Štev. 239 0 Ljubljani, v četrtek dne 18. oktobra 1SOE. Velja po poŠti: za c«:lo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ /a en mesec „ „ V upravništvu: za celo kio naprej K zs pol leta „ „ ja Sctrt leta „ „ ta «n mesec „ „ 26-~ 1J'-6-50 2-20 20-- 5-170 Za pošllj. na dom 20 ti na inescc. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez ---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. 'Olltlčen lis! za slovenski nor Leto XXXIV. Inserati: Enrstop. petitvrsta (72 inin): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inseratein reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188. U znjfltl. Dunaj, 17. oktobra. Ko jc odsek za volilno preosnovo pričel svoje delo, bilo bi morda s taktičnega stališča pravilneje, da bi sc bil najprvo bavil z načelnimi vprašanji. Med ta načelna vprašanja spada gotovo tudi dvetretjinska večina. Vlada bi bila že pred meseci na jasnem v tem vprašanju in ugladila pot, ki se nenadoma izgubi v zagato. Res je sicer, da je princ Hohenlohe že '25. maja sprožil to vprašanje, a Nemci so previdno molčali do zadnjega trenutka. Sedaj, ko jc delo končano, izvlekli so na dan (iesslerjev klobuk, pred katerim naj se odkrivajo ter kolena pripogibajo Slovani. Nikdar nismo tajili, da novi vol. red pač prizna načelo splošnosti in enake vol. pravice, da pa navzlic temu daje nemškemu narodu še vedno privilegije. Kakor pa hrast ne pade na en mahljaj, tako je nemogoče z enim korakom otresti sc nemške hegemonije v Avstriji v uradu, šoli in sploh v javnem življenju. Novi vol. red ima mnogo hib in kričečih krivic, vendar pa pomeni tolik korak v politični zgodovini za Slovane, osobito za Slovenec vobče, da bi mogli zatisniti eno oko ter z dobrim jedrom požreti tudi grenko lupino. A tu pridejo Nemci z novo zahtevo, naj se razdelitev volilnih okrajev zavaruje z dvetretjinsko večino. Slovani naj torej slovesno in javno priznajo. da se hočejo na večne čase pokoriti nemškemu valpetu, dokler ta sam ne umakne s kola svojega klobuka. Žaljen je torej narodni ponos, žaljena narodna zavednost slovanskih narodov, ako obvelja nemška zahteva. Drugače bi mogli soditi o tem vprašanju, ako bi se dvetretjinska večina določila za dve dobi ljudskega štetja, torej za 20 let. Vsak razsodni človek ve, da se zakoni, kakor je vol. red, ne moreio izpreminjati vsako leto. Nemci imajo toliko moč, da morejo preprečiti vsako izpremembo, ako ni dogovorjena potom kompromisa. Čemu torej ta ograja? Nam se zdi, da so jo izumili tisti, ki so sploh nasprotniki volilne preosnove. S plaščem dvotretjinske večine hočejo pokriti svojo željo, da bi pokopali vol. preosnovo, ki nI povsem pomerjena po nemškem kopitu. Pritrjujemo dr. K ram aru, ki je danes rekel v odseku: Nemci v vsaki zadregi naj- i I / £ € K. tlmmM antifenM. Ravnokar jc izšel drugi seznani antikva-ričnih knjig »Katoliške bukvarne v Ljubljani«, ki obsega v prvi vrsti slovenske knjige. To jc prvi slovenski antikvarijat in zato tem zanimivejši. Koliko literarno - historično važnega blaga jc tukaj nabranega, po katerem bo z veseljem segel slovenski, oziroma slovanski filolog. To so knjige predvsem namenjene strokovnjaku, ki bo tu našel zanimivih, doslej še neznanih in neobjavljenih podatkov, zanesljivih virov, podrobnosti, ki so morda že tu-patam prišle na dan, pa ne v celoti in zistema-tično urejene, ampak raztresene ter brez organske zveze. Toda tudi ljubitelj naše literature, ki sc v splošnem zanima za razvoj našega jezika in za napredek našega slovstva bo v tem antikvarijatu našel dovolj gradiva zase. Filologa bo predvsem zanimal razvoj jezikovnih oblik in sintaktične posebnosti.literarnega zgodovinarja formalno in notranje napredovanje našega slovstva, razne literarne dobe z njih najmarkatnejšimi pojavi, medsebojne razlike, zveza druge z drugo, kar utegne odpreti v raziskavanju naših književnih razmer nove perspektive. Litcratu, bave- dejo frazo, da so Nemci v Avstriji v nevar- | nosti. Sedem mandatov jc, ki bi jih Slovani z vso pravico smeli zahtevati iu dobiti, in sicer triie na Češkem, trije na Moravskem in eden na Koroškem. Ali bi res bila tolika nesreča za Nemce, ko bi izgubili teli sedem mandatov? Ali nimajo Nemci dovolj moči, da se brez dvetretjinske večine ustavijo tej zahtevi? Javno izpovem, pravi dr. Kramar, da to vprašanje za nas ni praktične vrednosti, pač pa je žaljena, ponižana naša narodna čast. Ako se torej ob tem vprašanju razbije vol. preosnova. odgovorni bodo le nasprotniki njeni. Cehi so požrli mnogo grenkih, a sedaj so na točki, ko morajo reči do sem in ne dalje! Ako hočejo Nemci mir vsaj za nekaj let, da se omogoči trajna sprava, potem naj umaknejo svoj predlog. Splošna in enaka volilna pravica mora priti in le Nemci bodo krivi, ako jo sedaj pokopljejo s svojo zahtevo. Toda vse lepe besede so bob ob steno. Vlada se neprestano pogaja s strankami, da napravi kompromis. V zakonu naj bi se določila dvetretjinska večina za 20 let, potem pa naj bi tripetinska večina sklepala o izpre-membi volilnih okrajev. Ako sc Poljaki sprijaznijo s tem posredovalnim predlogom, jc mogoče, da se vladi posreči. Sicer pa moramo opozoriti na to, da jc odsek kar najneugodnejše sestavljen za Slovane. Upamo se trditi, da v zbornici dvetretjinska večina ni še zagotovljena, četudi obvelja v odseku. Isto sc je zgodilo z znano Stiirghovo resolucijo glede Celja, ki jc bila sprejeta v odseku, a v zbornici odklonjena z razmerno veliko večino. In to jc bil tudi taktični pomislek proti predlogu posl. Robiča, ki ga jc sinoči večina v »Slovanski zvezi« odklonila. Predlagal jc, naj klub izvaja skrajne posledice, torej prične obstrukcijo, ako odsek za volilno preosnovo sprejme dvetretjinsko večino. »Slovanska zveza« je že davno sklenila na predlog dr. Šusteršiča, naj naši člani v odseku z vso odločnostjo delajo proti dve-tretjinski večini. To ve vlada, vedo stranke, torej čemu »bis in idem«? Poslanci imajo šc vedno proste roke, da store v pravem trenutku prave korake. Ako že danes zapretimo z obstrukcijo, odrežemo si sami vse korake tudi za Korošce. Korošci pa bi gotovo ne ugovarjali dvetretjinski večini, ko bi sc čemu se z literarnimi sujeti, s stališčem, ki so ga do raznih estetskih vprašanj zavzemali po-četniki našega leposlovja, z njih problemi in razmerji do tujih literatur, bo dobro došla marsikatera knjiga antikvarijata. Nočemo govoriti o veliki važnosti, ki jo ima taka anti-kvarična knjiga za kulturnega zgodovinarja ali pa za cerkvenega historika. Upati jc torej, da ustreže s časom naš prvi slovenski antikvarijat slovenskim in slovanskim učenjakom, ki potrebujejo zanesljivih virov pri svojih filoloških in historiških preiskavanjih. Naj izmed bogate zbirke anti-kvaričnih knjig tega kataloga omenimo le najvažnejše in najredkeiše. Predvsem najdemo v bogatem katalogu zaznamovano o. Marka Pohlina »Tu nialu bc-sedishe treh jesikov, Ljubljana 1781«, ki jc gotovo zanimiv zaklad za jezikoslovca iu tudi za slovstvenega zgodovinarja, ki raziskuje propad našega jezika v oni dobi. Kmalu potem zasledimo v seznamu nič menj znamenito »Romarsku drugu blagu. Tu je 24. s pesem, katere se zlies zcilu leitu tukej na krishni gori pojo. Ljubljana 1770« od orga-nista Fil. Repeža. Še starejši je znani »Palma-rium« o. Rogerija (Palmarium empyrcum sen Conciones CXXYI. dc Sanctis totius anni, Pars 1. Celovec 17.31, Pars II. Ljubljana 174.3. Za zgodovino našega jezikovnega in literar- jim zagotovila dva mandata, ki jih zahtevajo. Bila je torej velika napaka, da netaktnost onega člana »Slov. zveze«, ki jc sinočni zaupni taktični sklep obesil na veliki zvon dunajskih listov. S takimi osebami je nemogoča resna politika! ~ fsdalirliiilooe obtliie. Dr. Lanipe je predvčerajšnjim predaval o soc. nalogah občine ter je pri tem razvil cel socialno-političen program za delovanje občin. Obravnaval je sledeče točke: Občina kot delodajalec mora biti vzor drugim delodajalcem. Zadovoljiti mora odjemalce, hkrati pa svoje delavske razmere urediti tako, da vpliva potem na privatne obrate. (Plača, delavnik, tarif, delavsko varstvo, pravo združevanja, skrb za bolne in sirote). i'ri oddaji del mora gledati, da dobe dela samo tvrdke, ki se po pogodbi zavežejo, da izpolnijo proti svojim delavcem pogoje glede plače, počitka itd. Dalje je obravnaval posredovalnice za delo, ki morajo imeti v svojem vodstvu tudi zastopnike delavstva, skrb za brezdelne, socialno uporabo hranilniških dobičkov, občinske ljudske pisarne, v katerih se dobi zastonj pravni svet, vzorne delavnice za obrtnike, učne kurze za mojstre, zadružne prodajalnice z občinsko podporo; občina podpiraj ustanovitev produktivnih zadrug, katerim izročaj dela. naj pospešuje vpeljavo motorjev v majhne obrtne obrate in dajaj za nje po posebno nizki ceni gonilno silo. Posebna skrb bodi občini za stanovanja. Ze mestni stavbeni načrt se mora ozirati na to, da se dobi prostor za cenena manjša stanovanja. Občina mora omejiti špekulacijo z zemljišči in četreba, z lastnim nakupom dobiti zemljišča v last, da regulira cene. Ker hitro raste cena zcmljiščam, je čisto opravičeno obdačenje zvišane vrednosti pri posestvih. Ce zaradi dela skupnosti zraste vrednost kakemu prostoru, je pravično, da te zvišane vrednosti nc vživa lc posameznik, ampak da pride dobiček vsaj deloma v korist ccloti Skrb za majhna stanovanja je nujno potrebna pri sedanjem naraščanju mestnega prebivalstva. Občina lahko nastopi kot lasten podjetnik, ali da pospešuje stavbeno delovanje v ta namen ustanovljenih organizacij, ki imajo pred očmi — ne špekulacije — ampak javni blagor, 'l aka so v prvi vrsti delavska in uradniška stavbinska društva. Naloga občine je nadzorstvo stanovanj. Osnuje se odsek za stanovanja, obstoječi tudi iz zastopnikov hišnih posestnikov in odic-inalcev stanovanj, ki naj v rednih sejah razpravljajo o stanovanjskih razmerah. Stanovanjski nadzornik mora skrbeti da se sestavi natančno statistika stanovanj in da stanovanja odgovarjajo zdravstvenim predpisom. (V nega razvoja začetkom 10. stoletja »Sgodbc svetiga pisma« sa mlade ljudi, prvi del iz leta 1815, drugi del iz leta 1816. Mat. Ravnikarja so tudi v katalogu zaznamovane. Nič menj ljube bodo vsakemu v inetelčiei pisane »Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letom (Ljubljana 1827) Blaža Potočnika. Dragocen pa je za slovenskega in seveda tudi za slovanskega filologa proniptuarij Janeza Krstnika od sv. Križa (Saorum promptu-ariuni singulis per totum annuni dominicis et testis . . . Slavo compositum idiomate drugi zvezek »Venetiis« 1695; tretji pa Labaci 1696. Izmed bolj redkih knjig nahajamo tudi Slomšekov »Mncmosynon slavicum< (Celovec 1840), Val. Staniča »Pcrstavik nekterih zcrkvenih iu drugih Pesem«; Videni 1826 ter originalno izdajo Valvazorjeve »Flire des Herzogthumes Krain« iz lela 1689. In čimdelj prelistujemo ta katalog, temveč zanimivega zasledimo. Omenimo le šc Andr. Gutinana Novi vedesh sa smeh ino zhaskratenjc Slo-venzoni« (Gradec 1840), »Hitra iuu glatka pot pruti nebesham 1767, »lllyrischis Blati , letnik 1833, k: med drugimi obsega Prešernove »Litterarische Schcrze« n Čopove razprave: »Slovcnischcr A-B-C Kricg, B. Lippichovo »Topographie der k k. Provinziaihauptstadt Laibach« (Ljubljana 1834). A. Murkov Slo- Draždanih mora vsaka rodbina imeti poleg kuhinje eno sobo za stanovanje in eno spalnico, s 30 nr' površine in najmanj 20 nr' zraka za osebo. Dob ro služijo občinske posredovalnice za stanovanja, ki se lahko združijo s posredovalnicami za delo Prcskrbovanje mesta s hrano ie tako važna zadeva, da je občina ne more prezirati. Vodovodi, tržnice, preiskovanje hrane ne zadoščajo. Pri važnejših živilih mora občina če-sto direktno poseči v promet. Mestne mlekarne v več nemških mestih oddajeio ubogemu prebivalstvu mleko po znižanih cenah, zlasti za dojenčke. Glede regulacije mesnih cen omenja predavatelj nekaj zgledov, na primer ustanovitev velike društvene klavnice na Dunaju, h kateri je pristopila mestna občina. V Stutt-gartu, kjer so bile hude diference med mesarji iu odjemalci, sta mesarska zadruga in mestna občina sklenila sledečo pogodbo: Sestavi se stalna komisija za določevanje mesnih cen, v kateri so zastopniki mesarjev in konsumenlov pod predsedstvom mestnega svetnika. Ta komisija proučuje živinski in mesni trg ter vsak mesec cene revidira. Mnogo lahko občina koristi revnim slojem s podporo ljudskim kuhinjam. Za higieno imajo mestne občine svoje zdravstvene odseke. Šolski otroci se zdravniško preiskujejo, za bolehne otroke se osnujejo posebne paralelke. za mestno mladino sc preskrbe parki kot igrišča, kar jc najbolj razvito na Angleškem. Skrb za bolnike in reveže je pri nas zlasti na deželi jako težavna, zaostala. I u bo morala dežela pomagati. Priporočajo se poučni tečaji za bolniške postrežnicc. Naše šolstvo skrbi premalo za praktično stran življenja. Zato se mora oficijelni šolski pouk dopolniti z naukom o gospodarstvu iu gospodinjstvu. Po mestih se priporočajo gospodinjske šole za deklice, ki iih ponekod pridružujejo ostalim šolam. Nauk v kuhanju in najvažnejših gospodinjskih zadevah bi se moral podajati ženski mladini zlasti nižjih slojev. Na deželi se pa priporočajo v tem oziru učni tečaji potovalnih učiteljev, kar bodi stvar deželne uprave. Za izobrazbo ljudstva naj skrbe občine z javnimi ljudskimi knjižnicami, ki morajo biti po svoji književni vsebini res ljudstvu primerne. Tu so drugi narodi storili že jako mnogo, med tem ko so pri nas edino le naša društva začela delovati brez občinskih pod-por. A pridružiti se iim morajo tudi javne čitalnice. Žalostno ie, da se pri nas uita edniolc dnevno časopisje in še to le do kavarnah in gostilnah. Občina naj preskrbi širšini ljudskim slojem javno čitalnico, kjer so jim brezphčno na razpolago knjige in časopisi Tudi za predavanja lahko občine iako vensko - nemshki in nemshko-slovčnski r6-zhni besednik« (Gradec 1833), Schmutzov »Historisch - topographisches Lexicon von Steyermark, Gradec 1822. Antikvarijat ima poleg tega tudi »Jahresbcricht« ljubljanske gimnazije iz leta 1850- 1869, 1870—1875, in ravnotako Jaresbcricht« ljubljanske realke iz leta 1853 1864, 1865 1875 in sevede tudi novejše. Pa tudi za praktično vsakdanjo rabo nam jc nujno potreben ta antikvariat. Koliko knjig zlasti iz duhovniških zapuščin se ic čisto izgubilo! Ljudje sploh s temi knjigami ne vedo kaj početi in mnogokrat se razmečejo in pogube, dasi so med njimi knjige, za katere bi ta ali oni, čc bi izvedel zanje, rad plačal pošteno ceno. Pomanjkanje antikvarijata jc naši književnosti silno škodilo in velik del starejših kniig čisto izključilo od sedanjega knjigotrškega prometa. Vse to. kar ic pogubljeno in že nczna.no sedanjemu rodu, pride po antikvarijatu na novo v promet, se zopet rodi za sedanjo generacijo in začne veselo pot po slovenskem svetu, namestu da bi strohnelo v kak podstrešni shrambi. Ta antikvariat se. kakor je razvidno iz navedenih knjig bogate zbirke sam priporoča. Kakor čujcino, pripravlja »Katoliška bukvama« tretji seznam, ki obsega se nekaj več raritet. mnogo store. Naj dajejo pripravne prostore predavateljem na razpolago, in tudi mestno uradništvo, ki je v tehničnih ozirih občinske uprave dobro poučeno, naj javno predava o obče zanimivih občinskih zadevah. S tem se dvigne smisel za javno delo, izginejo predsodki proti upravi, in medsebojno razmerje med občinstvom in oblastjo se zboliša Seveda so občinski redi večinoma sedaj zastarani. Življenje je napredovalo, nove potrebe so nastale, novi stanovi nastopajo, a upravne oblike, zlasti način zastopstva je ostal neizpremenjen. Tu je treba modernizacije. Naj bi vsaka večja občina, zlasti one, v katerih živi industrijalno prebivalstvo, imela vsaj svoi socialni odsek, v katerega nai bi tudi delavstvo pošiljalo, svoje zastopnike. A to ie lc en korak k izboljšanju. Potrebna jc popolna reforma naših občinskih redov in volilnih redov. Ce se to izvrši se bo tudi delovanje občine bolj poživilo in doneslo pričakovanih sadov. Predavanju je sledilo živahno odobravanje. Predsednik gospod Kos naznani, da predava prihodnji torek ob pol osmi uri g. kanonik Sušnik: O zrakoplovstvu. VOLILNI ODSEK. — OBSTRUKCIJA ZA-ZVORKE. — MALFATTIJEV KOMPROMISNI PREDLO«. - OBSTRUKCIJA CHO-COVA IN TAVČARJEVA. V državnozborskent poročilu smo se že bavili s Kramarovim govorom v odseku za volilno reformo. Svoj govor je dr. Kramar končal z besedami: V Kanoso ne gremo! Og-govarjal mu je nato dr. Qross, poslanec nemške napredne stranke in izjavil, da so Nemci še predno se je vprašanje o volilni reformi tako nadaleč razpredlo kakor sedaj, smatrali zavarovanje volilnih okrožij z dvetretjinsko večino za neobhodno potrebni predpogoj volilne preosnove. Nemci ne morejo prepuščati vprašanja, ki se tiče njihove narodne posesti, slučajni večini v zbornici, ker so itak že preveč svojih narodnih zahtev žrtvovali zato, da se omogoči volilna reforma. Nato pravi češki agrarec Zazvorka, da smatra zahtevo dvetretjinske večine za poniževalno za češki narod vzlic temu, da Nemci zanikujejo, da mislijo s tem Cehe poniževati. Ze razdelitev volilnih okrožij je neopravičena, kaj še ta zahteva. V tem vprašanju tudi ni nobenega kompromisa. Nato je bila seja do 3. ure popoldne prekinjena. Popoldne je Zazvorka nadaljeval svoj obštrukcijski govor do 6. ure zvečer. Nato je predlagal sklep seje. Načelnik dr. Ploj je nato objavil kompromisni predlog poslanca barona M a I f a 11 i j a, naj se razdelitev volilnih okrožij za 18 let zavaruje z dvetretjinsko večino, ki lahko spremeni razdelitev, ako je v zbornici navzoča vsaj polovica vseh poslancev, pozneje pa zadostuje za izpremembo tripetinska večina. Poslanec S t r a n s k y jc nato zaklical: »Nikoli!« Dr. Ploj zaključi sejo. Danes ob 1(1. uri zjutraj se je odsek zopet sešel. Za danes sta že včeraj naznanila obstruk-cijske govore češki radikalec Choc in dr. Tavčar. Malfattijev predlog najbrže ne prodre. ZELEZNiCM ODSEK. — LJUBEZNJIVA ITALIJANSKA ZELEZNlCNA UPRAVA. Zeleznični odsek je sprejel vse paragrafe predloge o podržavljenju severne železnice, izvzemši člena 12., ki se bavi z uradniškim osobjem. Tu se gre za dostavek, kako varovati narodnostne zahteve pri nastavljanju uradnikov. O tem sklepa odsek danes. Zeleznični minister je, odgovarjajoč na interpelacijo posl. Mastalke, da italijanska železnična uprava pridržuje avstrijske vagone, to potrdil. Minister je dejal, da je že energično posredoval, da se vagoni pošljejo nazaj, ker to lahko zelo škodne naši industriji. ZAVAROVANJE PRIVATNIH URADNIKOV. Češki poslanci Kaftan, Kozlovski in Šra-mek, so se podali k predsedstvu gosposke zbornice ter posredovali za to, da bi se zakon o zavarovanju privatnih uradnikov postavil na dnevni red 30. t. m. Predsedstvo je odgovorilo, da bo gosposka zbornica zakonski načrt rešila že 26. t. m. Čudna MM- Angleški spisal C. Doyle. (Dalje.) »Tako je prav, — upam, da bodete držali besedo!« Pri teh besedah je vstal. »Tu imate predujem sto funtov in pismo. Zapomnite si kraj: Ulica Združenja št. 126 B in ne zamudite da bodete jutri točno ob eni uri na svojem mestu. Lahko noč! Želim vam iz srca obilo sreče, ki ste je tudi vredni.« »To je bilo kolikor se spominjam vse, o čemur sva tisti večer govorila. Lahko si mislite, gospod doktor, da sem bil vsled izredne sreče, ki me ie doletela, ves iz sebe. Celo noč nisem radosti skoro zatisnil očesa. Drugo jutro peljal sem se takoj s prvim vlakom v Birmingham, kamor sem dospel mnogo po-pred. kakor mi je bilo naročeno. Svojo prtljago spravil sem v hotelu ter nato šel, da po-izvem za naznačeni naslov. Cctrt ure je še manjkalo, pa menil sem, da to nc bode škodovalo. Našel sem št. 126 B nad vhodom, na obeh straneh so bile trgovine. Kamnite stopnice vodile so v prvo in drugo nadstropje, k.ier so sc nahajale razne trgovske in odvetniške pisarne. Vsa imena so bila navedena na tabli pri vhodu, le angleško-francoske delniške družbe NENAVADNO ODLIKOVANJE ZA ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA. Cesar je odlikoval šefa našega generalnega štaba grofa Bccka s službenim znamenjem, obdanim z briljanti. Ta odlika doslej še nobenemu ni bila podeljena. NOVI POVELJNIK VOJNE ŠOLE. Dosedanji poveljnik vojne šole, F. M. L. C v i t k o v i č bo prestavljen in njegov naslednik postane poveljnik 50. inf. brigade Pavi P u h a 11 o. OGRSKA. — GOLUCHOWSKI. — RAKO-CZYJEVI OSTANKI. V ogrski državni zbornici je poslanec Ugron interpeliral glede zadeve grofa Zichy-ja, ki ga je baje Goluchowski spravil v neki sanatorij za živčne bolezni. — Grof Zichy je izjavil, da on ni pooblastil lista »Magyar Nem-zet«, naj objavi znano senzačno poročilo. Poročilo je tudi večjidel neresnično. — Cesar je sprejel grofa Goluchovvskega v avdijenci. Avdijenca jc trajala dve uri. — Slavnosti v spomin Rakoczyju in Tokolyju so se pričele v Carigradu, kjer so obhajali tudi slovesni re-kvijem. Frlavski in cipški škof sta že odredila ob prihodu Rakoczyjevih ostankov cerkvene slovesnosti po svojih škofijah. TROZVEZA. »Vita« poroča, da ima nemški državni tajnik Tschirsky, ki se je podal v Rim, nalogo posredovati, da se sestanejo vladarji trozvez-nih držav. SRBSKA SKUPŠČINA. Pri čitanju kraljevega ukaza ob otvoritvi skupščine niso vstali s svojih sedežev nacionalci, socialisti in velik del mladih radikal-cev. S tem so hoteli protestirati proti nepravilnem sklicanju. Nacionalci so interpelirali glede spora z Avstrijo, na kar pa vlada šc ni odgovorila. Predložila je le trgovinsko pogodbo s Turčijo in potem zasedanje za nedoločen čas odgodila. — Avstrijska carinska in trgovinska konferenca, ki sc v kratkem snidc, bo najbrž sklenila, pretrgati s Srbijo vse trgovinske zveze. RUSIJA. 200 političnih kaznjencev so odvedli iz Peterburga v Sibirijo. Med njimi ie bil pisatelj Beiland, ki sc je pred odhodom transporta zastrupil. Po Varšavi se množe poulični ropi. — Proti predsedniku ruske dume, Mu-romcevu so uvedli kazensko postopanje, ker je podpisal viborški razglas. VSTAJA V NEMŠKI JUGOVZHODNI AFRIKI. Pri Holpanu na vzhodni meji nemške jugovzhodne Afrike sc je vršil dveurni boj med nemškimi četami in vstaškimi Hotentoti. Poraženi domačini so pobegnili čez angleško mejo. JAPONSKA IN AMERIKA. Prihodnji japonski proračun bo za 20 milijonov višji kot letošnji. — Ameriške zvezne države so poslale na Vzhod štiri križarke, da ondi varujejo ameriške interese. Dnevne novice. + Premilostni gospod knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura .1 e g 1 i č se je povrnil danes zjutraj z Dunaja od škofovske konference. Z njim jc prišel kot knezoškofov gost dubrovniški škof, Msgr. dr. Josip Gregor M a r č e I i č. Visoki dostojanstvenik se jako zanima za kulturni napredek Slovencev in se ie na svoji poti od dunajskega škofovskega posvetovanja zaraditega ustavil v Ljubljani. + Grozno! »Narod« divja. Trst se podira. Stare bajte in hlevi sc že rušijo, in kmalu .se bo podrl ves Trst! Vsa postavna sredstva niso mogla tega zabraniti. Veliki framason, žid dr. Venezian, je bil zadnji up »Narodov«, da bo nesrečo ustavil, pa zdaj je še dr. Venezian opešal in splošni polom Trsta ie neizogi- nisem videl napisane. Nekai časa sem stal kot okamenel: izgubil sem žc ves pogum. Morda pa je bila cela komedija veliko slepar-stvo? — Kar je stopil k meni gospod, ki ie bil mojemu obiskovalcu iz prejšnjega dne jako podoben. Bil je enake rasti, tudi glas jc bil popolnoma sličen, lc gladko je bil ta gospod obrit in lase .ic imel svetlejše barve. »Morda se ne varam: ste li vi gospod hali Pycroft?« me ic nagovoril. »Da, to sem jaz.« »Dobro; vas pričakujem. Sicer ste prišli nekoliko pred določeno uro, pa nič nc de. — Ravnokar sem prejel pismo svojega brata, ki vas hvali na vse pretege.« »Zaman sem se oziral, da bi zagledal kak napis nove tvrdke,« sem mu pripomnil. »Napisa še nismo izobesili; te prostore smo najeli šele pretečeni teden in samo za malo časa. Toda idite sedaj z menoj, da se dogovoriva.« Šla sva po stopnicah visoko gori tako, da sva prišla prav do podstrešja. Vstopila sva v prostor, kjer bi naj bili uradni prostori nove družbe; bilo je dvoje sob, malih, praznih ter za prst na debelo zaprašenih brez pogrinjal in zaves. V duhu sem si predstavljal velike prostore z svetlimi pulti, okrog njih polno uslužbencev; tega sem bil vajen. Sedaj pa to razočaranje! Osupel sem se oziral po dveh ben. Kaj se godi! »Jezuiti — ante portas! upije »Narod«. Jezuitje zgrade svojo mision-sko hišo, zdaj bo pa ves Trst padel v morje, ozir. v klerikalizem. Smešno! V takem mestu, kakor je Trst, kjer je v eni župniji po 70 tisoč duš, tako da duhovščina ne more zmagovati svojega dela. par redovnikov kar izgine. Ce bodo pa res dobili ves Trst v svojo malho, morajo kamora, iredenta, vse borzno židovstvo in njegov liberalizem kaj slabo stati. Proti par redovnikom »Narod« tako upije, a da ie v Trstu danes v resnici gospodari v resnici vseskozi judovska iredenta, v trgovini in v časopisju, to mu je pa čisto všeč. Krivonosi demon tržaški dr. Venezian, ki je duša največje korupcije, je vzor tiaši »Narodovi« kliki in nanj stavi svoje nade v Trstu. V taki goloti se še ni izlepa pokazala liberalna »slovenska« hinavščina. + Vsenemške intencije v izdajah avstrijske državne železnice. Ravnokar je državna železnica izdala nemško pisano knjižico o potovanju po novi progi Celovec-Jesenice-Go-rica-Trst. V tej knjigi se na prvo mesto vrivajo nemške in lahonske spake naših krajevnih imen! Tako jc za našo Golico debelo tiskano »Kahlkogel«. — Črna prst je že »Sch\varzerberg«, dalje slede spake kakor »Snetschachsattel«, Castagnavizza« (za Kostanjevico!), Monte Sancto za Sveto Goro. O Gorici pravi, da je po večini italijanska, živi pa v njej številno Slovencev in 2000 Nemcev. Čudno, da tako natančno ve samo za število Nemcev! S takimi izdajami se država osovra-žuje. Ali naj državne izdaje služijo napetosti par nemških profesorjev, ki v svoji vsenemški nadutosti prava krajevna imena pačijo po svoje? Opozarjamo gg. državne poslance na to skrajno izzivanje od strani državne železnice. Takoj s protestom na pristojno mesto in če se to tihotapsko napačno označevanje naših krajev takoj ne popravi in ne opusti, skrbe naj v družbi z ostalimi slovanskimi poslanci za primerne odporne korake. Iz druge izdaje morajo zgoraj omenjene spake izginiti! Pri prvem vsenemškem poizkusu utihotapiti tako grozno smešna označevanja naših krajev, je treba odpora! + Mašniško posvečevanje. Danes zjutraj je premil. gospod knezoškof dr. Anton Bona-vnetura Jeglič podelil v svoji domači kapeli mašniški red čč. gg.: Janezu G o ga I a. pre-fektu v kn. šk. zavodu sv. Stanislava, in Janezu Lovšin, bogosloven čctrtoletniku. — Red diakonata je pa prejel ob tej priliki č. g. Janez Kogovšek, prefekt v kn. šk zavodu sv. Stanislava. Mašniški red bo prejel ta gospod po novem letu. + Visok gost. V Zatičini je bival pred dnevi mil. gospod opat E v g e n iz samostana Mehreau na Predarlskem. Antikvarijat. Opozarjamo na odstavek »S 1 o v c n s k i antikvarijat« v današnji številki in naznanjamo, da bomo priložili katalog jutrajšnji številki »Slovenca«. Nemci blizo Zagreba. Nedavno je 40 Nemcev iz Ogrske kupilo posestvo Pisaro-vina, ki obsega več tisoč oralov zemlje. Nemci bodo sedaj omenjeno posestvo parcelirali ter nasele na njem večjo nemško kolonijo. To bo prva večja kompaktna nemška kolonija v zagrebški županiji. Domači narod hrvatski pa odhaja v Ameriko! Grozna drama med zakonskima. V Trstu je kurjač pri »Avstro-amerikanski paro-plovni družbi«, 34-letni Anton Kurent napadel na ulici od njega sodnijsko ločeno ženo Ja- lesenih stolih in mali mizici, na kateri je iežala glavna kniiga. Poleg mize še koš za papir: to je bila vsa oprava. Moj novi znanec je videl moj osupli pogled, zato me je hotel potolažiti. »Nikar naj vas nič ne moti, gospod Py-croft, tudi Rima niso v enem dnevu sezidali. Četudi niso razkošni naši prostori, zato imamo vseeno bogata denarna sredstva. Sedite in dajte pismo.« Cital jc z največjo pazljivostjo. »Na mojega brata naredili ste velikanski utis,« je dejal, »znano pa mi je, da je Artur v tem oziru strog sodnik. Seveda jc pri njem prvo, kar prihaja iz Londona, med tem, ko se držim jaz Binninghama. Toda tokrat napravim izjemo ter ubogam njega. Od danes ste pri nas stalno nameščeni.« »Kakšen pa bode moj posel?« sem ga vprašal. »Prevzeli bodete v najkrajšem času vodstvo glavne zaloge za Francosko v Parizu, ki zalaga z železnino vseli 134 podružnic na Francoskem. Prihodnji teden bodemo gotovi z nakupom. Medtem pa ostanite v Birming-hamu pri odkazanem poslu.« službo?« »V čem pa vendar obstoji moje delo?« Namesto odgovora vzel je iz predala debelo rdečo knjigo. »Tukaj imate pariško tta- kobino Kurent. Ko je na potu od dela domov Jakobina Kurent nakrat zagledala svojega moža kakih šest korakov pred seboj in čitala v njegovih očeh jezo, se je reva tako prestrašila, da je kar počenila pred njim. Ravno v istem hipu je šla tam mimo tudi 15-letna Amalija Innocente. Ta je videla, ko je žena počenila iz strahu pred možem in dejala: »Kaj me hočeš ubiti?« na kar da je on odvrnil: »Ne, nočem te ubiti, a dati ti jih hočem mnogo!« Zcna je imela še kruh v ustih. On jo je pograbil za vrat in — kakor je čepela pred njim — jo je začel zabadati z nožem. Med tem je ona vpila: »Pusti me, ker imam otročiče!« Slednjič se je vsa krvava zgrudila na tla, a 011 je pobegnil. K ranjeni ženski so takoj prihiteli ljudje. Zdravniki so konstatovali, da ima na vratu in na zgornjem delu hrbta nič manje, nego 15 ran, ki so ji bile zadane z nožem. Reva je bila jako slaba, ko so jo prinesli v bolnišnico, vendar je bila Ob 11. uri zvečer še pri življenju. — Hrvaški sabor se snide baje še-le koncem, meseca novembra. Umrl je v Belovaru poročnik računovodja g. Milan .1 e s e n k o. star 23 let. Zlatarja Vecchieta v Trstu, ki je bil obtožen goljufije in simuliranega uloma so porotniki oprostili. Samoumor hčerke bivšega reškega župana. Na Reki se je vrgla iz svojega stanovanja 58 let stara zasebnica Sabina Mar-toni, hči bivšega reškega župana, ter je obležala mrtva na tlaku. Poroka. Dne 16. t. 111. se je poročil g. Danilo Sbrizaj, c. kr. poštni oficijal v Št. Petru na Krasu, z gospico Marico Štrukelj. Goveja kuga preti zopet Evropi. Ze dalj časa pojavlja se ta nekdanji strah cele Evrope zopet v Turčiji, tako posebno po okolici mesta Jaffe. Vsekako bode treba pozornosti glede razvoja te silne škodljivkc v zanemarjenih pokrajinah Turčije, da se pravočasno zabrani zatrositev v naše kraje. — Lepo duhteče vijolice je našla včeraj na domačem vrtu gospica Franica Dolšekova. Od avstrijske državne železnice smo dobili: Vsled odredbe c. kr. železniškega mini-sterstva z dne 10. vinotoka 1906, se glede na izredni naval blaga na črtah v okrožjih c. kr. ravnateljstev državnih železnic na Dunaju, v Lincu, Beljaku, Inomostu in Trstu z veljavnostjo od dne 12. vinotoka 1906 naprej, dokler se ne prekliče, roki za nakladanje ali razkladanje tovornih vozov, vsako posebej na 6-dncvnih ur znižajo. Kakor dnevne ure veljajo ure od 8. zjutraj do 6. zvečer. Postaj Trst c. kr. drž. žel. in Trst prosta luka c. kr. drž. žel. se skrajšanja teli nakladalnih in razkla-dalnih rokov ne tiče in tudi ne tovornih vozov, ki prihajajo iz prometa državne železnice na postajo južne železnice v Trstu, da se nakladajo ali razkladajo. — (iraški trgovci z živino so poslali deputacijo k raznim ministrom na Dunaj in zahtevajo upeljavo ugodnejših železniških ta-rifov za prevoz živine, naj se prirejajo v Gradcu posebni semnji za vprežno in domačo živino in posebni semnji za klavno živino in naj sc pooblasti občinske živinozdravnike, da smejo preiskavati na trg dospevajočo živino, če ni državnega živinozdravnika blizo. — Nagloma umrl je v Šiški bivši trgovec g. Ivan R u s. — Ponesrečeni železniški izprevodnik. Včeraj je na goriški železnici odtrgal vlak sprevodniku Bobniču nogo. Bobnič je služboval svoj čas na državnem kolodvoru v Šiški. Natančnejših poročil še ni. Električni tramvaj v Gorici. Kon-sorciju, ki hoče preskrbeti ta tramvaj, je na čelu dr. Raimondo L u z z a 11 o. Omenili smo že, da pri službah izključujejo Slovence; izločujejo naš jezik in naše ljudi. Niso sklenili le še tega, da bi se Slovenci smeli tudi — voziti. Naš denar jim bo ljub! Da, brez našega denarja je podjetje v naprej bankerotno. Tej nesramnosti so že dali goriški Slovenci odgovor s protestom na c. kr. vlado, ki se poživlja, da ne sme dati takemu prometnemu slovno knjigo; za imeni so navedene trgovske tvrdke. Knjigo vzemite na dom ter napravite prepis vseh trgovin z železnino.« »Toda, saj se dobe že izgotovljeni naslovi trgovin,« sem omenil. »Pač, a so nezanesljivi. Pri Francozih je to drugače, kot pri nas. — Začnite z delom takoj, da dobim prepis do ponedeljka opoldne. — Na svidenje, gospod Pycroft. Ce bodete marljivi, ne bodete imeli vzroka pritoževati se o družbi.« — Ne baš z najbolj veselimi občutki korakal sem z debelo knjigo pod pazduho proti hotelu, kjer sem stanoval. Dvoje nasprotnih misli mi je rojilo po glavi. Službo sem imel: sto funtov v žepu jc bil temu dokaz. Toda ves prostor, kjer naj bi bil naš urad, borna oprava, brez vsakega napisa in še nekaj drugih okolnosti, ki jih mora opaziti vsak trgovec, so naredili name najnepovoljnejši vtis. Pa kaj mi je pre-ostajalo? Denar sem imel in delo tudi. V nedeljo sem delal cel dan in vendar nisem mogel izgotoviti niti tretjine. Ob določenem času podal sem se k svojemu principalu, ki mi je naročil, naj nadaljujem delo do srede; potem naj se zopet oglasim. Pa tudi v sredo nisem bil šc gotov z delom in tako jc šlo dalje do petka — namreč do včeraj, ko sem prinesti gospodu Harry Pinnerju dogotovljen prepis. (Dalje.) jodjetju potrebne koncesije in ne sme dovoliti )orabe erarskih cest. Pričakujemo od c. kr. ,'lade, da bo uvaževala ta protest, sicer bi ;ankcijonovala infamijo, kakoršne bi Slovenci ie vtaknili mirno v žep, marveč bi dali tako nogočen odgovor, da si ga vlada zapomni ;a večne čase. — Mati naznanila hčer radi detomora. ^adi detomora so aretirali v Gradežu 351etno ,dovo Gregoretti-Manin. Detomor je zagre-iila baje meseca avgusta t. 1. Kakor pravijo, o je naznanila njena lastna mati. Koroške novice. k Dekan č. g. Simon Jucko umrl. Iz Zab-lice smo dobili danes prežalostno vest, da je nidi umrl vzorni narodnjak, vzor duhovnika g. dekan Simon Jucko. Z njim izgube ko-oški Slovenci kremenit značaj, ki jc ob vsaki iriliki zvesto izvrševal katoliško-narodna nadela. Pokojni gospod dekan je bil med onimi, d so obsojali znani celovški sklep o neude-ežbi koroških Slovencev na III. slovenskem katoliškem shodu. Pokojniku je za njegovo leumorno delo med Slovenci zagotovljen naj-;astncjši spomin. Upamo, da h pogrebu vzor-lega moža pohiti tudi mnogo kranjske duhovščine, ki tako rada priroma na sv. Višarjc, ka-ere so vladali dobri gospod Šinien toliko let. 3okojniku svetila večna luč, koroškim Slo-/encem pa daj Bog še mnogo tako jekleno-rdnih značajev! k Duhovniške vesti. Za knezoškofovega Jvornega kaplana je imenovan č. g. Ivan ^erainik. — Za provizorja v 1 imcnici je menovan č. g. Janez S mode j. — V Preglje pride za kaplana č. g. Janez Se kol. k Mestno mrtvašnico s prisilno obvezo, la se mora vse umrle ondi dajati na oder, iodo ustanovili v Celovcu. k Prvi kaznjenec na novi železnici. Prvi kaznjenec, kateri se je po novi železnici peljal, je neki zaradi tatvine zaprti Alojzij l< o r a č i č. Oddali so ga namreč iz Celovca skrajni sodniji v Ljubljano. k Kot posadka ostane čez zimo tretji bataljon brambovskega pešpolka št. 4 v Šmo-liorju v Ziljski dolini. V Celovcu sta samo prvi in drugi bataljon tega polka, katera pa spomladi zopet odrineta na koroško-laško mejo. k Prenovljeni Celovec. Stare hiše na Stauderjevem trgu v Cclovcu so začeli tudi podirati, da bodo potem ta trg primerno razširili. Podirati so pričeli hišo št. 1, kjer jc bila aoprej marsikateremu dobro znana gostilna »Schleppe pivnica«. — V tej hiši se je tudi rodil I. 1837. dr. Ferdinand Saria, kateri je ce-ovškemu mestu zapustil v oporoki precejšno svoto v dobrodelne namene. Umrl je 19. novembra 1895 v Gradcu. Njemu v spomin so imenovali eno cesto v Celovcu. — Na tem trgu bodo podrli potem še tri druge hiše v smeri proti hotelu »Sandvvirth«. S hišo št. 1 izgine zopet en kos zgodovinske priče celovškega mesta, ker tu so bili včasih, ko jc mesto še utrjeno bilo, nasipi in beljaška vrata, skozi katere se je prišlo črez jarek v mesto. Štajerske novice. š Slovenje bistriško slov. katol. politično društvo vabi na politični shod v Spodnjih Poljčanah pri gosp. Gajšeku prihodnjo nedeljo, dne 2. t. m. popoldne ob 2. uri. Političnemu zborovanju sledi koncert polnoštevilne »Narodne godbe« iz Slovenske Bistrice. š Ministrski predsednik baron Beck jc minolo nedeljo bival s soprogo na svoji graščini Plevna pri Žalcu, kjer je bil na obisku pri svojih sorodnikih. št Novo tiskarno v Mariboru ustanove s 1. novembrom. Ustanovitelji so večinoma nemški odvetniki in drugi nemško-napredni elementi. š Nemško gospodarstvo se prav lepo vidi v okrajnem zastopu brežiškem. Nemcem je glavno narodno-gospodarsko načelo pripravljati korita svojem pristašem. Tako tudi v Brežicah! Prejšnji okrajni zastop, ki je bil v slovenskih rokah, je plačeval za zdravljenje okrajnih ubogih okoli 4000 K na leto, ker so bili za to nastavljeni trije zdravniki. Da se nekaj prištedi, je slovenski okrajni zastop nastavil g. dr. Strašeka kot okrajnega zdravnika in mu plačeval letnih 1500 K, tako da si je s tem prihranil okrajni zastop na leto celih 2500 K. Ko je leta 1903 prešel zastop v nemške roke, so Nemci kar meni nič tebi nič razveljavili nastavljenje dr. Strašeka, ki je imel z okrajnim zastopom redno pogodbo. To so storili zato, da pomagajo nemškemu zdravniku dr. Hollerju do korita. Tako so okrajne ubožce zopet zdravili trije zdravniki za letnih 4000 K, kar pomeni, da so od leta 1903 do letos Ncmci oškodovali brežiški okraj za trikrat 2500 K torej skupaj za 7500 K. Pa to še ni zadosti! Ci. dr. Strašck, ki je imel z okrajnim zastopom pravilno pogodbo, jc vložil proti istemu tožbo. Pravda je tekla pri sodiščih žc od leta 1903 in jc dr. Strašck žc v dveh instancah zmagal. Tudi pred državnim sodiščem je nemški okrajni zastop propadel. Stroškov jc doslej kakih 3500 K. — tako da so Ncmci s svojo naduto trmo v treh letih zagospodarili 11.000 K. Zadnji čas je, da se s temi ljudmi temeljito pomete. No upanje je, da pri prihodnjih volitvah Ncmci frčijo. Za organizacijo in napredek gre v prvi vrsti hvala g. dr. Benkoviču, odvetniku v Brežicah! š Šolske vesti. Nadučitelju v Jarcnini, gosp. Josipu Slekovec je deželni šolski svet štajerski v svoji seji od 11. t. m. izrekel povodom njegove vpokojitve za dolgoletno izborno službovanje posebno zahvalo. — V isti seji se jc sklenilo ljudsko šolo v Polzeli razširiti od štirirazrednice na petrazrcdnico. — Prestavljen je definitivni učitelj g. Ivan Kavčič od Sv. Kungote v Remšnik. Defi- nitivna učiteljica gdč. Ida Poglič v Št. Lovrencu je stopila v začasni pokoj. š Višji državni pravdnik v Gradcu postane namesto pokojnega dvornega svetnika dr. Riglerja državni pravdnik Alfred Amschl, ki je žc imenovan. Kot Amschlova naslednika prideta v poštev deželnosodni svetnik v Gradcu dr. Oton Ritter ali pa mariborski državni pravdnik dr. Gustav Ncmanič. š Prihodnji okrajni glavar v Ptuju bo namesto odišlega Underraina najbrže vitez Ma-deyski, sin bivšega naučnega ministra. š Umrla je v Škofji vasi pri Celju nagle smrti žena posestnika in krčmarja Janeza Adama Kožuha, po domače Samca. V nedeljo dne 14. t. 111. je še stregla gostom, drugi dan je bila mrtva. š Vojniški župan Trattnig ni hotel neki stranki, ki mu je prinesla že izpolnjen ubožni list v slovenskem jeziku, podpisati, ker je bil slovenski. In mož je prisegel kot uradnik ne-prekršno držati se državnih osnovnih postav. š Iz Dobove pri Brežicah. V Mihalovcih pri Dobovi se je prigodila velika nesreča. V nedeljo dne 14. t. m. je v omenjeni vasi nastal ogenj, ki je v najkrajšem času vpe-pelil trem gospodarjem vse: poljske pridelke, gospodarska poslopja in stanovanja, tako da nimajo sirote ne hrane, ne strehe. Revščina je tako velika, da sc tem potom obračamo do vseh usmiljenih src s prošnjo, da bi blagovolili s kakimi doneski priti ponesrečenim družinam na pomoč. Tozadevne pošiljatve naj se blagovolijo pošiljati na podpisani odbor za dobovske pogorelce. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme in razglasi v časopisih. — Simon, Gajšck, nadučitelj; Anton Pernat, župnik; Ludovik Potočnik, učitelj. Dobova, dne 17. oktobra 1906. Ljubljanske novice. lj Premeinba posesti. Katoliško tiskovno društvo je kupilo hišo g. Ivana Jermana ml. v Kopitarjevih ulicah štev. 6. v kateri se nahaja staroznana gostilna »pri Škrjancu«. Ij Knjigovodski tečaj »Slov. kršč. soc. zveze« prične z rednim poukom jutri zvečer ob 8. uri v veliki zvezini dvorani. Ij Vsled naraščajočega prometa na južnem kolodvoru, je načelništvo poklicalo v Ljubljano 20 pomožnih sprevodnikov. Ij Petdesetletnica. Hkrati z dvestoletnico velikega zvona v stolnici je praznoval včeraj g. Habič petdesetletnico, kar ga zvoni. Ij Orožništvo v Idriji je prijelo vaganta Andreja Eržena, ki jc meseca julija pobegnil izpod policijskega nadzorstva. li Prijateljski sestanek krojaških mojstrov sc^ vrši danes ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Cernetu«, Gradišče št. 13. lj Posurovelost. V torek, dne 16. t. m. zvečer, vračali so se obrtni vajenci od večernega šolskega pouka po VVolfovi ulici. Nasproti je prišla, nič slabega sluteč, neka gospodična ter hotela iti dalje svojo pot, ne meneč se za razgrajanje nadebudne mladine. Razpnsaienci pa jo obstopijo, jo pehajo semtertja ter uganjajo ž njo največje surovosti. K sreči jc napadena gospodična spoznala enega izmed napadalcev ter ga ovadila policiji. Včeraj je napravila mestna policija lov na zlikovce ter iih še v teku dopoldneva nabrala kakih osem po raznih obrtnih delavnicah. Ker so nekateri izdali šc nekaj svojih pri tej rabuki navzočih tovarišev, izpustila je policija sicer arctovance, vendar pa utegne biti posledica za te zlikovcc kaj trpka. Prav nič nimamo proti temu, ako se mladini marsikaj odpusti, toda take surovosti, kakor iili uganjajo nekateri obrtni vajenci, vračajoči se od večernega pouka, naj se pač eksemplarično kaznujejo. Nedavno so se celo v šoli med poukom vedli tako podivjano, da jc bila policija primorana pred šolo nastaviti štiri stražnike. Ij Ubil se je v Velikih Čolnarskih ulicah 5 let stari deček Pleško. Padel jc iz Dolenčeve hiše iz drugega nadstropja. Ij Prisiljenec pobegnil. Danes zjutr. je pobegnil od dela pri stavbah na Dunajski cesti prisiljenec Franc Lamprecht iz Bckštajna na Koroškem. Ko ga je v Kolodvorskih ulicah prijel policijski stražnik, sc je Lamprecht izrazil, da so njegove roke prenežne, da bi nosil opeko. Bil je v prisilni delavnici šc Ic od 9. t. ni. in ie mora! sedaj zopet sc učit dela. li Našel se je danes v stolni cerkvi zlat prstan. Lastnik ga dobi v našem uredništvu. Ij Izgubil ic neki gospod črno denarnico,v kateri ic imel 40 K denarja, mizarjeva žena Marija Krcgarieva je pa izgubila denarnico s 51 kronami. Iz slovanskega sneta. * Na hrvaškem deželnem gledališču jc dosegla velik uspeh enodejanska drama Mirko Dečaka: »Pesem.« slUtnrli češki poslanec Fr. Hovorka jc bil zastopnik kmečke stranke. L. 1889 je bil izvoljen v deželni zbor, potem tudi v državni zbor. Umrl jc po dolgi, mučni bolezni. sl Socialnodemokraški dom s konsumnim društvom na Vsetinu na Češkem je propadel. Vsega dolga jc 17.000 K. Največ so ostali dolžni voditelji — predsednik iu blagajnik sta načelovala z dobrim zgledom. Stolica za madjarski jezik na beligraj-skem vseučilišču. »Budapesti Hirlapu« poročajo iz Bcligrada, da namerava srbska učna uprava ustanoviti na beligrajskcm vseučilišču stolico za madjarski jezik. sl Katoliško izposojevalno knjižnico je osnovalo društvo »Vlast« v Pragi. Kdor jemlje knjige, založi I do 2 K. Odškodnina se plačuje samo za vezano, in siccr pri knjigi do 500 strani po 2 vin., pri knjigi do 1000 strani po 4 vinarje. Bolgarsko sobranje jc sklicano na 28. okt. Gorki s svojo prijateljico Andrcjevno je zapustil Ameriko. Razne stvari. Veliki viharji so bili 7. t. m. v Kalabriji. Pretrgane so zveze. Ponesrečil je tovorni vlak med Bruseljem in Ant\verpenom. Pet oseb je težko ranjenih. Internationalopolis, mesto za umetnost in znanost namerava ustanoviti v Ameriki neki doktor Eihmann. Dobiva toliko daril, da je baje novo svetovno mesto že zagotovljeno. Zeppellnov zrakoplov odpluje prihodnji teden na Predarlsko. Med gorami so tam močnejši vetrovi kakor nad Bodenskim jezerom. iu zrakoplov bodo na ta način vnovič poskusili. Kongres italijanskih anarhistov sc jc vršil 15. t. m. v Ferrari. Oblasti so ga pričakovale še Ic 16. t. m. Feretti je slavil v svojem govoru rusko revolucijo. Razpravljali so o propagandi za protimilitarizem in pa o izdaji anarhističnega dnevnika. Tragedija novoporočencev. Novoporo-čenca advokat Webb iz Hotspringsa (Arkan-sas) in njegova žena sta si končala življenje na ženitovanjskem potovanju. V družini Web-bovi jc jetika družinska bolezen; pred 30. letom umirajo. Kdor preživi to dobo, ostane navadno zdrav in učaka redno starost. Webb jc doživel 30 let ter mislil, da sedaj je že ušel jetiki. Nato se je poročil, ali na ženitovanjskem potovanju ga je napadlo krvavenje pljuč, znamenje, da se ga je lotila jetika. Takoj je sklenil storiti konec svojemu življenju, in žena je bila zadovoljna iti ž njim v smrt. Najprvo sc je vstrelil mož, potem ona. Oba sta bila takoj mrtva. Nova gledališka naprava. Po Italiji ne bodo v gledališčah več aplavdirali in žvižgali, ampak v ta namen dobi vsak posetnik gledišča pri blagajni posebno kovinsko znamko, ki jo po predstavi vrže potem v posebno napravo. Ta ima dve odprtini. Na eni stoji: »Stvar mi je ugajala« in nad drugo: »Stvar mi ni ugajala.« Po teh znamkah bodo potem sklepali na vspeh igre. Pri predstavi d' Annunzijeve drame »Več kot ljubezen« so žc tako postopali. VVILHELM PROTI POLJAKOM. (Od našega lastnega izvestitelja.) Znano je, da sta se lansko leto sešla cesar Wilhelni iu ruski car Nikolaj na Severnem morju. Kaj sta se pri tem pogovarjala, to jc bila državna skrivnost, s časom pride pa lc nekai na dan. Neka oseba, ki zavzema na Ruskem jako visoko stališče in stoji osebno carju jako blizu, jc vprašala carja, kaj sta pri tem govorila. Car ji je odgovoril: »Stavil mi je ultimatum. Ako dam Poljakom avtonomijo, prekorači takoj 200.000 pruskih vojakov mejo in zasede poljsko kraljestvo. Dotlej bodo pripravljeni za mejo. »Slovenčev« dopisnik ie to izvedel iz prvega in popolnoma zanesljivega vira, ki je vzvišen nad vsakim dvomom. Dotična oseba, ki mu je to povedala, je celo trdila resnico s svojo častno besedo in zraven dodala take posameznosti, ki izključujejo vsak dvom. Iz lahko razumljivih razlogov mora zamolčati imena oseb in dotične posameznosti. Vsakdo uradno oporekanje nemške vlade teh besed bi bila uradna laž. Iz tega pa sledi: 1. Da sc Ncmci najbolj boje, da ne bi Poljaki dobili svoboščine. Toraj mora avtonomija Poljakov zelo ležati v koristi Slovanov. 2. Da stoji ruska vlada popolnoma pod nemškim vplivom in je nesposobna, da bi sc ga otresla in vodila slovansko politiko. 3. Da morejo slovanski politiki z vsemi močmi strmeti k temu, da v skupni zvezi premagajo nemški vpliv, ki duši Avstrijo in Rusijo. Telefonska In Urzejavnt! poročila. OBSTRUKCIJA V ODSEKU ZA VOLILNO REFORMO. D u n a j, 18. okt. Odsek za volilno refor-mo je danes nadaljeval razpravo o § 42 drž. vol. reda. Poslanec Bobrzynsky je izjavil, da bodo konservativni veleposestniki glasovali proti kvalificirani večini, ker s to bi postala krivica, ki je bila zadana češkemu narodu parlamentarna in bi bila vzrok vednih kriz. Predlog poslanca Zazvorke, naj se razprava o S 42 prekine in naj se razpravlja o peticijah, je bil odklonjen. Poslanec Stransky je govoril na to d v e u r i in zastopal stališče Mla-dočehov. Izjavil je, da je Malfattijev predlog pravzaprav vladni predlog, ki pomenja navadno norčevanje iz Cehov. Dunaj. 18. okt. Seja odseka za volilno reformo je bila opoludne prekinjena, odsek nadaljuje razpravo o 8 12. popoludne. D u n a j, 18. okt. Parlamentarna komisija inladočeškcga kluba iu češki člani odseka za volilno reformo so imeli po dopohidanski seji odsekovi sejo, pri kateri je bil navzočen tudi češki minister Pacak. Nato je bil dr. Kramar v pogovoru z ministrskim predsednikom. D u n a i. IS. okt. Opoludne so pričeli člani centra in nemški kršč. socialisti razširjati nov kompromis: Dvetretiinska večina naj bi razdelitev volilnih okrožij ščitih.) 18 let. potem pa naj bi ne trlpetinska večina vseh poslancev, kakor predlaga Malfatti, sklenila novo razdelitev, ampak bi v to zadoščala tripetin-ska večina polovice poslancev. KONTROLA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Gradec, 18. okt. Namestnlštvo je naročilo okrajnim glavarstvom, naj dopošljejo vse liste, ki kaj grajajo kake nepravilnosti, ker hoče ministrski predsednik o vsem tem biti informiran. GOLUCHOVVSKI ODSTOPI? Dunaj, 18. okt. Dobro Informirani diplomatski krogi trdijo, da Goluchovvski vendarle odstopi in mu sledi najbrž baron Aeren-thal, dosedaj poslanik v Peterburgu. OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta, 18. okt. Odsek je odobril zakonski načrt o svobodni paroplovbi. »PICCOLO« PROTI »EDINOSTI«. Trst, 18. okt. »Piccolo« pobija mnenje Slovencev, da pomeni dejstvo, da je italijanski občinski svet sprejel predlog dr. Rybafa, naj se v okolici ustanovi večerna šola za odrastle s slovenskim učnim jezikom, izpremembo v Italijanski politiki. Italijani so, »kakor vedno« tu dokazali, da vpoštevajo pravične zahteve tržaških Slovencev. Tembolj da jc obsojanja vredna agitacija »Edinosti« proti italijanski šoli pri sv. Ivanu. »Piccolo« »dokazuje« njeno potrebo, češ, tudi letošnje šolsko leto vse dere v italijansko Legino šolo pri sv. Ivanu in da nikdo slovenskih otrok ne sili v italijansko šolo. Prizadevanja Slovencev, da bi namestnlštvo prepovedalo zgradbo nove šole, bodo ostala brezuspešna. SEKCIJSKI ŠEF LLOYDOV UM1ROVLJEN. T r s t, 18. okt. Sekciiski šef trgovinskega oddelka Lloyda v Trstu, Eduard Ebner vitez Ebenthal je šel v pokoj. K NAPADU POŠTNEGA RAZNAŠALCA DENARJA V TRSTU. Trst, 18. okt. Od 22. septembra do 15. t. m. ie bilo odposlanih 17. denarnih nakaznic s fingiranimi imeni pošlljalcev in sprejemnikov. Sumijo, da jih je vse odposlal tisti neznanec, ki je izvršil napad na poštnega raznašalca nakaznic, Velikonjo, da ga zvabi v gotove hiše. PRIJETI BEGUNEC. Trst, 18. okt. Tu so vjeli Filipa Tavčarja iz Gorjanskega, ki je bil zaradi tatvine obsojen na triletno ječo in je 1. septembra pobegnil iz koprske kaznilnice. ROPARSKI UMOR. R e k a , 18. okt. V Delnicah na Hrvaškem ie neznanec napadel gostilničarja Mainariča v postelji ter ga smrtnonevarno ranil. Prizadel mu je 12 ran. STAVKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 18. okt. V večjih pekarnah so pekovski pomočniki zopet pričeli delati, tako, da je smatrati stavko za končano. UNIVERZA V PETERBURGU ZOPET ODPRTA. Peterburg, 18. okt. Dogovori rektorja univerze z ministrskim predsednikom so uspeli. Policijske patrulje okolu vseučilišča se odstranijo in vseučilišče se zopet otvori 19. t. m. V vseučilišču bodo dovoljeni tudi dijaški shodi po določilih prof. zbora. RUSKI ZUNANJI MINISTER. Pariz, 18. okt. Ruski zunanji minister Izvolski je prišel sein in bo imel pogovor s francoskim zunanjim ministrom. RUSKA CARSKA DVOJICA V PETERBURGU. Peterburg. 18. okt. Ruska carska dvojica se je pripeljala sem. Ogledala si je jahto »Standard«. V STANOVANJU BOLGARA NAŠLI SKLADIŠČE BOMB. Moskva, 18. okt. V stanovanju Bolgara Tirova so našli skladišče bomb. Tirov je aretiran. PET ANARHISTOV ARETIRANIH. K r o n s t a d t, 18. okt. Včeraj je bilo aretovanih pet neznanih oseb, ki so nosile s seboj bombe. Ena teh oseh je zbežala. NEMŠKI VOHUN NA FRANCOSKEM. Versailles, 18. okt. Oblast je zaprla nekega bavarskega stotnika, nemškega vojaškega vohuna. DEMENTIRANA VOJAŠKA ZVEZA MED ITALIJO IN SRBIJO. R i in , 18. okt. Vojni minister general Vigano odločno dementuje fantastično vest o vojaški zvezi med Italijo in Srbijo. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ODSTOPI. Pariz, 18. okt. Francoski ministrski predsednik S a r r i e n namerava, kakor pravi radi bolehnosti, odstopiti To se zgodi skoro gotovo že v petek. Naslednik njegov bo v tem slučaju Clemeiiceau. sprejme ,Katoliška tiskarna'. Zidarji in delavcih se takoj sprejmejo pri stavbeniku Ferd. Trumler Pred škofijo štev. 3. Vf *f -f *f *f-t-f * 4-f »f •f f t ♦f T* t Lepe, lične in trpežne ■ptic T&U iz cementa priporoča in 2335 6-2 ima v zalogi Janko Mulej Potoke, p. Javornik, Gor. Cena male rakve K 10. » velike » » 14. !! Največji uspeh nove d6be !! je sloviti P*» draženjem milu. Z ozirom na poročilo zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju, ki je bilo nedavno čitati skoro v vseh dnevnikih, da so namreč 11. t. m. sklenili tovarnarji mila vnovič dvigniti ceno mila, ker se tako rapidno draže surovine, naznanjam svojim odjemalcem, da sem iz enakega vzroka tudi jaz prisiljen, 2351 3-1 cene milu iznova dvigniti za K 3* — pri 100 kg. Ljubljana, 18. oktobra 1906. PAVEL SEEMANN. vTTi irailuiHIu' .tjggoffiilfolSKoai/* iKujSSm ' Meteorologicno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm Č» *pa->svad|i mefcr. t mm Tftinpe-r>tnr> po O.liiju V met. M.fe. lil U' Cu 9. iveč, 741 6 10 4 sl. svzh. del. obl. 00 7. tjuU. 2. jop. 740 6 739 1 10 0 ! sl. jjvzh. 13 9 j brezvetr. obl. n Srednla »žeralšni« >«mv> li8\ m o' Lepa stanovanja v novih hišah na S® t u tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 20115 23 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. konluirznejo sklada. Vpisana varstvena znamka- Daie snežno belo in popolno brez duha perilo ia izredno varuje platnino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2il8 36—3 250 gramor-iavoj po 16 vin. 500 30 56 1 ». Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijab, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom Na debelo pri L- M i n I o s u na Dunaju, I. si 3- Iz Dragotin Seliškar-jevega konkurznega sklada se bode prodala dne 20. oktobra 1906, ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5, v pritličju potom javne dražbe cela oprava mlekarne obstoječa iz strojev, posod, oprave in druzih stvari. — lnventarni zapisnik in dražbene pogoje je mogoče vpogledati v moji pisarni med uradnimi urami (od 8.—12 in od 2—5 ure). 2315 3-3 Ljubljana, dne 11. oktobra 1906. Ivan P. Vencajz, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) kot oskrbnik konkurznega sklada. noradni Anton Žnideršič, župnik v Beli Cerkvi po-štaŠt.Jernej na Kranjskem, spričuje, da je slabo- in ma-lokrvnim z najboljšim u-spehom priporoča: železnato wmo G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja 2371 naročila točno izvršujejo. II 4 Dobi se posestnika vinogradov na otoku Braču in v makarskem pHnrcorju v Dalmaciji. Čas* nam je naznaniti slav. občinstvu, da smo vsled želje naših cenjenih odmalcev odprli modemi vinofoč v Sodnijskih ulicah štev. 4, kjer točimo mnogovrstna pristna vina lastnega pridelka po najnižjih cenah. Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejemamo naročila oziroma prodajamo tudi v vinotoču v Sodnijskih ulicah vina, konjak itd. v steklenicah po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu št. 6. Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast, se priporočamo slavnemu občinstvu. Velespoštovanjem BR. NOVAKOVIČ. 3"« * i havelok zaston ako se kupi za gld sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko sukn;o, gorko podloženo I sukneno obleko, eieg. izgot., I posebne sukneae hlače, E«a< rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I ČepČCO 2116 26 Lepo donosno v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih. Več pove 2347 6-1 pisarna za promet z zemljišči ios. Perhauc v Ljubljani, Dunajska cesta 18. IT)e5Čan5^i l^ctcl „Llcyd" Danes, v četrtek, 18. oktobra, priredi ljublj. društvena godba thr! ©Girft za člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/»8. uri zvečer. K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem Dragotin Tauses 2349 l-i restavrater. i eo se takoj sprejmejo pri stavbeniku Ferd. Trumler Pred škofijo štev. 3. igra danes od 12I0. ure zvečer v kavarni „AuEstriafifi. 2350 1—1 Panorama Kostnorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodno kararao", -°- 2338 Od 14. Okt. d3 uMi 20. Okt. 2906- Ljubljana, Mestni trg 5. Krila ::::::: iz ševioia, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo liojMSši Izdelek po najnižja tm\i. Kožuhovina. Najnovejše : : : ovratniki, mufi, koli-jeri, otroške oprave. Mestni trš 24. i vo Smi 263 !DOU»J'.' M RUOt&K. aMMUBaZr W m » , a 1» PadPBinioi v £ E L O ¥ © Ks^n'« in Tt?9(lajn obligacij, mik, ialnJc, valut, oovc«? Is drris Parajo**« f-dajk k ••rsskfitnu irebanjo. Akcijski kapital 12,890.100Immi zaklad 1206.008 Zamcnjavn iu atiikomnt.uje tofreb*"* vrednostne papirja in vaoviinjo sapata kuponu. Hal® predojiaiu na vrednostne [.aptrje. 2t!««rHj* «(••&«« presta bui"*aJ lsgubii< Vlnkuluje ln c!;jvlnku:>jJo vojaško .'.onltnlnako kavcilc. JHS .n toaif hti .ur uNifl«. 'Mf> Podružnica v S P L J E T U. Denarne los« aiorajofa* 7 tohofiam računu c« vloine ksjlklcc (.roti ,.(;;)duin: obres iin. Vioionl denar obrestuje cd i!uu vloge do dns vidigt. Promet m rtsSrl nskuznlcBsnl.