cena 17 dinarjev številka 50 (754) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo Velenje, 27. decembra 1984 * m SREČNO1985 Priznanja zvezne konference SZDL Nagrade za zgledno delo V petek so v Ljubljani podelili priznanja zvezne konference SZDL Jugoslavije — diplomo samoupravljanja — za prispevek k razvoju samoupravljanja, humanizaciji življenja in dela ter pospeševanju driužbenega standarda v krajevni skupnosti. Med desetimi nagrajienimi krajevnimi skupnostmi sta bili tudi krajevni skupnosti Konoivo in Rečica ob Savinji. Priznanjja je prejelo tudi osem posamezniikov, med njimi Martin Primožič-Branko. ,,Niso vse krajevne skupnosti take kot te, ki prejemajo priznanje. Precej je tudi takih, ki spijo spanje pravičnega. Toda za mnoge bi lahko rekli, da se krepijo in uveljavljajo, da se v njih povečujejo možnosti za demokratično izražanje in usklajevanje interesov in se večajo možnosti vplivanja občanov na odločitve o skupnih družbenih vprašanjih," je med drugim na petkovi slovesnosti dejal predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc. Predsednik republiške konrerence SZDL Franc Šetinc izroča priznanje Majdi Naglost, predsednici krajevne konference SZDL Konovo (foto: Marjan Zaplatil) Rudarji izpolnili proizvodni načrt Vajeni smo že, da velenjski rudarji nekaj dni pred koncem leta izpolnijo proizvodni načrt. Tako je bilo tudi letos, saj so že v soboto nakopali 4 milijone 900 tisočo tono lignita in s tem uresničili to, kar so sprejeli v začetku leta. Za izkop tolikšne količine lignita je bilo potrebno veliko trdega in odgovornega dela, za kar si zaslužijo vse čestitke. Ker bodo delali še vklju- čno do sobote, lahko sklepamo, da želijo preseči lanski rekordni izkop, S milijonov 25 tisoč ton nakopanega premoga ali pa vsaj 5 milijonov ton lignita. Želimo jim, da bi v svojih prizadevanjih uspeli. Ta dosežek pa bo še toliko pomembnejši, ker bodo letos v jami 10 dni manj kot lansko leto. ************************************ * * * J V LETU 1985 ŽELIMO VSEM NAŠIM DELOV" * MM LJUDEM IN OBČANOM NOVIH DELOVNIH * USPEHOV IN OSEBNE SREČE! * TUDI V LETU, KI SE IZTEKA, SO NAŠI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI ŠALEŠKE DOLINE URESNIČILI POMEMBNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU PROGRAMA NADALJNEGA RAZVOJA OBČINE VELENJE IN NAŠE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI. Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Družbenopolitične organizacije Občinski štab TO občine Velenje ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * # * ************************************* Ustvarjeno je ozračje pripravljenosti, delavnosti in solidarnosti Ko smo lani ob enaki priložnosti ocenjevali stanje in bodočnost naše družbenopolitične skupnosti, smo takrat ugotovili, da so se delovni ljudje naše občine trdno odločili, da bo leto 1983 zadnje leto z negativnimi trendi, ki jih vsi dobro poznamo in občutimo. Danes po enem letu, ki je bilo prekratko za izvršitev vseh velikih in težkih nalog, s ponosom ugotavljamo, da smo to svojo odločitev pretežno izpolnili. Po nekaj letih negativnih rasti smo le povečali proizvodnjo, dohodek, produktivnost, zmanjšali izgube, povečali izvoz itd., vse nadpovprečno. Ti premiki so bili takšni, da so bistveno vplivali tudi na boljše rezultate v republiki in Jugoslaviji. Vse to je bilo doseženo v — Gorenju, ki s svojimi rezultati in usmeritvami ponovno pridobiva zaupanje in s tem tudi dokazuje, da za nekatere neuspehe preteklosti, vendar ni odgovoren samo ta kolektiv. Da je to tudi posledica stanja v naši družbi, ki ga sedaj ocenjujemo, kritiziramo in spreminjamo. — V REK-u, kjer so kljub nerazčiščenemu položaju energetike v naši družbi, z rekordnim izkopom premoga in proizvodnjo električne energije prispevali k stabilizaciji širše družbenopolitične skupnosti in občine in ponovno dokazali svojo vitalnost, trdoživost in gospodarnost. Saj so vse to dosegli kljub dvoličnosti družbe, ki jih istočasno hvali za doseženo, na drugi strani pa z birokratskimi posegi v poslovanje kritizira način dela, ki je bil edino mogoč v takšnih pogojih in na katere že nekaj let sami opozarjamo. Da smo uspeli v tem preokretu, so prispevale vse organizacije združenega dela v občini: ERA, Vegrad, Modni salon, TUŠ, EKO, CSS, TB Velenje, ESO, SIPAK in druge s svojim prispevkom na izvozu, boljšim gospodarjenjem, predvsem pa z nesebično pomočjo pri razreševanju sanacije Gorenja. V zelo veliki meri so prispevali delavci v družbenih dejavnostih, ki so kljub bistvenemu zmanjšanju materialnih možnosti, izvršili svoje obveze in naloge. Prav tako krajani v krajevnih skupnostih. To leto je pomenilo zlasti ohranitev obstoječega in tu smo prepričani, da smo in bomo uspeli seveda s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti, za katero pa smatram, da smo upravičeni predvsem zaradi naše lastne pripravljenosti, angažiranosti in usmeritev, ki so družbeno ekonomsko upravičene in širšega pomena. Posebej moram spomniti in opozoriti, da se v prihodnjem letu izteče naše srednjeročno obdobje, ko bomo morali temeljiteje, kot smo to delali dosedaj, analizirati uspešnost izvajanja srednjeročnega plana občine, vse pomanjkljivosti in trende uspešnosti. Le takšna analiza skupaj z analizo možnosti dolgoročnega razvoja občine bosta lahko osnova za pripravo in sprejem novega družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje. Ob tem pa lahko povdarim, da ni več dileme v nekaterih osnovnih usmeritvah: — v razvoju profesionalne elektronike in robotizacije, ki mora najti mesto v neposredni proizvodnji in vodenju v vseh OZD, — v večjem znanju in uporabi znanja povsod in s tem v prestrukturiranju dela, — v hitrejšem razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki bodo omogočile zaposlitev viškov delovne sile zaradi prestrukturiranja, (predvsem drobno gospodarstvo, turizem itd.) Pričakujem, da bodo povsod spoznali nujnost, da resno razmislijo o lastnih možnostih razvoja in da bodo odločneje ukrepali, če ugotove, da sedanji način in struktura dela nista zadovoljiva in ne dajeta razvojnih možnosti. Pri tem moram še posebej opozoriti na nekatera področja in dejavnosti, ki smo jih v zadnjih letih zapostavljali zaradi problemov samega gospodarstva. To je zlasti področje družbenih dejavnosti, in v njihovem okviru še zlasti pereč problem izobraževanja in zdravstva. Nesporno je, da smo v času predaha za preoblikovanje gospodarskih lokov in reševanja odločujočih gospodarskih problemov storili največ kar se je dalo, z gospodarstvom, ki je tako zelo izvozno orientirano, v sanaciji in z neurejenimi družb. ek. odnosi in to v veliki meri na račun razvoja družbenih dejavnosti. Vendar s takšnim načinom ne moremo v neskončnost. Gospodarstvo samo moramo pripraviti na boljše rezultate, ga usposobiti, zgraditi dinamične proizvodne linije, ki bodo dajale nove in konkurenčne izdelke, s tem pa tudi zanimive za izvoz. Izhod je torej v boljši kakovosti in izbiri blaga, s tem pa tudi boljši prodaji in izvozu, kar bo zagotovilo večjo stimulacijo, povečan dohodek in s tem povečan življenjski standard. Ne moremo torej več v nedogled problemov gospodarjenja prelagati le na potrošnjo. Realni življenjski standard se je že zmanjšal za 30 °7o — enako standard družbenih dejavnosti, in prišli smo v položaj, ko tako ne moremo več — prišli smo do meje, ko lahko rezultate dosegamo z zmanjševanjem standarda. In tako smo v naši občini sedaj pred problemom, kako rešiti položaj zdravstva in izobraževanja, ki sta v tej ihti zmanjševanja skupne porabe najbolj prizadeti. Tudi področje varstva okolja smo doslej vse preveč zanemarjali, čeprav imamo na tem področju velike probleme. Razveseljivo je, da se sedaj tudi RLV aktivno vključuje v razreševanje te problematike, saj prav njegova dejavnost zaradi objektivnih okoliščin, najbolj vpliva na degradacijo velikega dela naše doline. Z vključitvijo tega problema v vsakdanje reševanje ostalih problemov in z vključitvijo širše skupnosti pri reševanju posledic ostaja upanje, da posledice le ne bodo prehude in da ne bodo ostale le na naših ramenih. Pozabiti tudi ne smemo, da se nam v prihodnjem letu počasi izteka sedanji mandat delegacij in delegatov in da pričenjamo aktivnosti za nove volitve. Temeljita analiza slabosti v sedanjem delegatskem obdobju nam bo nakazala tudi smernice za drugačno in boljše delo delegatskih skupščin, to pa naj bo osnova za pričetek aktivnosti v volitvah novih delegacij. Pri tem smo delali tudi napake, v veliki meri zaradi neučakanosti. Tega se zavedamo, zato sedaj tudi popravljamo in plačujemo. Delovni ljudje Velenja smo si enotni v odločenosti, da ne bomo več popuščali prisilam in pritiskom, iz katerekoli strani in razreševanju po nesamoupravni poti. Pri vsaki odločitvi bomo upoštevali širše in naše interese, ker je le tako uresničitev možna, ocenjevali posledice in se na osnovi tega odločali zavestno in odgovorno. Naštel sem ovire in težave, s katerimi se spoprijemamo. Ustvarjeno je ozračje pripravljenosti, solidarnosti in delavnosti, ki izvira iz zavesti in odgovornosti. Ravno ta specifičnost naše DPS v tem trenutku zahteva občutljivejši posluh /a samoupravno razreševanje na vseh nivojih, v naših in širši DPS, da ne dobijo delovni ljudje in občani Velenja občutek nesamoupravne prisile in s tem odpor do razreševanja naših skupnih nalog. Na tak. način burno odgovarjali vsem tistim, ki menijo, da so delovni ljudje Velenja še potrebni udarcev za streznitev. "V bodočnost ne smemo gledati s pesimizmom. Prepričan sem, da bomo tudi te cilje dosegli. Saj smo dokazali, da smo delovni ljudje Velenja delovni, vztrajni, znamo se prilagajati razmeram. To smo dokazali, saj smo v dobrih 25 letih zgradili gospodarski potencial, kulturo in okolje, ki je drugje nastajal stoletja. Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem 1985-tem letu veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Predvsem pa enotnosti in sodelovanja! Predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle BORCEM OBČINE VELENJE - SREČNO Ob koncu leta je že kar v navadi. da pobrskamo v preteklost in načrtujemo za naslednje leto — pa najsi bo to osebno, v družinskem krogu, pa krogu sodelavcev. prijateljev ... Naša borčevska organizacija, ki združuje okrog 2.000 borcev in vojaških vojnih invalidov v občini, združuje tudi veliko spominov: »d takrat, izpred 40 in več let, ko so na naši zemlji še gospodarili tujci, pa vse do ponovne izgradnje porušene domovine do danes, ko so naši člani že večinoma ostareli in oboleli. Naše vrste se nezadržno krčijo, vendar še vedno delujemo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in z zavestjo, ki jo nosimo v sebi vse od takrat, ko smo se strnili v vr- ste proti okupatorju: dokler bomo enotni, dokler se bomo borili za pravico, ki nam pripada kot delovnim in poštenim občanom, nam je nihče ne more odvzeti in nihče diktirati, da se upognemo pod krivičnimi dejanji. Nalog i nas borcev je predvsem skrb za obolele in osamele, vsekakor pa ne moremo stati ob strani tudi oh drugih odločitvah: ob odločitvah, ko gre za pravice, ki smo jih z mnogo žrtvami težko priborili. Naslednje leto bomo praznovali 40 let, odkar smo dokončno zagospodarili na svoji zemlji: kot samoupravljalci z ustavo urejeni socialistični državi. Želimo, da se časi. ki smo jih preživljali, ne povrnejo nikdar več. Želimo.da se uresničijo naše želje, da bo naš delovni človek resnični samoupravljalec, delovni človek in občan z ustavno pravico, da soodloča tudi v pomembnih odločitvah. Vsem članom naše organizacije in njihovim družinskim članom ter vsem delovnim ljudem in občanom želimo v naslednjem — 1985. letu — kar največ osebne sreče, zdravja in uspehov v družinskem življenju. Želimo, da se še .vnaprej tako plodno' in skrbno lotevajo nalog, ki jim jih nalaga delovna okolica ali dejavnosti v krajevnih skupnostih. Občinski odbor ZZB NOV Velenje CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO Kakšni so osebni dohodki v regiji? ■ I ■ IV" ■ »VI ■ ■ V I ■ ■ I V" ■ Najvišji v konjiški in žalski občini -v Mozirju malce na boljšem V naši regiji so bili letos v prvih devetih mesecih osebni dohodki poprečno realno za Sest odstotkov nižji, kakor lani. To je seveda poprečje za vseh osem občin, po posameznih občinah pa je bila realna vrednost seveda dokaj različna. Še večje so razlike po delovnih organizacijah. Povprečni osebni dohodki v regiji so v devetih mesecih tega leta znašali 24.304 din na mesec. To je številka, ki sta jo na osnovi periodičnih obračunov izračunali službi družbenega knjigovodstva v Celju in Titovem Velenju. Realno vrednost osebnih dohodkov v primerjavi s prejšnjim letom so na Celjskem letos uspeli ohraniti samo v mozirski občini. V tej občini so letos v prvih treh četrtletjih osebne dohodke povečali kar za 55 odstotkov, to je za dober odstotek več. kot so se v tem času zvišali življenjski stroški. Mozirski primer seveda ne pomeni, da bi se tam »cedila med in mleko«, saj so v tej občini letos še vedno samo zmanjšali prejšnje močno zaostajanje za regijskim poprečjem. Mozirsko povprečje osebnih dohodkov je še vedno le 22.814 din. Najvišje povprečne neto osebne dohodke v celjski regiji dosegajo v konjiški občini, čeravno sedaj že tudi tam ne gre vse gladko. Povprečje v konjiški občini znaša za devet mesecev 26.172 din in je za 45 odstotkov višje od lani. Po vrednosti plačilnih kuvert so v regiji na drugem mestu v žalski občini. Osebni dohodki so bili višji za 46 odstotkov in so dosegli 25.689 din. Titovo Velenje, ki z osebnimi dohodki vrsto let prednjačilo. je nazadovalo na tretje mesto v regiji. Z zvišanjem le za 42 odstotkov je velenjska občina dosegla povprečje v višini 25.058 din. Razlike med posameznimi ozdi so zelo velike, pri čemer so na boljšem tisti, ki delajo v energetiki. Občina Celje, ki ima že okrog 40.000 zaposlenih, je s svojo zelo pestro sestavo gospodarstva doseglo 24.157 din osebnega dohodka na mesec. To je malce izpod regijskega in tudi republiškega povprečja, kije znašalo 24.567 din. Občine Laško. Šentjur in Šmarje so še naprej pod povprečjem. V šmarški občini, kije znana, po svojem relativno velikem izvozu, so letos osebni dohodki v povprečju dosegli komaj 20.539 din. Tudi dinarski ustvarjeni dohodek na delavca ie bil nainižii v regiji in v devetih mesecih dosegel le blizu 600.000 din (najvišji je bil v konjiški občini — čez milijon din). V šentjurski občini s povprečjem 22.002 din niso dosti na boljšem, podobno pa je bilo še v laški občini, kjer so letos osebne dohodke povečali le za 41 odstotkov in s tem dosegli 22.229 din. Kot rečeno so velike razlike med ozdi in gospodarskimi panogami. Industrija in rudarstvo sta skupaj v povprečju dosegli 25.112 din. povprečni OD v gozdarstvu je znašal 27.830 din. ozdi za finančne in poslovne storitve 29.450. trgovina 22.003 din. gostinstvo in turizem 19.994 din itd. Zanimiva je še ugotovitev, da so osebni dohodki v tretjem trimesečju hitreje rastli. kot v prvi polovici leta. Močne težnje, da bi sledili rasti cen. je mogoče opaziti tudi v zadnjih mesecih tega leta. V. J. Izvršni svet skupščine občine Velenje 0 Inženiringu, Golteh Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namenili na zadnji seji vso pozornost izvajanju ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Inženiring. Iz poročila, ki ga je na seji podal predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Jože Rajer, je mogoče ugotoviti, da je bil ukrep družbenega varstva v tej delovni organizaciji nujno potreben, bil pa je prepozen, saj v dobrem mesecu in pol, kolikor bo imel začasen kolegijski poslovodni organ časa v letošnjem poslovnem letu, ne bo mogoče uresničiti ukrepov, ki bi zagotovili odpravo izgube. Pa vendar je že mogoče v poslovanju delovne organizacije opaziti bistvene premike, manjša pa se tudi izguba. Člani izvršnega sveta so poudarili. da je treba v tej delovni organizaciji že sedaj pristopiti k aktivnostim za odpravo izgube v letu 1984. Še naprej bo izvršni svet vztrajal, da ostanejo v Inženiringu v času sanacije vsi potrebni kadri, do 15. januarja prihodnjega leta pa bodo skušali skupaj s skupnostjo za zaposlovanje.omogočiti zaposlitev delavcem, ki jih Inženiring v prihodnje ne bo več potreboval. Uresničevanje ukrepa družbenega varstva bodo člani izvršnega sveta redno spremljali tudi na prihodnjih sejah. Na seji so govorili tudi o dogovoru o delovanju in razvoju rekreacijsko turističnega centra Golte in samoupravnem sporazumu o sofinanciranju tega centra, ki sedaj deluje v sestavi Merxa. Družbeni dogovor o delovanju in razvoju tega centra obvezuje delavce te delovne organizacije, da zagotavljajo tak program, ki bo nudil možnost rekreacije in koriščenja vseh objektov skozi vse leto. ne le v zimskih mesecih. Še naprej bodo za nemoteno obratovanje tega centra zbirale sredstva občine Mozirje. Velenje. Žalec in Celje, potrebno pa je zagotoviti tudi dodatna sredstva za obratovanje nihalke Žekovec; ki ne more obratovati po ekonomski ceni. Predstavnik Gorenja je člane izvršnega sveta seznanil z nadalj-nimi prizadevanji za odpravo izgub in zagotovitev uspešnega poslovanja. V zadnjem času jim je uspelo uvesti nov stimulativnejši sistem nagrajevanja po delu. Že sedaj pa lahko rečejo, da izgub ob letošnjem zaključku leta iz tekočega poslovanja ne bodo imeli. Začrtani plan proizvodnje, ki je bil zelo optimističen, bodo uresničili od 96 do 97 odstotno, tudi izvoz na konvertibilno področje bo nekoliko pod planom. povedati pa je treba, da bodo plan izvoza po načrtih SISEOT presegli. Težav s katerimi se srečujejo v proizvodnji ni malo. pa vendar jih dokaj uspešno odpravljajo, ob vseh teh naporih pa tečejo vzporedno aktivnosti za pokrivanje izgub v preteklosti. Zal pri bankah niso dosegli tako ugodnih kreditnih pogojev kol so načrtovali. kar bo seveda negativno vplivalo na njihove načrte, da vso akumulacijo prihodnjih let usmerijo v posodobitev osnovnih sredstev. Andrej Kržič je člane izvršnega sveta seznanil, da je še vedno problematično pokrivanje izgube tega leta. — zaradi nastalih tečajnih razlik saj se Jugobanka še vedno ni vključila v to razreševanje: to pa pomeni, da se del deviznih obveznosti Gorenja še vedno prenaša v prihodnje leto. Andrej Kržič se je zahvalil celotni družbeno politični skupnosti občine Velenje, ki se je v prizadevanja za sanacijo Gorenja aktivno vključila, kar je pogojevalo, da se je v to vključila tudi celotna Slovenija. Povedal je. da si bodo v Gorenju še naprej prizadevali, da izgubo preteklih let in devizne obveznosti kar najhitreje odpravijo. Na zadnji seji so člani izvršnega sveta pregledali še uresničevanje družbenega dogovora o delitvi oseb- nih dohodkov v zadnjem obdobju ter o usklajevanju davčne' politike v prihodnjem letu. Lovski zvezi združeni Kakor smo poročali že prejšnji teden. so v petek 21. decembra sklicali delegate celjske in savinjske (žalske) lovske zveze zaradi združitve v eno lovsko zvezo. Tak sklep so tudi v resnici izglasovali, s čemer so končali pet let trajajočo nelogično delitev na dve lovski zvezi. V žalski lovski zvezi (brez same žalske lovske družine) je bilo samo pel lovskih družin iz žalske občine. Na skupščini so za predsednika združene lovske zveze, ki se bo poslej imenovala Savinjsko—kozjanska lovska zveza Celje, izvolili Vida Jeriča, razen tega pa tudi druge od obeh iniciativnih odborov(preolagane kandidate za razne druge funkcije. Vidu Jeriču, dosedanjemu predsedniku celjske lovske zveze, so na seji v petek izročili tudi odlikovanje lovske zveze Jugoslavije. Združena Savinjsko—kozjanska Prejeli smo Borci o razmerah v občini Predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje je na zadnji razširjeni seji obravnavalo med drugim tudi problematiko v zvezi s pokrivanjem izgube v Gorenju in v zvezi s tem sprejelo naslednja stališča. Z njimi je seznanilo tudi Andreja Marinca, predsednika slovenskih komunistov. V težkih in zapletenih razmerah za hitrejše obvladovanje sedanjih težav si tudi borci in borčevske organizacije v Šaleški dolini prizadevamo, da bi z enotnim političnim delovanjem prispevali svoj delež k razreševanju nakopičenih problemov. Razmere, kakršne vladajo danes v velenjski občini, so nas prisilile, da se pismeno obrnemo na vas in vas seznanimo z nekaterimi dejstvi, ki nas zelo vznemirjajo. Naše pismo nikakor ni znak demoraliza-cije borcev, temveč želja in hotenje, da bi čimprej rešili tiste probleme, ki nam grozijo ali pa že resno ovirajo naš nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj. Povedati moramo, da smo borci, komunisti in delovni ljudje v Šaleški dolini zelo zaskrbljeni zaradi težkih gospodarskih pa tudi političnih razmer, ki se čedalje bolj zaostrujejo predvsem zaradi vprašanja, kako pokriti velikanske izgube in izvesti sanacijo Gorenja. Splošno znano je, da o nakupu KOrtinga v ZR Nemčiji niso odločali delovni ljudje Gorenja, pa tudi politične strukture v občini niso imele pri tm nobene besede. Za nakup te tovarne se je odločil ozek krog vodilnih ljudi iz Gorenja ob podpori nekaterih funkcionarjev v republiškem političnem vrhu. Danes, ko je Gorenje zaradi finančnih bremen pred stečajem, pa vso krivdo za nastalo stanje pripisujemo delovnim ljudem, ki naj bi zaradi tega nosili tudi levji delež bremena pri sanaciji Gorenja. Moramo povedati, da smo borci že pred nakupom KOrtinga opozarjali na tveganost te poslovne odločitve, pa smo bili s strani vodstva Gorenja zavrnjeni, češ nikar se ne mešajte v to stvar, saj ji niste odrasli. Vodstvo Gorenja je takrat ocenjevalo nakup KOrtinga kot zelo dobro poslovno odločitev, s pomočjo katere bo zgrajen most med Jugoslavijo in ZR Nemčijo in ki bo omogočila izvoz našega znanja, samoupravljanja, kulture, športa. Vsi se strinjamo s tem, da je treba čimprej rešiti vprašanje sanacije Gorenja in mu zagotoviti nadaljnji razvoj, ne moremo se pa strinjati s predlogom tako imenovanih nosilcev sanacije Gorenja, ki so predvideli, da naj bi kar dve tretjini nepokritih obveznosti Gorenja iz letošnjega leta (22 milijonov dolarjev) prevzela velenjska banka skupaj s Splošno banko Celje. Kazen za nepravilne poslovne .odločitve Gorenja v preteklosti naj bi torej nosili v glavnem delovni ljudje združenega dela velenjske občine, ki so bili že doslej prikrajšani v možnostih nadaljnjega razvoja, saj je morala velnjska banka usmerjati svoj razpoložljivi denarni potencial predvsem v kreditiranje Gorenja. Poleg tega bi se združeno delo velenjske občine moralo odpovedati tudi svoji lastni banki; nosilci sanacije Gorenja so namreč predvideli tudi združitev velenjske in celjske banke v eno banko kot sestavni del predlagane variante za pokrivanje izgube. Vsega obsojanja so vredni tudi postopki ob sanaciji Gorenja in integraciji bank. Medtem ko s ozke delovne in strokovne skupine ukvarjajo s temi vprašanji in nakazujejo izhod iz nastalega stanja, se za mnenje delovnih ljudi nihče ne zmeni. Ali ne bi bilo prav( da bi o tako pomembnih vprašanjih, kot so nadaljnja perspektiva Šaleške doline, spregovorili in povedali svoje mnenje predvsem delovni ljudje, ki tu živijo in delajo, ne pa odtujene politično-izvršilne strukture, ki s borijo za družbeni kapital in svoje delovanje prikrivajo s plaščem samoupravljanja?! Ob tem moramo kar najostreje obsoditi tudi vsebino dopisa Medobčinskega sveta ZKS Celje z dne 16. 11. 1984 (ki je v bistvu anonimka, ker sploh ni podpisan od odgovornega človeka), ki komunistom diktira, kako fiaj se yedejo v političnih aktivnostih ob sanaciji Gorenja in integraciji bank in jim prepoveduje postavljati vprašanje odgovornosti za izgube v nakupu in poslovanju KOrtinga. Borci smo mnenja, da je vprašanje odgovornosti za to polomijo treba razčistiti in krivce kaznovati. Sedanji postopki okoli sanacije Gorenja nas močno spominjajo na EKK in njegovo likvidacijo, s katero smo storili nepopravljivo družbeno škodo, tako Šaleški dolini, kot celotni slovenski družbeni skupnosti. Nepremišljeno smo likvidirali proeram, ki ie pomenil osnovo za razvoj kemične industrije v Sloveniji. Tako kot danes v zvezi z Gorenjem je tudi takrat padla odgovornost za družbeno škodo, nastalo pri likvidaciji EKK, na delovne ljudi Šaleške doline, čeprav so odločitev o likvidaciji te- ga programa sprejeli v republiškem političnem vrhu. Rečii moramo, da je bil to hud udarec za Šaleško dolino, ki je potem dolgo časa v svojem razvoju stagnirala zaradi iskanja novih programov za predelavo lignita (termoelktrarne). Slišimo očitke, da smo borci preveč občutljivi in kritični do nepravilnosti v naši družbi. Prav gotovo ne moremo biti ravnodušni do pojavov, ki hočejo razvrednotiti vse tisto, za kar smo se borili in kar smo soustvarjali v desetletjih po vojni. Spominjamo se, koliko težkega pionirskega dela in truda pa tudi osebnega samoodpovedo-vanja je bilo treba, da smo zgradili Velenje in postavili čvrste temelje za gospodarski in družbeni napredek velenjske občine. Zato se danes res ne moremo strinjati s takšno politiko, ki bi hotela vse to likvidirati. Borci in borčevske organizacije v Šaleški dolini se ne ukvarjamo samo s preteklostjo in s svojimi notranjimi problemi, temveč se živo zanimamo tudi za tekoče družbene in gospodarske probleme, ki nas sami od sebe silijo, da aktivno posežemo v dogajanja povsod tam, kjer je to potrebno. Tako smo na predsedstvu naše občinske borčevske organizacije že nekajkrat obravnavali problem Gorenja in sklenili, da vas seznanimo z nepravilnostmi, ki potekajo okoli sanacije te organizacije združenega dela. Ugotavljamo namreč, da še vedno obstaja velik razkorak med tolikokrat deklariranimi načeii samoupravljanja, demokratičnimi pravicami in svoboščinami in dejansko stvarnostjo. Želimo, da bi z našo dobronamerno kritiko prispevali svoj delež pri nadaljnji graditvi naše družbe in pri iskanju najboljših poti pri premagovanju sedanjih nakopičenih težav. Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje lovska zveza ima v svojih sestavi 47 lovskih družin s skupno okrog dva tisoč lovci. Pričakujemo lahko, da se bodo poslej, ko so se neprijetne »drahe končale, lovske družine skupaj s svojo zvezo bolj posvetile uresničevanju svojih lovno-gojitvenih načrtov. Navsezadnje lovstvo ni samo šport in rekreacija. temveč tudi gospodarska dejavnost. V. J. Sodelovanje Merxa in Hmezada Ustanovili poslovno skupnost Predstavniki žalske sestavljene organizacije Hmezad in celjskega Mersa so v Celju minuli torek slovesno podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje obeh kolektivov. Sporazum prinaša poglobitev dosedanjega sodelovanja in učinkovitejše usklajevanje posameznih funkcij v proizvodnji in v ostalih dejavnostih. Z ustanovitvijo plansko-poslovne skupnosti naj bi zagotovili enotnejši nastop na domačem in tujem tržišču, izdatnejšo uporabo strokovnih znanj kot tudi razrešitev nekaterih aktualnih problemov v agroživilstvu. (n. pr. proizvodnja mesa). V obeh organizacijah pričakujejo, da bodo s skupnim planiranjem in z aktivnejšim združevanjem delovnih sredstev dosegali boljše učinke v medsebojnem poslovnem sodelovanju. Poslovodni odbor poslovne skupnosti bodo sestavljali člani kolektivnih poslovodnih organov obeh sozdov. znotraj skupnosti pa bodo za posamezna delovna področja imenovali posebne koordinacijske odbore. Nova poslovna skupnost bo- delovala kot »odprta« organizacija, zato se bodo vanjo lahko vključevale tudi druge organizacije združenega dela s širšega celjskega območja. J. K. Zamenjava osebnih izkaznic gre h koncu Akcija zamenjave starih osebnih izkaznic za nove se počasi izteka. Rok za zamenjavo je bil sicer že 12. oktobra, toda še vedno nekateri občani te svoje dolžnosti niso opravili. ,,Res je, da jih ni prav veliko, toda to kaže na njihovo neodgovornost. Ta se je še posebno izkazala nekaj mesecev pred iztekom roka, saj so se na hodnikih upravnega organa vile dolge vrste, v njih pa so čakali nervozni in nezadovoljni občani", nam je povedal načelnik oddelka za notranje zadeve pri Skupščini občine Velenje. Zamenjava starih- osebnih izkaznic je trajala skoraj štiri leta in v tem času so v Velenju zamenjali 27 tisoč teh dokumentov. Ocenjujejo pa, da te svoje dolžnosti še ni opravilo nekaj več .kot 500 občanov. mkp PACA gostinstvo propaganda Cenjene goste vabimo na VESELO SILVESTROVANJE v naših lokalih: V hotelu PAKA bomo za vas pripravili pester Silvesterski menu za 2.200 din. Na željo skupine gostov bomo pripravili jedila po želji gostov (ruski bufe). Za zabavo v najdaljši noči leta bo skrbel ansambel JOŽETA KREŽETA s pevko z zabavno, klasično in narodno zabavno glasbo. Posebej organiziramo tudi zabavni program. ZA GOSTE, KI BODO SILVESTROVALI Z NAMI PRIPRAVLJAMO PRIJETNO PRESENEČENJE. Rezervacije in informacije prejema recepcija hotela Paka, tel. 853-351. KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ - gostilna s prenočišči pa bo za vas pripravil zanimiv silvesterski menu samo za 1.700 din. Za zabavni program bo poskrbel ansambel BREZNIK z zabavno in narodnozabavno glasbo. Rezervacije in informacije po telefonu: 881-356. ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČAMO! V IMENU NAŠEGA KOLEKTIVA VAM 2ELIMO SREČNO 19851 „NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški ru- dar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (nefrinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameztrega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 dinarjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. . Grafična priprava, korekture,' tisk in odprema: ČGP Večer' Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Letna programska seja občinske konference SZDL, Velenje Nadzorna vloga SZDL je premalo uveljavljena Iz referata predsednice OK SZDL Nade Zavolovšek -Hudarin Na programski konferenci občinske konference je predsednica Nad« Zavolovšek Hudarin izpostavil« predvsem najaktualnejša in nedorečena vprašanja, ki jih skušamo reševati, pa smo nekako neučinkoviti.. Opozorila je, da miogih nalog, ki si jih je zadala občinska konferenca SZDL v lanskem letu. nismo uresničili, za kar nosijo odgovornost vsi frontni deli. AKTIVNOST ORGANIZACIJ JE ODVISNA OD VODSTVA V svojem referatu je Nada Zavolovšek Hudarin ugotavlljala. da krajevne konference SZDL v naši občini zelo različno delujejo, teo pa je odvisno predvsem od ljudi. Id jih vodijo. Kjer te družbeno politiične organizacije dobro delajo, je razviito tudi družbeno politično življenje. Opozorila je. da so tudi v naši družbeno politični skupnosti krajevne organizacije, ki delajo kampansko. V takšnih primerih je treba delo poživiti iin organizacije na novo organizirati. Poudarila je, da je občinska konferenca najvišji politično frontni organ v občini, podobno kot krajevne konference po krajevnih skupnostih. To je poudarila zato, ker mnogokrat ugotavljamo, da tega ne razumemo ali nočemo razumeti v mnogih okoljih in vse prevečkrat se mnogi sprašujejo zakaj se Socialistična zveza vtikuje v stvari, ki ji niso mar. »Zato je naša prva naloga,« je poudarila, »da osvestimo posamezne subjekte v OZD. samoupravne interesne skupnosti, pa tudi DPO, društva in družbene organizacije, da smo prvenstveno odgovorni, da bo v občini več odgovornega javnega dela, več demokratičnosti, s tem pa več odzivanja na vprašanja ljudi « V svojem referatui je Nada Zavolov-šek Hudarin ugotavlljala, da imamo še Predsednica OK SZDL Velenje, Nada Zavolovšek — Hudarin posebej v posameznih ozdih, pa tudi v nekaterih društvih in klubih preveč v ozke kroge zaprtih tem. Vso politično dejavnost pa moramo nujno čimbolj razgrniti med občane, da v praktičnem političnem delovanju konkretno spoznajo, da so nosilci te politike, ne pa samo spremljevalci družbenopolitičnih in družbeno ekonomskih dogodkov ter akcij. Da bomo to dosegli ni dovolj, da se v posameznih okoljih borijo za neko poslovno politiko .., hkrati pa ne želijo upoštevati sugestij okolja. Ko pa ravno zaradi tega pride do težav iščejo krivce med tistimi, ki v fazi dogovarjanja niso bili željeni. Prav bi bilo, da bi včasih našli posamezni ozdi. sisi in tako dalje tudi pot do zborov krajanov, delavskih svetov, delegacij, kjer bi razgrnili nadaljnji razvoj in probleme s katerimi se srečujejo. PREMALO INFORMACIJ Na konferenci je govorila tudi o problemih gospodarstva, ki jih prav vsi čutimo, ob tem pa menili, da ni prav, da zaradi pomanjkanja informacij večina ljudi nemo spremlja probleme, pa čeprav je jasno, da bi bilo več motiviranosti za aktivistično delo, če bi bili bolj seznanjeni s sanacijo Gorenja in tako dalje. Opozorila je, da ljudi seznanjamo zgolj z dejstvi, ne zavedamo pa se, koliko rešitev in pobud ponujajo ljudje na terenu. Prav zato je menila, da je treba, da v prihodnje z ozdi, zlasti večjimi, s skupnimi močmi razrešujemo problematiko. saj je jasno, da nam le enotno in usklajeno delo prinaša boljši jutri. Prav tako pa je treba tudi vse delavce v upravnih organih, strokovnih službah. bankah, izvajalskih organizacijah itd, opozoriti, da bodo imeli drugačen odnos do krajanov — bolj življenski. bolj človeški. BOLJ UVELJAVITI NADZORNO FUNKCIJO Poudarila je tudi, da moramo bolj uveljaviti nadzorno funkcijo SZDL, ki mora sproti in odgovorno spremljati delo skupščin, izvršnih organov, upravnih organov in DPO in pa tudi uspešnost vodstvenih in vodilnih kadrov. Govorila je tudi o samoupravljanju v krajevni skupnosti, ki še ni povsem zaživelo. Tudi povezava KS in ozdi ni zadovoljiva. Predvsem pa ne moremo reči za vse krajevne skupnosti, da bi se občani povezovali in združevali v organizirano družbeno politično akcijo glede reševanja življenjskih vprašanj inusmerjanja družbenega razvoja znotraj socialistične zveze. Nada Za-volovšek Hudarin meni, da bomo to stanje presegli, če bodo DPO začele delovati v tistih okoljih, kjer delujejo in če bodo DPO s svojo specifično družbeno vlogo in svojo družbeno individualnost ohranile, hkrati pa s svojimi akcijami in vplivom krepile akcijsko enotnost vseh naprednih sil v okviru SZDL. kjer je lahko mesto usklajevanja in mesto dogovora za nadaljno akcijo DPO.' Govorila je tudi o mladih, ki ne smejo ostati izven SZDL. Ti se sicer dokaj dobro vključujejo v delo v krajevnih skupnostih, vendar jih je premalo opaziti kot organizirano politično silo. Bolj bi morali biti mladi odločni pri razreševanju gospodarskih težav, brezposelnosti, problematiki šolstva itd. Na sploh se bomo morali bolj zavedati, da so družbene organizacije in društva pomembni in nepogrešljivi sestavni deli množične frontne organizacije, žal pa so ti vanjo pogosto le formalno vključeni. RACIONALIZIRATI DELEGATSKI SISTEM V preteklosti je namenila socialistična zveza vso pozornost ustvarjanju političnih pogojv za razvoj delegatskih odnosov. Ob tem pa bo, kol je dejala predsednica občinske konference SZDL, potrebno razmisliti o racionalizaciji delegatskega sistema, skrčiti števila delegacij ter združiti nekatere same upravne interesne skupnosti. Spremeniti bi bilo treba samoupravne akte skupščin, da bodo seje redkeje in da bodo delegati obravnavali le najpomembnejše zadeve. Pri obravnavi gradiv bo treba okrepiti povezavo med krajevnimi konferenemi in občinsko konferenco SZDL. razmisliti pa bo treba tudi o možnosti uvedbe zamenljiv sestave družbeno političnega zbora občinske skupščine. VSO POZORNOST PRIPRAVAM NA VOLITVE Pri pripravah na skupščinske volitve leta 1986 bo treba upoštevati oceno delovanja delegatskega sistema v občini, stališča predsedstva RK SZDL o racionalizaciji volilnih postopkov in se že pred volitvami dogovoriti za organiziranost občinskega in delegatskega sistema. Odgovorneje je treba pristopiti k evidentiranju kandidatov za vodstva delovnih teles. Ob tem pa je posebej poudarila tudi. da ne w smemo sprejemati načela, ki ga nekateri vztrajno zagovarjajo, da morajo biti ključne funkcije zastopane po ozdih. ampak se boriti, da bomo dobili za najodgovornejše delegatske in družbene funkcije najboljše kadre. V svojem referatu je Nada Zavolov-šek Hudarin govorila še o sanaciji Gorenja ter tudi o prizadevanjih drugih ozdov v občini. Svoj referat pa je sklenila: »Ob ugotovitvi, da se socialistična zveza vendarle krepi, moramo še posebej paziti, da bomo v nadaljnjem delovanju opredelili prioriteto nalog, kajti ie sedaj se nam velikokrat dogaja, da na veliko govorimo o oblikah in metodah dela SZDL, ki jih ne povezujemo z reševanjem konkretnih problemov, ki zahtevajo demokratično izmenjavo mnenj, usklajevanje različnih interesov in skupnega iskanje rešitev. Najti pot do ljudi ni lahka naloga. Vendar pa edina alternativa za uresničevanje koncepta socialistične samoupravne demokracije. Vsem, ki menijo, da smo v brezizhodnem položaju in da ni mogoče izvajati začrtanih naloe. moram reči, da mnoge KK SZDL, vaški odbori, sveti, koordinacijski odbori, pa tudi posamezne delegacije, delujejo vzorno, zato so tudi rezultati vzpodbudni. Zato prenesimo njihove izkušnje v svoja okolja, ne pa že v naprej zmajevati z glavo.« Na letni programski seji občinske konference SZDL Velenje — bila Je v torek prejšnji teden, so delegati najprej sprejeli poročilo o delovanju SZDL in njenih organov v enoletnem obdobju, ki smo ga objavili 2e v prejšnji številki, na seji pa je imela uvodni referat o tem ter o nadaljnjih nalogah predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek Hudarin. Vsi organi občinske konference bodo na podlagi sprejetih programskih usmeritev naredili svoje delovne programe. Prav tako je konferenca določil« predsedstvo občinske konference oziroma njene organe, da na osnovi analize obstoječega stanja na področju organiziranosti in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti pristopijo k konkretni akciji za učinkovitejšo organiziranost interesnih skupnosti. Iz razprav Četrti samoprispevek V Šaleški dolinii se izteka tretji samoprispevek, ki je omogočil bistven napredek na podrročju družbenega standarda. In prav v tem obdobju je pred nami vprašamje, kako naprej. Zato ni čudno, da so že na posameznih programskih sejjah krajevnih konferenc SZDL razmišljali, da bi kljub temu. da ležimo, da bi razbremenili osebne dohodke delavcev, vendarle tudi v naslednjih petih letih pridobili pomembna sredstva za nadaljnji razvoj. Tudi na programski seji občinske konference SZDL so spregovorili o tem vprašanju. Razpravo o tem je imel Tone Šeliga. Med drugim je dejal: »Smo v čudnem protislovju, ko stvarne potrebe daileč presegajo dohodkovne zmožnosti združenega dela. Nominalno smo s sedanjim samoprispevkom zbrali več kot smo predvidevali leta 1979. žal pa zaradi inflacije oziroma podražitev nismo uspeli dokončati vseh zastavljenih nalog. Pred nami so dileme, kako naprej. Manjka sredstev prav za tisie naloge, ki so v največjem interesu primestnih in vaških krajevnih skupnosti. In ne samo to. Gre za na videz drobne naloge, njihova uresničitev pa pomeni bistveno izboljšanje življenjskih pogojev v leh krajevnih skupnostih. V pretežnem delu krajevnih skupnosti so se vodstva ob pripravi novih srednjeročnih načrtov že odločila, glede na velike ležaive. da gredo v četrti samoprispevek. Zavedajo se. da v samoupravnih interesnih skupnostih ne bo mogoče zbratti dovolj denaija za razrešitev obstoječilh težav. V nekaterih krajjevnih skupnostih, kjer je večina komiunalnih problemov rešenih, pa kolebajto. Težko opredelijo skupne in pnmarnV službi je bilo iztekajoče se leto, uspešno. Zapomnila pa si ga bom tudi po tem. da se nismo z družino odselili v Slovensko Bistrico kjer imamo hišo. ampak smo ostali v Titovem Velenju. Za prihodnje leto pa si želim veliko dela tako doma kot v službi. Rada delam, ker nas delo krepi. Želim pa si tudi zdravja in razumevanja v družini. Letos bomo po dolgih letih z družino skupaj, v Bistrici. Prej smo vedno hodili na silvestrovanje, sedaj pa sta otroka tudi že tako velika, da najdaljše noči ne prespita in tako bomo skupaj.« FRANC ZAJC. upokojenec: »Vse bi bilo lepo, če ne bi bilo vse tako drago. Pokojnina res ni najslabša, toda komaj še A zadošča. Sploh, če še upoštevam. da imam nekoliko zemlje in nekaj v hlevu, kako draga pa so krmila in gnojila, paje itak jasno. Res je potem nekaj v kašči ali skrinji, toda cene so res prehude. Veliko zdravja si želim, če bo tega dovolj, bo vse veliko lažje. Pa miru v svetu, saj meje skoraj vsak dan groza, ko gledam televizijski dnevnik. Vse bolj postaja poročanje z bojišč, naravnih in drugih katastrof, kriminala, skratka ena sama črna kronika. Miru in zdravja torej, pa nižje cene in višje pokojnine, če bi bilo možno, seveda.« JANEZ ŠKORJANC avtobusni sprevodnik: j>Leto je zame minevalo tako. kot za večino drugih. Predvsem me moti draginja, saj z našimi plačami že komaj živiš. Nekoliko drugače pa je vseeno bilo. Pred nedavnim sem namreč dobil stanovanje in tako rešil velik problem zase in družino, pri čemer sta velik delež razumevanja in pomoči nudila Gorenje in Izletnik. Novo leto bo torej vendarle lepše. Kaj naj si zaželim? Predvsem manj draginje, pa zdravja in miru. tudi veliko zadovoljnih in veselih potnikov. vsem skupaj pa varno in brezskrbno vožnjo.« 27. decembra 1884 * Titovo Velenje PRAZNIČNA SREČANJA naž Cas * stran 7 Martin Primožič Besede mikajo, zgledi vlečejo Jožefa Suhovršnik Enaindvajset in več otrok Martina Primožiča Soštanjčani dobro poznajo. Že vrsto let je pač eden od tistih aktivistov, ki z veliko zagnanostjo uresničujejo sprejete naloge, skrbijo za krepitev vloge subjektivnih sil, vlagajo velik del svojih moči v razvoj kraja in krepitev demokratičnih odnosov. Danje kar prekratek za izpolnitev vseh obveznosti, za vse pogovore in sestanke, za kopico tistih drobnih, lj udskih želja in razmišljanj, ki jim je potrebno prisluhniiti. Martin Primožič je predlsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj in čeprav je že nekaj let v pokoju njegovo (družbenopolitično delovanje ni nič manjše kot pred leti, pravzaprav je še večje, saj se sedaj z vso zagnanostjo posveča temu delu. Sicer pa, kako ne bi, ko je trdno prepričan, da so besede res tiste, ki mičejo, a le zgledi tudi pritegnejo. Martin Primožič seje rodil v Lokovici v številni rudarski družini. Želel seje šolati, pa zaradi pomanjkanja denarja Rečica ob Savinji Diplomo samoupravljanja — priznanje zvezne konference SZDL je za letošnje leto v akciji ,.program krajevnih skupnosti 1981—1985" med desetimi krajevnimi skupnostmi v Sloveniji prejela tudi krajevna skiupnost Rečica ob Savinji. Na krattko kar njena osebna izkaznica: prebivalcev je v 13 naseljih in zašel kih 2.208, od tega je zaposlenih 1..082, šteje 649 gospodinjstev in 1152 zaščitenih kmetij, po površini pa je med največjimi v Gornji Savinjski dolini. Ne glede na prostorske razsežnosti in veliko oddaljenost med posameznimi zaselki, pa to krajevno skupnost krasi prav zgledna povezava med vsemi prebivalci, kar velja za kakršnokoli akcijo, prireditev, tekmovanje . . . Prav ta tesna povezanost, oplemenitena z veliko mero solidarnosti, pa je temelj njihovih izrednih dosežkov v zadnjem obdobju in obenem porok za še hitrejši napredek v prihodnje. Vseh uspehov ne kaže naštevati. Omenimo lahko mrliško vežico, pet kilometrov asfaltiranih krajevnih cest, nov in prostoren gasilski dom, ki so ga s sodelovanjem vseh krajanov v največji meri zgradili sami s prostovoljnim delom in še bi lahko naštevali. Solidarnost je pravzaprav način življenja v tej krajevni skupnosti,, pa naj bo to to ni bilo možno. Zato se je izučil za mizarja, vendar le stežka dobil delo, najprej v tovarni usnja, nato pa. malo pred vojno, v svoji stroki. Tu je delal do odhoda v partizane. Takoj po vojni je bil postavljen na nekatere politične dolžnosti, ki jih je opravljal na bivšem okraju Šoš- pri gradnji ceste, ali kjerkoli drugje- Organi krajevne skupnosti, družbeno-politične in družbene organizacije ter društva zelo dobro delujejo in predvsem sodelujejo. Naj omenimo vsaj dve za Rečico značilni prireditvi. Prva je razprodaja starih oblačil, obutve in opreme, ki jo v mozirski občini edini pripravljajo in je po začetnih težavah že zaživela v pravi obliki. Druga, ki ima tudi daljše izročilo je vsakoletna olimpiada, ki je resnični dokaz povezanosti vseh v tanj. pa nato na okraju Šoštanj Slovenj Gradec in kasneje Šoštanj Mozirje. Po letu 1953 seje ponovno zaposlil v svojem poklicu v lesni stroki, se dodatno izobraževal na delovodski šoli in nato. na željo sodelavcev, prevzel delo direktorja v takratni delovni organizaciji LIK Šoštanj. To dolžnost je opravljal 17 let. potem pa ni krajevni skupnosti. Na tem tekmovanju v najrazličnejših šaljivih disciplinah nastopajo tekmovalci iz vseh naselj, spodbujajo pa jih. pravzaprav vsi prebivalci krajevne skupnosti. Borbenosti in tekmovalnega duha, pa seveda veselja in smeha ne manjka, najpomembneje pa je, da se razen ob delovnih akcijah tudi na ta način zberejo prebivalci in še utrdijo svoje medsebojne vezi. Seveda jim tudi načrtov ne manjka. Radi bi pridobili obrtno več kandidiral, saj je menil, daje čas, da ga na tem mestu zamenja mlajši in bolj izobražen delavec. Vendar je po dveh letih moral spet prevzeti dolžnost direktorja, ki pa jo je opravljal le začasno, do upokojitve. Z odhodom iz delovne organizacije seje še bolj kot prej posvetil družbenopolitični aktivnosti v kraju ter prevzel različne naloge, ki jih je tudi uspešno uresničeval. Posebno skrb ves čas namenja krepitvi krajevne samouprave, delovanju delegatov in delegacij ter razvoju samoupravnih odnosov. Predvsem ga moti, če delegati, ki so posamezne naloge sprejele, dela ne opravijo vestno, saj je škoda, ki zaradi tega nastaja, pogosto velika. Prav zato bi morala socialistična zveza in sindikat namenjati še več pozornosti temu problemu ter hitreje in odločneje ukrepati. cono, zgradili vodovodni rezervoar, bolj bi morali izkoristiti tudi možnosti za razvoj turizma, ki jih vsekakor ne manjka. Začetek z avtokampom v Varpoljah je že tu in to dovolj obetaven. Ze precej let jih jezi tudi dejstvo, da v kraju ni pravega življenja. Nekaj teh načrtov bodo zagotovo uresničili, ker so prepričani, da bi stabilizacijska prizadevanja zavrla njihovo delovno vnemo in solidarnost. Kar je v njihovi moči bodo zagotovo tudi storili. Na letošnji slavnostni seji skupščine občine Mozirje ob njenem občinskem prazniku se je po polni dvorani razlegel viharen aplavz. Krepko in dolgotrajno ploskanje vseh gostov in udeležencev, med njimi je bilo veliko borcev, je bilo namenjeno ženici z ruto na glavi, ki je iz rok predsednika občinske skupščine sprejela občinsko priznanje, in poljub seveda. Jožefa Suhovršnik, s Suhovrha, visoko v hribih nad Gornjim gradom. Njena domačija je nudila varno zavetje, hrano, zdravje in pomoč številnim borcem partizanskih brigad, ki so se mudile na teh področjih. Nikomur ni odrekla pomoči, vsem je postregla in zato seje mnogi danes radi spominjajo in jo obiščejo. Seveda tudi težkih trenutkov ni manjkalo. Zlasti boleč je spomin na noč. ko so ji Nemci zaradi pomoči, ki jo je kmetija nudila partizanom. ubili moža. In prav tisto noč je rodila svojega dvanajstega otroka. Imen borcev in komandantov se ne spominja več, na sliki pa le spozna mnoge, ki so uživali dobroto njene domačije. Spomni pa se Iva Zu-panca iz Celja, ki mu je z nesebično nego in pomočjo rešila življenje. Tega seveda ni pozabil. Pogosto jo obišče in rad pove. da ie nien dvaindvajseti otrok. Da. dvaindvajseti. Jožefa Suhovršnik je rodila enaindvajset otrok. Dvanajst je še živih, ostali so »smrt storili« kot pravi. Večina je umrla še majhnih, sin. kije gospodaril na kmetiji, pa seje ponesrečil leta 1975. Ostali živijo v krajih Gornje Savinjske in Šaleške doline, blizu svojega doma in svoje mame. ki živi na kmetiji skupaj s snaho in drugim možem, bratom od prvega, ki so ga ubili Nemci. Šestinsedemdesetletna mamica je prvega otroka rodila z devetnajstimi leti. zadnjega leta 1952. Ženske si nekoč niso znale tako pomagati, kot danes. zato je bilo tudi več otrok, pravi Jožefa in dodaja, da zanjo to ni bilo nič prehudega, pomanjkanja pa na kmetiji tudi niso trpeli. Otroci so bili in so veselje njenega življenja, ki aa danes dopolnjuje štiriin trideset vnukov. Vsi jo radi obiščejo, najbolj veselo pa je na domačiji ponavadi ob prvomajskih praznikih, ko zadnjega aprila in prvega maja slavi rojstni dan in god. Takrat je pri hiši zares veselo, pa tudi sicer najraje pravi, da je za zdravje veselje boljše kot žalost. Žato partizanska mamica. mamica in babica: veliko sreče, veselja in zdravja v novem in vseh naslednjih letih. Solidarnost - temelj uspehov prejela pohvalo komandanta TO Slovenije, zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Martin Budna, zlati znak ZRVS Jugoslavije paje prejel Viktor Brglez. Predsednik skupščine občine Velenje je šestim rezervnim vojaškim starešinam podelil državna odlikovanja. Emil Hartner je prejel Red dela s srebrnim vencem. Miroslav Jeranko medaljo za vojaške zasluge. Alojz Bole in Daniel Kreslin Medaljo zaslug za narod. Branko Valič in Frida Ver-stovšek pa Medaljo dela. Med proslavo sta delegaciji položili vence k spomeniku tovarišu Titu in k spomeniku Onemele puške. Slavnostni govornik je bil Pankracij Semečnik. načelnik UO za LO občine Velenje. Slovesno v Logarski in Nazarjah 22. december so slovesno proslavili tudi v Gornji Savinjski dolini z najrazličnejšimi proslavami in prireditvami ter strelskimi tekmovanji. Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in obrambnih dejavnikov so tudi letos obiskali vojake v Logarski dolini in Podolševi, se z njimi pogovorili o njihovih vsakdanjih zahtevnih opravilih pri varovanju državne meje, se zadržali na tovariškem srečanju, pri čemer so vojakom izročili spominska darila, osnovnošolci pa so pripravili priložnostni kulturni program. Vojake so seveda obiskali tudi domačini, saj je njihova nenehna in trdna vez prvi pogoj varnosti ob meji. Osrednja proslava ob dnevu oboroženih sil je bila v petek zvečer v nazarskem delavskem domu. Ob bogatem kulturnem sporedu so objavili napredovanja rezervnih vojaških starešin in podelili priznanja in pohvale. Plaketo zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je prejel JOŽE CE-LINŠEK, zlato značko ZRVS Slovenije pa VOJKO HREN. Za uspešno delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sta priznanji republiškega sekretariata za ljudsko obrambo prejela dr. FRANC URLEP in TONI BORŠNAK. Za izredne uspehe pri izvrševanju nalog pri urjenju in vzgoji ter krepitvi moralno-politične pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe so pohvale komandanta pokrajinskega štaba TO prejeli JOŽE KUMER, NIKO PURNAT in IVICA FUZIR, polivale komandanta občinskega štaba pa JANEZ ČERČEK. ANTON KLAD-NIK, FRANC PODLESNIK, CVETO MAROVT, MARJAN STRGAR, IGNAC BASTL, URŠKA RECHBAH in JANA ŠKOFLEK. V prostorih osnovne šole Bratov Mravljakov je bila v petek zvečer združena proslava ob dnevu oboroženih sil, ki so jo pripravili občinski štab TO, občinska konferenca ZRVS in krajevna organizacija ZRVS Šalek-Gorica. Bogat kulturni spored so pripravili učenci in delavci te šole, zbranim pa je spregovoril Jože Prislan, komandant občinskega štaba TO so prejeli Ludvik Onuk, Peter Habjan, Marjan Lampret in Andrej Jerič, 24 pripadnikov TO je prejelo pohvale komandanta občinskega štaba TO, štirje so prejeli knjižne nagrade. 4 pa odličja občinskega štaba. Za izredno prizadevnost in sodelovanje pri izvajanju nalog na področju SLO in DS so prejele kmetije, Martina Marolta iz Plešivca. Ivana Juvana iz Zavodenj. Franca Soviča iz Raven. Staneta Sevčnikarja iz Podkraja in komite za SLO in DS v krajevni skupnosti Šentilj zahvale občjnskega štaba. Ža aktivno delo v ZRVS je prejelo priznanje 27 rezervnih vojaških starešin in ostalih dejavnikov, ki so pomagali pri izvajanju programa in nalog občinske organizacije ZRVS. Osrednja proslava ob 22. decembru je bila v velenjski občini v soboto v Domu kulture. Kulturni spored je nadvse lepo izvedel Koroški akademski oktet, predstavniki garnizije iz Slovenske Bistrice so izročili priznanja za uspešno in prizadevno delo v enoti. Vladimirju Safariču. Ivanu Podgoršku m Miianu Leskovšku. Jože Prislan in Karel Seme sta ob tej priložnosti Ob dnevu oboiroženih sii Številne pohvale in priznanja Prostor na osnovni šoli Bratov Mraljakov je bil kar premajhen za vse udeležence s. stran ★ nas cas__PRAZNIČNE ČESTITKE Srečno 1985! Delavci Gorenja gorenje Sestavljena organizacija združenega dela Proizvodnja: GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, Titovo Velenje GORENJE NOTRANJA OPREMA, Titovo Velenje GORENJE PROCESNA OPREMA. Titovo Velenje GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, Titovo Velenje GORENJE MUTA, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta GORENJE FECRO, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec GORENJE ELRAD, Tovarna elektronike, avtome-hanike, anten in kablov Gornja Radgona GORENJE METALPLASt, Industrijsko podjetje Ruše GORENJE VARSTROJ, Industrija in montaža Lendava GORENJE PETAR DRAPŠIN, Industrija pohištva Kikinda GORENJE MURAL, Tovarna aluminijskih radiatorjev in odlitkov Mursko Središče GORENJE TIKI, Elektrostrojno podjetje Ljubljana GORENJE GLIN, Lesna industrija Nazarje GORENJE MIV, Kovinska industrija Vranje Skupne izvedbe: GORENJE COMMERCE, Titovo Velenje GORENJE SERVIS, Titovo Velenje GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, Titovo Ve lenje , GORENJE INTERNA BANKA. Titovo Velenje Delovrfe skupnosti skupnih služb: DSSS GORENJE SOZD Delovna skupnost Splošni posli GORENJE SOZD Delovna skupnost informatika in organizacija GORENJE SOZD Tudi Elektromotori Djakovica v sozduGorenje Zaposleni v delovni organizaciji Elektromotori Dakovica so se te dni odločali o vključitvi tovarne v sestavljeno organizacijo združenega dela. O utemeljenosti vključitve Db Elektromotori Dakovica v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje pa je na zadnji seji razpravljal tudi delavski svet tega poslovnega sistema. Sodelovanje t delovne organizacije Elektromotori Dakovica z Gorenjem sega y leto 1977. Ker proizvodne zmogljivosti v tovarni niso bile izkoriščene, proizvodnja pralnih in pomivalnih strojev v Elektronski industriji Niš ni naraščala tako. kot so načrtovali. so elektromotor ponudili tudi drugim jugoslovanskim proizvajalcem izdelkov bele tehnike. V Dakovici so se odločili za Gorenje, pa čeprav so morali osvojiti proizvodnjo novega tipa elektromotorjev za pralne stroje. Letos bo. na primer. 650 zaposlenih v tej tovarni izdelalo blizu 600.000 elektromotorjev, kar okrog 500.000 pa jih bodo prodali Gorenju. Gorenje paje sodelovalo tudi pri uresničitvi prve faze tovarne za proizvodnjo elektromotorjev, kije pričela obratovati pred poltretjim letom in katere zmogljivost je 500.000 elektromotorjev letno. Zdaj pa pripravljajo elaborat o družbenoekonomski upravičenosti druge faze. s katero želijo to proizvodnjo podvojiti. Zahvaljujoč Gorenju so v delovni organizaciji Elektromotori Dakovica. kot poudarjajo njeni predstavniki, po letu 1977 povečevali obspg proizvodnje in izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti, izboljšali pa tudi finančne izide. Dosedanje uspešno sodelovanje in povezovanje so želeli v Dakovici poglobiti z vključitvijo delovne organizacije Elektromotori v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Poudarjajo, da bi radi v prihodnje zadovoljevali prav vse potrebe Gorenja po sestavnih delih, ki jih lahko izdelajo v tovarni v Dakovici. Naloge, ki so pred delavci Gorenja, so resnično zahtevne. Vendar pa prevladuje prepričanje, dajihje mogočez veliko pripravljenostjo delavcev. poslovodnih vodstev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tudi uresničiti. Že doslej so bili vodilo delavcev Gorenja trdo delo. pošteni odnosi in znanje. In tako bo. kot poudarjajo v tem poslovnem sistemu, tudi v bodoče. Nov uspeh delavcev Gorenja: v letu 1984 brez izgub iz tekočega poslovanja Prizadevanje delavcev Gorenja, da bi v letu 1984, v zaostrenih pogojih gospodarjenja, kar najbolje gospodarili, so bila uspešna. Zadnje ocene kažejo, da so delovni kolektivi, kljub zahtevnim načrtom, v primerjavi s prejšnjimi leti dosledneje uresničevali planske usmeritve. V vseh delovnih organizacijah so povečali fizični obseg proizvodnje, produktivnost in konvertibilni izvoz. V več Gorenjevih tovarnah bodo planske naloge (udi presegli. Osnovne aktivnosti pa so bile. razumljivo, usmerjene v uresničevanje nalog iz sanacijskih programov delovnih organizacij, ki so leto 1983 sklenile z izgubo. Ugotavljati je mogoče, da so bili doseženi pri uresničevanju sanacijskih programov pomembni uspehi, tako v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju kot tudi v Gorenju Tiki. Delavci so z delom in rezultati dela tako ustvarili pogoje za dogovarjanje z vsemi sanatorji o rešitvi bremen preteklosti. Občutno so se zmanjšale devizne obveznosti delovnih organizacij Gorenja iz Titovega Velenja, s čimer so dani pogoji za normalnejše delo v prihodnje. Sicer pa nobena Gorenjeva delovna organizacija v letu 1984 ne bo zaključila poslovanja z izgubo iz lastnega poslovanja. Omeniti velja še. daje bila letos opravljena samoupravna in poslovna preobrazba delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis, da bi omogočili hitrejši razvoj posameznih programskih usmeritev in doslednejše uresničevanje lastnega stabilizacijskega programa. V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju so uveljavili nov sis-tam nagrajevanju po delu, prav tako v delovnih organizacijah Gorenje Me-talplast in Gorenje Varstroj. Trditi je mogoče, da so v Gorenju v vsakdanji praksi dokazali, da je opiranje na lastne sile edina mogoča pot oziroma edina mogoča alternativa za izhod iz težav! V Gorenju so že sredi letošnjega leta izoblikovali usmeritve za poslovanje v letu 1985. Usmeritve so nadvse zahtevne. Iz planskih aktov za leto 1985. kijih te dni sprejemajo v delovnih organizaci- jah izhaja, da so bile sprejete usmeritve, ki naj bi omogočile Gorenju prihodnje leto nadaljnje 6% povečanje fizičnega obsega proizvodnje, najmanj 4 % povečanje produktivnosti in okrog 20 % povečanje konvertibilnega izvoza. Dosledno uresničevanje sprejetih usmeritev bo zagotovo omogočilo ugodnejše poslovne izide in s tem začetek prepotrebnega začetka posodabljanja in prestrukturiranja proizvodnega procesa posebej še v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju. Seveda pa bodo zapletene gospodarske razmere in tržni pogoji terjali nenehno angažiranje vseh za kar najboljše, učinkovito in kakovostno delo in poslovanje, prav tako pa tudi sprotno prilagajanje hotenj delavcev Gorenja pogojem gospodarjenja. Medtem, ko je bila v letu. 1984 najpomembnejša naloga delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju finančna sanacija, bo za leto 1985 osrednja naloga priprava elaboratov za posodobitev proizvodnje. To terja tudi zunanje tržišče, ki terja kakovostne in poceni izdelke. 28let Gorenja Varstroj, Lendava možnosti. Najstarejša programska usmeritev je montažna dejavnost. predvsem izvajanje izolacijskih in instalacijskih del. ki jo dopolnjujejo s proizvodnjo poliuretanskih pijn, ekspanzij-skih posod in ventilatorskimi cevmi (Varvent). Sanitarne kabine. kot najmlajšo programsko usmeritev, pa želijo v prihodnje izdelovati v atraktivnejši izvedbi. Razpoložljive, nezasedene proizvodne zmogljivosti tozda Variš pa želijo izkoristiti za proizvodnjo malih gradbenih elementov in gradbene galanterije. S svečano sejo delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, ki bo v četrtek, 27. decembra, bodo obeležili 20-letnico delovne organizacije Gorenje Varstroj, Industrije in montaže Lendava. Na seji bodo 23 zaposlenim podelili plakete za 20-letno pripadnost delovni organizaciji in državna odlikovanja. S svečano sejo delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij pa bodo obeležili tudi 27. december — dan Gorenja Varstroj. Delovna organizacija Gorenje Varstroj je začela z delom 1. januarja 1965. leta s 70 zaposlenimi. Nastala je z izločitvijo kovinskega obrata ter obrata za ilozacije in instalacije Komunalnega podjetja Lendava. Na začetku so. med drugim, izdelovali le transformatorje za varjenje in stroje za sočelno obži-galno varjenje. Leta 1970 je stekla proizvodnja usmernikov in polavtomatov . . . Delovna organizacija pa seje kaj kmalu uveljavila Sirom po Jugoslaviji ludi z izolacijami in instalacijami. tovrstna dela pa so začeli izvajati ludi na zahtevnih zahodnoevropskih tržiSčih. Ugset let po ustanovitvi, 1974 leta se je delovna organizacija Varstroj Lendava vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje in s tem omogočila hitrejSe uresničevanje razvojnih načrtov. Štiri leta zatem. 1978. so bili zgrajeni novi prostori za proizvodnjo sanitarnih kabin ter predizoliranih cevi ter izolacijskih plaščev. zatem pa tudi za proizvodnjo majhnih transformatorjev, ekspanzijskih posod in ventilacijskih cevi. Letos bo okrog 1.100 zaposlenih ustvarilo 2.6 milijarde dinarjev celotnega prihodka, z izvozom pa iztržilo za nad 2 milijona dolarjev. Dosežena proizvodnja bo večja od predvidevanj. Za prihodnje leto načrtujejo. ludi na račun investicijskih vlaganj 200 milijonov dinarjev, povečanje fizičnega obsega proizvodnje za okrog 10 %. Sicer pa bodo ustvarili okrog 4.3 milijarde dinarjev celotnega prihodka. na tuja tržišča pa prodali za 2.7 milijona dolarjev izdelkov. Delovno organizacijo Gorenje Varstroj. Industrija in montaža Lendava, sestavljajo tri temeljne organizacije, in sicer Tovarna varilne opreme (TVO). Montaža — Purlen (MO—PU) in VAR1S. Osnovno programsko usmeritev predstavlja proizvodnja izdelkov varilne tehnike, ki ima tudi največje razvojne 27. dacambra 1884 * Titovo Velenje PRAZNIČNE ČESTITKE ^ nas cas*stran9 MERX POTROŠNIK Vsem ! kooperan- j velenjska kooperacija tOITI ter gradbeno-obrtna zadruga p.o. j i • f/foi/o velenje, celjska 36a UCIOVnifll | ljudem ! in j občanom j želimo srečno in poslovnih j uspehov polno novo leto 1985! ! KAM PO NOVOLETNIH NAKUPIH? Vsem delo vnim Hudem In občanom žeigo delavci dedov ne organizacije EKO Elektrokovinarske oprema Titovo Velenie srečno In uspešno leto 19851 V MERX - POTROŠNIK blagovnico GORICA v Titovem Velenju V razširjeni in bogato založeni blagovnici Gorica so vam pripravili za novoletne nakupe: — širok asortiman metražnega blaga, posteljnine, konfekcije, pletenin, perila, stekla, porcelana, gospodinjskih aparatov in športnih potrebščin Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno voščimo sreče in zdravja v letu 1985/ Velika izbira novoletnih daril v blagovnici GORICA Titovo Velenjel HMHISALtH r \ VSEM PRIJATELJEM M CLUBA SREČNO NOVO LETO 1985 v J Uspešnost nadaljnjega razvoja Modnega salona je zasnovana na vlaganju v kadre in sprotno posodobljanje proizvodnje Nova krojilnica in razvoj. Uvajanje računalništva v proces proizvodnje. Sodelovanje z YU SKI POOLOM, nogometno reprezentanco Jugoslavije, . . . Nova industrijska trgovina v Titovem Velenju. Titovo Velenje * 27. decembra 1984 ŽELIM, . . . Žetim, da bi se vse oro^e spremenilo v hrano, obleke, igrate in tople domove. da bi bile vsak dan olimpijske igre, saj lakral zavlada mir v sveta. ANaj bo povsod po svetu tako, kol je pri nas. Želim, da bi namesto orožja spregovoril otroški smeh. Želim, da bi na svetu zavladal mir. I)a bi utihnilo vse orožje tega sveta. Da bi imeli vsi otroci dovolj hrane in vode, da ne bi umirali nedolžni otroci. Želim si, da bi bik) Titovo Velenje veliko mesto, da bi imelo veliko Igrišč in bazenov. Otrokom, ki živijo v vojni, bi rad poslal velik paket, v katerem bi bil mir, svoboda in sreča. Želim, da bi utihnilo orožje in bi vsi narodi živeli v svobodi in miru. I)a se velike države ne bi kosale, katera ima več orožja in raket, ampak bi pomagale revnim. Želim, da bi vsi otroci sveta lahko uživali v miru. Želim, da bi ljudje vsega sveta lahko z vseljem čakali novo leto. Dedek Mraz, prinesi vsem otrokom sveta igrače, da se bodo lahko igrali, hrano, da ne bodo lačni in šolske stvari, da bodo lahko hodili v šolo. Vsi otroci sveta bi radi veliko znali. Želim si majhnega skodranega psička. Želim si veliko papigo, ki bi govorila in mi pomagala pri učenju. Želim si nove smuči, kajti stare so že zelo izrabljene. Želim si majhno belo muco. Želim si, da bi moj očka spet živel. Želim si računalnik, ki bi mi pomagal pri učenju. Želim si, da bi mi dnevi v bolnišnici hitro minevali. da bi moj oče hitro ozdravel. ... da bi z vsakega balkona visele rože. ... da bi se v reko Pako znova vrnilo življenje. ... da bi povsod postavili koše za smeti. ... da bi pred vsako hišo uredili vrtičke s cvetjem. ... da bi kmalu dokončali glasbeno šolo. ... da bi popravili vse hiše v starem delu mesta. ... da bi v vsakem bloku uredili pionirsko sobo. ... da bi imeli vsi otroci, ki stanujejo v mestih, več prostora za igro. ... da bi imeli lepo urejena igrišča z velikimi gugalnicami. ... da starši ne bi pretepali otrok in da bi jih lepo vzgajali. ... da bi imeli vsi pionirji varno pot v šolo. ... da bi mlajši pomagali ostarelim. ... da bi uredili veliko parkov, kjer bi se lahko starejši sprehajali in v miru posedeli. ... da bi v našem mestu živelo veliko dobrih ljudi. ... da bi si bili vsi med sabo prijatelji. ... da bi naše mesto bilo vredno Titovega imena. Vse želje so napisali učenci OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje SILVESTROVANJE V FLORJANU Ali že veste, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu? Ce želite poceni in v družbi veselih ljudi pričakati NOVO LETO pridite v Florjan, kjer bodo mladi za vas pripravili „VESELO SILVESTROVANJE" v domu DPO, v ponedeljek 31. decembra ob 20. uri. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel SOVI C. Nekaj prostih rezervacij si lahko priskrbite v domu KS Florjan. Cena rezervacije je 1200 din. Vljudno vabljeni! Taborniška zveza Uspešen seminar za vodnike Priprave aa nočni orientacijski pohod Vodniki so steber taborniške organizacije in tega se dobro zavedajo tudi na občinski zvezi tabornikov, kjer so pred dnevi zanje organizirali jesenski seminar. Udeležili so se ga taborniki vseh štirih taborniških odredov iz naše občine in sicer iz Titovega Velenja, Šoštanja, šmartnega ob Paki in Topolšica. Seminar so pripravili v Zavodnjah, na njem pa je sodelovalo kar 56 tabornikov, ki so ali Fotoklub Zrno Gostovanje fotogrupe M Danes ob 18. uri bo v galeriji Mesnica otvoritev razstave toto-grupe M in revija Mladina. V programu bodo sodelovali plesalci, recitatorji in glasbeniki, postregli pa vam bodo tudi s toplim čajem. gorenje Eleganca, ki jo lahko vidite in slišite, hifiaparati barvni televizijski sprejemniki Korting v konsignacijski prodaji Posebna novost: V vsak televizor z daljinskim upravljanjem lahko na željo kupca vgradimo teletekst dekoder. Podrobnejše informacije dobite v trgovinah avtotehne v Ljubljani, Titova 25, Titova 36, in Celovška 175. bodo v prihodnje postali vodniki ter bodo vzgajali sebi enake ali mlajše v taborniških veščinah. V prijetnem okolju ob dobri organizaciji in zanimivih predavanjih so taborniki preživeli tri pestre dni. Nekatere aktivnosti so imeli v šoli, večino del pa so opravili na prostem. Tu so nabirali material za različna ročna dela, saj je delo z mladimi člani v slabem vremenu in pozimi v glavnem omejeno na šolske učilnice. Naučili pa so se tudi marsikakšno stvar na terenu. Spoznali so, kako se zaneti ogenj v deževnem vremenu, kako se išče pot preko minskega polja, risali so profile terena ter se seveda preizkusili tudi v raznih igricah. Zelo zanimiv je bil tečaj iz prve pomoči, kjer so se spoznavali predvsem s težavami, ki so pogoste na taborjenjih. To so zlomi, krvavitve, kačji piki, omrzline, opekline in podobno. Ogledali so si tudi diapozitive z vseh letošnjih akcij ter pripravili družabni večer, ki je bil vsekakor najbolj prisrčen del celotnega seminarja. To izobraževanje je seveda le del aktivnosti, ki so namenjene usposabljanju vodnikov, saj morajo ti kar najbolj obvladati taborniške veščine in tudi druga znanja, da jih lahko prenašajo na mlajši rod. GIBANJE P MATIČNI URAD VELENJE: POROKE: Marjan Kirak, roj. 1961, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Magdalena Skledar, roj. 1966, prodajalka iz Titovega Velenja; Vladimir Witmajer, roj. 1955, ključavničar iz Škal in Erika Polak, roj. 1966, delavka iz Škal; Stanko Zadravec, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Darinka Kuhanec, roj. 1967, delavka iz Hodošana; Marko Lesjak, roj. 1959, grafik iz Lipja in Blanka Skvarč, roj. 1961, razr. učitlejica iz Titovega Velenja. SMRTI: Jože Slatinšek, učitelj v pokoju iz Titovega Velenja, ul. J. Ulriha 17, roj. 1919; Martin Zevnik, ključavničar iz Titovega Velenja, Ul. 3. julija št. 10; Olga Ledinek, gospodinja iz Plešivca št. 7, roj. 1936 ROJSTVA: Rodilo se je: 20 dečkov in 25 deklic. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ: SMRTI: Karol Krajnc, kmet, Kozje 178, 81 let; Luka Skornšek, soc. pod., Tolsti vrh 4, 85 let; Ivana Firšt, upokoj., Rečica ob Savinji 101, 78 let; Ana Jarič, inv. upok., Titovo Velenje, Prešernova 16, 41 let; Zorislava Hudovernik, upokoj., Titovo "Velenje," Koroška "31"," "63 let; Martin Pungertnik, Kmečki upokoj., Ravne 76,87 let; Stanislav Bezjak, kmet, Podsreda 56, 73 letL. Jožefa Piesnik, inv. upok.,-Šoštanj, Tekavčeva 9, 83 let; Marjan Koselj, inv. upok., Šoštanj, Koroška 16 a, 35 let; Marija Ana Šinkovec, upokoj., Titovo Velenje, Tekavčeva 26, 87 let; Anton Veronik, kmet, Brezni vrh 52,55 let; Janez Jožef Prodnik, samost. konstruktor, Titovo Velenje, Jerihova 4, 36 let;- Julijana Hainzl, inv. upok., Titovo Velenje, Tomšičeva 53, 72 let; Alojz Koz-mus, upokoj., Kapla 34, 77 let; Silvester Dečman, upokoj., Celje, cesta na Dobrovo 49, 78 let. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK. 27. decembra, dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Koren »PETEK. 28. decembra, dnevni dr. 'Hrastnikova. nočni dr. Preme SOBOTA. 29. decembra, glavni dr. Marolt. notranji dr. Grošelj NEDELJA. 30. decembra, glavni dr. Marolt. notranji dr. Grošelj PONEDELJEK. TOREK. SREDA. 31. decembra. I. in 2. januarja, glavni dr Preme, notranji dr. Cesaijeva ČETRTEK. 3. januarja, dnevni dr. Marolt. nočni dr. Zupančič PETEK. 4. januarja, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Grošelj SOBOTA. 5. januarja in NEDELJA. 6. januarja glavni dr. Zupančič, notranji dr. Grgič PONEDELJEK. 7. januatja. dnevni dr. Preme, nočni dr. Marolt DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: 27. in 28. decembra, dr. Pirtošek 29. in 30. decembra dr. Menih 31. decembra ter Lin 2. januarja, dr. Lazar 3.. 4.. 5.. in 6. decembra dr. Menih DEŽURNI VETERINAR Od 28. decembra do 4. januarja, Milan Matko. dipl. veterinar, veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322 Od 4. do 11. januatja pa Blatnik Franc. dipl. veterinar, Prešernova 22 c Velenje, telefon 853-668. Se vam je pokvaril vrtalni stroj, sesalec, fen. kavni mlinček, brivnik. likalnik.... pa ne veste, kje bi vam ga hitro, predvsem pa kvalitetno popravili? Oglasite se v Mozirju 99. kjer je ixl prt nov servis za male gospodinjske aparate in električna orodja ISKRA in EMA Roventa. Za založenost z rezervnimi deli in za vaše zaupanje pa bo poskrbel TONE GRLICA. Mozirje 99 MALI OGLAS! PRODAM pralni stroj Gorenje — model 270 — za rezervne dele in elektromotor za pralni stroj Zanussi. Telefon 853-843. popoldan. PRODAM glasbeni center znamke Tehnik.jakosti 2* 100 W. Husanovič. Jenkova 21. Titovo Velenje. Telefon XXI-311. PRODAM obnovljen barvni televizor Gorenje, garancija eno leto. Anton Osolnik. Prešernova 2. Titovo Velenje. UGODNO PRODAM osebni avtomobil R 4 Informacije po telefonu: 857-374 popoldan. UGODNO PRODAM osebni avtomobil/ Wartburg, letnik 1981. prevo-ženih'24.000 km. Bogomir Curči, Šaleška 18 a. Titovo Velenje. Telefon 856-184. popoldan. UGODNO PRODAM pohištvo spalnice Triglav in kuhinjo Marles. Informacije po telefonu 856-181 dopoldne in 831-888 popoldne. PRODAM Peugeot 204. potreben obnove ali za rezervne dele. Beškov-nik. Skale 190, Titovo Velenje. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru Titovega Velenja za večje. lahko tudi na Gorici. Telefon 853-052. PRODAM hišo v Titovem Velenju, primerno tudi za obrt. dograjeno do 3-4 faze. Telefon 857-638. PRODAM R 4. letnik 1975, registriran in v voznem stanju, cena po dogovoru. Suhovršnik. Kersnikova 7. Titovo Velenje. UGODNO PRODAM kombinirani štedilnik (4 elektrika, 2 plin) in računalnik ZX 81. Telefon: 856-551. PRODAM dobro ohranjen traktor z obračalnikom TOMO VIN KOVIČ. 30 KS. Ogled možen vsak dan popoldne. Slavko Grobelnik. Plešivec 18. po domače BRECEL. Titovo Velenje. Telefon: 858-404. IŠČEM ŠIVILJOza samostojno delov šiviljstvu. Pričetekdelavjanuatju 1985. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 857-889 PRODAM Zastavo 101. letnik 1977, registrirano do avgusta 1985. Žibert, Jenkova 11/b, Titovo Velenje. PRODAM malo rabljene štiri zimske gume s platišči za Golfa. Jevšnik. Selo 14. Titovo Velenje, telefon 856-834. PRODAM starejšo hišo v bližini Titovega Velenja. V hiši je vodovod, elektrika — stoji ob asfaltirani cesti. Informacije: Splitska 13 Titovo Velenje PREVAJAM v angleščino in francoščino. tudi sodne, znanstveno-tehnične in reklamne tekste. Silva Kuzman. Šaleška 2/a. telefon 858-400. PRODAM črne mlad - pudlčke, telefon 856-925. PRODAM domači jabolčnik in krznen plašč. Telefon: 853-684. PRODAM globok otroški voziček, dolgo poročno obleko št. 40. klobuk, krzneno jakno. torbico, rokavice (vse belo), telefon 881-085. Pričakujemo vas v Zavodnjah OBIŠČITE NAPOTNIKOV HRAM kjer vam bomo postregli poleg vseh vrst jedi tudi z odlično pripravljenimi bikovimi prašniki na več načinov, puranovimi zrezki, srno in sladicami. Odprto od 14. do 23. ure, ob nedeljah od 9. do 22. ure. Ob ponedeljkih in torkih zaprto! Srečno novo leto 1985 vam želi NAPOTNIKOV HRAMI KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 27 12. ob 18. in 20. uri: KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jane Fonda Petek. 28. 12. ob 10. uri: ZAKAJ SF. VSE DOGAJA MENI — ameriška komedija. V gl. vi.: Bud Spencer Petek. 28. 12. ob 18. in 20. uri: POBEG V ZMAGO - ameriški vojni. V gl. vi.: Svlvester Stallone Sobota. 29. 12. ob 18. in 20. uri ter nedelja. 30. 12. ob 18. in 20. uri: ZAKAJ SE VSE DOGAJA MENI — ameriška komedija. V gl. vi.: Bud Spencer Ponedeljek. 31. 12. in I. 1. 1985 lilmske predstave — v vseh enotah — odpadejo Sreda. 2. 1. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek. 3. I.ob 18. in 20. uri: V ZMAJEVEM GNEZDU - Hong-kong. V gl. vi: Bruce Lee Petek. 4. I.ob 10. uri: OSTATI ŽIV (VROČICA SOBOTNE NOCl II. DEL), ameriški. V gl. vi.: John Travolta Petek. 4. I.ob 18. in 20. uri: PSI VOJNE — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Christopher Walken Sobota. 5. 1. ob 18. in 20. uri in nedelja. 6. 1. ob 18. in 20. uri: OSTATI ŽIV (VROČICA SOBOTNE NOČI II. DEL), ameriški. V gl. vi.: John Travolta Ponedeljek. 7. 1. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 8. 1. ob 18. in 20. uri: SOSTANOVALKE (CIMERKE) — ameriški. V gl. vi.: Samantha Fox Sreda. 9. 1. ob 10.. 18. in 20. uri in četrtek, 10. 1. ob 18. inj>£>. ucu CiANGSTERJI NEŽNEGASRCA — italijansko-španski. komedija. V gl. vi.: Bud Spencer Petek: II. I.ob 10. uri: FLASH DANCE - ameriški glasbeni. V gl. vi.: Jennifer Beals DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 27. 12. ob 20. uri: POBEG V ZMAGO - ameriški vojni. V gl. vi.: Silvester Stallone Ponedeljek. 31. 12. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE Četrtek. 3. I.ob 20. uri: KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA — ameriška komedija. V gl. vi.: Jane. Fonda Ponedeljek. 7. 1. ob 20.«uri: PSI VOJNE — ameriški, v gl. vi.: Christopher Walken Četrtek. 10, 1. ob 20. uru_ TIHA JEZA — ameriški, akcijski KINO ŠOŠTANJ Sobota, 29. 12. ob 19.30: POBEG V ZMAGO — ameriški. vojni. V gl. vi.: Sylvester Stallone Nedelja, 30. 12. ob 18. uri: GANDHI — angleški, zgodovinski. V gl. vi.: Ben Kingsley Ponedeljek. 31. 12. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE Sreda. 2. I. ob 19.30:, ZAKAJ SE VSE DOGAJA MENI - amerjški. komedija. V gl. vi.: Bud Spencer Nedelja. 6. I.ob 17.30 in 19.30: V ZMAJEVEM GNEZDU - hong-konški. V gl. vi.: Bruce Lee Sobota. 5. I.ob 19.30: PSI VOJNE — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Christopher Walken, Ponedeljek, 7. 1. ob 19.30: OSTATI ŽIV - (VROČICA SOBOTNE NOČI II. DEL), ameriški. V gl. vi.: John Travolta Sreda. 9. I.ob 19.30: SOSTANOVALKE - ameriški. V gl. vi: Samantha Fox DOLIČ Petek, 28. 12. ob 19. uri: ZAKAJ SE VSE DOGAJA MENI -ameriška komedija. V gl. vi.: Bud Spencer Petek. 4. 1. ob 19. uri: OSTATI ŽIV (VROČICA SOBOTNE NOČI II. DEL). V gl. vT.: John Travolta KINO: BRASLOVČE Nedelja. 30. 12. ob 18. uri: POBEG V ZMAGO - ameriški vojni. V gl. vi.: Sylvester Stallone Sreda. 2. 1. ob 18. uri: ' OSTATI 2IV (VROČICA SOBOTNE NOČI II. DEL) v gl vi.: John Travolta Nedelja. 6. 1. ob 18. uri: ZAKAJ SE VSE DOGAJA MENI - ameriški, komedija. V gl. vi.: Bud Spencer. 27. decembra 198« * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 11 KOLEDAR PETEK. 28. decembra 1984 ŽIVKO SOBOTA. 29. deciembra 1984 TOMAŽ NEDELJA. 30. dec:embra 1984 BRANIMIR PONEDEIJEK. 311. decembra 1984 SILVESTER TOREK. 1. janiuarja 1985 NOVO LETO SREDA. 2. januarjja 1985 MAKA RIJ ČETRTEK. 3. januarja 1985 GKNOVF.FA PETEK. 4. januarja 1985 ANGELA SOBOTA. 5. januarja 1985 SIMEON NEDE1JA. 6. januarja 1985 gaSpf.r PONF.DEJEK. 7. januarja 7.DRAVKO TOREK.8. januarja SEVERIN SREDA. 9. januarja 1985 JULIJ AN ČETRTEK. 10. januarja 1985 GREGOR VIDI O K 16 Novoletno darilo: maratonska non-Mop video projekcija v SOBOTO. 30 decembra, od 16.00 do 22 00. Užitek ponujamo ob naslednjih filmih: • ROCKY HORROR P1CTURE SHAW • ("HRISTINF. (režija: John Carpen-tcr) • I LASH (režija: Paul Morissey in Andv Warhol) • LjUDJE MAČKE - CAT PEOP-I.F. (r: Paul Schrader. Igr: M. Mc Do-wcll. Nastasja Kinski idr. glasba: David Bowie) Ogledate si lahko;vse filme, projekcije simultano na dveh recordeijih. ZAHVALA Oh boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame. stare mame — ome in tete Hermine Zapušek roj. Kasesnik iz Titovega Velenja se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Številnim prijateljem, znancem in sodelavcem Ždraivstvcnega doma. ki ste ji darovali toliko lepega cvetja in jo pospremili na njeni /adnji poti Posebno zahvalo izrekamo dr. Kožarju in dr. Vodopiji. vsem zdravnicam in sestram kirurškega oddelka intenzivne nege bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala tudi dr. Zupancu za dolgoletno zdravljenje, rudarski godbi, pevcem, govornikom, društvu invalidov, društvu upokojencev in RuJečemu križu ter duhovniku za opravljen obred. Iskrena zahvala sosedu Janku Aristovniku za vso pomoč v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: hčerka Boža in sin Jože z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice in prababice Marije Skorc iz Titovega Velenja se iskreno za hvaijujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo govorniku. pevcem in duhovniku za opravljen obred. Žalujočih hči Marija in sin Franc z družino, zet Jani ter vnukinje in pravnuki ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža. očeta in dedka Toneta Novaka iz Lokovice se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so dam nudili kakršnokoli pomoč. Hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem kolektiva TEŠ, Vekosa in TJT Celje, enota Titovo Velenje, gasilskemu društvu Lokovica. DPO Lokovica. Gaberke. TUŠ. govornikoma za izrečene ganljive besede, pevcem za zapete žalostinke. godbi Zarja ter duhovniku za opravljen obred. Posebno zah valo izrekamo vsem sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali ob težki in boleči izgubi, sorodnikom ter vsem. ki so darovali vence, cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žallujoči: žena Zofka, otroci Jože, Tone. Anica, Ivan ter Marjeta z družinami Soj ni rečeno, da te ni. čeprav r leh dnevih sonca ni. čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči. čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. povsod le čutimo mi vsi. Med nami sil V spomin 8. januarja mineva leto. odkar smo izgubili našega ljubega moža. zlatega očeta, otija in brata Alojza Srebreta iz Lokovice Tvoja nepričakovana sijirt je v naših srcih povzročila hudo bolečino. Zelo te pogrešamo, naš dom je brc/ tebe prazen. Naše solze zaman zalivajo tvoj prerani grob. Čeprav se nikoli več ne vrneš, boš v naših srcih živel. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, starega očeta. brata in svaka Jožeta Pokleke roj. 17. aprila 1924 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, zvezi borcev, društvu upokojencev. NK Šmartno, duhovniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim za darovano cvetje, vence in drugo pomoč. Hvala vsem. ki ste ga tako številno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sinova Miro in Darko, hčerki Marica in Nataša z družinami ter ostalo sorodstvo Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. . . in sedla bo na rožna tla in jokala ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta in tasta Franca Kumra mesarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo osebju internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec za'nego in požrtvovalnost v času njegove bolezni. Posebna hvala dr. Kreuhaijevi. Nadalje se zahvaljujemo OOZS Name. REK Družbeni standard. ERI in Trubarjevemu domu v Loki. Srčna hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje in globoko sočustvovanje v naših najtežjih trenutkih, posebno družinam Valenci, Meh in Dolanc. Iskrena In ala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. VSI NJEGOVI UalSlCSDSSi POZDRAVLJEiNI SOSEDJE! A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235 - 2194 Za vass smo zgradili novo pro-dajalnto, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v novi Y POZOR: Sedaj posebno ugodna ponudba — samo do 9. januarja 1985 Sinclair- m na ob rti m t* m nrw m iistfeta&flatf&iptMiiBfii Ližls lo I »Th «TJ i i L 1 arnmmmmnnan PRIPOROČA SE Blažej center Pliberk izvozna cena sinclar HIŠNI RAČUNALNIK 1-190 ASch AVTOMOBILSKE IIM TRAKTORSKE GUME: SAVA, Mi-chelin, Semperit VSE ZA ZIMSKI ŠPORTI Moon Boots že za 99 ASch SMUČARSKI ČEVLJI: Dyna fit, Dachstein, lanski modeli do 50 % cenejšil TYROLIA VEZI (od 20 - 70 kg) z zavorami za samo 498 ASch S tem kuponom dobite 2 com-pact kaseti C 60 za samo 150 din A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235 - 2085 Preselili smo se v novi CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOT SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 9. januarja 1985 aiVOSAoa ALVORADA Cafe Do Mocca 1 kg 99,80 Rama A Sch RAMA 500 g RAMA 250 gr -doza 8,90 ASch TRIVREMENSKI LAK ZA LASE 1 doza 21,90 ASch SPLENDOR RIŽ 1 kg 9,90 ASch GOLDY DOUCE - Mehčalec za perilo 4 I 29,90 ASch Občina Velenje Iztok Golob -športnik'84 KS Konovo 10 let kulturnega društva Lipa Občinsko prvenstvo v košarki V Titovem Velenju je bilo konec prejšnjega meseca in v začetku meseca decembra občinsko prvenstvo v košarki za stareiše pionirke in pionirje. Najboljše so bile košarkarice ŠSD Biba Roeck Šoštanj, ki so v tekmi za prvo mesto ugnale starejše pionirke SŠD Borec (Veljka Vlahoviča). ki so bile nato druge. Na tretje mesto seje uvrstila ekipa SS D Rudar osnovne šole Gustava Šiliha. 4. SŠD bratov Mravljakov. 5. in 6. mesto si delijo košarkarice ŠŠD Antona Aškerca in druga ekipa ŠŠD Biba Roeck. 7. mesto pa so osvojile košarkarice ŠŠD Karla Des-tovnika-Kajuha Šoštanj. Med starejšimi pionirji pa so zmagali košarkarji ŠŠD bratov Mrvljakov. druga je bila ekipa ŠŠD Rorec (COŠ Veljka Vlahoviča). tretji SŠD Antona Aškerca, na čelrto mesto so se uvrstili starejši pionirji-košarkarji SŠD Biba Šoštanj, pelo in šes delita ekipi SŠD Lignit (OŠ Mihe Roeck Šoštanj, peto in šesto mesto si Lignit Pintarja-Toleda) in ŠSD Rudar (OŠ Gustava Šiliha). sedmi in osmi so bili košarkarji ŠŠD bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki ter ŠŠD Kajuh (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj), na deveto mesto seje uvrstila druga ekipa ŠŠD Borec (COŠ Veljka Vlahoviča). deseti pa so bili člani druge ekipe ŠŠD Antona Aškerca. Koroško-šaleška liga V tretjem in četrtem kolu Koroško-Šaleške lige. ki ga je pred dnevi organiziral karate klub Mozirje, so bili doseženi naslednji rezultati: 3. kolo: Slovenj Gradec: Partizan Mislinja 0:10. RŠC Velenje: Velenje T. Velenje 2:8. Ravne: Mozirje 7:3; 4. kolo: Slovenj Gradec: RŠC Velenje 0:10. Velenje T. Velenje: Ravne 6:4. Partizan Mislinje: Mozirje 5:5. Po četrtem kolu vodijo karateisti Velenja z 8 točkami in so še vedno ne-poraženi, ekipa Ravn je zbrala 5 točk. RŠC Velenje 5. Partizan Mislinje 3. Mozirje 3 točke, karateisti Slovenj Gradca pa so še vedno brez točk. 5. in 6. kolo bo na sporedu 14. januarja prihodnje leto. organizator pa bo karate klub Ravne. Novo vodstvo V začetku tega leta je imel tudi Ko-talkarsko drsalni klub iz Titovega Velenja svoj občni zbor. Na njem so kritično ocenili svoje delo v preteklih treh sezonah in si začrtali pot za delo v prihodnje. Poročila so bila jasna, izčrpna in polna smernic za nadaljnedelo. Razprava po poročilih je bila usmerjena predvsem v prihodnjost. v cilje, kijih želijo doseči. Interesa pri mladih kotalkarjih je dovolj. ugotavljajo. In če bodo znali in hoteli 'o zanimanje usmeriti v redni in načrtovan trening, uspeh ne bo izostal. Prav kmalu lahko postanejo vodilni jugoslovanski klub. Najperspektivnejšim kotalkarjem, zlasti Alenki Oven in Gordani Miletič pa želijo omogočiti merjenje moči na evropskem pionirskem oziroma mladinskem prvenstvu. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo kluba. Nova predsednica je Milka Šinkovec, podpredsednik pa Danilo Šturm. Izvolili pa so tudi ostale člane izvršnega odbora in druge potrebne komisije. Posebej skrbno so pretehtali sestav tekmovalne komisije, ki bo strokovno usmerjala delo kluba. Vodil jo bo Drago Šulek Ljubljenke jesenske prvakinje Tudi v zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v republiški ligi so odbojkarice Ljubnega osvojile obe ločki inlakonepremaeane-orenriiiliivi) osvojile prvo meslo. saj imajo kar štiri točke prednosti pred zasledovalkami. V nedeljo so namreč na domačem igrišču premagale igralke Partizana — Vič s 3:0 (7.4. 9). Dobro so igrale prav vse igralke in lako potrdile naslov jesenskih prvakinj. Pred 70 gledalci sta sodila Štrajner (Bled) in Vitanc (Ljubno), igrale pa so Skok. M.Jeraj. J. Jeraj. L. Mori. M. Mori.. Orlovič. B. Zalesnik. M. Zalesnik, Čerar. Podmeninšek in Centrih. Streljanje Na drugem preglednem republiškem strelskem tekmovanju z zračnim standardnim orožjem, kije bilo v Kranju. so velenjski strelci dosegli izjemne rezultate. Najbolj seje izkazala Denis Bola v streljanju z zračno puško s 360 krogi in novim republiškim rekordom. Prvo meslo je še pripadlo mladincu Renatu Štermanu s 549 krogi ter Janezu Štuhcu med člani pištola s 567 krogi. Drugo mesto pa so dosegli Mojca Močivnik. Fortunad Legner in Denis Bola vMreljanju s pištolo, o o o Strelska zveza Slovenije je podelila priznanja najboljšim strelcem Slovenijo. ta naslov je za leto 1984 pripadlo velenjski strelki Denis Bola. ki je dosegla v streljanju s standardno zračno puško kar šliri republiške naslove, od lega dva v konkurenci članic. Denis je Janes ena najbolj obetavnih slovenskih strelk, letos je izboljšala tudi več republiških rekordov. o o o Na strelskem tekmovanju Titovih mest. bilo je v Titogradu. je ekipa Titovega Velenja osvojila odlično tretje mesto. Za ekipo so nastreljali Franc rrebše 182. Drago Šafarič 179 in Janez Hiršel 175 krogov Golob znova odličen Na republiškem članskem prven-stvu v smučarskih skokih na srednji skakalnici v Planici se je posebej izkazal Iztok Golob, ki ie bil z 9. mestom najboljše uvrščeni mladinec. Skočil je 78 in 81 metrov ter zbral 170 točk. Golob je zmagal tudi v tekmovanju za pokal Cockte s skokoma 80.5 in 82 metrov in 178.6 točkami. V tej konkurenci je bil Pušnik sedmi. Mihelič pa 11 Naša mladinska reprezentanca bo v soboto nastopila v tekmi za evropski pokal v St. Aegvdu, med reprezentanti pa sta tudi Golob in Pušnik. □ektra-Libela 99:75 V predzadnjem kolu sla se v Šoštanju pomerili kadetski ekipi domače F.lektre in celjske Libele. Domačini so bili v es čas boljši in zanesljivo zmagali. V zadnjem kolu bo Elektra igrala v Ljubljani s Smelt—Olimpijo. ki za Soštanjčane ne bi smela biti trd oreh. Takoj po novoletnih praznikih pa bodo šoštanjski kadeti odigrali še tretjo tekmo z Domžalami. To srečanje bo odločalo o prvaku. Občinsko prvenstvo invalidov Letos so invalidi že trinajstič izvedli občinska prvenstva v raznih športnih panogah. Letos je na teh tekmovanjih sodelovalo kar 81 invalidov, a od teh je le 52 tekmovalo na obeh delih občinskega prvenstva, ki so ga letos izvedli snomladi in ieseni Rezultati: kegljanje: I. Božo Kom-Ijenovič. 2. Ferdo Komljenovič. 3. Jože Hribernik: ribolov: 1. Silvo Koželjnik. 2. Dragotin Šafarič. 3. Peter Jovanovič; balinanje: 1. Milan Razdrih. 2. Zeljko Voglar. 3. Ignac Kuri; plavanje: 1. Rastko Lah. 2. Tone Osolnik. 3. Tone Tratnik; šah: 1. Ismet Alič. 2. Šefket Čelikovič. 3. Drago Zgonjanin: namizni tenis: I. Matjaž Anllej. 2. Edvard Centrih. 3. Tone Tratnik -trih Smučarska tečaja Pisali smo že o tem. da Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravlja dva smučarska tečaja ob vikendih v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ponovimo naj samo to. da prijave sprejemajo za I. tečaj, ki je omejen vsak delavnik od 9. do 12. ure. ob sredah pa od 9. do 16. ure na ZTKO občine Velenje. Foitova 2. do 4. januarja 1985. prijave za II. tečaj pa sprejemajo v istem času do 25. januarja. Prvi krajevni samoprispevek V nedeljo, 23. decembra, je bil v krajevni skupnosti Vinska gora pravi praznik. Potekal je namreč referendum za 1. krajevni samoprispevek. V Vinski gori niso skrivali zadovoljstva, saj je ta povsem uspel. Udeležba je bilo 95,7 odstotna, za krajevni samoprispevek pa je glasovalo 757 krajanov ali 77,8 odstotka. Načrtujejo, da bodo s sredstvi iz samoprispevka zgradili prizidek k osnovni šoli z večnamensko dvorano, kuhinjo in jedilnico za potrebe osnovne šole, dva oddelka vrtca in pošto. 15 odstotkov tako zbranih sredstev pa bodo namenili tudi za dograditev telefonskega omrežja. 10 let je kratka doba, pa vendarle pomembna, če na nekem področju dosežemo velik korak naprej. Ta trditev velja za krajevno skupnost Konovo oziroma za tamkajšnje kulturno društvo, ki letos slavi 10-Ietnico zelo bogatega delovanja. In ta jubilej so na Konovem, tako kot se spodobi, proslavili v nedeljo dopoldne. Krajanom so se predstavile vse sekcije društva; tamburaši, literati, pevski zbor in dramska skupina. Začetki so bili skromni, saj je imel pevski zbor, ki so ga najprej ustanovili, prve vaje kar v garaži. ,,Res sa bili to skromni začetki, vendar začelo se je, začelo se je tesnejše povezovanje krajanov v novi krajevni skupnosti, tesnejše povezovanje ne le ob delu in akcijah, ki so bile pred vsemi, ampak, tesnejše povezovanje tudi na kul- SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, je na 9. redni seji, dne 20. decembra 1984, sprejela naslednji SKLEP: Stanarine in najemnine se s 1. januarjem 1985 povišajo za 35 odstotkov. Nova trgovina V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Titovem Velenju v stanovanjski stolpnici Kardeljev trg 2 je odprl Hmezad prejšnji teden novo poslovalnico mcsnico. V novi trgovini, kije odprta vsak delovni dan od 7. do 18. ure. nudijo različne vrste svežega mesa (govedino, svinjino, teletino. ovčetino. perutnino — tudi purane. zajce itd), zelo bogato so zalo/eni tudi z delikatesnimi izdelki, prodajajo pa ludi kruh. mleko, nekatere vrste pijač in še kaj. Ob otvoritvi je bila nova trgovina res dobro založena, vodja poslovalnice Jože Doler pa obljublja, da bo vedno tako. turnem področju," je med drugim dejal Karli Stropnik, eden najbolj prizadevnih krajanov Konovega. Ko so na Konovem dobili nov dom krajanov, so bile tudi dane možnosti za razvoj pevske, dramske, literarne in tamburaške sekcije. Pohvale vredno je, da se kulturne vrste pri njih širijo in da se v sekcije vključujejo vse generacije prebivalstva. V teh 10. letih, kot sta dejal^ Karli Stropnik in do- sedanji predsednik kulturnega društva Jože Jakopec, smo morali vsi skupaj premagati prenekatere težave. Toda s pravilnim odnosom do sočloveka smo vse to zmogli. Seveda so se krajanom, ki so kakorkoli zaslužni za takšen razcvet kulturnega društva, najtopleje zahvalili, hkrati pa vse povabili, naj se še vključijo v njihove vrste. Dobitniki plaket 0b dnevu oboroženih sil Orientacijsko tekmovanje Ob prazniku oboroženih sil je komisija za ohranjanje tradicij NOB in DS skupaj s predsedstvom OK ZSMS Velenje pripravila orientacijsko tekmovanje za prehodni Kajuhov pokal. Tekmovanja seje udeležilo 16 ekip. Start je bil v Šaleku. pot pa je potem vodila preko Šembrica. Cirkovc. Graške gore. Grmade. Plešivca. Črne gore. Čančovega vrha s ciljem pri domu DPO v Gabcrkah. Prvo meslo in s tem prehodni Ka-luhov pokal je osvojila ekipa CSŠ kovinarsko strojna usmeritev. I. ekipa, ki je zbrala 150 točk. 2. mesto je osvojila prav tako ekipa iz CSŠ; kovinarsko strojne usmeritve II, kije zbrala 149 točk. 3. mesto pa Hladilno zamrzovalna tehnika, obrat zamrzovalnikov TGO. kije zbrala 133 točk. Med osnovnimi šolami je zmagala 3. ekipa OŠ XIV. divizije s 117 točkami, 2. je bila osnovna šola bratov Letonje s 115 točkami. 3. mesto pa je pripadlo 1. ekipi OP XIV. divizije, kije zbrala 112 točk. Najboljši športnik Iztok Golob (v sredini), desno Valter Štajner, predstavnik atletskega kluba, levo Jo2e Kotičnik (SŠD Antona Aškerca) v pogovoru s predsedniki OTKS Velenje Slavkom Hudarinom, skupščine občine Janezom Basletom in ZTKO Velenje Marjanom Klepcem (od leve proti desni) »Najprej se moram zahvaliti za to izjemno priznanje, katerega nisem pričakoval. Sezona, ki je za mano, je bila dokaj uspešna. Seveda pa pričakujem, da bodo moji rezultati še boljši.« Tako je dejal v ponedeljek zvečer na slovesni razglasitvi najboljših športnikov Šaleške doline za leto 1984 v prostorih hotela Paka smučarski skakalec, učenec drugega letnika Rudarsko tehnične šole v Titovem Velenju. Iztok Golob, Tega nadarjenega skakalca je posebna komisija pi predsedstvo OK ZTKO izbrala za športnika leta 84 v Šaleški dolini. Povsem zasluženo, saj se lahko pohvali z vrsto dobrih uvrstitev. Je član smučarsko skakalnega kluba Velenje, kjer je pričel kot ciciban in kot povedo \4klubu, je vzoren in discipliniran tekmovalec. Zadnji dve leti pa je kot državni A mladinski reprezentant vzor mlajšim skakalcem. Iztok Golob je večkratni republiški prvak ler pokalni zmagovalec. dobitnik točk za evropski pokal ter prvi skakalec iz velenjske občine, ki je zmage dosegal tudi v mednarodnem merilu. V sezoni 1983/84 pa je dosegel naslednje uspehe: drugo mesto v skupnem seštevku pokalnega prvenstva SRS,' trelje mesto na republiškem prvenstvu? tretje mesto na državnem prvenstvu, pohvali se tudi lahko, daje prvi domači skakalec, ki ima točke iz pokalnega prvenstva za mlade. Tekmoval je že na mnogih skakalnicah tudi izven naših državnih meja. Njegova trenutno največja želja paje. da bi se kar najbolj izkazal na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo letos v Švici. Tam bo Iztok prav gotovo nastopil, saj ga nanj uvrščajo njegovi sedanji rezultati. Njegov najdaljši skok paje 118 metrov. Za najboljšo ekipo so izbrali člansko ekipo atletskega kluba, za osvojeni prvi mesti na republiškem tekmovanju in ekipnem republiškem prvenstvu. Uvrstili so se tudi v prvo zvezno ligo. na državnem prvenstvu v krosu pa so člani osvojili drugo mesto. Pokal za najboljše šolsko športno društvo je znova prejelo društvo iz osnovne šole Antona Aškerca. Na ponedeljkovi slovesni razglasitvi najboljših športnikov v letu 1984 v občini Velenje so podelili tudi posebne plakete zveze telesnokulturnih organizacij Cirilu Kemperlu, Jožetu Melanšku, Matjažu Natku in Jožetu Prislanu za dolgoletno delo na področju telesne kulture. Priznanja ZTKO za športne dosežke. za večletno delo v telesni kulturi, za pomembne dosežke pri telesni kultuni vzgoji otrok in mladine pa so prejeli: Bojan Matjaš, Bogdan Vuk, Romeo Živko. Tomislav Popetru, Martin Štajner, Boris Režek, Tomaž Potočnik, Nataša Krenker, Matija Molnar, Grega Suhadolnik. Bogdan Podpečan, Jože Kaligaro, Saba Golač, Gordana Miletič, Janez Irgel, Peter Dovšak, Marinka Markovič, Bruno Borovnik, Ivan Jaušovec, Kadetska ekipa ŽRK Velenje, Iztok Puc, Drago Drev, Pavel Hamold, Milan Ocepek, Nino Ošlov-nik. Stane Lešnik, Zdravko Jamnikar, Tanja Šalamon, Jelka Koren, Franc Dolar, Boris Pušnik, članska ekipa SD »Mrož« Velenje, mladinska ekipa SD »Mrož« Velenje, (serijska zračna puška), Denis Bola. Janez Štuhec, Boris Klančnik, Mirjam Žučko, Aleksandra Bola, mladinska ekipa SD »Mrož« Velenje (pištola), organizacijski odbor za Evropa cup. Ribiška družina Paka. Vlado Mešič in Franjo Žučko. Vse športnike in športne delavce ter gosteje najprej pozdravil predsednik predsedstva ZTKO Marjan Klepec. za njihovo dobro delo in uspehe pajim je čestital tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle. kije hkrati poudari 1 pomen športa za zdrav razvoj. SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ