SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Leto XVII, 1 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA Januar 1970 Ta svet je ena komedija; inu ravnu kakor per komediji se ne gleda, kdu je kraji ali gospud ali kmet, temuč kdu zna dobru svojo peršono naprej prnesti (inu velikukrat ta, kateri ma peršono eniga (kmeta per komediji, vekši senkingo doseže, kakor ta, kateri ima kraljevo peršono) — taku tudi če en kmet, en . delava & c. dobru živi, v svojim stanu, more tulikanj Iona si zaslužit per Bugu kulikanj .en kraji ali duhovni. Brce naše je kakor Proteus, kateri se preobrne v to podobo, katera njemu dopa-de; kakor cameleontes; kateri sledno farbo nase vzame; kakor malin, kateri mele vsake sorte žitu, kakor en plač, na katerem se sledna kupčija predaja; kakor ena šula, v kateri vsi uki se zapopadejo; fcgkor enu morje, v kateru vsi .■studenci inu potoki tečejo; en pangrad, v katerem vse sorte lepih rož rastejo. Dobru vejm, da leadar M jest to človeško dušo vprašal: tu quis est - Mu si ti? ona resničnu bi mogla meni odgovoriti, da ona je ta narlepši, .ta narvekši, ta narčudneši, ta -narmočneši, ta namucneši, ta ■margmanjši, ta narstarši. Ta, kateri pamet ima, se dobru poprej prpravi, kadar ima enu gvišnu djajne dopr-nesti, na katerim stoji njegova čast inu sreča. On per caj-tu na Is-tu misli, s flisam velikim se prpravla inu skuša, kako mu pojde od rok, vede-joč, desilih eden se poprej prpravi, vener večkrat se zgodi, da s spotam ostane. Paberki iz pridig Janeza Svetokriškego, 1697 V NOVO LETO Vstopamo v novo leto 1970 z zavestjo, da smo v zadnjem polletju skušali dopolniti program, ki ga je Slovenska kulturna akcija napovedala pred dobrimi tremi leti, pa ne izpeljala. Izdali smo najprej zbirko pesmi Milene Soukal, PESMI; izdali zadnje številke MEDDOBJA X. letnika; GLAS Slovenske kulturne akcije je izšel redno vsak mesec, kot smo napovedali: z današnjo številko začenjamo že XVII. letnik našega glasila; v tisku je drugi zvezek knjižno še neizdanih novel Narteja Velikonje z naslovom ZANKE (Ljudje II. del); knjigo bodo naročniki 10. letnika naših publikacij prejeli še pred veliko nočjo. Pripravljamo tudi obljubljeni knjižni dar za vse naše dobrotnike, ki so nam naklonili jubilejna darila. Knjižni načrt za XI. letnik, ki obseže naše publikacije leta 1970, smo pripravili in določili; o njem govorimo na drugih straneh te številke. V Buenos Airesu smo nadaljevali s tradicijo rednih kulturnih večerov, ki smo jih v prejšnji sezoni imeli 12; k temu še dve javni gledališki predstavi, katerih prireditelj so bile sicer druge slovenske organizacije, a jih je v celoti zamislil, pripravil in izvedel Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije. Vzdržali smo prvo polletje, izpolnjujemo dolg; zdaj vstopamo v novo leto polni upanja in novega veselja za ustvarjanje kulturnih vrednot v naši emigraciji, katere člani smo in Jočemo biti tudi poslej, saj drugo biti ne moremo; pa tudi v novem rodu, ki nam raste v novih domovinah, kot tudi v našem slovenskem zamejstvu. Itadi bi razširili meje našega udejstvovanja,, zajeli čim večji krog sotrudni-kov in čihR širše vrste občinstva. Hočemo biti demokratični, široko odprti, pristopni različnim mišljenjem; biti hočemo, da tako rečemo, bolj ekumenični, gledati naprej z očmi sodobnika, ki ve, da čas teče, z njim pa se razvijata človek in njegova problematika. Želeli bi vzbuditi znova strast ustvarjanja v ljudeh, ki so kdove zakaj umolknili; predvsem pa y mladini, ki stoji nekako ob strani slovenskega kulturnega prizadevanja v svetu. Prav bodočim rodovom je namenjeno naše delo; da se afirmira slovenstvo V svetu in da živi v kulturni povezanosti vseh kontinentov. Ne zakrivamo si oči pred dejstvi: starejši krog kulturnih delavcev odmira; mlajši se boje vstopiti med slovenske ustvarjalce; največ zaradi jezika, ki ga ne obvladajo (tu je seveda izvzeto naše zamejstvo); Občinstvo je nekako utrujeno, ker ga svet tira s svojo neizprosnostjo v drugo smer; pa tudi obupuje, ko vidi, da knjižnica, ki jo zbira in je njemu duhovna in srčna potreba, ne bo več to njihovim otrokom. Toda prav tem - prepričan sem - ne bo samo v pohištveni okras, temveč tudi v spomenik slovenstvu njihovih staršev, njihovi ljubezni do jezika in ustvarjalnosti Slovencev, ki so si izbrali tujino za svoje uveljavljanje samo zato, ker so ljubili domovino in ji hočejo biti zvesti v mejah globalnega slovenstva. In za to ni nobena žrtev prevelika! Idealizem vodi ustvarjalce, idealizem slovensko občinstvo, da se uveljavi in da živi slovenstvo v svetu, da ga soustvarja in sodoživlja po podobi iz srčike svojega bistva: krščanske etike, ki je v temelju vsega dela in delovanja Slovenske kulturne akcije. Ko vstopamo v novo leto, želimo vsem sotrudnikom in prijateljem, vsem slovenskim rojakom po svetu, ki so deležni naših kulturnih stvaritev, uspeh v njihovem prizadevanju, pa samim sebi tudi. Dr. Tine Debeljak predsednik Slovenske kulturne akcije knjižni načrt slovenske kulturne akcije za leto 1970 XI. letnik knjižnih zbirk Slovenske kulturne akcije bo obsegal naslednje publikacije: KAREL MAUSER, NOVELE Zbral prof. Janez Sever. KAREL MAUSER je po svojem obširnem romanu Ljudje pod bičem, ki ga je v treh knjigah izdala in založila Slovenska kulturna akcija, zaslovel po vsem slovenskem svetu, vključno v domovini, ter je zanj prejel tržaško literarno nagrado Vstajenje, kot najboljša knjiga tistega leta. V založbi Kulturne akcije je pred leti izšla tudi njegova pod-breška novela Jerčevi galjoti, ki jo ljudje premalo poznajo, čeprav je lepo delo njegovega talenta. V novem letniku svojih knjižnih publikacij bo Slovenska kulturna akcija izdala Mauserjeve novele in črtice, ki so kot podlistki izhajale po raznih časopisih in v revijah, pa še niso zbrane v knjigi. Mogoče je Mauser najboljši prav v teh svojih črticah, ki jih je pisal mimogrede, brez literarnih pretenzij, tako da so nekatere med njimi ne samo lepo branje, ampak pravi dragulji njegove pisateljske zmožnosti. Kdo se ne spominja podlistkov iz našega taboriščnega življenja na Koroškem v letih 1945-47, ki so prva leta izhajali v Koroški kroniki ? Ti taboriščni motivi izpred 25 let bodo sedaj, ob 25-letnici našega zdomstva, naravnost jubilejnega značaja in pomena, poleg tega da so najbolj svež donesek Mauserjevega začetnega pisanja v emigraciji. Tem črticam slede v zbirki še druge iz poznejšega časa, z drugačnimi motivi. Gradivo zbira in ureja prof. Janez Sever iz Clevelanda, ki je Mauserjevo pisateljsko delo spremljal vse od začetkov na Koroškem pa do zadnjega v ZD, kjer zdaj „izdeluje svedre in slovensko literaturo". Knjiga, ki ji Tio napisal opombe, bo izšla junija letos. Koroška, tisti grozni čas po katastrofi Vetrinjcev, pa naša begunska usoda bodo v tej knjigi našle svoj literarni izraz. In zasluga prof. Severja je, da ga je izkopal iz starih, redko^ dostopnih časopisov v sodobno zbirko morda najbolj svežega Mauserjevega pripovedovanja. VLADIMIR KOS, LJUBEZEN IN SMRT. IN ŠE NEKAJ. (Drage kamelije) Pesmi iz Daljnega vzhoda Pesnik, jezuitski misijonar, univerzitetni profesor v japonski prestolnici Tokio, VLADIMIR KOS ima posebno mesto in pomen v slovenski emigracijski liriki. Po taboriščnih pesniških zbirkah na razmnoževalnih strojih, kjer je pesnil v solidnih verzih in rimah in celo izdal sonetni venec, je že v Rimu prisluhnil moderni povojni poeziji in šel za njo. Prelom z dosedanjo pesniško tehniko na Slovenskem je pomembno literarno-zgodovinsko dejanje tega visoko izobraženega pesnika, profesorja na jezuitski univerzi Šofia v Tokiu, ki živi že skoraj dve desetletji izključno v angleškem in orientalnem kulturnem krogu. Po doktoratu na Germaniku je iz Rima šel na Irsko, od tam pa na Daljni vzhod. V Tokiu je pred leti v japonskem slogu na raznobarvnem papirju izdal pesniško zbirko Dober večer, Tokio v japonskem načinu knjižnega izdajanja, ki je gotovo prva slovenska knjiga tiskana na Japonskem. Zbirka je izšla v omejenem številu izvodov in je danes prava bibliofilska redkost. Ljubezen in smrt, ki jo letos izdaja Slovenska kul-na akcija, je druga Kosova zbirka japonskih motivov. Tokrat bo tiskana v Buenos Airesu, po navodilih pesnika samega; a spet tako, da bo zbudila vtis japonskega dela. Pesnik je želel, naj mu zbirko opremi akad. slikarica Bara Remec, v katero ima zaupanje in ljubi njeno risbo. Ljubezen in smrt. In še nekaj je zbirka v treh delih z uvodnim posvetilom in končno razlago japonskih besed, folklornih posebnosti, geografskih in zgodovinskih opomb, ki delajo pesmi razumljivejše. Med pesmi vpleta Kos rad svoje prevode liričnih japonskih vložkov, ki dajejo posebno barvo razpoloženju. Niso vse pesmi lirične; nekatere so lepe impresionistične pesmi, druge opisne, predvsem socialne. Besede iz japonskega okolja, iz sodobnega^ znanstvenega sveta (tehnike, medicine, literature) pričajo, da hoče pesnik svojski izraz, izvirno besedo, brez konvencionalne izrabljenosti. To je svojevrstna poezija, pri kateri pa takoj čutiš pesniško osebnost z novo, globoko podobo. Posebne vrste pesniška knjiga, tako po predstavitvi kot po vsebini. Orientalna eksotika modernega Slovenca, ki se je globoko vživel v japonski svet in iz njega pesni. Ljubiteljem poezije bo Kosova zbirka lepo presenečenje; ljubiteljem lepe knjige poslastica; vsem pa — zanimivost z daljnega Vzhoda. LOJZE ILIJA, HUDA PRAVDA Povest LOJZETA ILIJE povest Huda pravda je povest o domobrancih. Epika in realizem dogajanja domobranske posadke „nekje v domovini" leta 1944 in 1945. Kraj ni zemljepisno ograjen, ker noče biti, kajti drugače bi kdo iskal zgodovinske podatke in po njih sodil pisatelja. Oh pa hoče biti svoboden ter povezuje dogodke iz najrazličnejših krajev v eno celoto. Ilija je poznan dozdaj samo po dveh knjižno izdanih zbirkah anekdot in črtic, ki so izšle pri Mohorjevi družbi. Kažejo pisateljski talent tega jurista in časnikarja. A v Hudi pravdi se je nepričakovano dvignil v širšo zasnovo: slika življenje v domobranski posadki, ki se le redkokdaj sreča s partizansko vojsko, več pa s terenci in morilci. Partizanski napad na domobransko postojanko je opisan mojstrsko. Če moti včasih časnikarski slog oštarijskih debat o domobranstvu, ki se ponavljajo, vse to odtehtajo po drugi strani plastične postave domobrancev in njihovih usod. V tej plastiki je cena povesti. Marsikdo bo imel pomisleke k temu, kako se pisatelj postavlja do domobranskega vprašanja kot političnega vprašanja; a pisatelj ima pravico in svobodo, da predmet opisuje, kakor ga sam gleda. Ilija je domobranstvo tako upodobil, da bo bralec dobil jasno predstavljeno problematiko te „hude pravde" med drugo vojno. Toliko smo že dobili partizanskih povesti iz tega časa, da ena domobranska povest ne bo škodovala, marveč celo osvežujoče vplivala na slovenskega človeka predvsem v domovini. Ilijeva Huda pravda naj je nekšno dopolnilo Mauserjevi trilogiji Ljudje pod bičem, v podobi domobranstva na terenu samem. Prepričani smo da bo povest zbudila priznanje, pa tudi diskusijo; vsekakor pa zanimanje, ki ga zasluži. MEDDOBJE XI. letnik Splošnokulturna revija K tem trem knjigam dodajamo še štiri zvezke splošnokul-tume revije Meddobje, ki stopa v svoj XI. letnik. V uredništvu konzorcija, ki ga sestavljajo vodje ustvarjalnih odsekov Kulturne akcije, bo revija skušala v vsem čim bolj usodobiti našo literarno, esejistično, kulturno zgodovinsko, filozofsko, teloško in znanstveno tvornost zunaj domovine. Skušamo revijo razširiti tako vsebinsko, kot po so-trudnikih in obdelavi problematike, ki je v velikem svetu, kjer naši misleci in pisci ustvarjajo. Vsaka številka revije bo prinesla tudi štiri strani umetniške priloge s prikazi tvornosti slovenskega likovnika zunaj slovenskih me^a. ŽALOST ZMAGOSLAVJA Antologija poljske medvojne lirike Prevodi Tine Debeljak; lesorezi Bara Remec ŽALOST ZMAGOSLAVJA, ta antologija poljske lirike iz vojnih let 1941-1945, v prevodih Tineta Debeljaka in z izvirnimi lesorezi akad. slikarke Bare Remec, bo izšla k izredna knjiga. Zbirka obseže dvajset pesmi poljskih v jakov in emigrantov, poslovenjenih v Rimu leta 1945 ob koncu druge vojne, ko je na bojiščih nepremagana poljska armada generala Andersa doživela svoje žalostno zmagoslavje: nesvobodo Poljske, za katero je na tisoče in deset tisoče poljskih sinov dalo življenje po vzhodnih in zahodnih bojiščih. Debeljak je pesmi izbiral in zbral iz takratnih medvojnih zbirk, antologij in revij, da bi v pesniški besedi poljskih emigrantov na Zapadu ali vojakov Andersove armade pokazal vso tragiko njihove zgodbe. Pesmi je prevajalec izbral iz aktualnosti leta 1945, kot jo je sam doživljal v Italiji. Zato niso v naši zbirki le pesmi „kla-sika“, ampak tudi preprostega vojaka, ki je izrazil določen sektor te poljske Kalvarije čez Sibirijo v brezdomstvo. Posebna vrednost zbirke ni le v prevodu in spremni besedi prevajalčevi, marveč predvsem v lesorezih Bare Remčeve. Dvajset celostranskih podob v njeni mojstrski tehniki li-ričnosti in dinamike je svojevrsten zaklad, ki ga hoče Slovenska kulturna akcija rešiti pred uničenjem. Izvirni Te-sorezi so bili sicer uničeni v Rimu, a od vsakega je ostal po en ročni odtis. Iz teh izdajamo zdaj ves ciklus v bibliofilski izdaji, ki je kot izredna knjiga predvsem namenjena kot darilo vsem, ki so nam naklonili jubilejni dar. Nekaj sto izvodov pa bo v prodaji tudi za tiste ljubitelje lepe knjige, ki jo žele kupiti ne samo kot pogled v poljsko poezijo strahotnih medvojnih let, ne le samo kot izraz umetnosti slovenske umetnice v svetu, temveč tudi kot spomin na tridesetletnico začetka druge svetovne vojne, predvsem pa na tragični konec tiste poljske armade v Italiji, ki je tudi slovenskim beguncem po laških taboriščih toliko dobrega storila. Dai-ovalcem jubilejnega daru bo knjiga poklonjena; za prodajo pa bomo ceno še objavili. Kot izredna ta knjiga ni šteta v knjižno zbirko za redno naročnino. GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Informativni in propagandni mesečnik GLAS bo kot glasilo naše ustanove tudi letos v 12 številkah, po 8 strani vsaka, poročal o prizadevanjih in delu rednih članov Slovenske kulturne akcije; o naših kulturnih večerih v Buenos Airesu; o naših umetniških prireditvah (gledaliških, koncertnih in likovnih); opozarjal bo s posebnimi eseji in članki na vsak izid katere koli publikacije v naši založbi. Zraven pa bo informiral o kultumom prizadevanju in dosežkih v domovini, v slovenskem zamejstvu, pa tudi o vsem, kar se kulturno pomembnega nameri v velikem svetu, kjer člani Slovenske kulturne akcije žive in ustvarjajo in kar lahko posredno, včasih tudi neposredno pobudi, navaja in daje pečat njihovemu snovanju in dalu. Obenem bo list, kot doslej opozarjal na posebni značaj slovenskega kulturnika v svobodnem svetu, na njegove posebne naloge in danosti. NAROČNINA ZA REDNE PUBLIKACIJE SKA ZA LETO 1970 MAUSER - KOS - ILIJA - MEDDOBJE in GLAS je v Argentini 60 pesov (vezane knjige) in 52 pesov (broširane), za inozemstvo pa 20 dolarjev (vezane knjige) in 18 dolarjev (broširane) (cene so v novih pesih) Je ta naročnina draga? Se splača naročiti se na celotni letnik naših publikacij? Kaj vse bo naročnik prejel in koliko bo stala posamezna prodaja: Posamezna prodaja bo stala vsaj: Karel Mauser, Novele (v platnu) 14 pesov ali 5 dolarjev Vladimir Kos, Ljubezen in smrt, pesniška zbirka 10 pesov n 3 dolarie Lojze llija, Huda pravda, povest (v platnu) 12 pesov n 4 dolarje 4 zvezki revije MEDDOBJE po 80 strani vsak, z umetniško prilogo: vsak zvezek po 60 pesov ali 2 dolarja 24 pesov n 8 dolarjev 12 številk lista GLAS Slov. kult. akcije, po 8 strani vsaka 8 pesov n 3 dolarje 68 pesov ali 23 dolarjev Če primei’jamo gornje cene naših knjižnih publikacij cenam podobnih knjig in revij na argentinskem knjižnem trgu, zraven pa še upoštevamo, da sta med našimi najavljenimi knjigami tudi dve v platno vezani, mimo lahko zatrdimo, da bi na argentinskem trgu morali za vse zgoraj napovedano plačati vsaj 100 novih pesov! A ne pozabimo, da gre v našem primeru za SLOVENSKI TISK, ki izhaja v MAJHNIH NAKLADAH v IZSELJENSTVU! Več kot poceni! Po gornjih cenah lahko vse najavljeno nudimo le, ker se avtorji in vsi drugi sodelavci odpovedujejo primernemu in dolžnemu honorarju; pa ker imamo sredi tujine SLOVENSKO TISKARNO s slovenskimi stavci, ki nam za stavljenje v slovenščini računa navadno tiskarsko ceno, ne pa 100 ali 200 odstotne višje veljavne cene za stavljenje v tujem jeziku! Iz gornje razpredelnice je očitno, da naročnik, ki naše publikacije v celoti naroči z naročnino 60 pesov ali 20 dolarjev, kupi vse za 8 pesov ali 3 dolarje ceneje, kot pa če bi publikacije kupoval posamično. K temu pa nudimo naročnikom tudi ugodnost, da naročnino lahko odplačujejo v nekaj obrokih. In kupna cena jim je zagotovljena. Zgodi se namreč lahko, da bomo morali v nadrobni prodaji cene knjigam dvigniti, bodisi ker bodo posamezne publikacije izšle morda obširnejše ali bogatejše opremljene, kot smo v načrtu predvideli, bodisi ker je ne le možno, ampak čisto verjetno, da bodo tiskarski stroški v Argentini me