste in Prisojne ulice so pevci še enkrat zapeli pokojniku v slovo. Na pokopališču so se zastopniki gasilcev poslovili z ginljivimi besedami od pokojnika, nakar se je sveži grob za vedn > zaprl. NOV CENIK fotoarnličnih aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Interesentom je irati? in poštnine prosto na razpolago. DROGERIJA GREGOftIČ. LJubljana, PreSern«vn ."i Sfia / / aj/e novega KOLEDAR. Nedelja, 27, maja. Binkošti. Prihod Sv. Duha. Beda Ven., Vojslava, Janez. — 148. dan v letu. Ponedeljek, 28. maja. Binkoštni ponedeljek. (Nezapovedan praznik), Viljem, Avguštin, Krescent, Just. — Po pravoslavnem koledarju 15, maja, po muslimanskem 8. XII, 1S46., po židovskem 0. IX. 5688, Torek, 29. maja. Marija Magdalena Pazzl, Maksim, škof emonski. Novosadska vremenska napoved za nedeljo 27. maja: Oblačno. Ponekod bo deževalo. Tu pa tam se bo zvedrilo, zlasti na za-padni polovici države. Slabi vetrovi se bodo ojačali. Smer zapadna. Temperatura se bo nekoliko znižala. Dunajska vremenska napoved za 27. in 28. maj: V nedeljo bo bržkone še hladno in izpremenljivo, v ponedeljek pa bo boljše in nekoliko toplejše vreme. ZGODOVINSKI DNEVI. 27. maja: 1905 je bila pri Čušimi pomorska bitka, v kateri so Japonci uničili rusko brodovje. — 927 je umrl bolgarski car Simeon. — 1564 je umrl reformator Ivan Calvin. — 1794 se je rodil velepodjetnik Come-lius Vanderbilt. — 1810 je umrl violinski vir-tuoz Niccolo Paganini. — 1854 se je rodil belgijski pesnik Georges Eekhond. 28. maja: 1812 se je sklenil mir v Bukarešti. Turčija je Rusiji odstopila Besarabijo. — 1903 sta bila usmrčena kralj Aleksander in kraljica Draga. Vojaštvo je proglasilo Petra Karagjogjeviča za kralja. — 1759 se je rodil angleški državnik Viljem Pitt. — 1779 se je rodil angleški pisatelj Thomas Moore. — 1810 зе je rodil slikar Aleksander Calame. — 1840 se je rodil slikar Ivan Makart. — 1890 je umrl komponist Viktor Nessler. — 1898 je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič izdal prvi pastirski list. 29. maja: 1793 so je rodil slovaški pesnik Kollar, apostol slovanske vzajemnosti. — Leta 1850 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. — 1916 je umrl maloruski pesnik in pisatelj Ivan Franko. — 1878 je un;rl angleški državnik John Russel. — 1862 je umrl angleški kulturni zgodovinar Непгу Thomas Buckle. — 1859 se je rodil meteorolog Hugon Hergesell. — 1814 je umrla prva žena Napoleona I. Josipina Beauharnais. — 1871 je umrl kartograf Kocen, Slovenec. — 1882 se je v Ptuju otvoril Narodni dom. amoen Birmanske ob/ekce svilene, etamin. pnpelin v veliki izbiri ter vseh velikostih ie od 00 Din naprej kupite edino le pri tvrdki Belihar & Velepič Ljubljana Mestni trg 13 Ljubljana Ogleite si isloibe ir Evharistifen shod bo binkoštno nedeljo 27. in binkoštni ponedeljek 28. t. m. na Vrhniki. Oba dneva so pobožnostj, cerkveni govori, molitvene ure in stanovski sestanki. Cerkvene govore bftsta imela gg. vseučiliški profesor dr. Gregor Rozman in profesor dr. Roman Tominee. V ponedeljek, 28. maja bo ob 10. uri sv. maša v cerkvi Sv. Trojice, nato pa pred cerkvijo manifestacijsko zborovanje, na katerem govorita slavnostna govornika obl. predsednik dr. Marko Natlačen in šef-urednik ^Slovenca« Franc Terseglav. Popoldne se ev-haristični shod zaključi s slovesno procesijo in zahvalno pesmijo. k Bralcem naših povesti naznanjamo, da se bo v vsaki nedeljski številki krasen zgodovinski roman Sienkiewicza »Na polju slave« prekinil in bo mesto njega izhajal izvirni in nadvse zanimivi potopis »Na Sinaj« od gosp. prof. Matije Slaviča, ki ga v današnji številki vprvič priobčujemo. Vrhtega imajo naši bralci vsako nedeljo v »Ilustriranem Slovencu« povest iz sibirskih pragozdov »Car Berendej«, ki po svoji mikavnosti nima izlepa enake v svetovnem slovstvu. k Jugoslovanski kardinal. Rimska svetovna korespondenca javlja 19. maja: '' ri| Jugoslavija naj bi dobila svojega kardinala. Kakor se čuje, bi prišel za to imenovanje vpo-štev knezoškof Jeglič, ali nadškof Bauer in nadškof Rodič.« — Sodimo, da so ta ugibanja prezgodnja, ker še ni sklenjen konkordat. k Najlepše spomine zapusti človeku lepo potovanje. Letos se nudi ugodna prilika za izlet v Benetke, Genovo, Marseilles, Lurd, Biaritz, Bordeaux, Pariz, Lisie in Miinchen. Vsa ta mesta bodo obiskali izletniki na potovanju. ki ga priredi Prosvetna zveza v Ljubljani od 4. julija do 16. julija. Priglašenih je perilo, nogavice itd., priporoča po najnižjih cenah staroznana solidna tvrdka IGN. ŽARGI — LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 3 in 11. nas se loči od letošnjega pomladanskega velesegma v ifinifiii Zato vljudno vabimo cenjene raZStfiVi|aIC€ kakor tudi ostale trgovce in obrtnike, da čimpreje naroče v našem dnevniku AlilftCP ® *em bodo najbolje in najceneje poskrbeli za vlflOat;. reklamo svojim izdelkom. Za vsa tozadevna pojasnila je vedno na razpolago Uprave „SHOVCKCa" Tel. 2328. zletel čez prepad: padel je na prsa in naravnost na svojo prtljago. Na višku tega obupnega skoka je napel Sloaue v duhu vse moči, kakor da bi pomagal prijatelju pri skoku z vsako žilico. Kew se je dvignil. Bil je nekoliko bled. »Gotovo,« je rekel Kew, »pričakujem te P prvo pošto!« Sloane je počasno odkorakal proti višjemu robu, si zamišljeno drgnil roki iu se zagnal s povešeno glavo proti brezdnu. Zdelo se je, da bo zletelo njegovo težko telo kakor ptica prožno v zrak. A ko je po zaletu sunil г nogo in se vzpel v zrak, je pomislil Kew — popolnoma nepričakovano — da se bo tovariš morebiti zgrudil v brezdanjo globino. To je bila podla misel, ena izmed enih, nad katerimi človek nima oblasti. Morebiti je občutil isto misel tudi skakavec, morebiti je segla do njega. Preden je zapustil tla, je vrgel Sloane nepreviden pogled na Kewa, in to ga je zmotilo. Treščil je s prsi ob rob prepada. Takoj je dvignil roko in zagrabil Kevvovo stegnjeno desnico. Vsa praznota od spodaj je votlo odjeknila v njegovem srcu, a Kew je utegnil v zadnjem, kakor las kratkem hipu prestreči padajočega in ga je trdno držal. Še malo — pa bi bila našla Kewova roka samo praznoto. Ke\v so je stegnil po prašnem obronku in drsal po opolzkih, doli drvečih drobnih kamenčkih. Njegova desnica se je raztegnila in otrpnila pod težo Sloanovega telesa. Praskal je z nogami in prosto levo roko po tleh, a z vso besnostjo obsojenca ni hotel spustiti od njegovih nohtov krvavo Sloanovo roko, Sloane je dobro videl in občutil, da Ke\v polzi navzdoL »Pustil« je rekel Sloaue tako Di" 58'. ledeno in grozno, da je zavpil Kew obupno na pomoč, dasi ni vedel, koga naj kliče. »Notri se zvrneš, li pravim!« je nadaljeval Sloane, »pusti me in ne pozabi, da je baš tebe pomembno pogledala.« j S tem je izdal svoje tajno, gorjupo prepričanje. Ke\v ni odgovoril. Pokoril se je molče za svojo misel ob Sloanovem skoku v globino. Tedaj je privlekel Sloane s prosto roko iz žepa svoj nož, ga z zobmi odpel iu zasadil v Kevvovo roko. Roka se je odprla ... Kew je pogledal doli. Potem je zlezel proč od prepada in malo, da ui zdrknil sam noter. Zavezal si je potem roko' z robcem. Nekaj časa je sedel molče in si pritiskal roko na srce, po katerem se je razlegal grom. Naposled pa se je vlegel, si zastrl z rokami obraz in zadrhtel tiho po vsem životu. Pozimi prihodnjega leta je odprl spodobno oblečen mož vrata na dvorišče farme Carl-ton. Preden se je ozrl, se je v notranjosti hiše že zaloputnilo z ropotom več vrat in kokoši so stekle v strahu narazen pred mladim dekletom, ki je planilo ven. Stopila je gostu naproti s samozavestnim, a napetim in priča-kujočim obrazom. »Kje pa je Sloane?« je vprašala v naglici, čim ji je stisnil gost roko. »Ali pa ste zdaj sam, Kew?« »Nisi se zmotila, če si se slednjič ga odločila,« je pomislil došlec. »Sloane ...« je ponovila Kat ja. »Saj bila venomer skupaj...« Kew so jo odkašljal, pogledal stran in ji vso povedal. platneni Din 23'-, ^89'. Din Mli ali drap « „VOIKH LJUBlJHflH, KREKOV TRG že doslej toliko, da se potovanje gotovo vrši. Prostih je še kakih deset mest. Ker je torej število omejeno, zato naj se priglasi, kdor misli potovati. Potovanje vodita dr. Fabijan, vseučiliški profesor, in dr. R. Tominc. Vsa pojasnila daje Prosvetna zveza v Ljubljani. — Stroški za vožnjo v III razr. brzovlaka, hrano, stanovanje, vstopnina in napitnino znaša 3500 Din, za II. razred pa 5000 Din. Priglasiti se jc treba do 1. junija. k Obiskovalcem Šmarne goro in vsem, ki so prispevali in še bodo prispevali za nabavo novih zvonov, sporočamo veselo vest, da se je včeraj pričelo z vlivanjem novih zvonov \ šentviški zvonolivarni ter da je bil veliki von kot prvi vlit v vsestransko zadovoljnost. k Tuberkuloza. Kakor je v srednjeni veku razsajala »črna kuga« ter morila milijone ljudi, tako divja danes »bela kuga« — jetika. Na tuberkulozi umira v Sloveniji povprečno vsak sedmi bolnik. Jetičnih ljudi pa je v Sloveniji približno 60,000. Kako si zagotovimo zmago nad to.najbolj pogubno boleznijo? Vzgajajmo, utrjujmo si telo s primernimi telesnimi vajami. V naravo, na svež gorski zrak! Temu prevažnemu liigijensko-soci-i 'lnemu vprašanju je Stalna razstava na Ve-■•mu v Ljubljani posvetila posebno pažnjo. str Prosvetnega dne na Viču naj se ude-•v..- vsa prosvetna in izobraževalna društva ljubljanske okolice in iz Ljubljane. Prvo društvo, ki je sledilo klicu Prosvetne zveze, da aranžira razstavo je ravno viško, 25 let deluje to društvo nadvse uspešno, ima dobro organizirane odseke, ki skupaj tvorijo pravo prosvetno družino. Zato poživlja Prosvetna zveza vsa društva in vse pevske zbore Ljubljane in okolice, da se s zastavami in narodnimi nošami udeleže srebrnega praznika, ki ga praznuje Prosvetno društvo na Viču v nedeljo, dne 3 .junija k Sestanek Slomškove družbe. V torek, dne 29. t. m., bodo imeli člani in članice Slomškove družbe sestanek, h kateremu uljudno vabimo. Vršil se bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu bodo v razpravi važne zadeve. k Izlet na Sv. Višarjo priredi v dneh 4 5. avgusta Slov. kršč. ženska zveza, na kar že sedaj opozarja ljubitelje te lepe planinske božje poli. Prijave sprejema »Prosvetna zveza« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. k Prijateljem humanistične gimnazije razpošilja te dni društvo PHG svojo letošnjo Poslanico. V tej sta dva zanimiva članka: Francoski modroslovec H. Bergson govori o važnosti antike za Francoze, obenem pa seveda veljajo mnogi istih razlogov tudi za vse druge narode (zmisel za red, sorazmernost, mero, točnost, temeljitost, preciznost... same lastnosti, ki smo jih prejeli od Grkov in ki jih Orient ne pozna!), angleški ministrski predsednik Baldvvin pa odkrito pripoveduje, kaj se ima on osebno — zlasti v težkih političnih bojih — zahvaliti antiki, antičnim pisateljem (Homerju, Horacu): za duševni mir, ki ga vselej najde, kadar se usede k tem klasikom. Naj pri tej priliki pripomnimo, kako visoko je .enil antiko Albrecht Diirer (čigar 400-letnico smrti letos obhajajo Nemci in ves svet): Iz antičnih pisateljev se je naučil zakonov plastike in slikarstva. Ti zakoni — piše — so se bili skozi tisoč let pozabili, šele humanisti so jih zopet odkriti. »Zakaj le preveč lahko se umetnosti zgube, in težko se zopet najdejo4t:. Isto velja za humanistično izobrazbo sploh! Društvo ima sedež na III. drž. gimnaziji v Ljubljani. Članarina znaša 10 Din (ustanov-nina 100 Din). Kdor želi položnico, mu jo radi pošljemo, — Odbor. k Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani naznanja, da sta tako bolnica za duševne bolezni na Studencu kakor tudi psihiatrični oddelek splošne bolnice v Ljubljani tako prenapolnjena, da je vsak sprejem bolnikov v ta dva zavoda do nadaljnega popolnoma nemogoč. k Ameriški učenjak dr Suzalo, naš so-narodnjak iz Dalmacije je dospel v Zagreb. On je predsednik ameriškega Carnegiejevega fonda. V Zagrebu bo imel več predavanj. k Slovenske narodne pesmi, ki jih je za moške in ženske zbore nanovo priredil prof. Marko Bajuk (dva zvezka v enem) prinašajo bogate pevske pripomočke za vsak zbor bodisi začetnikški bodisi izvežban. Naša narodna pesem, prav zapeta, je naše najlepše bogastvo. Naročite te Narodne pesmi pri Novi založbi v Ljubljani. k Kevelar je znamenita božja pot, kamor pride letno 750.000 Nemcev in Holandcev. Vsako leto se zbero naši vvestfalski Slovenci na tem kraju. Letos se jc odločila Prosvetna zveza, da se udeleži tega sestanka z zastopniki iz Slovenije, da na ta način vrnemo obisk naših izseljencev, obenem pa pripeljemo kakih 300 otrok slovenskih staršev v Slovenijo na oddih. Potovanje traja od 10. do 18. julija. Dva dni se mude izletniki v Munchenu, kjer si ogledajo velezanimivo mesto in krasno urejen muzej, kjer bo našel vsak obiskovalec za svoio stroko marsikai zanimivega. Srednje- veška romantika bo izletnike spremljevala na vožnji po Renu. Lorelei, Frauenfels in Sieg-fried bodo oživeli pred nami. Koln, kraj, kamor so romali naši predniki do Jožefa II., bo sprejel naše izletnike. Prekrasno stolnico in pa svetovno razstavo »Presse« si bodo izletniki ogledali 13. in 14. julija. V nedeljo, 15. julija, se snidemo z našimi delavci, ki pridejo s posebnim vlakom iz Gladbecka v Kevelarju, kamor dospejo tudi Slovenci iz Holandije. 16. julija bodo sprejeti naši poslanci od mestne občine v Essenu, v največjem industrijskem mestu. Naslednji dan se vrnejo proti domu. Tega potovanja naj bi se udeležili zastopniki naših kulturnih organizacij, naših strokovnih zvez, učiteljstvo in duhovščina iz naših delavskih župnij, da se na licu mesta na-uče modernega delovanja med delavstvom. Vabljeni so tudi sorodniki in znanci onih, ki leta in leta bivajo v tujini v daljni Westfaliji. Stroški za vožnjo III. razreda brzovlaka, za parnik, hrano in stanovanje znašajo 2600 Din. Priglasiti se je treba do 10. junija pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. * Enoletni zasebni trgovski tečaji v Mariboru! Od ministrstva trgovine dovoljeni tečaj Ant. Rud. Legat se začne 3. septembra t 1. in traja 10 meseeev. Trgovski tečaj bo obsegal te-le predmete: Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovsko korespondenco, trgovsko in menično znanost, blagoznanost, trgovsko zemljepisje, stenografijo, strojepisje, lepopisje, slovenščino, srbohrvaščino in nemščino. Italijanščina bo neobvezen predmet Pogoji za sprejem: Dovršeno 15. leto starosti, dokončana dva razreda srednje ali meščanske šole ali sličnega zavoda, Poučevale bodo le usposob-ljenostne učne moči. Ravnatelj in lastnik zavoda je gospod Ant. Rud. Legat, trgovec v Mariboru, ki je že imel svoj čas trgovski tečaj v Mariboru, Sklepni izpiti se bodo vršili ob prisotuosti zastopnika ministrstva trgovine in učencem se bodo dala spričevala. Prospekti ш pojasnila v prodajalni Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. k Tujski promet v Splitu. V prvi polovici je dopotovalo v Split 1600 tujcev, ki so se prijavili oblastem. Iz naše države jih je bile med njimi 861, iz Cehoslovaške 173, iz Nemčije 193, iz Avstrije 250, iz Italije 41, iz Madjarske 23, iz Poljske 22, iz Anglije 11, iz Amerike 9, iz Francije 8 in 9 iz drugih držav. Lani je v istem času obiskalo Split 1617 tujcev. k Aretirana ponarejevalka dvodinarskih novcev. V Karlovcu sta bila te dni aretirana ključavničarski pomočnik Djuro Draženovič in njegov brat Milan, ker sta ponarejevala dvodinarske novce. Oba sta krivdo priznala, nakar sta bila izročena sodišču. V promet sta spravila okoli 400 ponarejenih novcev, * Nesramnost zadrskih fašistov. V petek so v Zadru italijanski prostovoljci in izletniki ter zadrski fašisti v prisotnosti državne oblasti sneli z našega motornega čolna zastavo, jc odnesli in jo ua novi obali raztrgali. Pristaniška oblast je prepovedala našemu parniki; »Kosovu« prihod v pristanišče. k Nevihta nad Sremoin. Nad vsem južnim Sremom je v petek proti večeru divjale velika nevihta. Najprej se je vlila ploha, nate pa debela toča. Posevki so ponekod popolnoma uničeni. Posebno velika je bila nevihta med Sremsko Mitrovico in Rumo. k V parku sc obesil. V petek zgodaj zjutraj se je nudil v Karlovcu šetalcem v drevoredu ob Korani grozen prizor. Na posestvu posestnika Kralja se je obesil neznan človek. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala na lice mesta posebno komisijo. Ugotovili so, da je samomorilec odpuščeni železniški uradnik Ivan Zubčič iz Bihača. Zubčič je bil zelo vdan pijači. Ker je bil radi lega odpuščen iz službe, je najbrže zato izvršil samounior. V Bihaču zapušča žeuo in dvoje otrok. k Kačaki izpustili šoferja. Pri roparskem napadu v Južni Srbiji, o čemer smo že poročali, so kačaki odvedli tudi šoferja avtomobila. Kakor poročajo sedaj iz Bitolja, so kačaki šoferja izpustili in zadržali samo enega kmeta. Kačaki se stalno klatijo po gozdovih in se izmikajo zasledovanju orožnikov. k Obrtna higijena silno napreduje n. pr. v Angliji, kjer se zavedajo velike narodnogospodarske škode, ki jo povzroča bolezen delavca. V nekaterih krajih so vpeljali za vsakega delavca »zdravniško karto«, ki je slična naši delavski knjižici in ki jo mora imeti delavec vedno pri sebi, Tudi pri nas se je zadnja leta v pogledu obrtne higijene storilo že marsikaj koristnega, a koliko več uspehov bi dosegli, ko bi se vsak posameznik dovolj zanimal za napredek higijene v obrti. — Kako važno jc to vprašanje za delavca kot tudi za delodajalca, kaže poseben oddelek na Stalni higijenski razstavi na Velesejmu v Ljubljani. k Ujet roparski morilec. Pred dobrimi osmimi leti, dne 22. februarja 1920 so našli poleg železniškega tira, pri čuvajnici blizu postaje Videm-Krško nezavestnega železniškega poduradnika Josipa Malgaja iz Zagreba Malgaja je v vlaku neznan zločinec napadel, sinom tovarno kos in srpov na prvovi. .no vlSlno. Vsa .leta mu je celo življenje posvečevalo vzorno krščansko življenje, ki ga je spremljala vedno požrtvovalnost ln oblina tiha radodarnost. — O priljubljenosti pokojnika je pričal pogreb. Spremljalo ga je pet odbornikov, vsi tržiški tovarnarji m oUlic-ujaki, mnogi gospodarski in drugi zastopniki iz Ljubljano in številno občinstvo. Ob odprtem grobu se jo od vzornega mcža poslovil domači gcsp. župnik. Na lepem prostoru pri cerkvi ob poti po kateri jo pokojni tolikokrat hodil zdrav in že bolchen v cerKev po moč in tolažbo, počiva truplo blagega moža, njegova duša pa pač uživa zasluženo plačilo. rte eno leiko slovo smo obhajali preteklo dni. V četrtek popoldne je odšel od nas priljubljeni g. častni kanonik tn bivši kerkavški dekan v pokoju Mntej Škerbec. Po izgonu iz Istre se je 1. 1923. naselil med nami in postal je takorekcč ves nas; mi p;, njegovi. Delavnost, ljubeznivost in dobrohotnost ,r. kanonika ni poznala pokoja. Blagemu gospodu želimo, da mu solntni Olševek, ki ga je privabil poč le iz zdravstvenih ozirdv, krepi še dolgo vrsto let zdravje in mtadeniško moč duha. V naših srcih ima Jobri gospod izklesan neizbrisen spomin hvaležnosti. Glasovi pesmi in src, ki so so glasili v sredo /večer pri ganljivi poslovitnici, so bili res odkritosrčni in ne bodo utihnili nikdar. Jesenice Motv-klub. Zadnje čase je opažali po jeseni-Skih f.estah skupine motociklistov pred kratkim ustanovljenega moto-kluba na Jesenicah. Do sedaj je klubu pristopilo že okoli trideset članov. Klub nima samo namena gojiti medsebojno družabnost, skupne izlete itd., pač pa tudi vplivati ua moto-cikliste, da ue bodo vozili skozi tesne jeseniško ulice v takem diru kot do sedaj ter imeli več obzirnosti do občinstva. Že v tem kratekm ca-.u, kar obstoja klub, se je v tem oziru obrnilo mnogo na bolje in ako bo pri tem ostalo, se bodo tudi počasi sprijaznili s tem modernim vozilom. — Pred par dnevi bi bil motociklist, gosp. Ludovik Ravnik, skoraj ponesrečil. V najhujšem diru mu je.motor eksplodiral, vendar pn je po čudnem naklučju ostal nepoškodovan. Podoknica. V pondeljek zvečer so delovodje kranjske industrijske družbe, s sodelovanjem godbe Kat. del. društva, priredili gosp. inž. Kurtu Iloff-manu ob priliki njegovega imenovanja za tehničnega ravnatelja pred njegovo vilo lepo podokuico. Slavje se jo na I o nadaljevalo v tovarniški kazini ob evekih godbe in mnogoterih zdravic. Gospod novi ravnatelj je tako med delovodji kakor ludi med delavstvom splošno priljubljen. Trbovlje T&SItod. V nedeljo dne 27 maja se vrši v Driištveem domu v Trbovljah shod SLS, na katerem poroča narodni poslanec dr Gosar o liniuičiiem zakonu in davkih in pravilniku liVatovske skladnice. Vabijo se vsi delavci in somišljeniki! Iz centrale Rudarske zveze. V pondeljek je imel prvo sejo Strokovni odbor rudarjev, ki so jo sledeče konstituiral: Keše Stanko, predsednik; Flisek Viktcr, namestnik; Križnik Filip, tajnik; Kenko Miloš, blagajnik. Odbor je tudi izdelal načrt reorganizacije rudarskih skupin. Vse skupine naj se s svojimi dopisi v bodoče obračajo le na centralo 1'rbovlje. Loke 253 •/Z Popravek. V notici K zedinjenju rudarskih strokovnih organizacij', objavljeni v Slovencu z dne 22. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Stavek: >Pri vsej tej zadevi so ludi izvolili preveč odbornikov Ponavadi jih vsak odbor potrebuje 12, a oni so jih izvolili kar trinajst,« se mora pravilno glasiti takole: »Zahtevala bo vsaka organizacija svoje ljudi za ves odbor. To se pravi, da' licčo imeti vodstvo nad rudarji eden ali drugi. Stavek: »Socialnim demokratom nikakor ne gre v glavo, da bi m i imeli vodstvo nad rudarji:, pa naj se glasi: »Socialnim demokratom pa nikakor ne gre \ glavo, da bi kdo drug imel vćdstvo nad rudarji, nego o n i sami.« Toliko v vednost prizadetim, da ne bo nesporazum-Ijenja. fo Zanimiva razprava se vrši to dni na rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Pritožilo se je nekaj novoupokojencev proti znižanju njihove pokojnine. •Rigoleto,, opora v 4 dej. (Verdi). — Davnntry: 22.15 Poljuden ko;norni koncert. — Dunaj. 10.30 Orgelski koncert Kauder: Passaor.glia — Bach: Koralna predigra; 11 Orkestralni koncert; 1.8 Komorni koncert godalnega kvarl' ta; 20.80 Prenos koncem iz Prage. — Miinrhen: 18 »Lohengrin , opera v 3 dej. (Wagnor). — Milan; 21 II venditoro di uccelli , opereta (Telloc). Torek, 29. mala. Zagreb: 20.35 Klavirski koncert Schubcito« vih del. — Breslau: 21 Kcucerl VCcbr': Uvertura k -Oboronu — Verdi: Fantazija iz jRigolotta'— J. StraulS: Valček — Sarasate: Ciganske melodije Kalman: Potpouri iz Cirkuške princosinje — Praaa: 20.10 Vesel večer. Zabavna glasba. — Leipzig: 16.30 Odlomki iz oper; 20.15 Recitacije pesmi bogoisknteliev. Pesmi o bogu in svetu; 21.15 Poljuden orkestralni koncert. Mendelssohn: Uvertura za Iroinpete — Mozart: Jupiterska simfonija — Beethoven: Baletna glasba iz >Prome-teja« — \Vagner: Odlomki iz Meistersinger von Niirnberg — Bizet: Suita iz »Carmen«. — Stntt-gart: 20.15 Simfonični koncert. Beethoven: Simfonija št. 5 — R. Straufl: Eulenspieglove dogodivščino. — Bern: 20 -22 Menjaje orkestralni in vi-jolinski koncerti. — Katovice: 19.20 Prenos i* opere. — Frankfurt: 20 klavirski koncert. — Rim: 21.15 Instrumentalni iu vokalni koncert. — Lan-genberg: 20.20 Ljudski koncert. — Berlin: 17 Zabavni koncert salonskega orkestra; 21.15 Vesela poletna glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert; 20.05 Veselo gledališke melodije od nekdaj. — Miinchca: 18.15 komorni koncert; 20 Orkestralni koncert. — Milan: 20.50 Koncert. Sreda, 30. maja. Zagreb: 20.35 Koncert pesmi in arij. — Breslau: 20.30 Koncert nordijske glasbe. — Pra-ga: 20.10 Odlomki iz oper — Leipzig: 20.15 Simfoničen koncert. Schubert; Uvertura, E-mol — Rubinstein: Klavirski koncert, D-mol Spohr: Simfonija št. 3. — Stuttgart: 10 Koncert. Bach: Preludij v Es-duru za orgle — Fantazija v C-duru (K. Scliu-mann); 20 Koncert. — Brrn: 21.20 in 22 orkestralna glasbo. — Katovice: 20.30 Schumannove komorna glasba. — Frankfurt: 20,15 Simfoničen koncert. Brahms: Akademska slavnostna uvertura — Vijolitiski koncert. — Rim: 21.10 Koncert Znn-donaiove glasbe. —■ Berlin: 17.30 Zabavni koncept orkestralne glasbe, 20.80 Ob 150 letnici Voltau-ove smrti; 21 Čajkovskega glasba: Serenod» za godalni orkester — Koncert št. 1. za klavir s spremljavo orkestra — Fatum, simfonična pesnitev. — Daventrv: 20.30 Komorna glasba. — Dunaj: 20.80 Koncert. — MUnchen: 20.50 Orkestralni koncert Milan: 20.50 Lahka glasba potr^fešoin^ v največ ji izbiri slainov zalotji pri 58AR, Cankarjevo nabr.5 Telef. 40J ZDRUŽENE KATOI-. ORGANIZACIJE NA VIČU prirede v nedeljo, 3. junija proslavo 25 letnico olistoja Katol. prosvetnega društva Vič 7.a ljubljansko okolico na Viču Katoliški prosvetni dan Spored: Dopoldne: Ob 9. uri sv. opravilo v farni cerkvi sv. Antona P. (Pri sv. opravilu sodeluje 8 pevskih /.borov.) Ob tO. uri Ijtulski tabor na trgu pred cerkvijo: govorita g. Fr. Terseglav iu g. dr. A. Čampa. Popoldne: Ob 2. uri večernice in blagoslov v farni cerkvi. Ob 2.30: koncert ljubljanskega pevskega okrožja na vesetičnem prostoru pri gosp. Pavtiču poleg farne cerkve pod vodstvom gosp. prof. Bajuka (sodeluje nad 200 pevcev). Ob -i. uri: VELIKA TOMBOLA. Glavni dobitki: Krasna kompl. sobna oprava, moško odu. žen. kolo, vreča moke, sežeuj drv, otroški voziček, jagnje in nad 200 kvatem in činkvinov. — I'o tomboli: LJUDSKA VESELICA z izrednim pestrim sporedom. — CELODNEVNA PROSVETNA RAZSTAVA v Društvenem domu na Glincah, cesta 17., štev. 3. — Vstopnina Din 1.—. — Tablice po Din 2.50 se prodajajo po vseh trafikah na Viču, Glincah in v Rožni dolini. V nedeljo 3. junija vsi na Vič! Naj bo to dan naše katoliške manifestacije! Dobro došle narodne noše! V slučaju slabega vremena se proslava preloži na nedeljo, dne 10. junija. Hotel Regina — Trst (preje Balkan. V bližini glavn. kolodvora.) Moderna hiša t. vrste. — Popolni komfort. 200 postelj. — 50 privatnih kopelji. — Prvorazredna restavracija. Autobus pri vsakem vlaku. МагЉог □ Aero-meeting. Najlepše binkoštne praznike vam nudi aero-meeting v Mariboru. To bo življenja in vrvenja! Vsem, ki si bodo že dopoldne ogledovali letala, start in pristanek enih srečnikov, ki jim je žreb določil brezplačno vožnjo, sporočamo, da je uprava meetinga pripravila dobro preskrbljene bufete. Vsi imajo tedaj najlepšo priložnost, da se čez poldne malo pokrepčajo te rodpočijejo v lepih tezenskih gozdičih. □ Navodila za ineeting. Prostor za občinstvo je na letališču markiran z zastavicami in obdan z vozaškimi kordoni in sicer na severni strani letališča od železniške proge pred gozdičem do kantine, zapadno od kantine pred alejo do državne ceste, južno pa pred Gozdičem. — Občinstvo se mora na letališču strogo držati določenega prostora. Program se izvrši do konca v vsakem slučaju. — Vsa vozila smejo biti brezpogojno le na določenih prostorih. — Spored in rezultati tekmovanj зе bodo na letališču objavljali z mega-feni. — Posebni vlak vozi iz Maribora na Tezno in nazaj ob 19.11. — lz Maribora bo na Tezno in uazaj ves dan reden promel z tuitobusi. — V slučaju slabega vremena se vrši meeting 28. maja 1928 z istim sporedom in pod istimi pogoji. — Za glasbo tudi preskrbljeno. Svirata godbi Drava« in »Omla-dina . C Senzacija dneva bodo brezdvomuo sledeče točke popoldanskega sporeda: 1. borba aeroplanov v zraku med dvosedi (nagrada .1000 Din); 2. start 5 letal tipa Potez« — tekma v brzini na Irikotu Maribor—Slov. Bistrica—Ptuj—Maribor. Leteči start. Točke za tekmovanje so: v Mariboru na aerodromu Tezno, v Slov. Bistrici in Ptuju pa zvoniki župnih cerkva. Nagrade 150O, 1000 in in 500 Din; 3. akrobacije z aeroplani v zraku, znane pod imenom looping, rolling, corille, glissade itd. Nagrada po ocenjevanju 2000 Din. □ Srečni izžrebanci. Za vožnjo z aeropla-noni na meetingu 27. t. ni. v Mariboru so bile izžrebane sledeče vstopnice: Serija A 7, 101, 886, 678, 1003, 2638, 2843, 2815, 2311, 4133, 4596. 4695. Serija B 109, 301, 517, 989, 1333, 1435, 1751, .1927. Serija C 54, .3534, 4178, 4997. Serija D 124. 537, 891, 759, 977, 978. Imejitelji navedenih vstopnic naj se javijo na dan meetinga ob 9. uri predpoldue pri vodstvu meetinga na letališču, kjer dobe nakaznice za brezplačno vožnjo. Mladoletni se sinejo voziti le z izrecnim dovoljenjem zakonitih zastopnikov. Razen tega bo vozil tudi avijon »Ljubljana« proti odškodnini 100 Din za polet. Za letenje pridejo na red v prvi vrsti oni, ki so izžrebani, potem pa tudi ostali, kolikor bo še časa in prostora. □ še samo Sv. Frančišek Asiški«. Mariborčani — ne zamudite prilike! Poglejte si ta krasen film, ki prikazuje življenje tega velikega svetnika z vso dovršenostjo moderne filmske tehnike. Ne bo vam žal! 100.000 igralcev nastopi na pozotišču! □ Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil zelo obložen; špeharji so pripeljali na 26, vozeh 65 zaklanih svinj, kmetje so pripeljali 6 voz krompirja, 0 voz sena, 4 voze slame in 3 voze škope: cene krmi so se dvignile. □ Enega so že ujeli. Pri Sv. Juriju ob Pesnici so ujeli dičneca člana rokovnjaške tolpe, ki je prejšnji teden ropala in plenila po Dravski dolini. Ujeli ptiček je bojda Romun po rodu in noče dati nikakih pojaspil pri zasliševanju. Morda mu bodo dolgočasne stene, ki mu hodo delale družbo v zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča, razvezale jezik. П Gojzerji in strapac čevlji I a kvalitete. Karo, Maribor, Koroška 19. П Preselitev brivsko obrti. Cenjenim in-teresiranim gospodom in damam vljudno naznanjam, da se preselim s svojim brivskim salonom s 1. junijem t. 1. iz Gosposke ulice 86 v Gosposko ul. 38 ter se vljudno priporočam ludi v novem lokalu za obilen obisk. O Spremembe v mestnem avtohus-prometu. Iz tehničnih ozirov in pa radi letalskega meetinga se uveljavi poletni vozni red mestnih in deželskih avtobus-prog mestne občine mariborske šele 29. t. in. V mestnem prometu se ukine proga Studen-ci—-Melje, zato pa se otvori proga Studenci—Glavni kolodvor, odnosno proga štev. 0. t. j. Glavni trg— Melje. S tem se znatno skrajša proga št. 2., vsled česar se pomnožijo sorazmerno tudi vožnje avtobusov v Studence. Na progi Glavni trg—Melje (proga 6), kjer bo vozil samo en avtobus, ostanejo vozni presledki skoro isti. kakor do sedaj. Na splošno zahtevo se podaljša, obenem proga" štev. 2 enkrat popoldan do Limbuša in nazaj, kjer odhaja avtobus popoldan iz Maribora, Glavni kolodvor ob 14.52 oziroma iz Glavnega trga 14.58 in iz Studenc 15.09. Prihod v Limbuš ob 15.27 in odhod istotam ob 15.50. Ob nedeljah in praznikih vozi običajni avtobus dopoldan ob 9.00 v Ruše in nazaj točno ob 10. uri. Popoldan odhod v Ruše ob 15. uri in nazaj ob 17. uri. Proga Maribor—Št. tli je začasno ukinjena, dne 29. t. m. pa se podaljša proga Nova vas—Lajteršperk (št. 5) popoldan olj 14.50 iz Glavnega trga do Pesnice (kolodvor). Odhod iz Pesnice oh 15.50. Proga Maribor—Dravograd se podaljša ob nedeljah in praznikih do Fale (gostilna Šturm). Nn tej progi vozi avtobus ob delavnikih iz Glavnega kolodvora ob 6.16. 11.15 in 17.15. ter odhaja iz Selnice 7.20, 13.1Х). 18.30. Ob nedeljah in praznikih iz Maribora avtobus ob «.45. 12.45, 18.45 in odhaja od Fale gostilna Šturm ob 7.00. ob 14.00 iz Selnice in ob 20.15 iz Fale (gostilna Šturm). Na progi Maribor— Celje se uvede preko Slovenske Bistrice in Konjic trikratna dnevna zveza. Odhod iz Maribora Glavni kolodvor ob 6.00. 11.30 in 16.15. Odhod iz Celja Glavni kolodvor ob 0.00. 11.50 in 17.00. Vozna cena iz Celja v Maribor Din 50. Proga Maribor —Rogaška Slatina se otvori 3. junija in vozi avtobus samo ob nedeljah in praznikih vštevši narodne praznike iz Maribora. Glavni kolodvor ob 7.00. Odhod iz Rogaško Slatine ob 18. uri, vozni čas 2 uri. — Za binkoštne praznike ostane torej Se dosedanji vozni red v veliavi. Nn binkoštno nedeljo bndo vozili posebni avtobusi že dopoldan na lelališče Tezno popoldan od 13. ure naprej pa vozi sedem avtobusov na Tezno. Za čas od 13 do 20. ure se proga št. 4 v smeri Ptujska cesta ukine, zato pa vozi avtobus te рготе na letališče Tezno. Zvečer ob 21.30 odhaja io iz Gl. trga nosehni avtobusi v smeri Selnica, Ruše. Št. Ilj, SI. Bistrica in Konjice. NA PREDDAN VFTTKEGA LETALSKEGA MEETINGA. Maribor, 26. maja. Ze dopoldne po 9 sta na veliki tezenski ravnini pristala dva aviona tipa »Branden-burg«, ki sta kot prva iz Zagreba prispela v Maribor preko Središča. Ormoža in Ptuja. Takoj po 3. popoldne se je jela zbirati na Teznu tisočglava množica, ki je s stopnjujočo radovednostjo pričakovala prihoda oslalih letalcev tipa •> Potez«. Po pol 5 se je nenadoma začul lahek ropot. Pogled radovedne množice se je obrnil proti hoški strani: »So že tu!« Komaj vidni, so se pojavili na visokem obzorju, vsi štirje v ravni vrsti, kakor ponosni orli, bližajoč se vedno bolj in bolj. Ze so nad ravnino. Daleč naprej gredo, kakor da se ne zmenijo za gledalce. Hipoma se za-sučejo v loku. V naslednjem trenutku drug za drugim zdrče nad prijaznim gozdičem po zemlji komaj slišno in rahlo odskakujoč. Po pristanku je došle pilote pozdravil v imenu tukajšnje garnizije mestni poveljnik general Dimitrije Spasič iu predsednik obl. odb. »Aero-kluba« gimn. ravnatelj dr. To-minšek. Priznano dobre foarve laki, firnež, steklarski Idej. čopiči se dobijo pri tvrdki I. Jantar. Llublfama nasproti Frančiškanske cerkve. Roparska druhal v Dravski dolini Gre za mednarodno tolovajsko družbo. — Po rokovnjaški turneji v Avstriji in Italiji prišli k iinnt. — »Ujetega ptiča tožba«. — Ob češko-slovaško-madjarski meji jim je domovina. — Apel na prebivalstvo. Znano je iz obširnih Časopisnih poročil, cla že delj časa ogroža mirne prebivalce Dravske doline tolpa neznanih rokovnjačev, vlomilcev in roparjev. To krdelo, ki šteje 8—10 in morda celo več prav podjetnih članov, vzbuja v svojem pojavijenju in izginjenju vtis uprav imaginarne tolovajske družbe. Zdaj jih je 6. v naslednjem trenutku že 8, 10, ali morda še več; sedaj se pojavijo v enem kotu Dravske doline, drugi dan pa nepričakovano in hipoma čisto na drugem koncu doline; danes imajo civilno obleko, jutri pa so oblečeni v vojaško uniformo. Vedno do zob oboroženi, agresivni in nevarni. Ljudstvo je bilo zbegano in zaprepaščeno. Orožništvo je skrbno in sistematično začelo preganjati roparsko dru-lial, parkrat je celo že streljalo in nekaj izmed drznih roparjev je bilo celo ranjenih, ln vendar se jim .ie vedno posrečilo, da so izginili v temo, nekaznovani in neizsledeni. Na dlani ie slutnja, da se ie ronarska druhal radi intenzivnega zasledovanja od strani našega vrlega orožništva razkropila ter razdelila na več pododdelkov, ki so se raztepli po Dravski dolini ter mariborski okolici. Doslej je zaznamovati samo ta uspeh, da je vestni orožniški kaplar Pečovnlk iz Sv. Jurija ob Pesnici privlekel iz luknje pri nekem mlinu ob meji enega od teli ptičkov kakor poročamo že na drugem mestu. Po rodu je Romun.*Po lej aretaciji se je ugotovilo, da so ti oboroženi razbojniki doma na čehoslovaško-madjarski meji in da so že prej, pretlno so prestopili meje naše države, razbojnikovali in tolovaj-fili ob avstrijski ter italijanski meji. Gre torej za mednarodno, dobro oboroženo in očividno zelo dobro organizirano roparsko družbo, ki ji je postalo ropanje in plenjenje prava profesija. Včeraj je orožništvo s pomočjo naše vrle mariborske policije podvzelo racijo po Mariboru ter njegovi okolici. Pri tem so se izsledili sicer nekateri že znani postopači, ali o omenjeni roparski tolpi ne duha ne sluha. Ker so se raznesle vesti, da se pojavijo ti roparji tupatam celo v vojaški obleki, je tudi vojaška oblast poslala po mestu patrule, ki pa tudi niso mogle nikogar izslediti. Radi tega naslavlja tukajšnja policijska oblast na celokupno prebivalstvo apel, da javi takoj, čim se kje pojavijo sumljivi elementi v vojaški ali civilni obleki, posameznim orožniškim sta-nicam ali pa policiji. Naj se nikdo ne boji očitka denuncijantstva! Imena dotičnikov se ne bodo nikomur povedala. Interes vsega prebivalstva, ki hoče živeti v miru, veleva, da pomagamo našemu orožništvu ter policiji pri zasledovanju te tolpe. Prepričajte VrVarskih jZdelkOV o trpežnostl iz prve kranjske vrvarne IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 In pri podružnicah v Mariboru, Vatrlnjika 20 In v Kamniku. Šutna 4 Cel/e •©• Celjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 3. junija celodnevni izlet v Šmartno v Rožni dolini. Dopoldne bo skupna sv. maša, popoldne ob treh pa telovadni nastop. Vabimo vse prijatelje naše mladine in ljubitelje proste narave, da pohite ta dan z Orli v idilično Šmartno. Iz Celja je samo dobro uro pešhoda. Pot je izredno lepa in nudi polno naravnih krasot. 0 Polkovno slano praznuje jutri na binkoštni pondeljek dne 28. maja celjski 39. polk v spomin zavzetja Črne na Koroškem po takratnem celjskem peš polku v ofenzivi 1. 1919. Služba božja ter blagoslovljene in sekanje kolača se vrši ob 10 dopoldne na Glaziji. Popoldne se vrši istotam vojaška zabava in tekma s posebnim sporedom. Začetek popoldne ob treh. iS Borza dola v Celju. I/, pravkar sestavljenega poročila o poslovanju Borze dela v Celju v letu 1927. povzemamo sledeče zanimive podatke. Pod Borzo dela v Celju so spadali okraji Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Gornji grad in Slovenj-gradec. Posle sta upravljala dva uradnika pod nadzorstvom posebnega odbora, sestavljenega iz zastopnikov Delavske zbornice in obeh celjskih občin, kateri sta za Borzo dela tudi prispevali. V lotu 1927. je bilo Borzi dela prijavljenih praznih mest: 1891 za moške in 558 za ženske, skupaj tedaj 2449. Zaposlitev je iskalo 2924 moških in 892 ženskih oseb. Borza je z uspehom posredovala delo 918 moškim in 286 ženskam, s čimer je bilo potujočim brezposelnim prihranjenih 70.733.25 dinarjev. Koncem leta je ostalo v evidenci borze dela še 365 moških in 109 ženskih brezposelnih. Od 1. julija do 31. decembra 1927, ko je borza dela mogla razpolagati s sredstvi za brezposelne podpore, je oorza deln razdelila 220 brezposelnim Din 27.675 redne in Din 3610 izredne podpore. Celjska Borza dela je poleg običajnih poslov imela še zelo živahne stike s slovenskimi delavci na Westfalskem, katerim je zlasti posredovala pri nabavi raznih osebnih listin. Za te je poskrbela listine v okoli 1500 slu-čnijh. To so samo nekateri podatki, ki pa že kažejo na važnost tovrstne socialne ustanove in kličejo po večjem zanimanju zlasti s strani delodajalcev. •0- Izžrebani porotniki za II. redno porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju, ki se prične dne 11. junija 1928. a) Glavni porotniki: Malus Anton, pos. in trg., Zabukovca; Zolnir Jožef, posestnik, Podvin; Kolenc Vinko, pos., Ločiea; Kunst Vinko, pos., Sp. Grušovlje; Stefančič Fr.. Podlog; Romih Miha, pos. in župan, Selo; Janič Maks. pos. in pek, Celje; Gaberc Simon, trgovec, Celje; Komaver Rudolf, hotelir, Meža; Petelinšek Anton, gostiln, in mesar, Vitanje; Hribornik Franc, pos.. Legcn; Teichmeister Anton, pos., Proseniško; Ocvirk Gregor, pos. in župan. Št. Lovrenc p. Prož.; Francekovič Jože. pos., Brežice; Preao Alojz, pos. in trg., Rogatec; Travner Josip. pos.. Arjavas; Pše-ničnik Miloš, trg., Celje; Volavfiek Ivan. posestnik, Gornji grad: Cokl Valentin, trg. in po«., Podčetrtek; Lipovec Anton, pos., Jankova; Cukala Maks, pos. in trg.. Ojstriška vas; Naveršnik Fr., veleposestnik", Zg. Dolič; Bernardi Drago, hotelir, Celje; Cetina Andrej, pos., Dobertešja vas; Btanc Tomaž, pos., Lisce; Pelikan Josip, fotograf. Celje: Košenina Pavel, trg., Gomilsko; Krajnc Ivan, pos. in krojač, Gornji grad; Vrečar Josip, pos. in gostiln., Vojnik; Kolar Martin, krojač, Vojnik; Maslnak Kari pos.. Stranice; Gabrič Josip, pos. Brezovo; Osot Franc, trgovec. Vransko; Vivoda Josip, pos. in trg. poslovodja, Breg: Sodin Ferdinand, letni trgovec, Ver-pete, Resnik Franc, posestnik, Trnovlje. — b) Dopolnilni porotniki: Jecl Martin, pos., Ostrožno; Pre-kovšek Anton, pos., Prekorje. Martinčič Ivan. tiska,r-nar. Celje; Berglez Slavko, ravnatelj hot. družbe, Celje; Skoberne Fric, hotelir. Celje, Oražem Anton, kroj. mojster, Celje, Bombek Simon, urar, Celje: Salmič Rafko, urar, Celje; Fazarine Anton, trgovec, Celje. VIŠEK TRAJNIH Nafbolfe. natuspesnetse in najzanesltlvejše sredstvo za čiščenje želodca in (rev za otroke In odrasle |e prašek ker čisti brez bolečin — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfl-cira želodec in čreva in s tem preprečuje težja obolenja. — flko redno |eml|ete po vsakem obedu na špici noža v pol iaše vode prašek Magna, Vam pospešuje drebr.vo In preprečuje trdovratno zaprtje Odstranjuje: preobilno kislinovželodcu, neprljen duh iz ust, pehanje, vzdlgovanje, gorečicc Zdravi: katar želodca In črev, bolezni jeter, krče v želodcu, Hemeroide, tvore v želodcu Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LRBORRTORIJ „RLW, SUŠflK in priložite pismu 10 Din v znamkah za 2 zavoja Dopisi KODROV po sislemu „Realistie" in „Rušo" po dosedal najboljših uspehih negovanja las z oljem priporoča SALON DOBA/ /. salon za trajne kodre v Sloveniji Maribor. Oosnoska ulica 38 Ježiea pri Ljubljani Stavbno gibanje. — Že zadnjič smo poročali o številnih novili stavbah, ki so se vse že pričele graditi. Zadnje dni se je izdalo stavbno dovoljenje še z.id. mojstru Jerku, ki bu postavil ob Dunajski cesti še troje novih enodružinskih hišic. Mesar Franc Dobnikar postavi ob Dunajski cesti poleg Smerketove trgovine novo mesnico in je ta tedeu jel postavljati temelje za isto. Kolporlaia »Slovenca* se je sijajno obnesla in jo bomo še razširili na sosedne vasi. Doslej raz-našajo »Slovenca« po vseh vaseh naše fare, poleg teh pa še v Tomačevem in Jaršah. V teku so pa priprave, da list razširimo še na Črnuče. Germekova ovadba — brezuspešna. Vsled govoric, ki se širijo o Germekovi ovadbi, s katero je ovadil predsednika in tri člane tuk. krajevnega šolskega odbora, sem se te dni informiral pri drž pravdništvu, kjer sem zvedel, da državno pravd-ništvo v našem ravnanju na velike soboto, ko sme zahtevati izročitev šolske zastave, ki jo je pa g Germek zaklenil, ni našlo ničesar nepostavnega in ni imelo povoda zoper nas uvesti kazenskega postopanja, kakor je predlagal g. Germek S tem pa se stališče šolskega odbora, ki ga je zavzel napram šolskemu upravitelju g. Gernteku, ne spremeni iti bo odbor sodeloval z njim le v toliko, v kolikor jt to njegova postavna dolžnost. — Vinko Ahlin, predsednik krajevnega šolskega odbora n« JežicL Kamnik Mezdno gibanje v tovarni »Titan« je prišlo na nekako mrtvo točko. Menda sedanji stavkovni odbor ali kdo je dal po mestu nalepiti lepake brez podpisa, kjer delavci poživljajo kamniško javnost, naj ima razumevanje za njihov pokret in naj bo v pomoč. Ali naj bo to prednaznanilo stavke? Koliko je koristih prošnja na inšpekcijo dela, ako je bila res vložena, ne ve še delavstvo kakor tudi ne javnost. Kaj misli Delavska zbornica? Ali bo pustila delavstvo brez pomoči? In kak dolgo naj bodo delavci šc v negotovosti? Treba je delati urno, zavestno, premišljeno, sicer bo prepozno in zna trl-umfirati tovarna, delavstvo pa bi bilo na slabšem. To pa se ne sme zgoditi, zato je treba napeti vse moči, da pride delavec do svojih pravic! Tovarna ni več pasivna kakor preje in nima več izgovora na izgubo, da ne'bi dala delavcem tega, kar jim gre. Samo voditelji naj pazijo, da ne bodo s kakim nepremišljenim korakom dali tovarni orožja v roke! To bi bilo zlo! Oblaslva pa morajo vsa delavstvu na pomoč! Zakaj pa imamo potem uredbe iu zakone? Ali samo za delavce? Za tovarno ne? Pobalinstvo. Pred nedavnim časom jc dala Hranilnica na Šutni nanovo prebarvati svojo veliko hišo »pri Krištofu , kjer jo bila preje Nabavna zadruga in brezalkoholna gostilna. Komaj par dni preslikano, jo je nek pobalin — drugače pač ne moremo imenovati takega brezveetneža! — s črnilom oblil in pomazal v spodnjem delu tako visoko, kdllkor je dosegel. Pač zrcalo kulture! Hranilnica je razpisala 1000 Din nagrade onemu, ki zlikovca izsledi. Želimo, da bi mu prišli na sled, ker bi se mogoče potem take packarije v Kamniku, kjer so večkrat na dnevnem redu in v prav malo čast mestu, nehale. Onega pa, ki bi slučajno vedel za storilca, prosimo, naj ga javi že radi dobrega imena mesta samega! Tržič Naši najboljši odhajajo. Umolknila so kladiva v Fužini, zazibali so se zvonovi, zbrali so se sorodniki s številnimi prijatelji, razvrstile so se naše številno organizacije in izročili smo domači zemlji zopet zemeljske osianke moža, ki je bil dcltfo vroto let značilen za ves Tržič in posebej za naše katoliško gibanje. Tovarnarja Franca Almčiča smo preteklo sredo pokopali. Izgubilo je z njim tovarniško podjetje izkušenega gospodarja. Vincencijeva konferenca in naša hranilnica delavenga odbornika, vse naše prosvetne organizacije vnetega člana. Pokojni je bil med ustanovitelji našega prosvetnega društva in jo delal z vso ljubeznijo za procvlt v prvi dobi kot večletni odbornik, v poslednjih letih pa kol plemenit podpornik v vseh ozirih Bil je prvi slovenski župan v Tržiču. Županova! je v najtežji dobi od I. 1912. do 1921. Kot mož dela se je v zadnjih letih sicer umaknil od osebnega političnega udejstvovanja, posvetil se je pa z vso ljubeznijo delu v naših katoliških dobrodelnih in gospodarskih organizacijah: »ravnu ie dvitrnil tudi a svnlim cmsm. AvstrVski gostilničarji, kavarntpuiio nepoznati. Današnja moderna kemija producira neprestano nove izume, koji do sada neizlečivim držane bolesti, leče potpuuom sigurnošću. Jedan ueocenjiv uspeh znanstvenog napretka je nedavno u promet doneto Friedler-ovo sredstvo za pespešenje rasta kose »Oamma<<. Ovo sredstvo jt izmedju desetina hiljada »čudesnih sredstava« je-dino, koje jc donelo u promet na temelju pravog znanstvenog i lečničkog opita, posle 600 sa poipunim uspehom lećuićki kontrolisanih pokuša. Osini pospe-šenja rasta kose leči »Gamma« sa potpunom sigur-nošču i u naj krače vreme sve bolesti kose kao: porut (piliriasis), ispadanje kose (alopecia) i moljčavost kose (alopacia seborrhoea), koje odstranjuje več posle 3—4 uporabe. Njegovo nedostiživo delovanje očituje sc u tome, da rastvara oko korena kose sakupljene rožnate žljezdane slojeve, kroz to oslobodjava korenje kose od pritiska i ponova ospo-sobljava za život. Pogrcšno je bilo dosadanje tvrdjenje, da je iz-umro koren kose, pošto je ovo korenje bilo samo sprečeno u razvijanju svoje životne funkcije. Iz gornjega se stoga jasno razabire epohalno značenje Friedlerovog Ciamma« sredstva za kosu. Jedilom od važnih faktora jugoslavenske lečničko-kemičke industrije, firmi Kolar i Gabrič iz Subotice uspelo je, da dobije generalno zastupstvo odnosno stanicu za punjenje ovoga artikla nenatkriljivog značenja za celu državu SHS. SrednM devizni tefai m Ifubli. borz! cd 21 IV. do 25. V. 1928. Dne Berlin Curih Dunaj London Ne\vyork Pari/ 1 riiga Prsi | 21. 1359.76 1095.— 799.50 277.44 o6.82 /123.70 16.4.41 i 299.35 22. 1360,— 1095.— 799.60 277.44 56.82 223.70 168.40 299.35 23. 1360 50 1095.— 799.60 277.50 56. s2 —.— 168.35 29930 j 24. 1360.50 1095.— 799.511 —.—- 56.83 — .— 168 3f> -'99.25 j 25. —.— 1095.- 799.75 277.48 56.83 —.— K8.45 299.25 Lukas Schumi naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Konrada, Arturja, Allreda in Amalije poroč. Вауег, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše nepozabne, ljubljene soproge, mamice, tete, svakinje in tašče, gospe f > maiife Schumi zasebnice ki jc dne 26. maja 1928, po dolgi in mučni bolezni, pievidcna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb naše nepozabne mamice se bo vršil v ponedeljek dne 28. maja 1928 ob Ц4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. maja 1928. Mestni pogrebni zavod. D senzaclll Poljšakouega zdraulfenja i» Celju G. Fran Poljšak Zadnje tedne mnogi naši in tudi inozemski listi pišejo o posebnih iznajdbah strokovnega učitelja g. Poljšaka v Celju. Iz Celja se je razširil glas, da je g. Poljšak iznašel sredstvo, s katerim hitro in uspešno zdravi razne bolezni, ki so doslej splošno veljale za neozdravljive ali težko ozdravljive. Ta izreden pojav je v vsej naši javnosti zbudil ogromno zanimanje. Nekateri označujejo delo g. Poljšaka kot navadno inazaško početje, drugi pa so vsi polni trdnega zaupa-uja v njegova zdravila in ga hvalijo na vsa usta. Mi nočemo o tem izreči nikakega svojega mnenja. Po svoji časnikarski dolžnosti hočemo le obveščati javnost o tem dogodku in njegovem razvoju odpiramo svoje predale vsem in vsakemu, da se tudi o tej stvari iijavi. Doslej smo popolnoma molčali o vsem tem. Ker pa so glasovi o celjskem zdravljenju vedno gostejši in močnejši, moramo svoje čitatelje obveščati o njih. Danes prinašamo izjave g. Poljšaka in nasprotno mnenje zdravnice dr. Sossove. Naj javnost sliši takoj oba zvona. Razgovor našega poročevalca i g. Poljšakom. V javnosti in tudi v Časopisju se je pojavila vest, da ste iznašli sredstvo za zdravljenje raka in Se nekaterih doslej neozdravljivih bolezni. Ali mi lahko daste o tem izčrpna poročila? Rade volje Vam ustrežem in sem Vam na razpolago. Razumeli pa boste, da je Še prezgodaj izdajati potankosti o mojem izumu in da je preje treba rešiti še mnogo vprašanj (zaščita izuma, sanatorij)! Ali mi lahko navedete podrobnosti o slučajih ozdravelih? Na to vprašanje je g. Poljšak orisal 34 Blučajev ozdravljenj z njegovo metodo. So to slučaji raka na obrazu, v maternici, na ženskih prsih, v želodcu in v dvanajstniku. Dalje je ozdravil slučaje kostne tuberkuloze, lu-pus erythematodes, lupus vulgaris, psoriasis, kroničnih ekcemov, sykosis, Basedovske bolezni in še nekatere slučaje. Za posamezne slučaje je g. Poljšak Vašemu dopisniku predložil obširen material: rentgenološke izvide, diagnoze zdravnikov, fotografije in razne sve-iločbe. Izmed številnih slučajev navajamo sledeče posebno zanimive: 1. slučaj je bila uhožica s tuberkulozo (lupus erythematodes) po vsem obrazu. Koža Je bila za prst debela in rdeče vijoličasta. Ust ni mogla več odpirati in se je le s težavo hranila. Ob jedi je koža vsled natezanja popokala, radi česar kri, gnoj in kraste. Zdravila se jo po vseh mogočih bolnicah, tako tudi v Gradcu, a bilo je vse brezuspešno. Od felosti in obupa se je hotela usmrtiti, a vedno |i je notranji glas to zabranil. Z mojimi sredstvi je ženica popolnoma ozdravela v 15 tednih in od avgusta lanskega leta ne kaže več nobenih znakov bolezni. 2. slučaj ozdravljenja je bil kronični ekcem na nosu in licih ter čelu gospodične, ki je v celih 6 let brezuspešno iskala pomoči na Dunaju in v Gradcu pri raznih profesorjih ter specialistih. Jaz sem jo ozdravil popolnoma tekom 8 tednov in od aprila 1927 se bolezen ni ponovila. 5. slučaj: Nadzornik policije je skozi 16 let bolehal na želodcu in imel silne bolečine. Vsa zdravniška poinoč je bila brezuspešna. Ozdravel je v 8 tednih. 7. s 1 u č a j: 50 let stara mamica z rakom na maternici. Zdravila se je že v Gradcu, kjer so jo obsevali z radijem, a brezuspešno. Ozdravela je popolnoma v 12 tednih. 10. slučaj: Rak v želodcu, diugnoziran po dveh rentgenologih, primariju bolnice in drugih zdravnikih. Pri nameravani operaciji je primarij-kirurg izjavil pacientovemu bratu, akademsko naobraženenni človeku, da je slučaj neoperativen in da bi pacient v slučaju operacije na želodcu umrl takoj ali pa gotovo v nekaj dneh. Istočasno so mu zdravniki prisodili le še dva meseca življenja. Po mojem zdravljenju je ta težko bolni mož v 6 mesecih ozdravel tako, da lahko daleč na okoli hodi, Jč, ima apetit in dela vsa dela. Preje omenjena dva rentgenologa sta se čudila, da mož še živi. On Je popolnoma izven nevarnosti in lahko radi prejšnje bolezni živi še 40 let. 12. slučaj: 16letna gospodična je trpela že 4 leta na psorijazi. Brezuspešno je iskala pomoč pri zdravnikih-specialistih. Ozdravela je v 6 tednih in se ji od septembra p. 1. bolezen ni več ponovila. 13. slučaj: Rak na nosu, Bolnico so operirali. Bolezen se je obnovila. Na razpolago diagnoza bolnice in treh zdravnikov. Pri meni je ozdravela v 8 tednih in od novembra lanskega leta ni več sledu o bolezni. 14. slučaj: Dvakrat brezuspešno operirani rak na ženskih prsih je popolnoma zdrav in bom imel v kratkem na razpolago fotografijo. 16. slučaj: Tuberkuloza na obeh rokah. Bolezen stara že 32 let. Bolnik ni mogel z rokami in prsti gibati. Zdravil se je v mnogih bolnicah brez uspeha. Zdravniki so videli pomoč le v amputaciji obeh rok. Po zdravljenju 4 tednov more gibati s prsti in rokami, po 5 mesecih je zdrav popolnoma. 17. slučaj: Kronični ekcem na vratu gospe, bolezen stara 13 let, gospa je iskala leka pri specialistih v Trstu in Zagrebu tor pri nebroj zdravnikih zaman. Ozdravela je v 3 tednih tako, da od decembra lanskega leta ni več sledu bolezni. 21. slučaj: Lupus erythematodes na obrazu in vratu. Bolnika je brezuspešno zdravil prof. Matzenauer v Gradcu in drugi specialisti. Pri meni je ozdravel v 6 tednih. 24. slučaj: Rak na prsih 61 let stare ženice v velikosti malega krožnika. Po zdravljenju skozi 4 tedne se je rakasti izrastek brez življenja odluščil, po nadaljnih 4 tednih se je rakasto mesto izčistilo, v naslednjih 4 tednih se je začela rana krčiti in celiti. V kratkem bo bolno mesto fotografirano kot popolnoma zdravo. 27. slučaj: 36 letni mojster je imel kostno tuberkulozo (deformacija carpalnih in metacarpalnih kosti). Zdravil se je v bolnici, kjer je bil brezuspešno operiran. Ni mogel gibati ne s prsti ne z roko. Sedaj giblje brez težav v vse strani. Roka ne kaže nikake otekline in je po 3 mesečnem zdravljenju močna. 29. slučaj: Basedovska bolezen (Glatz-augen, morb. Basedowi). Bolezen stara 21 let, srčni utrip 110—120, oči močno odprte, ^debelo gleda«, dihanje težko, vrat ima obseg 45 cm. Po 2 mesečnem zdravljenju ima vrat le še 40 cm v obsegu, srce bije nornialneje, oči gledajo mirno, dihanje olajšano. 31. slučaj: Rak v želodcu. Pacient je bil operirun, odstranili so mu skoro ves želodec in prestavili odhod iz njega. Nato se je pojavil rak v dvanajstniku. Po zdravljenju 2 mesecev se počuti dobro, ima apelit, ne čuti več nikakih bolečin iu se vidno pomlajuje. 34. slučaj: Kostna tuberkuloza na roki. Zdravil se je v bolnici brezuspešno, roke ni mogel gibati, niti ni mogel držati male teže 1 dkg, oteklina zelo močna. Po zdravljenju 2 mesecev giblje z vso roko, jo obrača na vse strani in nemoteno izvršuje svojo obrt. Mislim, da je za enkrat dovolj naštevanja slučajev. Poudarjam, da lahko vse paciente predstavim in na njih dokažem objektivnost mojih trditev. Ali pa se ni bati povratka bolezni odnosno ali niste takih povratkov že imeli? Imam preparat, ki zanesljivo kontrolira, če je bolezen še v telesu. Ako je bolezen še v telesu, se mesto, na katero preparat položim, zgnoji, čc je ni več, ostane mesto inlakt-no. Moj preparat ima lastnost, da izvleče bolezenske kali ne pa jih poriva na znotraj, kakor mnogo preparatov, ki so v prometu. V kaki obliki uporabljate zdravilo? Bolezen primeni z vseh strani, odznotraj in odzunuj. Več za enkrat ne morem povedati, ker je tudi v postopku skrivnost mojega izuma. Ali uporabljate za vse le vrste bolezni isto metodo in ista sredstva lečenja? Ali more biti Vaša metoda uspešna pri zdravljenju kostne jetike, ki ima svoje ognjišče v notranjosti uda in se manifestira v delni ohromelosti in oteklini dotičnega uda (roke, noge)? Sredstva so za vsako vrsto bolezni drugačna. Metoda mora odgovarjati bolezni in naravi pacienta. Moja metoda zanesljivo ozdravi tudi kostno jetiko v notranjosti. Naštel sem Vam že take slučaje in to so sami težki slučaji. Ohromelost izgine v vseh slučajih. Ali ste radi lečenja imeli že kake sitnosti z oblastjo in na čigavo prijavo? Radi lečenja me je naznanila sodni in upravni oblasti zdravniška zbornica. Večina gg. zdravnikov se je postavila napram meni v pozo neizprosnega nasprotnika, je jih pa tudi lepo število, ki z mojim izumom simpa-tizirajo. (Vaš poročevalec se je lahko o tem uveril na podlagi vpogleda v pisma teh zdravnikov.) Med simpatizerji so tudi vseučiliški profesorji. Razlog nasprotovanju vidim lc v egoističnem in materialističnem vzgojnem sistemu na vseh šolah tega veka. Kaj sodite o članku, ki je pred kratkim izšel v celjski Novi dobit in ki ima očividno namen omalovaževati Vaše hotenje? Članek izvira iz one miselnosti, ki si jo je pisec pridobil v šolah preje omenjenega značaja. Mala »Nova doba« mojega hotenja ne more diskredilirati, ker so uspehi znani danes že po svetu. Tudi člankar, ki ga vsi dobro poznajo, tega ne more doseči. Slišati je, da je ministrstvo zn narodno zdravje dovolilo ustanovitev oosebneca sonatama v C.o. lju, na katerem bi se vršilo lečenje po Vaši metodi? Koliko je na tem resnice? Kaj je v svrho organizacije tega sanatorija že ukrenjeno? Ali so se pojavile kake težkoče in s katere strani? Za katere bolezni bo mogoče v sanatoriju iskati pomoči? Ali mi lahko poveste podrobnosti glede uprave in organizacije sanatorija? Kdaj upate sanatorij otvoriM? Res je, da je ministrstvo v načelu dovolilo koncesijo za tak sanatorij zdravniku g. dr. Vilimeku in naročilo velikemu županu, da ugotovi, če so predlagani prostori za sanatorij primerni. Po tej ugotovitvi se morajo vsi akti vrniti ministrstvu. Slišal sem, da je v teku močna protiakcija. Kdo je zadaj, ali je to sploh mogoče in kaki triki igrajo svojo vlogo, bomo še videli. Mislim pa, da ne more nihče ustaviti vala, ki je v gibanju. Samo še bolj se bodo nasprotniki blarnirali. Dela bodo govorila! V sanaforiju se bodo zdravile vse rakaste, tuberkulozne in kronične bolezni, ki veljajo drugje za neozdravljive. Gosp. dr. Vi-limek bo vodil zdravniške posle, jaz pa ostalo. Sanatorij se otvori takoj, čini bo poslopje sanatorija (vila Regina) kolavdirano in bo koncesija definitivno podeljena. Kake posebne želje imate glede javnosti? Javnost bi se morala bolj zanimati za ki reže v njeno meso. Ako vidi krivico, чг.ј govori in naj se ne boji pokazati na tega, ki dela krivico in ki ne dela za človeštvo! Kaj nameravate, ako ideje sanatorija no bi mogli realizirati? Nepremostljivih težav ne vidim. Ako bi ideje sanatorija ne mogel udejstviti, odidem v inozemstvo, kjer me sprejmejo z odprtimi rokami. Ravno danes je bil pri meni gospod iz Nemčije, ki mi nudi na razpolago vsak kapital, če odidem v Nemčijo in tam vodim sanatorij za zdravljenje kostne tuberkuloze. Z ustanovitvijo sanatorija v Celju bi bilo le malemu delu trpečih mogoče izkoristiti Vašo iznajdbo. Ali nimate namena izročiti svoje iznajdbe človeški družbi v taki obliki, da bo okoriščenje z njo čim najbolj in vsakomur dostopno? Rad bi dal svoje preparate vsemu človeštvu na razpolago. Če kdo tega ne dovoli, so to gotovo gg. zdravniki. Obstoji pa tudi pravilnik, glasom katerega more dobiti patent na medicinski izum samo zdravnik in lekarnar, ne pa tudi lajik. Ko se pravilnik popravi in ko bodo moji preparati mednarodno zaščiteni, jih bom izročil javnosti. Poročevalec pripominja. Po končanem razgovoru je g. Poljšak po« vabil Vašega poročevalca v stanovanje ene svojih pacijentik, V ntali podstrešni sobici leži v postelji gospodična kakih 25 let stara. Bolnica kot tudi njena že osivela mama naju pozdravita z izredno prijaznostjo, pri čemei titulirata g. Poljšaka s »Herr Doktor«. Bolnica leži radi kostne tuberkuloze v levem ko-lenu. Iskala je pomoči že vsepovsod, končno so ji dali nogo v mavčev zavoj. Pomagati ji ni mogel nihče. Gosp. Poljšak jo zdravi šele par dni. Pogledava koleno. Je močno otečeno. Obvito je z obližein, pri luči temnorjave barve, močno zaudarjajočega vonja. Gosp. Poljšak tolmači: To mazilo bo izvleklo iz kolena vse bolezenske kali. V treh tednih bo bolnica hodila brez težav. Po nekaj mesecih bodo znaki bolezni popolnoma izginili. Bolnica je polna veselega upanja in z vidnim ganotjem pripoveduje, da čuti doslej nepoznano olajšanje ir da lahko s kolenom že giblje. V oči pade iz-redna ljubeznivost, s katero g. Poljšak občuj« z bolnico. Gosp. Poljšak je priporočil Vašemu poročevalcu, da si ogleda bolnico tekom zdravljenja večkrat. Od te pacijentke jc vedel g. Poljšak Vašega poročevalca k neki že ozdravljeni dami. V razgovoru z omenjeno ozdravelo damo (je to v razgovoru omenjeni 17. slučaj) je VaŠ poročevalec lahko ugotovil, da je inteligentna dama iskala skozi 13 let pomoči vsepovsod brez uspeha. Gosp. Poljšak jo je ozdravil, kol sam pravi, v 3 tednih popolnoma. Preje po kroničnem ekcemu deformirani vrat je sedaj lep in čist in nihče ne bi mogel reči, d« je bil ta vrat pred pol leta še nosilec odurne in težke bolezni. Če zberem vse vtise sestanka z g. Poljšakom, bi lahko rekel: Dejstva so tu, katerim kot laji kne vem razlage. Gosp. Poljšak govori o svojem izumu z absolutnim aptimiz-inoni in s popolno vero v uspeh. Ob takem pojavu po mojem ne gre zapirati oči, niti ga ovirali. Ako bi se kdajkoli izkazal škodljiv vpliv dela g. Poljšaka, je še vedno časa dovolj za obračun. Tudi ne more biti tisto zlo večje od hudih bolezni, za katere gre. Odgooor m „Epohaina izua- fanfa na polili zdraosfoa" Dne 12. in 19. maja 1928 po Kr. r. sta izšla v »Slovenskem Narodu« dva članka, katera obravnavata »epohalno« iznajdbo strokovnega učitelja g. Poljšaka v Celju in to zlasti glede na »velepomembno iznajdbo sigurno uspešnega sredstva proti raku, tbc. kože itd.«. Ker doslej nihče izmed zdravnikov ni odgovoril na ta dva za XX. stoletje res epohal-na članka, naj mi bo dano, da samo v kratkem omenim par stvari: Vsak izobraženec danes ve ali bi moral vedeti, da je rak (carcinom) novotvorba (ein Neugebiide) zločestega značaja, sestoječa iz celic lastnega telesa. Ta novotvorba je nastala v človeškem telesu prav za prav brez vzroka, nima namere ozdraveli sama od sebe in njena maligniteta se izraža v tem, da spodrivajo karcinomatozne ali rakove celice zdravo tkivo, to je zdrave celice v človeškem telesu in da včasih preje, včasih pozneje napravljajo tako zvano metaslazo (Versprengung), to se pravi, da se skupina karcinomatoznih celic odtrga od malere (od primarnega raku) in da te celice, prenešene bodisi potom lvmphe aii krvnega obtoka povzročajo na drugem koncu človeškega telesa zopet novotvorbo z vsemi svojstvi prvotnega raka. Časi, v katerih so znanstveniki mislili, da povzroča neki baeilus raka, ti časi so že davno minili. Bodimo veseli, da so te porodne bolečine že končane. Znanstveniki svetovnega slovesa različnih narodnosti so tekom zadnjih sto let nepobiino dokazali, da baeilus raka ne obstoji. In ker ne obstoji, ga ni mogoče uničiti niti z mazilom, niti z balzamom, niti z tavžentrožami ali drugimi rastlinami. Kdor še danes trdi, da je baeilus vzrok raku, ta je prespal znanstvene izjave tekom zadnjih sto let na polju raka in s tem je tudi vsak razgovor odveč. Rak je novotvorba, nastala iz skupine kar-cmomaloznih celic, torej lokalna, in se da trajno ozdraviti edino le potoni lokalno operacije, kar je razumljivo vsakemu lajiku. Seveda tnora biti rak dejansko lokalen, to se pravi, operirati ga moramo pravočasno, dokler ni napravil še metastaz. Vsak drug razgovor o raku v javnih časopisih je ljudstvu kvaren. Zakaj? Ker bolnik, bolan na raku, z zdravljenjem pri mazačih, konjedercih in konjederkah, zamudi tisti čas, v katerem bi se ga lahko trajno ozdravilo potoni včasih male, neznatne operacije. Vsaka novotvorba pa prej ali slej lahko razpade, tako tudi rak. Če leži tn n. pr. globok:) pod kožo. predre kožo in napravi se gnojna, umazana, obložena rana, kjer mrgole Strepto- in Staphylococci ter glivite najrazličnejše sorte, kakor jili najdemo pri vsaki dru-ei gnojni rani. Tak umazan gnojen iztok raz- širja nepopisen smrad in prokleto žalostno Je, če je n. pr. žena s prsnim rakom tako dolgo odlašala, da je začel isti gnojno iazpadati. Sedaj je misliti samo na to, kako omejiti sekrecijo (iztok), odstraniti smrad, kar lahko dosežemo s posipanjem z ogljem ali z balzamom ali z mazilom ali z rastlinami, kar bc tudi g. Poljšak zadel. To pa ne zovemo zdrav-ljenje raka, to lahko imenujemo: omejitev se-krecije in smradu gnojno ulceriranega razpadlega raka. Če enkrat iz tega nastaue res lepa, čista brazgotina, je treba vendar nekaj tudi vedeli o razvojih, ki se vrše v globini ir v ostalem telesu na raku obolelega. Toliko na kratko, kar se tiče raka. Da je lupus tuberkuloza kože, ve marsikdo in temu ali onemu je tudi znano, da imajo velika mesta, n. pr. Dunaj, posebne bolnice za obolele na lupusu (lupus štacije), ki se praktično pečajo z zdravljenjem te bolezni l>otcni ultravioletnih žarkov itd. itd. Tako zdm vi tudi derinatološki oddelek ljubljanske splo šne bolnice lupus s prav lepim uspehom, kai nam lahko pokažejo dobre slike tega zavoda Dermatologom dam besedo, da o tem kaj več poročajo, kakor tudi o zdravljenju psordasie in drugih kožnih bolezni. Kamnik, dno 25. maja 1928. M. U. dr. Elza Soss. 61 italijanskih vojnih letal. v Milan, 26. maja. (Tel. »Slov.«) Eska-drila 61 italijanskih vodnih letal je danea startala v smeri proti Sardiniji, odkoder bo letela dalje na Balcare. Namesto opazovalcev so se vkrcali v letala zrakoplovni atašeji Združenih držav, Anglije, Francije in Španije in številni časnikarji. Gospodarska literatura KNJIGA »BRZOJAV IN TBLEFON« (sestavil g. Ivan Nnpotnik, sekretar ravn. p. In brz. v Ljubljani) bo obsegala brzojavne naprave, galvanske člene, sekundarne člene, naprave brzojavne proge, Mor-sejev brzojav, pomožne aparate, vključitev uradov, napake v aparatih, preiskovanje vodov, kabelski, luighes, daljnočrkotisni, boudot, Siemenski strojni in radio brzojav s 110 slikami. Tiskalo se bo samo toliko izvodov knjig, kolikor se jih bo naročilo. V I. delu s 43 slikami je podana in razložena fizika in tehnično mehanični deli, brzojavni in telefonski členi in aparati kar najbolj preprosto in razumljivo Knjiga nudi pojasnila, ako, kdaj tn kje se Шфнка pojavi, kako se zasleduje in odpravi. Brez težave bo čitatelj spoznal priprave brzojavnih in telefonskih aparntov. Odjemalcem bo knjiga dobrodošla in jim služila istočasno kot pomožne knjiga o brzojavnih in telefonskih postajah. Koristila bo vsakemu privatnemu telefonskemu пагоб ntku. Knjiga stane 42 Din. Kdor šp knjige ni na ročil. naj ee takoj pismeno zglasl. Prijave sprejo-um g. Karel Ceh, sekretar ravnateljstva nnšte in brzoiava v Uubliani. Nikar ne kupujte akumulatorjev, ako ne poznate znamke „MRTA" edinole pri JOS. PEIEIINCU L|UD9iQnO. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen. Pensionat in homercij. učllišče za inozemce WIEN, II. Taborstrasse 29. Perfektno priučcnje nemščine, izobrazba v knjigovodstvu, korespondenci, trgovskem računstvu, trg. vedi in gospodarski geografiji (z diplomo). Traja od 1. julija do 31. januarja — Celotni honorar S 2200,— (v treh obrokih) - Prospekti. Liudshd posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo Cankarteva ulica St. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- Vabilo □a XX. sejo uprav, odbora »Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani« ki se vrši dne 6. junija 1928 ob 15. uri (3. uri) popoldne v sejni dvorani »Zadružne Gospodarske banke«, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10, I. nadstropje. DNEVNI RED : 1. Čitanje zapisnika XIX. seje upravnega odbora. 2. Poročilo ravnateljstva o poslovanju v XVII. upravnem letu. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1927, 5. Slučajnosti. Janez Debeljak s. r., t. č. predsednik uprav, odbora. Sladkooorska iovarna ienenke Id papirja d. z o. z. Sladki vrh Izdeluje rjave (patent-) lepenke in vse vrste ovojni papir. Pošta: Št. Ilj v Slov. gor. Telefon št. 1. Brzojavi: Sladkogorska. Automobilni promet vsako uro Ljubliana-Št. Vid. Priporočam se Vam, da si pri nakupu ogledate v novih izložbenih prostorih najmodernejše pohiSUo lastnega izdelka. Ogleda o se tudi lahko kratni izdelki, ki bodo razstavljeni na Ljubljans. velesejmu od 2.—11. junija. Prevzema ia i'.deluje se po lastnih in danih načrtih. Obisk mogoč vsak dan. — Ceniki na zahtevo, ceno zmerne. Za potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cena h Ivan Kravos, Maribor Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6. A KO RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO BBZOJAVKK: JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO LN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO orrscT-tiSH * kapi en on s h HNJIOOIISM ♦ UMFTNlSKi TISK CRKOLIVNICA <■ KNJIGOVEZNICA V globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes zjutraj po kratki bolezni umrl predragi bral in stric oziroma svak, gospod Anton Shueiz železniški nadrevident v p. Pogreb predrageca pokojnike se bo vršil v ponedeljek, 28. t. m. ob 2 pop. izpred hiše žalosti Jan. Trdinova 8, na pokopališče k Sv. Križu. Blagemu pokojniku bomo ohranili topel spomin! Ljubljana, dne 26. maja 1928. Rodbine Truden, Kos, Malalan. kdor prevzame v svojem kraju zbiranje za „Jubilejne Zbornike". Ponudbe naj se pošljejo „Matici živih in mrtvih S. H. S' Beograd - Miloša Vel. 17. fllofcl „Jadran" Penslon Selce, Hrv. Primorje razpolaga $ krasnimi zračnimi sobami razgled na morje, leresa v hotelu za solnčne kopeli, blizu kopa/iiča. Vodi te prvovrstna v Sloveniji dobro znana kuhinja. Točijo se prvorazredna vina, solidna postreiba. Razpolaga tudi s lepimi privatnimi sobami. Se priporočila Ivan in Justl Pelnik lastnika Kupujem hrastove prage (švelerie) 2'60 m, 25/15 cm skozi celo leto. Prevzemajo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. Ponudbe naj se pošljejo na Poštni predal 167 - Sušak Kadar kupujete štrange, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vrvarske izdelke kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta ko-le rudečo znamko ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dnbrega moža, skrbnega očeta in svaka Alojzija Mušiča višjega davčnega upravitelja v pokoju jc došlo toliko izrazov sočutja od vseh strani, da se nam jc nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. — Njim vsem, kakor tudi onim, ki so nepozabnega spremili na zadnji poti. veljaj ta zahvala. — Posebno zahvalo dolgujemo spoštovanim drugom pokojnikovim za njih častno spremstvo in venec. Rodbini MUŠIĆ, CLARICI. MALINOVEC Orangeade, Citronade mallnov eukns In ekstrakte za kraberle izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah »» ALKO M tvornica konjaka, likerja, ruma in sadnih sokov LJUBLJANA. Ljubitelji kraškega terana kateri sc je poprej točil v restavraciji »Ljubljanski dvor« po 40 Din, se sedaj toči pri »Mikliču«, nasproti glavnega kolodvora, po 24 Din, Reloško in Chianti po 40 Din liter, kakor tudi vsa druga tuzemska samo pristna in najboljša vina v Ljub-_ ljani, po najnižji ceni. L. Mikuš - Uubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Prvovrstna ala Praška šunko kakor tudi ostalo suho meso in slanino priporoča IVAN GREGORIČ I DRUG, tvornih praške suhomesnate robe, Križevci — Hrvatsko. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Nova Jugomefalila družba z o. z. tovarna kovlnastih izdelkov Ljubljana, Kolodvorska ulica St. IS. Najboljši kotli za žgan jek uho francoskega sistema. Zelo ekonomični. Izvršuje vsakovrstne pločevinaste izdelke. In prenovil boš obličje zern! e V času, ko po poduhovljenju življenja kličemo, sv. Duha iščimo! V času, ko po materializiiiu razdejano človeštvo obnavljamo, Njegove luči in resnice prosimo! V trenutkih, ko za svoje moči v tem delu trepetamo, z Njegovo milostjo in močjo se krepimo in po viharju, ki čisti, zahrepenimo! V času, ko iz razcepljenosti »kulture« in hinavščine civilizacije v preprostost in otroškost hrepenimo, da smo po Njem otroci božje, živo verujmo! V hrepenenju, da bi zagledali močne osebnosti, v svetnike božje, vzgojene cd sv. Duha, svoj pogled obrniino! V dobi rekordov tehnike in atletike lia tiho izvrševanje stanovskih dolžnosti in skritih žrtev, ki jih Duh božji v dušah vrši, nikar ne pozabimo! V dobi telesnih tekem spretnosti, meči, lepote, za lepoto duha in srca milest božjo sv. Duha prosimo! V debi socialne bede in socialnih bojev svojo ljubezen do zatiranih v ljubezni sv. Duha krepimo! V času splošne izobrazbe, pa tudi površnosti, zmede pojmov in > znanstvenega napuha, sv. pismo, knjigo sv. Duha na kolenih berimo! Iz Njegove moči živimo in prenavljali bomo najprej sebe pa obličje zemlje! Duh v Cerkvi Na prvi binkoštni praznik so bili zbrani apostoli v dvorani zadnje večerje, ko so prejeli sv. Duha v podobi gorečih jezikov. Pa so te razšli po vesoljnem takrat znanem svetu, proli severu in jugu in vzhodu in zapadu. Sv. Duh je vodil njihova pota, sv. Duh čuval nad čistostjo Kristusovega evangelija, da ni nikoli nihče oskrunil čistosti Odrešenikove blagove-sti. da so vsi ti preprosti možje najgloblja verska vprašanja brez vsake zmote pojasnjevali vernikom: vse je vodil isti božji Duh. Prvo zborovanje so imeli aposloli v Jeruzalemu, molili so in premišljevali, potem pa zapisali it '.ultate svojih posvetovanj s takimle uvodom: Odločil je Sveti Duh in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega bremena več kakor tele potrebne reči. In do danes vodi Duh božji katoliško Cerkev. Pa je čudno tako vodstvo, zelo čudno in nerazumljivo. Kaj pa Aleksander VI.? Saj vendar ne morete tajiti njegovih moralnih zablod. ko zgodovina o tem poroča. In še o drugih papežih beremo čudne reči. 1'a papeške volitve! Saj vsi vemo, da bi bil moral postati poglavar katoliške Cerkve kardinal Rampolla; Avstrija je vložila veto iu ni dobil krmila v roke. Pa to še ni najhuje; kaj pa v srednjem \eku! Je takrat tudi vodil Cerkev sv. Duh, ko so pri volitvah za najvišje mesto tolikokrat človeške strasti igrale veliko vlogo? Ali pa pozneje pri nastavljanju škofov. Vlada jih je imenovala, večkrat veri prav malo naklonjena liberalna vlada, ki ni poznala verskih naukov, ne nalog katoliškega škofa in če bi jih bila, je gledala le na svojo korist, ne na korist Cerkve. Berite zgodovino zadnjih par stoletij. Mar li i res, da so na škofovskih stoi icah večkrat sedeli vladni možje brez pravega cerkvenega duha? Pa pravite, da Cerkev vodi Duh božji!? In še več takih reči bi lahko spomnil, ludi iz novejšega časa. Ne morem na vse te stvari z enim stavkom podrobno odgovoriti. Le toliko povem: V Cerkvi je treba dobro ločiti, kaj je delo božje, kaj delo človeško. Saj nihče ne trdi, da bi ne videli v Cerkvi človeškega elementa; u tudi božjega nikar prezreti. Res je, da je bilo par mož na Petrovem stolu, katerih življenje ni bilo brezmadežno, četudi je število mučencev in svetih spoznavavcev veliko večje; tudi ne tajimo, da so včasih nesveti oziri vplivali na volitev papeževo, tako da Cerkve božje niso vodili vedno osebno najplemenitejši možje; katoličani vse to priznavamo. Vemo pa tudi to, da nikoli ni bilo nikogar od Petra do Pija, ki bi bil učil svoje vernike verske ali moralne zmote in v tem vidimo nevidno 3. (Prva cestu desno od kolodvora.) IVAN BOGATAJ konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana, kongresni trs 19 (poleg Nunske cerkve) Trgovina gradbenega materijala d d. Braunović i drug, Zemun, potrebuje franko vagon Zcmun, takojšnja dobava. Prevzel bi evcntuclno ZASTOPSTVO - Ponudbe poslati do 25. maja ulica Kej 5. novembra broj 9. MARM OPflLOGRflPH СОМРДНУ BERLIN Generalno zastopstvo za SHS Zagreb, Hatzova ulica 15 Opozarja vse posestnike Opalograph aparatov I Nepotvorjene Opalograph kemikalije, dobivajo se samo pri že navedenem gen. zastopniku ali pri doli označenih trgovinah. Naše kemikalije in potrobsčine misijo globus kot zaščitni znak. Vse druge potrebščine in kemikalije, katere se Vam ponujajo za delo na našem aparatu, pa ne nosijo našega zaščitnega znaku, so potvo-rjeni, torej za delo nerabni. Originalna Opalografiina kemikalija dobita la prli LJUBLJANA LUD. BARAGA, Šelenburgova ulica 6. ZAGREB: M. Tasch, Heris avičeva 20. BEOGRAD: Jefta M. Pavlo»ič & Co., Knez Mibajlova 41. MARIBOR: Ivan Legat, Vetrinjska 30. OSIJEK: Ferdo Mandič. NOVI SAD: Mil. Ivkovića nasl. Djorje Ivković ml. Reform-stehlenice so za konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najceneje Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dobi Zupančev knjiga Konzerviranje s.idia ln vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo. Ceniki na zahtevo. Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 priporoča krasne otroške oblekce za birmo od 60 Din, ženske bluze od 45 Din, ženske obleke od 75 D. Zadnje novosti. — Velika izbira. =lll=lll=ll!=ll6=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=ttl=!ll=lll=lll=III= Ш Ш III Ш nj m т m jjj т nj m Ш m m m Ш I ш ш m m ш Ш ШЕ Nubsvite si kolo svetovnega slovesa Nedosegljiva trpežnost Naiprec znejša izdelava Od 1C00 d'narlev naprej Zahtevajte cenik gratis in franko in oglejte si zaloge pri samoprodaji in glavni zalogi za celo kraljevino Erik Breu!! Ш Celje, Kralja Petra c. 45 Ljubljana, Dunajska c. 30 Ш Naši podzastopniki za Slovenijo: Justin Gusti A Maribor, Mirko Pečar, Sv. Pavel pri Preboldu, Ignacij Bock, Slov. Bistrica, Štefan Lamut, Vransko, Mathas Krall, fakovec. ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕтЕШЕШГШЕШЕ III [П Ul Т jjj lil Ш ш Ш m m jjj m ш Ш Ш m Ш Ш g Ш m in Kavarna-restavraclja Zdraviliški dom na Bledu o BinKošlih otvorjena Po zelo znižanih cenah prodaja manufakturna trgovina DolCelu Marini Maribor Gosposka ulica št. 27. moško sukno, damsko sukno, haseha. Crep-de-chine, umetno svilo, Foulard svilo, volnene delene, poldelenc, cefirje, ba-tiste, etamine, najrazličnejše platno za perilo >n posteljnino i. t. d. # Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke , WECK'za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška zaloga „ WECK" prt tvrdki „F! UC1US", Ljubljana, Krekov trg 1011. Celje: JosipJagodič. — Maribor: Kart Lotz, Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape. noteze, herbarlje, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo 1 Na drobno! Anton Danežič, UubUana, Fiorjanska ul. 14. Knjigoveznica in črialnica trgovskih knjig. (POLNOJARMEN1K), iščem v naiem alt nakup. - Detajlne ponudbe je poslati čimprej na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Žaga polnojarmenik«. „Speclrum" d. d. Inž. Konista, Oubsky in Krstie tvornica ugiedai m brušenega stekla Liubiiana Vil Medvedova ulica ih. lelelon 343 Zacrcb. Heocrad. Osi eU. Središniica: ZAGREB « Zrcalno steklo, portaluo steklo, mašinsko steklo —t mm. ogledalu, brušena v vseli velikostih in oblikah kakoi tudi brušeoe orozorne Sipe izbočene plošče, vsteklevauje v med Fina. navadna ooledala. V MARIBORU "Lfr^M Franjo Majer si nabavite za pomladansko in poletno sezone zelo ugodno najmodernejše blago za d a m s k c PLAŠČE in KOSTUME - Za moške obleke p« dobro češko in angleško blago. ln 1жШ Kose se dobijo v trgovini železnine ftorollfi Maribor, Aleksandrova cesta 42. Priporočam tudi izvrstne brusne kamne, inotike, vile za gnoj in steljo, srpe, grobne križe, vsakovrstno železje, traverze in apno po nizki ceni. Solidna postrežba. Jazz-band — Dnevno dvakrat koncert vojaške godbe — Dobra meščanska kuhinja, — Izbrana vina — Nizke cene — Sobe v sosednih vilah in okolici — Šole in društva po predhodnem sporazumu znaten popust — Informacije daje radevolje in se za številen obisk najtopleje priporoča Berta Cerne Ako ргепсм Vodo, prcncte tudi Lin Hasl Izseljenci na Francoskem vse fine tkanine! vprašanje, kaj nadškof misli o pravkar sklenjeni ustavi, je le-ta odgovoril, da so njene določbe, kolikor se tičejo Cerkve, krivične in nasprotne cerkvenim postavam. Dva dni potem je »Uni-versal« objavil nadškofovo izjavo z izmišljenim dodatkom, da hoče nadškof sezvati škofovsko konferenco, ki naj izdela reformne predloge k tem točkam ustave. Sicer bi to ne bilo po evropskih pojmih nič krivičnega, toda § 130 Cal-lesove konstitucije prepoveduje duhovnikom kakršnokoli diskusijo o obstoječih postavah. Nadškof je zato od lista zahteval, da neresnično poročilo demantira, uredništvo pa je naložilo do tičnemu žurnalistu, da ima iti k nadškofu prosit odpuščanje, obenem pa od njega dobiti primerno točno izjavo k predležečemu predmetu. Urednik je nadškofa na kolenih prosil, naj mu odpusti, srčno dobri starček mu je tudi odpustil, lastne pismene izjave k ustavi pa ni dal, marveč samo žurnalistu diktiral, da obstoječe zakonske določbe v cerkvenih zadevah za Cerkev niso sprejemljive. Drugi dan je »UniversaU ponovil svoje prvotno laž, češ, da je nadškof ponovno napovedal škofovsko konferenco! Nato je Calles izjavil, da ga je nadškof dvakrat izzval, da zato ne more ostati pasiven, in je izročil zadevo državnemu pravdniku. Toda ta je bil v zadregi, kajti zakonodavec je pozabil k določbam ustave, v kolikor so bile nove, pridejati kazensko sankcijo. Zato je Calles zdaj izdal svoje znane pro ticerkvene odredbe. Kakor se vidi, je bila stvar čisto inscenirana s pomočjo laži in lokavosti. V katakombah samostana »E1 Carmen« v S. Angelos je Wankowicz videl kup razmetanih kosti. Spremljevalci so mu povedali, da so vojaki iz sovraštva razbili krste in meniške kosti iz njih pometali ter oskrunjali. V tem duhu se je začelo in se nadaljuje preganjanje katoliške Cerkve v MehikL Pre&an!ame se nsdaffule Ker so se gospodarske razmere v Mehiki zadnji čas zelo poslabšale in v deželi ne more priti do potrebnega miru, se zdi, da vlada misli na pomiritev s Cerkvijo, dasi ji je zelo težko ugrizniti v to kislo jabolko. Nek emisar Obre-gona, ki bo sledil Callesu, kateri mora letos odstopiti, je navezal stike z mehikanskim episko patom v inozemstvu. Medtem pa preganjanje traja dalje. Začetkom maja so deportirali na otoke Tre Marie v Pacifiku, žalostno kazensko kolonijo, patra Ireneja Leyva, češ da je bil v zaroti proti vladi. Preiskave ali eodbe ni bilo. Kljub temu so duhovnika, ki vsako krivdo odklanja, z 90 navadnimi zločinci deportirali. V istem času so v Vera Cruz izgnali p. Pe-dra Sarrento Zenona in 11 usmiljenih sester iz Španske, dasi je španska vlada zanje intervenirala. Sestre so se izključno bavile z nego bolnikov. Koncentracijski tabori - Nepopisne grozovitosti Newyorška »America: priobčuje celo serijo grozodejstev Callesove vlade od decembra 1. 1. do marca 1928. Najhujše stvari, poroča list, se godijo v koncentracijskih taborih. Call lesova vlada zganja nedolžne ljudi s kmetov v te tabore samo radi tega, ker se zvesto drže katoliške vere in cerkve. Taki tabori se nahajajo v Tepatitlanu, kjer je koncentriranih 13 tisoč ljudi, v Acatio (7000), v San Julian (6000), v Capilla de Guadalupe (5000), San Jose de Gracia (4000), San Francisco de Asis (2500). Če vojaki obkolijo vas, da prebivalstvo izženo v tabor, vas najprej izplenijo, potem pa zažgo, ženske oskrunijo, starce in bolnike, ki ne morejo hediti, postreie. Niti otrokom Callesovi poživi-ojeni vojaki ne prizaneso! Koncentracijski tabor se nahaja tudi v dolini Guadalupe, kjer je največje Marijino svetišče v Mcliiki. Tu vojaki polove romarje, ki se jim zde nevarni za državo. Koliko ljudi, ki je po tej dolini romalo k Materi božji, se ni več vrnilo domov! Ппе so postrelili, druge odgnali v tabor. Zanimivo je, cla so vsi omenjeni žurnalisti in listi, ki se bavijo v zadnjem času tako intenzivno z razmerami v Mehiki in jih na podlagi de'stev ostro obsojajo, protestantovski ali versko indiferentni. To je znak, da se je javna vest kult urnega sveta vendarle zbudila. Največ zaslug ima za to katoliški irski žunialist Mac C u 1 -I a g h , ameriški Kolumbovi vitezi in duhovni urad takozvane Catholic Welfare Conference, ki so tako dolgo apelrali zlasti na ameriško in angleško javnost, da se je zganila. Pariš, dne 24. maja. Vse kaže, da bodo naše naselbine v franciji postale nekaj trajnega, po zgledu naselbin v Westfaliji, Severni Ameriki in Kanadi. Lahko se na splošno trdi, da bomo Slovenci morali računati za dolgo dobo let s stalnimi slovenskimi delavskimi naselbinami v Franciji. Pred to resnico ne smemo zapreti oči, če nam leži na tem, da obvarujemo naš po širnem svetu raztreseni rod narodnega pogina in ga narodnostno in moralno zaščitimo. Nestalni delavci Značilno je za jugoslovansko emigracijo v Franciji to, da se deli v dva popolnoma različna dela: prvi del je nestalen, ni navezan na noben kraj, na nobeno delo, ter se premika iz enega dela dežele v druzega, nima med seboj nobene kohezije. To so delavci, ki nekoliko časa delajo na polju, potem gredo popravljat ceste, se javijo k zidarjem, sprejemajo delo na progi, pristaniščih, povsod, kjer se jim nudi, so brez naslova, spijo enkrat v barakah, drugič v hotelih in zopet po tesarskih kolibah v gozdovih, kjer so našli delo. Ta del jugoslovanske emigracije v Franciji tvorijo povečini Srbi in Hrvati. S tem ni rečeno, da so to nepošteni delavci ali vagabundi, saj je znano, da pride velik del prihrankov, ki se vsako leto pošiljajo iz Francije v domovino, ravno od teh emigrantov, od katerih so mnogi zelo varčni ter se zadovoljujejo s siabo hrano, samo da nekaj prihranijo za svojo družino. Seveda spadajo v to kategorijo tudi številni izseljenci, ki se potikajo po Franciji brez pravega cilja, ker so ali domovino zapustili radi osebnih neprilik ali radi bojazni pred vojaško službo, ali pa s skrito mislijo, da jim bo mogoče polagoma na kakšen način priti v prekooceanske dežele. Ti so navadno brez pravih papirjev in so postali nadloga za francoske, kakor tudi za naše konzularne oblasti. Stalne kolonije Drugi del naših naseljencev tvorijo stalne ftolonije, ki so v pretežni večini slovenske. Slovenec se je vedno selil v skupinah, šel v svet tudi z družino ter gledal, da je ostal, kolikor mogoče v stiku s svojimi sorojaki. Tako so nastale naše aaselbine v Severni Ameriki, temu družinskemu discipliniranemu čutu se imamo zahvaliti za ■nemške kolonije, in zopet je ista socialna zavest, ti je slovensko kri v Franciji spravila v skupne naselbine. Le redko kedaj se sliši o Slovencu, ki bi kot posameznik delal kje daleč od drugih po kmetijah ali gozdovih. Tako lahko trdimo, da bo ona emigracija, ki je nestalna, polagoma izginila sporedno z gospodarskim izboljševanjem v Evropi, stalna, torej slovenska emigracija bo pa ostala tam, kjer se je sedaj naselila. Morda bo številno včasih slabejša, včasih močnejša, a ostala bo. Kakor se je spočetka omenilo, bo moral slovenski narod v domovini začeti misliti na te svoje brate, predno bo prepozno. Naj torej sledijo v naslednjem imena naših kolonij, ki bodo služila za orijentacijo onim, ki se bodo hoteli zavzeti za ta del naše slovenske krvi. I. Severna Francija- Slovenske naselbine so osredotočene okrog j središča premogokopne industrije v Lens-u. j Naši slovenski rudarji živijo v mestih Lievin, Bruay en Artois, Sallaumines, Merchin, Meri-court Douai. Vse te kolonije so v krogu okoli mesta Lens. Tam štejemo družine, ki so v Fran- , ciji že več kot sedem let, ter so se že lepo udo- j mačile, prilagodile razmeram, ter za enkrat popolnoma opustile misel, da se kedaj vrnejo, j Po večini imajo družine lepe delavske hišice, v katerih lepše in udobnejše stanujejo, kakor bi mogle doma. Jezikovne težave ne delajo več mnogo preglavic, ne zato, ker so sc naučili francoščine, ampak zato, ker živijo v skupinah ter j jim francošcine skoroda sploh ni treba v navad- j nem življenju. Mladina, ki obiskuje izključno j francosko šole, pa se materinemu jeziku rapidno odtujuje in je brez vsakega ugovora popolnoma sigurno, da bo ena generacija zadostovala, da se nam ta del popolnoma odtuji, če se s pomočjo pogodbe ne najdejo pripomočki, da se bo mogla njihova narodnost ščititi. II. Ob francosko-sarski meji. Ravno tako močne naselbine se nahajajo ob francosko-sarski meji in sicer zopet v središču lorenske premogovne industrije. Središče tvorita mesti Merlebach-Freyming z mnogimi že starimi slovenskimi družinami. Na desno in na levo od te kolonije se vrstijo: L'Hopital, Creutz-wald, Stiring-Wendel, Petite Rosclle. Povsod tvori stalno središče lepo število družin s številnimi otroci. Tudi tukaj so stanovanja sorazmerno veliko boljša nego v domovini in življenjski nivo je, in to vkljub nasprotnim trditvam, znatno boljši nego je nivo delavca v Sloveniji. V teh krajih je še nemščina zelo v porabi, zato naše delavce jezikovno vprašanje še manj straši, ker so ali že od doma prinesli nekoliko pojmov nemškega jezika, ali pa so dopotovali iz West-falske s popolnim znanjem tega jezika. Otroci sicer hodijo v francoske šole, a te so iz narodnostnega stališča manj nevarne, ker se otrok uči francoščine le v šoli, na ulici pa govori nemški, doma pa slovenski. Nevarnost obstoji le v tem, da sc po tem sistemu naši otroci sploh ne bodo privadili nobenemu jeziku, ter da bodo zaostali v izobrazbi. III. Rrieyska kotlina. Železna ruda v okolišu brieyske kotline je privlekla nase veliko slovensko delavsko skupino. Zdi se, da ta kolonija vsebuje najstarejše rudarje v Franciji, ker niso redki oni, ki so sc tam naselili že pred vojsko, ko so ti rudniki šc ležali ob francosko-nemški meji; našli so se delavci, ki so se tam oženili ter živijo v tem kraju že nad 20 let. Centrum teli naselbin sc ne more določiti. V splošnem bo prav, če se trdi da so 1 natrošene po celi industrijski deželi med mestom J Thionville in pa med strediščem luksenburške težke industrije v Esch-u. Glavne naselbine so sledeče: najstarejša je v Aumetz tik ob luksem-burški meji. Malo nižje se nahaja naselbina v Hayange in Algrange. Potem, v bivši stari Franciji zelo močne naselbine v Tuquegnieux, Man-cieulles, Mont Bonvilliers, in ob progi Thion-ville-Luksemburg naselbine Hetange Grande, Ottange in naprej v Veliko Kneževino. Ravno v v tem delu so se koncentrirali naši brati iz Primorja, katere je italijanski režim prepodil iz domovine. Najbolj narodnostno zaveden je brez dvoma ta del slovenskih naselbin. Otroci sicer hodijo v francoske šole, a doma jih starši pridno navajajo k slovenščini- IV. Centralna Francija. Najmanjša naselbina se je zatekla v centralno Francijo — zopet v rudnike — ter zasedla La Machine in Montceau les Mineš. Ti so najbolj oddaljeni od drugih Slovencev v Franciji ter že radi tega bolj drže skupaj. V narodnostnem oziru velja isto kot za naselbine v Severni Franciji. če ne bo pomoči, se bodo zgubili. Te naselbine ležijo nedaleč od proge, po kateri se vozijo slovenski romarji v Lourdes, torej je s tem dana prilika rodoljubom, da na poti h Materi Božji gredo obiskat tudi njene sinove. S tem bi bil podan površen pregled o naših naselbinah, števila sicer ni mogoče natančno dognati, a lahko se trdi, da ima Severna Francija okrog 9000 slovenskih prebivavcev, Lorena 4000, brijeska kotlina 4500. Centralna Francija v departementu Nievre ne šteje več nego 1000 slovenskih duš. Organizacije Rekli smo, da je za slovenske emigrante značilno, da se selijo vedno v skupinah, ter da zasedajo kolonije v skupinah. Druga značilna prikazen, ki izključno velja le za Slovence, je dejstvo, da se takoj organizirajo. Tako je nastalo že lepo število raznoličnih društev podpornega, izobraževalnega in zabavnega značaja- Veselo znamenje za to, da Slovenci ljubijo red in disciplino. Zalibog so ponekod izseljenci prinesli seboj iz domovine naše zastarele in za zapadno mišljenje nemogoče politične pojme. V severni Franciji so kolonije ohranile skupnost v društvenem pogledu, navzlic nekaterim poizkusom, da se tudi tam uvedejo politična nasprostva. Najslabša v tem pogledu je Lorena. Edino Stiring-Wendel je znal ohraniti princip delavske skupnosti ter se zadovoljil z enim samim lepo uspe-vajočim podpornim društvom Edinost. V briješ-kem odseku pa obstojajo v društvenem pogledu ne toliko takozvana kulturna nasprotstva, kakor dejanske težave, nastale radi tega, ker so naši primorski in goriški bratje vpisani kot Italijani. Sledi lista slovenskih društev: Za severno Francijo: Društva svete Barbare v Lievin, Bruay en Artois, Sallaumines; Slovensko podporno društvo Ilirija v Douai; Slovensko prijateljsko društvo v Erchin-п; Slovensko društvo šahistov v Lievin-u. Vsa ta društva so se v februarju združila ter ustanovila Zvezo slovenskih delavskih društev s sedežem v Lie-vinu. Na čelu te zvezne organizacije stoji nam Slovencem že iz Westfalije znani rodoljub in organizator gospod Vincenc Tnhtar. Za Loreno: Društva Edinost v Crentzwald, L'Hopital, Merlebach, Stiring-Wendel; Društva Svete Barbare v Creutzwald, L'Hopital in Merlebach. — Slovensko pevsko društvo Triglav v Stiring-Wendel. Za železne rudnike (Briey): Slovensko tam-buraško društvo v Aumetz-u; Slovensko delavsko društvo v Aumetz-u. Tako imajo naše slovenske naselbine v Franciji vsega skupaj 13 podpornih društev, ki delavce in člane v nezgodi podpirajo, ter pomagajo tudi vdovam ponesrečenih članov. Od teh 13 društev ima 7 društev svoje zastave, dve drugi jih pa bosta dobili v najkrajšem času. Dvoje društev ima popolni tamburaški zbor-Eno društvo (Lievin) pa lepo knjižnico. Društva v splošnem lepo delujejo. Izkazalo se je, da je povprečno vsako izplačalo letne podpore nad 1000 frankov, ter priredilo več veselic, iger in skupnih nastopov. Toliko o društvenem življenju. Razveseljivo je, da so Slovenci prinesli s seboj v tujino veselje do društvenega življenja, do društvene samopomoči; samo eno senčno stran bi omenili, namreč to, da je včasih preveliko navdušenje za društva znamenje medsebojnega nesporazuma. In to boli, če pomislimo, da smo v tujini le tujci. Kadar se bo posrečilo zanesti med naše naselbine oni duh, ki je združil delavce v Severni Franciji, potem bomo mogli reči, da je organizacija dobila delokrog, na katerem bo mogla koristiti svojim članom. Kakšna pomoč je potrebna našim kolonistom? Kakšne odpomoči bo treba za naše naselbine? Vprašanje je zelo praktično ter za enkrat ne dopušča teoretiziranja. Naše naselbine potrebujejo kulturne in gospodarske pomoči. V kulturnem oziru se nam zdi najvažnejše vprašanje nastavitve stalnih misijonarjev. Mi nalašč rabimo ta izraz, ker bo služba duhovnika v pravem pomenu besede misijonska. Medtem, ko se je radi požrtvovalnosti posameznih duhovnikov posrečilo urediti to vprašanje za severno Francijo, se kljub velikemu pritisku in radodar-nosti kompanij, ki žele domačih duhovnikov, ni mogla najti rešitev za Loreno. Tako duhovniki le sporaclično pridejo v te kraje, od leta na leta, predrvijo naselbine v hitrem diru, ter ne morejo nuditi kaj stalnega in solidnega. Ljudje si želijo svojih duhovnikov. Marsikatero moralno gorje bi se preprečilo, če bi enkrat to tragedijo mogli spraviti s sveta- Slovenski duhovnik je ob enem duhovni oče, h kateremu se vse zateka v potrebi, nadalje je pa on tudi slovenski učitelj, kakor je bil zaščitnik materinega jezika v jezikovno ogroženih krajih naše domovine. V tem pogledu bi nujno rabili dve moči, od kojih bi se ena naselila v Merlebacb-u, druga pa v železnih rudnikih. Nadalje bi naša društva rabila od doma knjig, pesmaric, igre, a osobito knjig in zopet knjig! Poizkusi so pokazali, da francoski Slovenec s poželjivostjo sega po slovenski knjigi. Kolikim mladeničem in mladenkam, katere prosti čas v nedeljah moralno žene v propast, bi bila slovenska knjiga ohranila veselo srce! Jugoslovanska Matica je velikodušno pomagala enemu društvu, da je kupilo tamburaške instrumente. Te tamburice razveseljujejo celo dolino. Kaj č* bi se našli drugi enaki dobrotniki? Potrebovali bi tudi svoje učitelje, a ta želja je tako neuresničljiva v danem položaju in brez konvencije, da je boljše, da se sploh ne omenja Gospodarska odpomoč V pogledu gospodarske pomoči se mora najprej opozoriti na brezpogojno potrebo delavske konvencije med Francijo in Jugoslavijo. Vse, kar je dovoljeno reči o tej totki, je to, da se je podpi-sanje konvencije zavleklo predolgo, tako dolgo, da je to odlašanje zelo težko zagovarjati. V vseh resolucijah, ki so jih društva sklenila ter pustila tudi objaviti v časopisju, zveni samo ena želja: sklenite konvencijo! Morebiti ima že to ime samo večjo magično moč, kot bi jo imela konvencija v ietini, a vendar se ne da zanikati, da bi bila delavska pogodba mnogim našim delavcem, ki so se ponesrečili pri delu ali deloma ali smrtno, prihranila veliko gorja. Kadar se bo v bodočnosti sklepala pogodba, bo po našem mnenju zelo težko uvesti v besedilo pogodbe klavzula ki bi ščitila vse nezgode, ki so se pripetile v dobi osmih let, odkar imamo tako močno emigracijo v Franciji. In vendar bi pravica zahtevala, da Sf tudi ti prošli slučaji poravnajo! Česar država ne more dati, pa naj ustvari privatna inicijativa. Na polje zasebnega ude}-stvovanja, rodovitno polje, spada predvsem oi*-ganizacija zadružništva po naših naselbinah. Slovenci v domovini dobro vemo, koliko se imamo zahvaliti našim zadrugam, bodisi hranilnim in posojilnim zadrugam, ki so rešile našega kmeta ter so odgovorne za procvitanje mnogih kulturnih institucij ter za izobrazbo mnogih izmed naših intelektualcev, bodisi konsumnim društvom, ki so na svoj način pripomogla delavskemu stanu, da si je razmeroma izboljšal svoj položaj ter se osamosvojil iz železnih klešč trgovske konkurence. Iste dobrote bi se naj dale tudi našim emigrantom v tujini. Brez dvoma je vprašanje tukaj težje rešiti, ker se te kolonije nahajajo daleč od naših zadružnih central, a z dobro voljo b se vendar le dalo toliko doseči, da se Slovenci v tujini spravijo na tir zadružnega življenja, ker pozneje bi si pomagali sami- Najprej bi se morale ustanoviti denarne zadruge, ter pozneje z njih pomočjo še drage. Po našem mnenju bi bilo neobhodno potrebno, samo če vržemo en pogled na zemljevid naših naselbin v Franciji, da se ustanovi Hranilna in posojilna zadruga v severni Franciji, ter druga v Loreni. Hranilnice in posojilnice so potrebne ne morebiti radi kapitalne moči, ki bi jo polagoma ustvarjale, — to je postranski pomen teh zadrug, — ampak mnogo bolj zato, da bi vplivale vzgojno na naše Ijndi, ki se v tujini še bolj I kot doma radi vdajajo nepotrebnemu trošenju ; težko pridelanega denarja. Zato pa mora biti . domač zavod, v katerega bodo imeli ljudje za-I upanje. Veliko jih je, ki so svojo lahkovernost napram drugim enakim institucijam drago po 1 plačali. Hranilnice in posojilnice bi bile važen moralni vzgojni faktor v naselbini, to je eno, a : pozneje bi lahko postali močni kulturni zavodi, j ki bi skrbeli za vzgojo obrtnikov v svojem oko : lišu, pomagali začetnikom pri ustanovitvi podje-: tij ter skušali skrbeti tudi za šolanje naše mladine v tujini. Saj vendar naš slovenski rudar ne sme biti oče samo otrok-rudarjev. S pomočjo hranilnic in posojilnic pa bi se ustanovili razni konzumi, ki bi v čisto francoskih krajih lepo uspevali. Zadružne pekarne, zadružne mesarije, zadružne točarne piva in vina. polje zadružnega delovanja se odpira in se razširja v daljavo. Na tem polju bo treba začeti delati z vso vnemo in z veliko požrtvovalnostjo, tudi z začetnimi žrtvami, kajti kar loči francoske kolonije od i amerikanskih, je dejstvo, da se slednje niso znale ' gospodarsko osamosvojiti. Tukaj je torej par paberkov iz francoskih slovenskih naselbin. Morda bodo zbudili kakšno zanimanje ter priklicali k nam kulturne in gospo darske delavce! Ako imate bolečine v nogah, raztopite Se dnnee zvečer 1—2 žlici koU sv. Roka zn noge v tavorju tople vode in kopljite svoji Irudni nogi 10 minul v njej. Polagoma izgine dležno pečenje, izginejo praske in utrujeiost nog. Ta kopel j zdravi tudi bolečine, ki jih povzrofuio ozki čevlji. Odelranja najtrdovralne 5e znirzline in zelo nadležno arbeiico. Če držite nogi dalje časa v vodi, ge zmehčajo kurjn očesa in druga mestn otrdele kože tako. da se lahko odstranijo brez по"^н. Sol sv. Roka za nogu krepi najbolj občutljive noge in jih spravi v red tudi za slučaj najve,:e zaoemarjenostl. In sicer lako, da zopei lahko hodite, se poljubno vdajate Športu ter lahko na enem mestu stojite, ne da bi čutili najmanjšo utrujenost ali bolečino. Veliki zavoj sv. R< ka soli zn noge velja 16 l)in. Dobi se v vsaki lekarni in droger I Ako ni v zalogi, obrnite se na naslov: Gregorič - „Sanilas" - dregeri c - L ubl sns Nepristranske priče o kristjanov v Mehiki kaj prava ugleden angS. žurnalist protestant Pred nekaj časom je »Daily Express< objavil pismo, v katerem neki ugledni angleški katoličan očita angleškemu tisku, da namenoma molči o preganjanju katoličanov v Mehiki kakor ameriški listi, ki so bili zato podkupljeni; namenoma je tudi časopisje prezrlo papeževo enci-kliko o mučeniškem trpljenju mehikanskih katoličanov. V odgovor na ta očitek je »Daily Ex- Sress« naročil svojemu ameriškemu dopisniku g. l&sonn, naj takoj odpotuje v Mehiko na anketo-O. Mason je proučil razmere na licu mesta in se nato vrnil v Združene države, odkoder je poslal poročila svojemu listu. Poročila so zbudila na Angleškem pravo senzacijo. »Daily Express« dobiva dnevno zahvale od katoličanov in protestantov, da se je zavzel za tako sveto stvar. O verodostojnosti teh poročil ne bo mogel dvomiti niti najtrdovratnejši nasprotnik katoliške cerkve. O. Mason je imel razgovor s predsednikom Callesom, ki mu je priznal, da je dal pomoriti okoli 50 »revolucionarnih« duhovnikov. »Vojaška samovlada v Mehiki«, piše Mason, »vodi s pomočjo policije proti katoličanom tako široko zasnovano proticerkveno politiko, kakršne svet do danes še ni uresničil; med tem vzdržujejo katoličani proti uzurpatorski vladi organiziran npor, ki v mnogih deželah onemogočuje industrijo in povzroča oblastvom velike skrbi. To bi bfla glavna poteza položaja v Mehiki; toda dejstva ostanejo splošno prikrita, ker se vsakdo boji javno kritizirati vlado. V tem trenotku ni cenzure, toda obstoji paragraf 33. mehikanske ustave, ki je še hujši. Ta daje vladi pravico, da lahko takoj izžene tujca in sicer brez vsake utemeljitve. Tujcem, med njimi tndi dopisnikom inozemskih listov, je prepovedana objava vesti, ki jih smatra vlada za škodljive, Mehikanci sami pa se bojijo ječe pod diktaturo, ki je nad zakonom. Govoril sem z raznimi ђисјпп v Mehiki. Ko mi je tujec dal informacije, je takoj pristavil: »Ne omenite mojega imena, sicer me takoj izženejo in mi ne pustijo urediti niti trgovskih poslov-« Calles in njegove metode. Z najbolj bridkimi občutki navdaja katoličane Calles; njegov značaj ga dela nepopustljivega, pa naj zasleduje te ali one cilje. Takoj ob svojem prihodu sem slišal Mehikance govoriti o »Turku«. Med duhovščino je namreč razširjena domneva, da je treba Calksovo protiversko politiko pripisovati podedovanim mohamedan-skim vplivom. Mehikanci so mi zatrjevali, da so f>rišli Ćallesovi predniki iz Levanta in da je Cal-es član levantinskega kluba. Vprašal sem Cal-lesa, ali je to res. Odgovoril mi je: »Ne, jaz sera Mehikanec po svojem starem očetu, ki je bil Španec«. Tudi nekatere južnoameriške diplomate sem vprašal za mnenje; nekateri so mi rekli, da je Calles sirskega pokolenja, drugi so menili, da je armenskega izvora. Splošno prevladuje mnenje, da je treba preganjanje katoliške cerkve pripisovati protikrščan-skitn vplivom na razmere v vladi, kakršne so se pojavile po konfliktu v avgustu 1. 1926. Duhovniki se ne marajo pokoriti proticerkvenim zakonom tiranije in radi tega ne smejo opravljati službe božje v cerkvi. Prav tako je po zakonu prepovedano vsakomur opravljati sluibo božjo izven cerkve. Na tisoče duhovnikov pa bere kljub temu sv. mašo, podeljuje zakramente sv. zakona ia sv. poslednjega olja ter vodi pogrebne sprevode zasebno in proti zakonu. To delajo v veliko oeebno nevarnost, zakaj vlada vrže v ječo in naloži visoke globe vsem duhovnikom, ki jih pri tem zasači. Prav tako aretira policija laike, ki so se zbrali k molitvi izven cerkve; toda ljudstvo kljubuje vladi in opravlja verske dolžnosti v zasebnih stanovanjih, dasi mu je tajna policija vedno za petami. Vladni uradniki sami prisostvujejo službi božji, kakor se državni uradniki v Združenih državah ne zmenijo za prepoved alkoholnih pijač. Vlada je tudi katoliška poslaništva inozemskih držav opozorila, da ne smejo duhovniki maševati v poslaniških poslopjih. Ob priliki smrti italijanskega generala Diaza je pre- jelo italijansko poslaništvo opozorilo, da bo katoliški duhovnik, ki bi opravil zadušnico na poslaništvu, takoj aretiran, ko zapusti poslaništvo, zadušnica jc bila radi tega odložena. Posebno pri pogrebu čutijo verniki pomanjkanje duhovnika. Včasih pa uredijo duhovniki tako, da sledijo pogrebu oddaleč, v zadnjem času navadno gredo skrivaj na pokopališče in pokropijo grob. Junaške žene. Po vsej deželi se opravljajo molitve, ki jih vodijo laiki, ti molijo rožni venec naprej, drugi odgovarjajo. Posebno ženske so zelo podjetne in vodijo molitve za povratek duhovnikov. Vstaja proti vladi je po večini v ženskih rokah in prvič v zgodovini Mehike so ženske zavzele samostojno stališče in dajejo iniciativo. Tudi na državne uradnike vplivajo, da so bolj usmiljeni-Seznanili so me z žensko, ki je rešila 52 življenj. Nikdar ne bom pozabil prizora v stolnici v Cucr-navaci. Videl sem bogato oblečeno ženo, ki je držala otroka in klečala pred oltarjem ter molila rožni venec; ljudstvo je odgovarjalo. Bile so to po večini same bose Indijanke, le velikega Indijanca v srajci sem videl med njimi. Deklice so klečale na klečalnikih, blizu oltarja je smrčal pes. Po cerkvi so letali ptiči ven in noter in frfotali v sclnčnih žarkih. Le redko vodijo molitve možje, samo med velikim tednom so tudi moški organizirali molitve. To pustijo ženskam, ker vedo, da bi jih policija takoj aretirala, ako bi se preveč izpostavljali. Med policijo, ki išče vernike in verniki, ki opravljajo molitve tajno, je večen boj. Vohuni krožijo po deželi, da bi koga zasačili. Za vsakega dobijo 10 šilingov. Pripovedujejo se razne zgodbe, kako je bila policija speljana na led. Posebno na veliki četrtek je napravila policija mnogo preiskav, ker je vedela, da se verniki na ta dan radi zbirajo. Ti so pa bili prej o tem obveščeni in so opravili molitve že na veliko sredo ponoči. Pozneje sem videl sobo, kjer je tisti večer prisostvovalo službi božji 200 ljudi- Med katoličani vedno bolj raste pravi muče-niški duh, ki ga neusmiljenost vojaštva in policije še podžiga. Med ujimi krožijo razne knjige, izmed katerih sem dve sam videl. Prvi je naslov »Mehikanski mučenci 1026-27« m popisuje življenje 60 oseb, med njimi 12 duhovnikov, ki so bili umorjeni, druga knjiga »Eno leto preganjanja« vsebuje imena 32 duhovnikov, ki so bili ustreljeni do septembra 1927. Na podlagi podatkov, ki so mi jih dali katoliški uradniki, je bilo umorjenih 600 katoličanov poleg tistih, ld so padli na bojiščih. Krutost jn samovoljnost policije. Policija vdira v zasebna stanovanja, dasi je to protizakonito. Policijskega načelnika mesta Mexico generala Roberta Cruza nazivajo Mehikanci »poglavarja-inkvizitorja«. Ta je absoluten avtokrat m stanuje v krasni palači. On vodi aretacije, sodišča in nalaga kazni ter prejema globe; razprave se vršijo tajno. Navada je, da se samovoljno nalagajo globe ljudem, ki so bili pri maši ali so se dali katoliško poročiti ali pa so klicali duhovnika na pogreb. Globa se odmeri po premoženjskih razmerah kaznjenca in gre do 100 šterlingov do 1000. Tudi revnim aretirancem se naložijo globe, ker policija ve, da bodo verniki zanje nabrali denar. Potrdila o vplačanih globah se ne izdajajo in kdor vpraša po njih, je zasledovan radi nezaupanaja do ustavne vlade. V Mehiki ni strogo centralizirane vlade, državna zavst še do danes ni vzbujena- Radi tega vladajo od dežele do dežele čisto drugačne razmere v državni upravi; krajevni poglavarji nasilja še povečajo. Tako je n. pr. glavar dežele Tabasco prisilil duhovnike, da se poročijo. Tako postopanje še bolj razburja katoličane. Mučenje žensk Policija posebno nadzira ženske, a ugotovil sem samo en slučaj nasilne smrti ženske. Ko je policija vdrla v nunski samostan v Ejutli in javila sestram, da se morajo takoj izseliti, je bila eni izmed njih bolna in se ni mogla dovolj hitro dvigniti iz postelje. Tedaj je planil po njej policaj s palico in jo pobft do smrti. Grdo ravnanje z ženskami v ječah; v mestu Mexico je ječa, ki ima od£lo. Da sem tudi jaz imel kaj od tega »animiranega« večera, se je Arželj zapletel v anteno in vse žice potrgal, Prasko je pa (da ni zaostal za Arželjem) prekucnil zvočnik na Oa in za nameček vanj stopil Obljubila sta mi pa, da še prideta, ker >e >tako zabavno gumbe vrteli, da jae potem mešam — postaje.« Drugo Jutro, odroma isti dan, sem pozval gospoda Kajbiza, naj pregovori radio, da bo pel, ali naj ga pa vzame s seboj v Niko-dejski dom, kjer se je rodil. Goepod Kajbiz je pa stvar takoj uredil. Najprej je napolnil akumulator, kajti brez elektrike dela radio sanie >fadinge<, nato je pa napeljal novo anteno in napel rta zvočnik drugo membrano. >Kar ee pa tiče bzzzenja in brnenja, sem elISak da sta v vaši bližini dva električna aparata, eden za masažo, drugi pa za pobiranje prahu. Za pokanje in prasketanje je seveda odgovoren tramvaj. Ako odpravite vse te motnje, bo radio deloval lzborno.« Tako mi Je rekel goepod Kajbiz in odšel. Jaz sem se pa takoj odpravil »motnje odpravljat«. Najprej eem se pogodil s tistim, ki se je masiral. Dal eem mu 1000 Din, da je Sel v Dubrovnik revmatizem zdravit; zalo mi je pa izročil aparat za masažo e slovesno obljubo, da se nikdar ne bo več v mojem obliž-ju masiral. Sicer mi je nekoliko žal za tiste SUri tisočake, ki sem jih nameraval posejati po ledenikih, pa naj bo. Saj itak ne morem od doma, odkar imam radio. Zato sem tudi odpovedal vse večerne obiske in izstopil iz vseh društev, ki imajo zvečer seje. Aparat za pometanje (električno metlo) sem zasledil pri nekem uradniku. Kupil ga je na 999 obrokov. V njegovi soprogi sem spoznal nekdanjo svojo učenko, in tako smo se hitro sporazumeli. Ker mlada gospa nima dekle (tesni budget ji toga luksusa ne privošči) in je poleg tega zelo zaposlena s šport-nimi dolžnostmi (nogomet, lahka atletika itd.) je moral njen mož snažiti stanovanje in sicer zvečer, oziroma ponoči, ker je cel dan zaposlen. To motnjo sem s tem odpravil, da sem prevzel od njega ' >električno metlo« z ostalimi 998 obroki vred, s katero hodi sedaj moja služkinja snažit njegovo stanovanje, seveda po dnevu. Tako mi sedaj radio nemoteno poje in vriska, samo tramvaj včasih nekoliko zapraisketa. Toda tudi glede tega sem že storil potrebne korake. Pogajam se namreč z njegovimi lastniki »Seimens in Helska« da po solnčnem zahodu ne bo električna več vozila, in tako se bomo vsi radioamaterji oddahnili in nemoteno živeli svoji umetnosti. Seveda bom moral družbi za to uslugo precejšnjo odškodnino plačevati za odpali zaslužek. Ker nimaim sam potrebnih gmotnih sredstev, nameravam vsako zadnjo nedeljo v mesecu določiti za cvetlični dan ... tudi podzemske celice. Te so vlažne in umazane, da je groza. Nabral sem neštevilno imen ljudi, ki so v teh ječah trpeli a prizadeti so me prosili, naj jih ne objavim, dokler ne zapustijo Mehike, ker se bojijo novih preganjanj. Lahko omenim gospo Josipino Montes de Oca, nečakinjo škofa de Oca v San Louis Potosi. Zadnjo jesen je bila aretirana pod obtožbo, da se je udeležila kom-plota proti vladi. Spravili so jo v ozko celico, ki je služila za prehod med dvema velikima celicama, v katerih so bili zaprti sami moški- Policaj je niti za trenutek ni pustil same. Celica je bila polna mrčesa, gospa je morala spati na golih deskah. Bila je zaprta 33 dni, a obleke še ni smela menjati; ko je zapustila ječo, je morala obleko zažgati. Policija je hotela od nje podatkov o Ligi za obrambo verske svobode in ji grozila, da da ustreliti sina, ako ne izda katoličanov. Končno je bil general Cruz pripravljen izpustiti jo, ako plača globo 200 šterlingov. »Kje naj vzamem toliko denarja?« je vzkliknila gospa. General Cruz je odgovoril: Ne skrbite toliko za to. Katoliške žene v Mexicu imajo dosti dnarja!« Usmiljene žene so res zbrale zahtevani denar, nakar je bila škofova nečakinja izpuščena; v ječi je težko zbolela; neka druga gospa je bila tudi zaprta v podzemski celici med samimi moškimi, dekler ni plačala globe 100 šterlingov. Tretja gospa je bila aretirana, kjer je sprejela pod streho tri nune. Morala je plačati globo 1000 šterlingov. Neki 58-letni gospod je bil poslan v pregnanstvo na zapadno obal Mehike med same zločince; vrnil se je težko bolan in pokvarjen za vedno. Policija je zaprla nekega 72-letnega starčka, ne da bi navedla vzrok; plačati je moral globo 200 šterlingov. V začetku so se katoličani branili plačati globo, a pozneje so se vdali, ker so jih v ječi še bolj mučili. Kaj se zgodi z denarjem, ki ga prinesejo globe, policija ne pove. Splošno prepričanje pa je, da ga policija zapravi in da se največ aretacij izvrši samo zato, da bi policijski uradniki z globami obogateli. To se ne dogaja samo v mestu Mexico, ampak po vsej državi« Razgovor s škofom. V svojem drugem poročilu piše g. Mason: »Položaj, ki je nastal v Mehiki irdi spora med vlado in katoliško cerkvijo, je eden izmed naj-resnejših po zrušitvi generala Diaza. Nekaj podrobnosti o tem divjaškem stanju je svetu znanih; nekateri primeri odkrivajo stanje, kakršnega zapadna Evropa še ni videla. O stališču vlade sem poročal v svojih razgovorih s predsednikom Callesom in generalom Obregonom. Po velikih težkočah se mi je posrečilo ugotoviti tudi stališče druge strani in sicer potom škofa Miguela de la Mora iz San Luis Potosi, ki je sedaj tajnik škofov, ki so skriti v raznih krajih Mehike, škoi de la Mora biva tajno v mestu Mexiko; ker ga policija stalno zasleduje, da bi ga vrgla v ječo, je prisiljen večkrat menjati skrivališče. S pomočjo nekega uglednega katoličana smo določili sestanek; bil sem opozorjen, da riskiram veliko, ko se spuščam v razgovor s prelatom, ki je obtožen ve-leizdaje. Sestanek se je vršil ponoči, ker ne gre škof na ulico podnevi. Ko sem prispel, me je škof čakal v neki mirni ulici. Sprejel me je zelo prijazno in mi povedal, da mu je list »Daily Ex-press« znan in da je vesel, da more razložiti svoje stališče potom tega lista. Škof de la Mora je 53 let star, mož krepke in gibčne postave; nosil je civilno obleko, ker je vlada prepovedala duhovnikom stanovsko obleko- Govorila sva samo eno uro. Njegova beseda je bila zaupna in mirna in nikdo bi ne mislil, da je temu človeku policija stalno za petami; tako malo se je zmenil za nevarnost, ki mu je pretila. Škofje in duhovščina se ne vtikajo v politiko in ne netijo opora. »V mesto Mexico sem prišel januarja 1927.,« je izpregovorilj »da prevzamem posle tajnika škofovskega odbora; javno sem živel do aprila 1927, ko je vlada sklenila, da me aretira in stavi pod obtožbo upora. K steči sera bil pravočasno o nameri obveščen in prav ko je prišla policija po me, sem ušel. Od takrat se vedno skrivam Absolutno ni res, da bi jaz ali kateri izmed škofov uporniško delovali ali da bi ščuvali čete na boj zoper vlado. Nekateri člani Narodne lige za obrambo verske svobode so nas vprašali, ali imajo katoličani pravico braniti se proti vladnim protikatoliškim ukrepom. To vprašanje nam je bilo stavljeno kot zasebnim državljanom, ne kot škofom. Mi smo torej odgovorili kot zasebniki: »V tem, da se katoličani upirajo preganjanju, ne moremo videti nič slabega.« Do tu smo šli in nič več. Polno odgovornost za aktivni odpor katoliških čet nosijo laiki. Mi škofje ne dajemo nikakih navodil ali nasvetov za vojne operacije.« Vprašal sem škofa, ali velja to tudi glede škofa Oroczo y Jiminez v državi Jalisco, ki je eden izmed najhujših- škof je odgovoril, da to velja tudi glede njega. »Kaj sc mi škofje in duhovniki razumemo na vojaško vedo? Prav nič. Iz Mehike je bilo izgnanih 22 škofov, sedem jih je zdaj iz mesta Mexico in šest je razkropljenih po državi. Vsi se skrivamo. Mi smo vsi tu, da vodimo cerkvene zadeve in vzpodbujamo ter tolažimo trpeče katoličane. To je edino naša naloga. Nobena vlada nc more uspešno prepovedati celemu narodu verskega nauka. Čisto res je, da mi nalagamo duhovnikom, naj zasebno tnašujejo, delijo tolažbo umirajočim in opravljajo druge verske pobožnosti na zahtevo vernikov v zasebnih stanovanjih; toda to ni nikako izdajstvo napram Mehiki, čeravno je proti odredbam mehikanske vlade. Mučenci. Vprašal sem škofa de la Mora, ali želi morda zanikati večne trditve, da je bilo z uporniki prijetih tudi več duhovnikov na bojnem polju. Odgovoril mi je: »To je res, le v nekaterih slučajih, toda ti ne nastopajo kot borci, ampak kot .vojni kurati. Vlada jc dala pomoriti okoli 50 du- hovnikov, odkar je izbruhnilo to gibanje. Večina izmed teh niso bili prijeti na bojišču, ampak v svojih farah, in postreljeni so bili, ne da bi bili sojeni. Mnogi so bili strašno trpinčeni pred usmrtitvijo. Patra Sabas Reges iz Totalo-na so položili nad goreč ogenj ter mu zasaditi v telo bajonete- Tako so ga mučili tri dni, dokler ga niso ustrelili. Patra Jose Maria Roblez iz Tecotlana so počasi davili, dokler ni izdihnil. Patru Pedro Esquela iz San de Los Lagos so polomili roke in noge in mu postavili ogenj pod noge, predno so ga usmrtili. To so le nekateii slučaji izmed mnogih. »jaz sem osebni sovražnik Kristusov!« Mi moramo prenašati to mučeništvo, ker se borimo za versko svobodo. Mehikanska vlada hoče nasilno zatreti svobodo in katoličani se temu upirajo. Ni res, da se katoliška cerkev v Mehiki vtika v politične zadeve. Katoliška cerkev se ni udeleževala političnega življenja po ustanovitvi mehikanske republike. Mi smo prejeli stroga navodila od sv. očeta, naj se ne vmešo-jemo v politične zadeve, in mi smo se tema nka-zu vedno pokorili. Nam ni na tem, da postavimo kako stranko na vlado. Res je, da so mnogi katoličani kot državljani v opoziciji proti sedanji vladi, toda katoliška cerkev ni zavzela tega stališča. Vlada nas preganja, ker je sedanja državna uprava pret; duhu stalnosti, ki ga predstavlja katoliška cerkev. Nobena prejšnja republikanska vlada ni storila takih uprepov kakor Calle& To se je zgodilo, ker je Calles trdovratnež, ki se veže z boljševizmom proti vsemu, kar brani katoliško cerkev. Predsednik Calles je torej sovražnik katoliške cerkve in krščanstva. Sam je večkrat dejal: »Jaz sem osebni sovražnik Krist«-sov.« On skuša zakrivati ta vzrok s tem, da nas je razvpil za upornike. Tudi Rimljani so imenovali prve krščanske mučence upornike in s tem skušali opravičiti preganjanje, prav tako kakor dela Calles sedaj. Prav nobenega važnejšega razloga ni, da se označajo katoličani v Mehiki z> upornike, kakor v rimskih časih. Katoliška cerkev zahteva le svobodo. Velika razlika je med tistimi, ki se upirajo vladi z namenom, da bi jo strmoglavili v politični revoluciji, in tistimi, ki se upirajo vladi, ker skuša zatreti versko svobodo. Mi ne delamo drugega, kakor da stremimo za upostavo verske svobode v Mehiki. Prisiljeni smo bili opustiti službo božjo v cerkvah, ker so poskusi, da se cerkev podvrže popolnoma vladi, proti kanonskemu pravu.« Opozoril sem škofa, da mi je Calles izjavil, da s katoliško cerkvijo ni mogoče razpravljati, ker stoji na stališču, da je nezmotljiva, škof mi je odgovoril: »To ni res. Katoliška cet* kev je nezmotljiva samo v dogmatičnih in moralnih zadevah. Nikakor si ne usvaja nezmotlji« vosti v zadevah discipline in v razpravljanju o dogodkih. Katoliška cerkev se je vedno prilagodila novim razmerah, če te niso bile proti nje> ni ustavi« Sporazum? Na vprašanje Mason a, da li smatra škol sporazum za mogoč, je slednji odgovoril: »Sporazum je mogoč. Prepričan sem, da se bo našel; toda dvomim, da bi prišlo do sporazuma, dokler bo Calles predsednik. To je trdovraten človek. Kdorkoli naj mu sledi kot predsednik, ne bo imel njegovih osebnih predsodkov; in če bo na strani tistega, ki bo sedel na predsednikovem stolu, več odkritosrčnosti, bomo sporazum dosegli « V tretjem poročilu izraža g. Mason prepričanje, da bodo finančne in gospodarske razmere prisilile Callesa, da odneha. Dejanski upor je onemogočil vso industrijo, tujci ne morejo nalagati denarja v mehikansko industrijo, vojna proti katoličanom stane letno 3 milijone šterlingov. Verjetno je, da pride pod pritiskom industrijskih krogov do sporazuma. Poliski liberalni lumaFst o Ca!!esovlh m^odah Poljski žurnalist Melhior Wankowicz je izdal v založbi Roj v Varšavi knjigo z naslovom »W kosciolach Meksiku« (V mehikanskih cerkvah). Založba ni katoliška, ampak izdaja večinoma knjige socialističnih pisateljev, Wanko-wicz sam je versko popolnoma indiferenten. V uvodu k svoji knjigi pravi: »Cortez in Montezu-ma, Juarez in Maksimilian, Calles in nadškof Mora del Rio so mi enako mar.« On samo pripoveduje, kar je videl. Wankowicz je bil v Mehiki od oblasti simpatično sprejet in je dobil vpogled v vse, tako da tudi s te strani nima vzroka biti proti Callesu. Wankowicz tedaj označuje Callcsov režim kot tiranski. Največ vpliva na vlado ima komunistična delavska organizacija »Crom«. Ko je Angležinja, neka miss Evans, odpustila nekatere delavce, člane »Croma«, so člani te organizacije obkrožili njeno hišo, njo privezali na rep konju in ga pognali, da je kmalu nesrečnica bila le brezoblična masa krvavega теза. Naravno, da je v tem duhu tudi politika Callesove vlade nasproti Cerkvi. Minister Morones je na javnem predavanju skrunil Kristusa, minister za notranje zadeve Tejedo, je na žurnalistovo vprašanje, koliko duhovnikov bi vlada maksimalno pustila bivati v Mehiki, odgovoril, da če bi šlo po njegovem, sploh nobenega. Calles sam je Wankowiczu v intervjuvu dejal, da »duhovščina ljudstvo samo poneumnjuje.« Zanimivo je, kaj Wankowicz pripoveduje o začetku preganjanja. Vidi se, da se je začelo z uprav orientalsko prevaro. Dne 5. februarja 1926 se je zglasil pri nadškofu Mehike Mora del Rio (ne zamenjati s tajnikom episkopata, o katerem govori »Daily Express«! Nadškof je med tem tem pred kratkim umrl v pregnanstvu v San An-tonio Texas USNA) urednik največjega mehikan-skega lista »UniversaU y svrho intervjuva. Na Vsaka beseda 50 parali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Zaogtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačah pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamk? Čekovni račun Ljubljana 10.'5't9. Telefon štev.2328. Absolvent j,ž, trgov, šole, dosedaj Joira, šofer, mehanik, vešč vs sh pis. del, ital. [er srbohrv., deloma poljskih tei gozdnih d. I, išče ncsta na veleposestvu ali i-ečji trgovini na deželi. Ponudbe na upruvo pod: .Vsako delo« štev. 4473. Prodajalka starejša moč, vajena mešane trgovine, išče mesta, [vent. za voditeljico kake podružnice. Vajena kuhe jn vsega gospodinjstva; prevzame tudi gostilno na račun- Ponudbe pod šifro .Poštena, delavrn« 4647. Uradnik s 7 letno prakso v lesni široki, absolvent slov. trgovske šole, vešč vseh pisarniških in lesnih ma-aipulacijskih epravil, zrno' jen prejemalec vseh vrst lesa, dobro uveden med lesnimi trgovci Slovenije, Hrvatske, Bosne in Slavonije, perfckl slovenščine, hrvaščine, nemščine in italijanščine v govor« in pisavi; išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe pod Zanesljiv« na upravo lista v Mariboru. Dekle i dežele, vajena šivanja, kuhe in drugih del, išče službe. Naslov: Francka Pirnat, Ponikve, Dobre-polie. Učenec išče mesta v trgovini ali pri urariu. Alojz Luršak, Pragersko. Vajenca iz poštene družine sprejmem v učno dobo s hrano za ključavničarsko obrt. Nastop t. junija. Dopise na upr. lista pod »4818«. Prodajalka l večletnim: spričevali, poštena in zanesljiva, želi mesta za takoj ali po-imeje. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod ' šifro »Poštena« št. 4767, Prodajalka pridna in poštena, izurjena v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti mesto, najraic v kako (cčjo trgovino v Ljubljani Cenj. ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pridno«. Zakonski par brez otrok išče mesta na graščini ali lesni industriji. Naslov: Hultig, Celje, Glavni trg 12. Čevljarski pomočnik išče dela, nastopi takoj, ludovik Dcbeljak, Žalostna gora, p. Mokronog Pečarske pomočnike ali pokladatelje ostekle-nih plošč (flisenlegarje), sprejme Ivan Zaptotnik, pečarski mojster, Radovljica 8. Zobotehnik • asistent - se spreime. Ponudbe z zahtevo plače in podatki o dosedanji praksi jc poslati na »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, Miklošičeva' cesta. Kapelnika га rudniško godbo išče rudnik v Mežici. Vršil bi službo računovodje v mezdnem oddelku in poleg tega vodil in vežbal rudniško godbo. Prosto stanovanje, prosta kurjava, vrt. Ponudbe z dokazili o usposobljenosti in zahtevki glede plače na upravo lista pod »Rudniški kapelnik« štev. 4777. 2 vajcnca krepka, iz Ljubljane ali bliž. okolice takoj sprejme proti plači Јако-з Bab-nik, vodovodni instalater, Ljubljana, Škofja ul. 15. Natakarico (gospo ali gospodično) z c-ficbno pravico za gostilno ali kavarno kot kom-panjonko v dobro idočo restavracijo sprejmem. — Ponudbe pod »Zmožnost« št. 4821 na upravo lista. Majhna soba prazna, v mestu, se vzame v najem s 1. junijem. - Poizve se pri upravi lista pod št. 4432. Dekle pridno, pošteno, vaieno kmetskih del. sc sprejme k dobri kršč. hiši blizu Ljubljane. Naslov pove uprava lisla pod št. 4181. Kuharico mlajšo, zdravo, katera ljubi red in snažnost in bi opravljala vsa domača dela, sprejme samec. Ponudbe pod » Takoi ali julija« štev. 4743. Vajenec za čevljarsko obrt se tako) srreimc. Frnnjo Kristan, čevljar. Celovška 81, Sp. iriška. Sobico oddam, najraje šivilji, ki šiva po hišah. Ponudbe na upravo pod »Čedno«. Stanovanje komfortno s 5 sobami in pritiklinami se odda s t. avgustom v novi palači. Cenjena vprašanja na: Ljubljana, pošt. predal 85. Stanovanje soba in kuhinia, se odda s 1. avgustom Ponudbe na »Slov.« pod št. 4745. Na stanov«? je se sprejme gospodična. Maribor. Slovenska ulica 16, priti., vrata 3. Izučena moč ki bi samostojno upravljala majhno trgovino na deželi, sc išče; gospodične, ki bi znale nekoliko šivati, imajo prednost. — Sprejme se tudi pridna in poštena DEKLICA do Њ let, kot učenka, ki bi imela veselje do irgovine. - Ponudbe pod: »Samostojna učenka St. 4S24« na upravo -Slovenca«. Zastopnike -pretne, agiine za obročno prodajo srečk išče denarni zavod - Zaslužek fiksen in proti proviziji. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro Sigurna cksistcnca. Zastopniki (-ce) vpeljani, za uvedeni predmet. sc sprejmejo proli fiksni plači in proviziji. -Ponudbe s prilogo 5 Din v znamkah za prospekte poslati upravi Slovenca pod »Vesten* štev. 4707. Družabnika (-co) sprejmem. Event. odstopim podjetje. - Ponudbe pod: »Brez pasiv« upravi »Slovenca«. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na i upravo »Merkur«, Ljublj. Stanovanje se odda v najem takoj, obstoječe iz 2 so! in ku-hinie ter kleti. Slov. kat. izobraževalno društvo Dol pri Ljubljani. Parcelo '■000 m' ob Martinovi cesti, prodam ugodno. Naslov pove uprava lista pod štev. 4759. Vila enodružinska, visokopri-tlična ali enonadslropna, ali vili slična hiša v Ljubljani se kupi. Predpogoj: napeljana elektrika in vodovod, suha, 3—a sob, Cena do 100.000 Din. — Polovica plačila takoj. Prekupčevalci izključeni. Pismene ponudbe pod »Solidno 4760« na upravo. Posestvo in gospodarsko poslopje, s 40 orali zemlje, od tega 20 oralov gozda, se po-ccni proda. - Poizve se pri Rudolf Skarlovnik — Paka - Velenje. Prodamo Gostilno tik mesta ob državni cesti prodam z vsem gostilniškim in sobnim inventarjem za tujce. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4729. Čevljarski stroj (Cylinder), skoraj nov, zelo ugodno prodam, ali zamenjam za »levoročne-ga«. Šček, Celje, Lava 21. Železnih postelj več sto komadov proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška, Ljubljana 7. Do smrfi oddam sobo in hrano s popolno oskrbo, starejšemu solidnemu gospodu ali gospej za 50.000 Din. Ponudbe na glasni oddel. • Slovenca« pod »Ugodno« Sostanovalca sprejmem v 3redini mesta za 150 Din, Poizve se v upravi lista pod št. 4801, Sobo v podpritličju v Gledališki ulici 8 odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. Prazno sobo večjo za pisarno, v sredini mesta iščemo. Ponudbe na upravo lista pod »Pisarna takoj*. Sostanovalko sprejmem. Poizve se v trgovini, Privoz 8. Solnčna soba s štedilnikom v podpritličju v novi vili ob Martinovi cesti se odda. Cena 300 Din. Naslov v upravi pod štev. 4807. Polnojarmenik malo rabljen, 45—55 cm, kupim. Ponudnik naj sporoči ceno in inventar od polnojarmenika na naslov Ivan šušteršič, parna žaga, Logatcc (Jugoslavija). Bukovih drv več vagonev, kupim. -Pogačnik, trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul 5. Tel. 2059. Smrekov les za celulozo kupuje F. Tome, Goričane, pošta Medvode. Klepar, pomočnika in vajenca sprejmem. — Burger Vinko, Ribnica, Dolenjsko. Vajenca га slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Vso oskrbo ima pri meni. Jernej Vambergar, slikar in pteskarski mojster, Cerklje 30. Izgubila se je taška »aktovka« med St. Vidom in Ljubljano. Najditeli naj sporoči ozir. jo izroči proti nagradi na naslov Ivan Seu-nig, Tacen. Koncert danes in jutri v gostilni Amerika na Glincah. Igra godba Gradašca, Žrebanje efektne loterije prostov. gasilnega društva Zalog-Sp. Kašcl| se preloži od 28. maja na 3. junija 1928, Po žrebanju velika vrtna veselica poleg gasilnega doma. K obilni udeležbi vliudno vabi odbor. Najboljše zamenjate žito in deželne pridelke pri menjalnici tvrdke I. Martinjak, Maribor, Melj-ska cesta 57. Stružnica kupi sc najnovejšega tipa v dobrem stanju. »Tribuna«, F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam sc sprejme dober avtogeničen varilec. Topolov les colarice ali okrogel les po možnosti suh, kupimo. Ponudbe za mn postavno vagon na poštni predal 152, Ljubljana, Samostojen obrtnik 27 let z imetjem poroči I boljšo gospodično 18 do j 25 let, ki jo veseli večje podjetje. Pisma na upravo I pod »Resno« štev. 4805, Lepo posestvo majhno, tik Maribora, velik sadonosnik in vinske trle, velik vrt za zelenjavo, pripravno za vpo-kojcnca ali vrtnarja, ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. odd. v Mariboru. Manjša posestva v okolici mest, trgovine, gostilne, žage, mline, posamezne hiše, stavbišča -išče »Marstan«, Maribor, Koroška 10. Prijave brezplačno. Trgovska hiša enonadslropna ob i. žel., sredi trga, pri cerkvi, se proda. 80.000 Din. Zelo ugodni plačilni pogoji. — Naslov: »Marstan«. Maribor, Koroška 10. Hiša cr.onadstropna, novo zidana, tik župne cerkve v prijaznem mestu v Po-savju, pripravna za vsakega obrtnika, se ugodno proda Naslov v upravi »Slovenca pod »Ugodno« št. 4778. Percele naprodaj Suha lega. sredi mesta - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4439, Mlin in žaga na stalni vodi, v prometnem kraju, s posestvom vred, naprodaj radi preselitve. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4090. Poslopje prodam v bliž. glav. kol. Pripravno za vsako industrijo, velika dvorana, stanovanje, pisarna, poleg pripadajoče poslopje s skladišči in hlevom, električna napeljava. Naslov v upravi lista pod štev. 4440. Brivnica in damski salon v Ljubljani se poceni proda. Polovica kupnine takoj, drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista »do 1. junija«. Hiša lepa, dvonadstropna, blizu pošte, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4801. Prodaja košnje I KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na Binkoštni ponedeljek dne 28. maja 1.1. svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se bo pričela ob 2 uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. 4273 Star denar Proda se zbirka starega denarja; baker in srebro, šo za časa rimskega cesarstva, pri Andreju An-derluch v Cerovcu 47, p. Rogaška Slatina. Krojaški stroj veliki, znamke »Gritzner«, malo rabljen, fini kakor nov, se proda za polovično ceno vrednosti, pri Andreju Anderluch v Cerovcu 47, p. Rog. Slatina, Sivih kos se proda večja množina po 3 Din. Naslov v upravi pod št. 4654. Štedilnik velik, lončen, pripraven za podeželsko gostilno itd., 7. pečnicama, sc takoj proda na Dunajski cesti štev. 31,-1. Mivke lepe, presejane, oddam 1 vagon. Več pove uprava pod štev. 4819 Sodarji Mcčičjc se ugodno proda vsako množino. Naslov v upravi lista pod št. 4820. Mizarja kateri bi zamogel prevzeti za prihodnji teden nuino delo v beiem pohištvu, iščem. Ponudbe na poštni predal 152, Ljubljana. Graditelji novih hiš in stavbna podjetja za ključarska dela, pozor! Špecialiteta štedilniki, Pletenje mreže vseh dimenzij. — Franc Kosmač, Ljubljana, Jera-nova ul, 5, Volna in bombaž ; za stroii.o pleteni« In ročna deta, d o b i i e po I' WF" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Kla-i I as. Klavir kratek, skoraj nov. ceno naprodaj. Naslov pove uprava pod štev. 4753. Pozor, peki! Delilni stroj, nerabljen, naprodaj na Sv. Petra cesti 41, Ljubljana. Birmanska darila najlepša in najcenejša kupite pri zlatarju A. Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. Pletilni stroj nov, s t proda tudi na obroke, št. 8/60. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« ped št. 4468. Šivalni stroj <:rtatnke Aral-Bobin za šivilje, dobro ohranjen, proda Anton Tome, Vranja peč 3, p. Kamnik. — Cena po dogovoru. Daljnogled (Zeiss 6X) prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Daljnogled«. Hotel in kavarna v prometnem mestu Slovenije z 12 sobami za tujce, s 3 gostilniškimi prostori in 2 kavarniškima prostoroma, s hlevi, kletmi itd., se proda po zelo nizki ceni in pod ugodnimi plačil, pogoji, -Ponudbe naj se stavijo na naslov Franc Vidovič, Maribor, Glavni trg 20. Klavirje Klavirji , tovarna in zaloga klaTirjcT, . prvovrstnih instrumentov raz-ličuili tvrdk — kakor ludi lastnih izdelkov. Poseben oddelek zn POPRAVILA. Ušla-j sevanje in popravila za GT beno Matico. Kooservatorij in drugo institute se izt;otuvljajo od moje tvrdke, ločno postrežba, zmerne cene; tudi ' na nbroke. Izdelovalec klavirjev R. VVAKBINEK, Ljubljana • Gregorčiče n ulica 5, 1. nadstropje. Kupujemo staro zlato, srebrne krb* uglašujem ter popravljam ne in umetno zobovje pO čisto in točno. Grem tudi i najvišjih cenah, na deželo. Povše Feliks, j A. Stumpf, zlatar, Mari« uglašcvalec klavirjev Ljubljana, hotel Lloyd, telefon 33-65. bor. Koroška cesta it. 8. Izložbeno stojalo in dve okrogli stojali za kavarne radi pomanjkanja prostora naprodaj. Ogleda se lahko Dunajska cesta 10, dvorišče. Pisalne stroje Л JP E »Remington«, najnovejše modele prodaja na obroke R«l««l"» Pi«»»». družb« z e.«. J. GUSTINČIČ, Maribor, LJJJBLJflNfl шкк>!""™ »Ford«-avto izvrstno ohranjen, takoj uporaben, sc proda zaradi nabave manjšega, za 16000 Din. Zelo pripraven za trgovca na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na poštni predal 218 — Ljubljana. Rentabilno podjetje alkoholne branše v Ljubljani se radi zaposlenosti na drugi strani odda. Potreben kapital 40.000 Din. Ponudbe na poštni predal 279, Ljubljana. Tattenbachova 14. Zahtevajte cenikel čč. duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIČ, Celje, Na okopih štev. 5. Kose iz najfinejšega jekla, zajamčene, srpe in brusne kamne, kakor tudi drugo železnino in posodo, portland cement, — Pristni malinovec in vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjih cenah priporoča Jos. Jegodič, Celje, Glavni trg. Profesor v Mariboru vzame dijaka v oskrbo; dobra hrana, velika solnčna soba, kopeli, natančno nadzorstvo, prilika za franc. in nem. konver/.acijo. Naslov pri upravi lista v Mariboru. Spalnico jesenovo, gladko politi-rano, s črnimi obrobki, proda J. Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani. Prodam lokal (vinsko klet) z zalogo vina vred, na zelo prometnem kraju in sredini mesta. Naslov v upravi pod štev. 4492. Avto trisedežen, znamke Renault, zelo pripraven za potnika ali zdravnika, v najboljšem stanju, prodam, -Naslov se izvt> v upravi »Slovenca* pod št. 4665. Avto šestsedežni, znamke »Au-stro-Daimler«, 33 HP v zelo dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 4644. Trgovino iz mešanim blagom, v Ma- j riboru ali v mariborski ! oblasti, vzamem takoj v 'najem. - Ponudbe poslati ! na podružnico »Slov,« v Mariboru pod: Špecerija. Trgovina se takoj odda v najem na prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi pod štev. 4813, V najem oddam novo enodružinsko hišo, oddaljeno 15 min. od Celja, z vrtom in nekaj zemlje. Prednost imajo čevljarji, ker je v hiši vpeljana čevljarska obrt, in oni, ki plačajo za eno ali več let naprej. Pojasnila daje A. Mulej, čcvljarna, Dobrava 79 pri Jesenicah. »Germinan« najboljše sredstvo za lu-ženje semena. Dobiva se pri dr. A. .Tenčiču, Maribor, Kopitarjeva 6. Izredno ceno kočije - paruč, 2 eno-vprezni, 1 dvovprežno, — Troger, sedlar - tapetnik, Mozirje. Dekoracija za kavarniške in restavracijske vrte in razne prireditve naprodaj več javorjev in palm različne velikosti po ugodni ceni. M, Keše, trgovski vrtnar, Ljubljana, Linhartova 5. Krogle za kegljišča iz pravega »lignum sanetum« in keglje ima stalno na zalogi tovarna zamaškov »Veha«, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 8. Izjavljam da so neresnične in žaljive vse govo:icc moje žene Terezije Lukančič na Selu 77 in drugih oseb o najinih ločitvenih zadevah in bom sodnijsko nastopal proti vsakemu, ki bi jih še razširjal. — Frar.c Lukančič, Dunajska c. 35. Lepo posestvo 10 minut oddaljeno od Kočevja, prenovljeno stanovanjsko poslopje s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, prostorna veža, hlevi, skednji, vse v najboljšem stanju. Lep vrt s sadnim drevjem, polja, travniki in gozd se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pripravno za upokojenca, ki se bavi z obrtjo, i Podrobna pojasnila daje i resnim kupcem posestnik , Ivan Stino, Mnhovnik pri Kočevju. Spalnica iz mehkega lesa, dobro ohranjena in otomana poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4742. 2 veliki mizi pripravni za društvo ali gostilno, naprodaj. Cena 400 Din. Več sc poizve -Miklošičeva 5 pri hišnici j (Akademski dom). Kompletna spalnica iz trdega lesa, kuhinja, : salonček z baržunastimi fotelji, krasna plišasta preproga 3.50X4.50, mize, stoli, zofa, razno pohištvo, trocevni radio aparat, poceni naprodaj. Sirnilt, Brinje, Dunajska cesta, •lila Pokojnin, zavoda. Trgovina z meš. blagom, na prometnem kraju, blizu farne cerkve na Gorenjskem - se pod ugodnimi pogoji odda v najem z vso zalogo ali tudi brez nje. Lokal bi se tudi lahko uporabil za kako drugo obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« — Ljubljana — pod: »Oddam trgovino št. 4823.« Trgovino z meš. blagom, s prometom najmanj 50.000 Din mesečno, vzamem v najem; se udeležim ludi kot družabnik pri kakem rentabilnem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek ' »Slovcnca« pod št. 4780,1 Izjava. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila katerikoli oseba na moj račun. — Gornji Logatec, dne 26. 5. 1928. Franc Lenassi. Motorno kolo dobro ohranjeno, brezhibno, sc kupi. S prikolico ima prednost. - Ponudbe upravi lisla pod št. 4586. Zastonj dobite kamen za zidanje iz kamnoloma Lesno brdo. Alojzij Vodnik, LJubljana. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bančna poslovalnica Bczjalt, Maribor. Gosooska ulica 25. cesta itcv.t -- PRODA:-- Vile in hiše v Ljubljani: Enonadstropno, novozi-dano, tri - in petsobno komfortno stanovanje, 600 m- vrta, tik Tivolija, 340.000 Din. Letni donos 50.000 Din. — Visokoprit-lično, novozidano, 6 sob, kopalnica, pritikline 800 m'-', blizu glavnega kolodvora, 220.000 Din. —i Novozidano, enonadstropno, krasno urejeno, 6 sob, kopalnica, priliki., 1100 m'-' blizu Dunajske ceste. 325.000 Din. — Novozidano, enodružinsko, 6 sob, pritikline, velik vrt, Kodeljevo, 225.000 Din. — Enonadstropno, novozidano, masivno, 6 sob, pritikline, lep vrt, Pod-rožnik, 250,000 Din. — Hišo, novozidano, enonadstropno, trgovina mešanega blaga, vinoloč, tri lepa stanovanja, velik vrt, blizu Dunajske ceste, Din 325.000, Čisti donos Din 50.000. — Enonadstropno, 6 dvo- in enosobnih stanovanj, velik vrl 5 minut od tramvaja, 150.000 Din. — Visokopritlično, novozidano, 6 stanovanj, vrt, Udmat, 100.000 Din. — Visokopritlično, predvojno, 3 sobe, pritikline, elektrika, vodovod, vrt, par minut od tramvaja, 95.000 Din. — Novozidano, dve stanovanji po 2 sobe, pritikline, vrt, Rožna dolina, 130.000 Din. — Novopreurejeno. enodružinsko, 4 sobe, velika delavnica, 800 m-' vrta, Šiška, 82.000 Din. — Pritlično, 4 sobe, 1000 m' vrta, blizu Karlovskega mosta, 50.000 Din. — Enonadstropno, 5 stanovanjskih prostorov, dvorišče, blizu Kongresnega trga, 92.000 Din. — Dve novozidani stavbi, ca 400 nr zazidane ploskve, izredno solidna zidava, 700 nr stavbišča, posebno pripravno za mesarsko obrt, par minut od klavnice, 3GO.OOO Din. — Novozidano, pritlično, dve sobe, kuhinja, 1000 m' vrta, Vič, 45.000 Din. Takoj potrebno 20.000 Din. Stavbišča: Vogelnoležeče, 900 nr, izredno mirna, solnčna lega, suh svet, pri Konjušnici, 27.000 Din. V kupnino tudi načrti stavbe. — 853 m3, mestni del Rožne doline po 30 Din. — Lepe, suhe parcele po 600, 700 do 1000 nr, ob Dunajski cesti, za Bežigradom, po 22—25 do 30 Din, — Gostilno, visokopritlična hiša, tri njive, gozd, tik farne eer. kve, par minut od postaje na progi Ljubljana— Novo mesto, 175.000 Din. — Trgovsko hišo, eno-nadstropno, novozidano 2 trgovska lokala, velike skladišče, 4 sobno stanovanje, prometen industrijski center, 160.000 Din. — Gostilno, visokoprilli-Ono hišo, dve gostilniški 3 stanovanjske snbe, poldrugi oral posestva, večji kraj ljubljanske okolico, 125.000 Din. V gostilni se iztoči preko 150 lil vina. Poleg tega veliko število hiš, vil, gostiln, trgovin, lepih slnvbišč v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije po izredno udodnih rcn/ih. -v • •• • - 7-.....- • л . Г; л »SLOVENEC«, dne 27. maja 1928. Stev. 121. Vrsta 9143-10708 Elegantni platneni čevlji za otroke in deklice ■»«_ en, št. 26-30 ..........Din 59 - st 30-35 ..........Din 69 - St. 36-39 ..........Din 19- Vrsta 4138-20079. Čevlji za vsakogar, za udobnost, za šport, za izlet in dnevno uporabo. V vseh velikostih In barvah beli, sivi tn črni. Mcški in ženski . . . sa otroke........ Din 69 -Din 49 - Vrsta 6145-10635. Ženski čevlji iz lanenega pla'n sivi, beli ali beš iz lanenega pla'na z nizko peto, ДО|Ц 85*' Te ievlje dobite razen v naših podružnicah tudi pri sledečih tvrdkah: JULIUS HAUS, ODŽACI MILIVOJ RADIN, VEL. KIKINDA BOGDAN MIŠKOVIĆ, BANJALUKA SMAIL RAPIĆ, PRIJEDOR MIHAJLO VIRETA, BIT0LJ S. MIŠK0VIĆ, ZAJECAR N. SPASIĆ, KNJAŽEVAC A. RICHTMANN, SISAK MATE ŽUPAN, CRIKVENICA ANTE KOLACEVIĆ, GOSPIĆ ČURKO I NOVAK, VINKOVCI JEFTIĆ I TODOROVIĆ, VALJEVO MILOVAN RISTIĆ, SIN, CUPR1JE SAMUEL KLIMPEL, BRCKO BRAĆA RAJKO,VIĆ, KRUŠEVAC BORISLAV ANT0NIĆ, ŠABAC BRAĆA GJURIĆ, CETINJE JOVICA SUBIĆ, SRBOBRAN ALOJZ DROFENIK, CELJE VILIM KOHN, NAŠICE ZLATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTARAC, JAJCE STIPAN DELIC, MAKARSKA A. ARBANAS, VIROVITICA MAVRO HAAS, S. POŽEGA R. JEZDOVIĆ, UŽICE JOSIP MILLER, NOVA GRADIŠKA LAZAR BALOBANOVIĆ, ŠTIP ĆIRA KALKAŠLIJEVIĆ, STRUMICA ANDRIJA MAD0KIĆ, STARI BAR Vreta 4138-10076. Tenis Čevlji z vtjlkanizlraniml podplati iz sive gume za gospode . . . . za dame...... . . . Vrata 4155-10225. Ženski čevlji iz najboljšega lanenega platna П|п HS'. v sivi, beli ali drap barvi . . IPlIl UJ Vrsta 3135-60702. Ženski čevlji z nizko peto za starejše dame, črni ali sivi........ Vrsta 1137-10902. Moški čevlji iz najboljšega angleškega platna, sivi ali beli ....... DIH 129- Dln 85- Dln 99'-Dlll 89- Din 83 - Vrsta 4155-12202. Ženski čevlji iz la >enega platna brez okrasa, samo v sivi barvi ...... V rila 6145-60702. Praktični ženski čevlji iz lanenega platna z nitko peto brez okraska, v črni IMn flK' ali sivi barvi....... Iflll OJ " Vrsta 5155-10435. Elegantni ženski čevlji iz lanenega platuu. v П|п oe> sivi, beli, drap in beš barvi Iflll O J ' Cene/se koi on RAZPRODAJAH se dobi usakourstno manu/aklurno blago samo Dri TRPIN. MARIBOR, a/aon, ira г'еи. 17 Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik V Mariboru sprejme koncipijenta Nastop s 1. 9. 1928. Prednost imajo kandidati s substitucijsko pravico. Pismene ponudbe na gornji naslov, Pogoji po dogovoru. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Ustanovljena" leta 1860. ALOJZIJ VODNIK LJUBLJANA, poleg gl. kol. Cerkvena umetna dela: altarji prižnice, obhajiine mize itd. Marmornate plošče za mo-bilje, eiektromonterje strojarle, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stop-njišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja, kameniti lijaki za kuhinje, шившпвипнввшшг KAVARNA - SLAŠČIČARNA ]AK0B ZALAZNIK LJUBLJANA, STARI TRG 21 priporoča Sladoled Prvovrstni švedski posncmalnlhi za mleho od 75 do 375 litrov iz švedskega jekla, 10 letna garancija, vsi imajo krožnike v bobenčku. Zahtevajte prospekte od TiHNA" družbe z o. z. Ljubljana. Mastni trg 25/1 Iščemo povsod uvedene zastopnike. »f DomaČ izdelek Svoji k svojim ! Specljalna touarna strojen za obdelano Sesa Klein & Stiefel, Fulda Ha oeleseinra u Unbljzni bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelaoo lesa v polnem obratu. novost! Pogon brez jermena! Obiščite naš prostor 208 PaoiI|on F. Zastopnik za S.H.S.: Peter HngeSo, Ljubljana, Gledališka ulica 4/1. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove škorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC ©SEL Sv. Peter v Savinjski dol. ШШ Luftasova harmonika pride na Veleseiem Paviljon »li" hoja Si. 458-462 Paviljon П ho|u $(.510-512 Ker razširja naša konkurenca neresnične vesti o naši tvrdki, je v Vašem lastnem interesu, da se prepričate o kakovosti SVETOVNOZNANE LUBAS-HARMONIKE Lubas-tiarmonlha je prvovrstna v kakovosti Lubas liormonlhe ne more nihče izvirno ponarejati LUDOS-Iiermoniho igrajo na celem svetu Lubas-liarmoniha zajamčeno 2 polni leti Lubas-harmoniha je že 50 let najboljša Lubos-barmonlha je čudovito poceni in sicer: St. 500 „Apolo" 2 vrstna, 2 krat vglašena Din 600 — „ 509 „Musika„ 2 „ 2 „ „ „ 800'-_ 512 „Harmonie 3 ,, 2 „ „ „ 1200-_ 515 .Princes" 3 „ 2 „ „ „ 1600'-„ 519 „Kraljica" 3 и 3 „ n „ 1800'-„ 523 „Sirene" 4 „ 2 „ „ „ 1950-— „ 527 „Ljubček" 4 „ 3 „ „ „ 2100'-Nobenih drugih stroškov I Od tovarne v Celovcu 10°/,, ceneje I Te cene veljajo le za Ljubljanski velesejem! S temi cenami in to dobro kakovostjo kupite le pri ГПА1МС UJBAS d SOHN llarmoniha-Erieugung KLAOENruRT. Osterrelch Lastni zastopniki in založništva v: Severni Ameriki. Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Negujte Vaš najlepši Kras. Vaše lase! Toda s popolno zanesljivim in preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane ulag. Čilag-pomada se rabi že nad 50 let po eelem svetu pri mililonlh ljudi z najbollšlm vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben specialni šam-pon za 20 umivan) glave 25 Din. Poštnina posebej. - Naslavljajte svoje naročilo točno: „AURORA" odd. 7, Novi sad, Železnlčka 47 Zahvala. Podpisani se tem polom zahvaljujem neprecenljivemu društvu JLiudska samopomoč" v Mariboru za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrli moje žene Terezije Černe v polni izmeri. Hadi let/a je moja dolžnost, da prtpuročam to prekoristno institucijo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društoa v takojšnji pristop Matija Černe žand. narednik v pok. Trbovlje, dne 20. maja 1928. TARGA FLORIO Austr. TOURiST ТН0РНУ najboljši časi, novi rekordi zmaga kardanovega motornega kolesa BMi/. Glavno zastopstvo: AUTOZAVOD! E. ROSA, LJUBLJANA Velesejem: Pavilion G. Posetniki velesejma — interesentje! No zamudite prilike, oglejte si našo zalogo zadnjih novosti! „ELEKTROLA" GRAMOFON Kolosalna zvočna jukost presega vse dosedanje proizvode. BREZ KONKURENCE! - Za dvorane, kino, restavracije, kavarne in zabavišča nndoim-stuje popolnoma dober večji orkester. S prospekti radi postrežemo. — Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih gramofonskih plošč samo iz svetovno znanih veletovarn, s posnetki celemu svetu znanih pevcev in drngih umetnikov, klasične iti moderne godbe »slovenskih napevov« humoristike, zamorskih pevcev in njih glasbe itd. Vse v gruuiofonijo spadajočo prodmete, posamezne dele dobite samo v naSi trgovini, v naSi delavnici za montažo gramofonov sc izvršijo tudi vsa popruvila ceno in strokovno, A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica S Edina spocijalna irgovina modernih, na viSku tehnike stojočih gramofonov In gramofonskih plošč, kovčegnstlh aparatov, brezhibno delujočih grumofon-avtomatov. Za vsak prodani aparat dveletno jamstvu. Ceniki zastonj. Razstava aparatov, predvajanje samo v Tavčarjevi ulici S. Ne kupujte drugje, dokler no slišite naSih umotvorov. Mi ue prodajamo papir, lepenko, marelc. predpasnike, pečatni vosek, ampak samo gramofone, plošče in k tcuni spadajočo predmete. Cilre ШШШ ШГЈ ШМЉ^ od 195.-Dm.d&ljg- Gramofoni od 345.-Din -Ročne h&rmoniRe [Najvetjaolpr. tvpdkagla/benih iartraroenlov 1 1 Jklidi/ce 1 Violine od 95:Din Meinel & Herold Tovarna glazbil, gramofonov in harmonik Maribor -л* R&sp obilja. prvovrAne, kvalitetne. 12aelke po Jipedno ni/kth Cenah Pr«ko 100000 fllMbil/mo prodali v preteklem letu fcardoKmle /olldno/l naje tvrdke m ni/ke Cen«! frobe . od5o5rDm I Zahtevajte n«r veliki brezplačni katalog SVETUJEMO VAM, da si naročite PUCH" kolo ki je najboljše! Dobi se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 7. Tovarna pohištva Franjo Vehovar, Celje Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele itd. Velika zaloga Celje, Glavni trg 12 Državno koncesij, zasebno nčiliščo 2U strojepisje Ultu lVtač, LJnblJann Valvazorjev ) m ti nasproti KritcvulSke eurlive (iramofanisti, pozor! 15 in 17 cm gramofou-ske plošče, ki igrajo (ielj kakor 20 cni-sko in staue 1 centimeter . amo 1 Diu, no ilobile nikjer, a prvovrstne plošče znamk „His Master's Voice" „Odeon" - „Coluinbia" „Polydor" „Homokord'1 „Fouotipia" dalje iimerikauskc in francoske plošče samo pri gramofonski tvrdki A. RASBERGER Ljubljana Tavčarjeve ulica 5 Idfil/O I sc zdravi in »IBlIIVd I ozdravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekt! Trgovska liiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, sc proda v Kranju St. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. iS..... za 3nfor«??azi$e o trgovinah in privatnikih za Borovnico, Litijo, Raj-henburg, Sevnica, Radeče Vransko, Gor. Grad, Žalec, Laško, okr. Ptuj, Lendava, Radgona in Prck-murje iščemo. Ponudbe na poštni predal 221, Ljubljana. Posredovalnico služb Reziho Plahuta Ljuhliana preskrbi najboljše privat. in gostilniško služinčad za Ljubljano in izven ter oddaja službe vseh vrst za ženske. Sprejemam vsakovrstna stolno in nohišto mizarska delo po lastnih in danih načrtih, vedno velika zaloga pohištvo iatija ИпеПоијс strojno mizarstvo Vidovdanska 2. Droa bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. D. M. C. znamovau bel in barvan Pori prejica št. 5—kvač-kanec št. 30-100 in MouHn^ v veliki izbiri in najceneje liri ©svaicS ©oSseic trgovina jralant. iu plotouin LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. (roan&etetsTDetke Ћ. @< Mizarji! Steklo in ogledala (iz tov. Kristal) Furnirji inozemski Vezane ploiče vseh dimenzij Okrasne letvice (Perl-stabi) Intarzije (posamezno in v garniturah) Okraski za pohištvo Albumi za pohištvo nav in boljši. Vse iz prvih lovarn in po najnižji ceni Oglejte si vzorce na vciesejniii, pauiljon E iioia SZ-5^ S Št. l/id nad Ljubljano "птгшгеш^ 508KŽ motocikli za vsako svrho in za vsakogar, s prestavam' kikstartarjem, konipletnir. orodjem iranco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: | O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Rabljene avtomobile osebne, medtem tudi malo vožene, 2, л in 6 sedežne tovorne ter moto-eikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nnd: v največji izbiri O. ŽU-ZtiK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 - Prevzamem \ komisijsko prodajo rab 'jene avtomobile m mo-tocikle. Hrasta Moli des'/.e in ime kupujem proti takojšnjemu plačilu ivan Šiška tovarna paritet in par,>a žaga Ljubljana Metelkova ulica št. 4 sluro železje, baker, medenino, svinec, cink, papir, <|lja ijiiiiijansbĐ izdelc-'alnica žičnih posteljnih cložkou lidfovic S Stroiilec Kcmcnskega 34- Ljubljann Prešernova ul. 1. I. VARDIAN Sisaii 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice rekiamAv SLOVEflCU naiusoeineišfl' A^M шш i Tvrdko Oričar ž Mep najdete le v MAfttfiOR, Vetrinjska ufi. 20. Tel. 424. Vsakovrstno po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova nlica št. 3. Ш ; 6 KS. 3C0 V in 4 KS 300 I V za istosmerni lok; 4 KS ■220 V in 3 KS 220 V za I vrtilni lok so po ugodni j ceni naprodaj pri I Novi Jugometaliji i Kolodvorska ul. 18. i\up:m rsol ene, dojio cnrsnjeru M strop. Ponudbe na upravo pod „Mizarski stroji" št. 4716. Nogavice! ".epne robce, sumoveznic*. kravate, vezenino, rokavice itd. ku ■ i te najceneje le pri tvrdki Osvald Oobr^ c Ircu vina galant. in pletenin /UB JAHA, Pred Skoiljo 15. I! I 7.a stavb in pohištv dila sc priporoča tvrd Trink, Ljubljana, Linhartova ul. tnodroce. posteline mreže želez posUHe Uložljivel otomane divane in drug.' tapetniške Izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko Krekov tre J Ipulej! Mestnega doma) fcto-atelje i Bn ^(Dvšek Ljubi lana ; Kolodvorska ullea St. 34 -e vljudno priporoma slav ■ iioinu občinstvo v mostu ii na deželi posel.noža sil iinlf t kupiti, ter zn vsa гика v lolocr. strok, spadajotu dela. Izvršujem prvovrstne poveflane r.llke na papir in platno. — Nn zabtevo pridem fotografirat luili na dom,Cene ?elo zmerni I', n. p. koleprnin pri po гоГшп preizkušene prvi. vrstile 1'oto-nloSče. na-nirS in druge potrebščine. francoskih ln družili lovarn. Velospoštovanjeni D. Hoviek Geslo tvrdke: NagMgše priporočilo še slosro MaSo ОТ1ШШ Edini pristni 3 и limonov sok, oranžni sok in sadne 31 d 6 priporoča tvrdka Srečko Potroik m drug parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad LiMbPjana, Metelkova 13 Telefon 2110 TVORM1CN ИВМ.1И ОИ.ВДШЛКОУЛ RNEIainSTKILKIDA " \\x D"užaA t.Cž.UUBUANA '//'/z/s „Pianreifi-sfeta'4 isclravlln. ča prenavlja. i'isti in osve >11 U- kri, izboljša slaln. prebavo. slabotno delo vanle dreves, imoiliova nie. obolcn la inokraCne kisline, »'ter. -olca in žolfnl kamen Vzpodbuja apetit in izbori o uiiill l;n e nri arteriosklerozi •Planin'a« '"al ie pristen v iilonibirnnili PHkelili po Pili H'— 7. napisom proizvajalca • l.eUnrna Italiovce t.'nliltaaa KongresniIrir (Dobi se v vseli lekarnnbl ie prvovrstni mater3al-NIZKE CENEH U krojete! Zs kroiačcf za samouke o prikrojevanju moških oblači! Л KUNC, Llublrana, Gosposka ul. 7 Zahtevajte opis knjige! napravlja čevljarsko obrt v Jugoslaviji zelo rentabilno. Nudimo Vam kompletno sirojno napravo iz nekt na Dunaju obstoječe čevljarne za 500 parov dnevne produkcije z modernimi kopiti in vsemi pritiklinami. Znamka, najbolje uvedena v Jugoslaviji, s" pridoda. Dopise prosimo pod »Schube ersler Qualitiit« na BOCK & HERZFELD -WIEN !., Adlergasse 6. za popravilo vseli pisalnih, računskih, kopirnih, raz-mrsožovalnilii slrofev in fc>Hr?ff£9jn po l;onkurenčni ceni LJiUBLjAKA, Si>lenbur-nova tul. O/I Telefon št. 2098 Dr. M. Sluvič: 1. Nа Kartnel u. Končno se mi bo vendarle izpolnila že dolgo gojena želja, da vidim Sinaj, božjo goro Horeb, sledi Mojzesovega delovanja! Navsezadnje me je zadrževala skrb mojih 13 ljubeznivih sopotnikov, s katerimi sem prepotoval Spodnji, Srednji in Gornji Egipt, Palestino in Sirijo. Odgovarjali so mi, naj ne hodim na Sinaj, ker sem sam, ker je nevarno, ker je prevroče v tem času itd. Prepričal sem jih, da sem vse storil, da se mi po človeško soieno ne more nič zgoditi, zairjeval, da je raziskovalec Sinaja, Palmer, našel smrt v Sinajskem gorovju le kot žrtev maščevanja za neko evropsko kazensko ekspedicijo proti sinajskim beduinom, zagotavljal, da ne bi imel niti najmanjše krivde kake nezadostne priprave, neprevidnosti ali drznosti, če bi moral svojo poklicno navdušenost za ta skrivnostni svetopisemski kraj poplačati z življenjem. V mestu Haifi ob Sredozemskem morju pou goro Karmelom sem vzel slovo od družbe. Dne 26. majnika leta 1927. je bilo, na praznik Gospodovega vnebohoda. Mojih 13 rojakov je lia vse zgodaj oi'brzelo k sv. maši, jaz pa sem v hotelu pripravljal prtljago za Sinaj. Ob 7 zjutraj sem stisnil roko svojim ljubim sopotnikom, ki so se veselili, da so se lahko po tolikih vtisili na potovanju vrnili zopet v domovino. Mene pa je še čakal glavni cilj tokratnega potovanja do orientu. Prav žalosten bi bil, če bi so moral vrnili brez Sinaja. Zato sem njim, ki so že dosegli namen svoj< ga potovanja, z veselim srcem želel srečno pot v domovino s sladkim upanjem in s pogumno voljo, da%pridem na božjo goro. Ko sem oslal sam, sem vzel avlo ter so povzpel v četrt uri na Karmel, goro preroka Elije, da bi se njemu priporočil za pol na Sinaj. Karmel je Elijeva gora. Na njej je dosegel kot prerok vrhunec svojega delovanja. Živel je za časa izraelskega kralja Ahaba sredi 9. slolelja pred Kr„ ko ie pešala vera v pra- vega Boga Jahveja, ko Izraelci niso častil i lc telet«, apisov, v Betelu in Banu. temveč je Ahab na pobudo sveje energične feničanske žene Jezabele dal napraviti v glavnem mestu Samariji celo poganski tempelj na čast tirskemu Baalu ali maliku Malkartu ter to češcenje proglasil za državno vero. Sledilo je preganjanje in moren je Jahvejevih prerokov. Elija sam se ie umaknil in bival ob samotnem potoku Karitu. Kazen božia ni izostala. Pritisnila je strahovita, dolgotrajna su5a. Po božjem navdihu se končno ojunači Elija, stepi pred kralja Ahaba ler mu v zaupanju na božjo pomeč stavi predlog, naj čudež odloči, kdo je pravi Beg. Ahab naj pokliče na Karmelsko goro Baalove duhovne. Tam je postavil Elija svoj altar in naložil nanj drva in daritveno žival, ognja pa ni podtaknil. Enako so storili Elijevi nasprotniki. Potem pa je Elija rekel: -Kličite imena svojih bogov in iaz bom klical ime svojega Gospoda, in bog, ki bc uslišal po ognju, on bodi' Bog!« (III. kralj 18, 24.) Daritev Baalovih duhovnov se ni vžgala, Elijev žgavni dar pa je ogenj Jahve-jev povžil. Ljudstvo je oadlo na obraz in reklo: Jahve sam je Bog!« (III Kral j. 18, 39). Elija je potem Ahabu na Karmeiski gori napovedal dež. Poslal je svojega dečka vrh gore gledat ven na široko morje, ali se že vidi kak oblak. Kc je žel sedmič gledat, jc opazil majhen oblaček vstajati iz morja. Kmalu je nebo etemnelo in velik dež se je napravil. Ognjeviti prerok Eliia je mislil, da je s lem zmaga Jahvejeve religije pridobljena. Temu pa ni bilo lako. Kljub velikanskemu vtisu, ki ga je napravil la čudež, je znala Jezabela zopet spraviti malikovanje do veljave, lako da Elija ni bil varen življenja. Čuti sc zapuščenega, brez upa zmage. Umakne sc iz dežele ter oditle na božjo kot k sinajski gori. Tam upa debiti tolažbe in razsvetljenja in nadaljuje delo. Do Bersabe, na južni meji Judovskega kraljestva, ga spremlja še njegov deček. Tam ga pošlje nazaj in gre celo sam v puščavo. Po enodnevni hoji ga prevzame žalest in obup. [ako da si želi smrti. V spanju pa sp mu prikaže angel Gospodov, ki mu reče: Vstani, jej, zakaj li iiruš dolgo pol! (III. Kralj. 19, 7). Vstal je, jedel in pil ler hodit v moči tisto jedi 40 dni in 40 noči do božje gr;re Iloreba. Tam je imel res prikazen božjo, v kateri je spoznal svoj nadaljnji poklic v prid Jalive-jeve religije in svoje domovine. Temu prvemu samotnemu romanju na sinajsko goro sem se hotel torej priporočili v njegovem svetišču na Karmelu. Karmel imenujejo domačini po preroku Eliji Džebel mar Eljas t. j. gora sv. Elije. Kakih 24 km daleč se razteza od morja proti jugovzhodu to lepo, zeleno gorovje med rodovitno ezdre-lcnsko in saronsko ravnino. Lego ima ugodno- tako da je razgled krasen skoro po vsej sveti deželi, tlasi je njegova višina samo med 300 in 550 m nad morjem. Tik ob morju pri Haifi je na Karmelu 170 m nad morjem samostan karmeličanov. Prerok Elija ie bival lu v karmelskih votlinah, kjer jc zbiral tudi svoje učence. V krščanskih časih je nastal samostan. Sedanje poslopje, lepa stavba s krasno cerkvijo, je še komaj 100 let stara. Napis pri stranskem vhodu v cerkev iz preroka Izaiia »Slava libanonska, lepota karmelska in saron ski>: mi je tolmačil veličastnost tega kraja in svetišča. Cerkev je posvečena prebl. devici Mariji, čije pred-podoba je bil oni oblaček, ki ga je videl najprej Elijev detko in ki je potem prinesel blagodejen dež — rešitev dežele, kakor je Marija dala Odrešenika človeštvu. Lep, dragocen je kip karmelske Matere božje /, detetom Jezusom na mogočnem visokem glavnem altarju. Napotim se v zakristijo. Brata zakristana nagovorim francosko, ker sem čital, da jc v samostanu največ Francozov. Odgovori mi špansko, nakar ga jaz dalje izprašujem v italijanščini. Do tedaj sem v orientu najbolj sliajal s francoščino. Če s to ni šlo, je bila dobra angleščina. Italijanščina pa prav pride zlasti v samostanih, ker so lam večinoma Italijani. Zdaj pa sem se torej moral ukvarjati tudi s španščino. Pred vojno se je govorila ponekod iudi nemščina, po vojni jo govore (loztlaj le rojeni Nemci. V Haifi se mi je prigodilo n. pr. tole. kupoval sem si v knjigarni knjigo za arabsko konverzacijo. Začnem s francoščino. Ko vidim, da trgovec te ne govori gladko, nadaljujem v italijanščini. Ko spoznam, da tudi ia ni njegov materin jezik, ga vprašam angleški, kateri je njegov občevalni jezik, na ker mi reče. da nemški, ker ie priseljen Jud iz Nemčije. шеш; SlilElil s "S o ^ N ^ so «r .a J S 5 -O M .2, -f Ц in a> e £ d »« j E e .S . c — a.i: tc ri' C3 0) — e > rfi . •»I! M a tc a CM ec K 8 | C £» tt O rt 1 ~c Ф > s tr> m C d s 'Z u O m -r OJ s •СЧ o O ec d s: u % X 55 Cl st a; u a Ф а | D- > •c 55 а gf ci .5 i, •N S c C. N ^ -t z S h сл CM »o ~ o •h s i n s >