232. ftevlIRo. v LjuDijnni, o Cetrteh IZ. oKfodra 192Z. uto lv. .inaHBalH^ ^uflHBlD^lAjMfl^^^^^^H ^^^^^^H^^^^ ^^I^I^^^K ^R^flfil^^^^^^^^^^l^H ^^^^^^^^^^^B ^^H^^ft ^^^^i^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^I^H ^l^^^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^B ^^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^H ^^^^^^S^^^/fr ^^^^^^^^H^^HK^DStr ~T2HEjr Izbama vsak dan popoldne, ixvzemii aedoi;e la prazali&e. Jnserati i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—16 petit vist A 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preKlicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne poruJtii beseda 75 n. Popust le pri naroćiliti od 11 objav naprej. — In^eratni Uavek posebej. VpraŠanjem ^leiic inscratov naj se priloži zna:nka za odgovor. JJi»* avnlšt vo „Slov. Naroda- in „Paradna tiskarna" ttnaflora ulica st. 5, prltlično. — Telotoa 4t. 304. Ore blitvo „Slov. Naroda1' Stiaftova ulica At 8, 1. aaditropi« TeUloa stev. 34. Dopise sproloa« !• podatsaTia ia salostvo frankovano« • -tStr Rokopisov sq no vrala. ~^M v Jugoslaviji vse dni po Oin 1*— v Inozemstva navad.ia d i< Oin 1, nadalje Oin 1*25 Pošsnina plašnms v gotovini. „Slovenski Narod** velja: 1-----------V_J;KoiiaUjl-----. VjBoM««tTo| _____________________________________i v LjuMjaoi ■ po poiti _________^__I 12 mesccev...... Din 120— Din~144'— I Din 216—| 6 . ....... 60— , 72— . ios- [ 3 , ....... 30— . ?6— . Sr — j 1 ....... , 10— , 12— . 18 - { Pri morebttnem povijanju se ima dalisa naročni:-1 dopinčati. Novi naročniki naj pošl;ejo v nrvić naroćnino vedno i*HF" po naknznici Na '-amo pismena naročila br?T posi.itve demrja se m moremo ozira::. Združenim silam velike antante se je po mnoguštevilnih sejah mini-Strskih kabine lov končno vendarle posrećilo ustaviti turskoga zmaja, ki se je pripravil iz Azije, karnor ga je bila spouiia evropska vojna, na polet v Evropo. Razumijivo te in veiidar č'idno, da je ta turski zmaj vznemi-ril najpreje veliko antanto, predvsem pa Ansleško. Njen odločni, skrajno sebični nastep v orijentskem vpraša-nju je zadel v prvih clnevih grškega poraza ob resen odpor Francije in Italije, pozneje pa so dogodki, kakor je bilo prieakovati. pokazali, da vrana vrani oči ne izkljaje, in danes nastopa velika antania v orijentskem vprasanju kot kompaktna sila, ki bo menda vzpostavila to, kar je podrl versaillski mir. Evropske velesile so si bile takoj v laseh, kakor hitro je Aneleška izjavila Kemalu svoj veto in hotela izkoristiti položaj v svojena-rnene. Iste velesile pa delujejo v po-polnem sporazumu, če gre za njihovo kožo in je mogoče žrtvovati v svojo korist interese drugih držav, ki rimajo nič manj, če ne več pravice odločevati o usodi bližnjega vzhoda, kot Angleška ali Francija. Konferenca se vrši v Mudaniji, y bo odlučila ne samo usodo premazane Gr:rke, tem već bo v veliki meri zadela interese balkanskih držav, predvsem pa naše kraljevine. Ni dvoma, da zavisi od avtoritetneera nolo-zaja balkanskih držav bodočnost naše rnlnde kraljevine, ki ima malo trpanja, da se razvije in ntrdi na račun svoje zan^dne sosedinje, paČ pa bi lahko razbila pri izurjeni zunanji politiki kitajski zid, ki jo obdaja sedaj, ne na račun, temveč v sporazumu z bratsko sosedno balkansko državo na vzhodu. Notranje-poHtične neprilike držav male antante, predvsem pa kraljevine SliS, ki so kot nalašč nastale v času, ko se odigrava zadnje de janje turske restavracije v Evropi, pa imajo žalostno posledico, da.se naša javnost le preveč zanima za svoje domače osrnjišče ln zane-marja dogodke. ki so za bodočnost naše države velikcera pomena. Težko je soditi danes o rezul-tatih kon'erence v Mndaniji, Ja^no in brezdvomno pa je dejstvo. ^a je Turčija in ž njo ves muslimanski svet dvi.Tr.il elavo in bo skušal pod izt'rjenim vodstvom svojega nacijo-nninega junaka Kem?!e doseći ma-kvmum za do sedai dosecrljivc^a. n^n^s noben evropski diplomat več ne dvomi, da se bo Turčiji to tuđi posrećilo. Turčija bo postavila njfeo na evropska tla, to je jasno, kaj ti ; velesiie lahko na papirju še tako pre-i pričujejo po vojni nastale male države, da so jim naklonjene, vcnJar i ne smeino biti tako naivni in misliti, da bo antanta riskirala izdubiti iuid-vlado in dominujoči pc>!ožaj v kolo-■ nijah za to, da i:stre?e in se prikupi ! mali antanti. Vzhcdna Trakija je j Turčiji že zasigurana. Vprašanje o I Carigradu je za sedaj §e sporno, ] vendar pa se zdi, da bo Visoka Porta kmalu v Carigradu. Kaj ti če tuđi bi ona ostala še nadalje v Mali Aziji in bi Carigrad pri^el pod protektorat Društva narodov, — česar pa Turčija ne bo dovolila in bo prei poski-sila z oboroženo pestjo prisiliti Areleško, da popusti, — je jasno, da bi Turčija, ki čuti za seboj oporo vseira musli-manskega sveta, ne računala dol^o s tem protektoratom, temveč prej ali s!ej zasedla svojo rckdanjo pre-stolico. B'i-li Turčija zadovoljna z vzhodno Trokijo in Carigradom, to je druero vprašnnie, na katero pa ^o skorai eotovo bodočnost odgovorila negativno. r>a ne bodo metile Tt?rčije pri nadalfnih aspiracifah np Balkanu sile, s katenroi bi morala ona rabina ti, o tem ni treba mnoeo premi^-lievatf. An^Ieška in Fran^iia sta bre7dvomnn pri^ravlieni žrtvovati Interese balkanskih držav ^voji nadvlada v irolonifaK. ki H bila or-ože-na. če bi te dve velesili zavzcli «o-xTažno stal?^če n^pram T^rčiii. Tta-h'ia bo vesela, ^e bo moč nicne sose-dinje pešala, če priđe naša država med dva mlinska kamna, ki bosta j onemogročila njen gospodarski raz- ! voj. Rusija, ki danes ni več slovan-ska in tuđi v slučaju, če bi se njena zunanja politika ne strinjala s tursko, ne predstavlja voiaške sile, ki bi bila nevarna Turčiji, bo mirno crledala, kako se Širi in utrjuje na F3alkanu njen zaveznik, če tuđi na račun slovanskih balkanskih držav, sanrf> da o'^drži svojo sedarjo bolj-^c\f ko obliko. Ona bo stremila, kakor smo že naglašali, za drugimi ci-Iji, namreč za komuni* tično agitacijo med mush'mani in drugimi sužnji nnc^-eske in franeoske koloni ia Ine politike. V političnom in irofir-»ni oa. Ju!es Lemai^e: (Prevel R V. B.) Ma'a župnih Lande-Fleurie je imela star zvon in starega župnika. Zvon je bil tako hrit>av, da je bi] njegov glas podoben kasljanju stare ženske. Kar hudo ga ie bilo poslušati, in če so ca čuli delavci in pastirji,, raz-treseni po poljih. so postali žalostni. ! 2upnik, abbć Corentin, je bil še \ krepak, vkljub svojim pctinsedcuidese- j tim letom. Irnel je otroški obraz, ves v ftr.bah. toda ro/nat in v okviru belih las, cnakih preji. ki so io predle dobre ženske v LanJe-Flcuric. Njegove ovčice so ga oboževale zaradi njegove do-brodušnosti in radodarnosti. Ker se je bližal čas, ko bo abbć Corentin izpolnil petdeseto leto svojega mašnikovania, so sklenili njegovi žuljani, mu dati v proslavo te obletni- cc lep dar. Trije cerkovniki so skavno nabi-rali po vsdi h'^ab, in ko so zbrali sto zlatnikov, so ^ih nesli župniku in ga prosili, nai gre v mesto in tam sam iz- , bere nov zvon. — O i roči moji. je rekel abbž Corentin. moii dragi otroci ... to je zares buhi bog. ki . . . . takorekoč . . . prav-zapmv .... ln več p\ mogel crovoriti. tako je bil ginien; samo mrmral je: — Nunc dimittis servum tnum, Do-mine, secundum verbum timm in pače. Drugo jutro se je napravil abbć Corenttn na pot. da kupi zvon. Moral ja iti dve milM pc§ do trga Rosv-les-Roscs, skozi katerega se ie peljala pošta v ljubo mestece Pont-1* Archeve-que, glavno mesto pokrajine. Bilo je lepo vreme. Prevesa, ptič-ki in koristne ali lepe rastline so se veselile Življenja v solneu na obeh stran eh pota. StaH župnik je že imel glavo poino lep'cga bodočega zvonenja in veselo korakal, hvaleč, Gospoda, kakor sveti Frančišek, zaradi lepote stvarnice. Ko se je približal trgu, je videl ob potu izprežen voz komedijantov. Ne daleč od tega voza je ležal na strani star konj, vse štiri noge iztegnjene in trde, rebra in koničaste kosti so gledalo skozi obrabljeno kožo. nozdrvi so bile krvave in iz ogromne glave so zijale hele oči. Star mož in stara žena. oblečena v čudne krpe in v iooiče iz rožnate&a z zvezdicami posejanega blaga, sta sede-la na robu jarka in jokala nad starim mrtvim koniem. Dcklica petnajstih let je vstala iz dna jarka in nitela proti abbćju, rekoč: — Prosim vbogajme. gospod župnik, prosim vbogajme. Njen glas ie bil zajedno hripav in r.ežen in je spreminjal njeno prošnjo kakor cigansko pesem. Koža otroka je imela barvo novega usnja, njegova ob-leka je sestajala iz umazane srajčke in rdečega krila, toda imela je zelo velike Crne nežne oči in ustnice kot zrele ČreŠnje; njene rumene lakti so bile tetovirane z modrimi cvetkami in obroč* iz bakra je držal crne lase, ki so bili razstrti pot pahljača na obeh straneh njenega suhega obraza, kakor se to vidi na egiptovskih slikah. Abbe1 je šel bolj počasi in vzel iz svoje mošnje dva groša. Ko pa je za-pazil otrokove oči, se je iJstavil io sa začel spraševatL — Moj brat, je razlagala. je v ječi, ker so rekli, da je ukradel kokoš. On nas je prežviljal in sedaj že dva dni nismo jedli Abbć je dal oba groša v mošnjo nazaj in potegnil iz uje srebrn novec: — Jaz znam. je nadaljevala, razne umetnosti in moja mati prerokuje. Toda ne dovoljtijeio nam več izvrševati naše obrti v mestih in vaseh, ker smo prerevni. Tn poslejte. sedaj pa je Še naš konj poginil. Kaj se bo z nami zgodilo? — Toda, je vprašal ahbe, ali bi si ne mogli poiskati dela na deželi? — Ljudje se nas boje in mečejo kamenje za nami. Pa ttidi se nismo nikoli učili delati, znamo se samo vrteti. Ce bi imeli konja in malo denarja. da se cblečemo, bi mogli še živeti od našega stanu . . . Sedai pa nam me preostane drugega kakor umreti. * Abbć je spet vtaknfl srebrni novec v mošnjo. — Ali imaš rada Uubega boga? ie vprašal. — Rada sra bom imela, če nam bo pomagal, je rekel otrok. Abbe je čutil na svojem pasu tezo vrečice, v kateri je bilo sto zlatnikov njegovih župljanov. Beračica ni obmila svojih velikih ciganskih oči od svetega župnika. — Vprašal jo je: — Ali si pridna? — Priđna? je vprašak čitanka začuđeno, ker ni razumela. — Reci: »Moj bog, ljubim te!« Otrok ie obmolknil, oči so mu bile polne solz. Abbć je odprl gumbe svo^c sutane m privlekel vrećico z denar-jem. Kakor opica to je zagrabUa Ciganka in rekla: — Gospod župnfle. ljubim v»s. In zbečala je proti obenn starima, ki sta Še vedno nepremakliivo objoko-vala mrtvega konja. Abbć je nadalicvaT ??vojo pot proti Rosv-les-Poses, premišljujoč velik«, revščino, ki jo Je bog naklonfl marsi-kateremu ustvarjenemu bltju. tn prosi! ga je. naj razsvetli to malo Ciganko, ki očitno ni imela vere in ki morda ni nttl prejela svetega krsta. Toda nenadoma se Je spomnil. đa nima več smisla iti v Pont- TArcbev?-que, ker ni imel več denarja za zvon. In vrnil se je. Sedaj pa je komaj razumel, kako j mogel dati neznani beračici, komedi-jantkk tako ogromno vsoto — ki ni bib njegova. Požuril se je, upajoč, da spet vidi ciganko. Toda ob potu je ležal samo mrtev konj in izprežen voziČek. • (Konec prih.) Stran 2 »SCOVCNSKT NARODt dne '* oKtoora isrc. STV. ^TS. lokupnost stranke. Dr. Krstelj je za to, da se v stranki ohrani red in mir. PosL Vidanović je predla-gal, da se naj manjšina pokori skle-pom večine. Ta predlog je bil sprejet. Ob 12.30 je bila dopoldanska seja zaključena. Ob 4. popoldne se je debata zopet nadaljevala. Na popoldanski seji je clr. š u-menkovič govoril o načelnih .vprašanjih. Predvsem je naglašal, da ic sedanja parlamentarna situacija abnormalna in da je mogoča kaka druga kombinacija. Je za sporazum s Hrvati. Govoril je dalje o zunanjl politiki. Nagclasal je državno ln narodno edinstvo na temelju vldovdan-ske ustave. Omenil pa je dalje tuđi, Via je bila udeležba Ljube Davldovi-ća na kongresu v Zagrebu bolj kul-turnega kakor pa političnega značaja. Dr. Šumenković je dalje odobra-val udeležbo Angjelića, Ljube Pavi-rdovića in dr. Ribarja na zagreb^kem kongresu. V glavnem pa mora stran-fca stremiti za 'državno kosolidacijo in za krepko organizacijo stranke. Temperamentno je govoril cfr. drisogono. Je proti resolucijam znerebškega kongresa. Obsoja udeležbo Ljube Davidoviča na kongresu. Del. A n a s t a z i j e v i ć pred-b.tra, da naj podasta Ljuba Davido- vić In Svetozar PribičevlŽ ekspozeje p notranji politični situaciji. Ljuba Davidović je k temu pred-logu kratko omenil, da se Je udeležil zagrebškega kongresa, ker Je oseb-no smatral, da Je to korištno za državo in stranko. (Večina je njegovo izjavo sprejela z velikim odobravanjem.) Delegat dr. A n g J e 1 i n o-vić odobrava korak Ljube Davido-vića in dr. Veljkovića In predlaga, da se odobri politika Ljube Davido-vića. Nasprotno pa je predlagal dr. Novak iz Medjimurja, da se Izreče Ljubi Đavidovlću nezaupnlca. Ta predlog n! bil dan na glasovanje. Po kratkem govoru Živote Lazarevića, ki je rudi predlagal nezaupnico L'm-bi Pavidoviću, je predsednik mini-ster dr. Tvo Krstelj ob 7. zvečer za-ključil seio. Oanes ob 9. đopotđne se na'da-lm'jeio rnrprave o notranji politični Mtiiaciji in t> rrfčakovatf, da se tokom f^n^fesra dneva snrefraeto resoto^ffe. v r»ar!?rnentTn?Ti Kro^fTi 5o prepriča:?!, da se demokratska stranka ne razcepl In da bodo spre-fete resolMcije, ki bodo u?!.idlle pot j kompromisa med Davidovlćevo In Prjblčevlčevo strujo. Po poteku vče-rajšnje debate Je verfetno, da bo do-sežen kompromis med obema strujama. ESPiEfssrenca p Benefbflili. EFNTSEV EKSPOZE O ČE$KOSU>VAŠKI ZUNANJ1 IN GOSPOD \RSKI POLITIKI. — AVSTRUSKI PROBLEM. — ČEŠKO«! OVAŠKO - ITALIJAN- SXA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. — KONFERENCA V TRSTU. — Eenetke, 10. oktobra. (Stefani) Dr. Beneš in Schanzer sta frnela daljse razgovore in sta se nato ločila na naj-pilsrčnejši način. — Benetke, 10. okt. (Izv.) Prve konference. ki je trajala od 10. do opol-dnc. so se udeležili poleg ministrov Bencša in Schanzerja tuđi italijanski poslanik v Pragi baron Bordonaro, dr. Dvofačck in komendator Lago. Dr, Beneš je podal obsežen in jasen ekspo-ze o ciljih zunanje in gospodarske politike ČcškoslovaŠke države. Po banketu, ki ga je priredil Schanzer. so se razgovori nadaljevali od 15.30. do 17.30. Nato je izšel službeni komunike nastop-ne vsebine: Na sestanku danes đopol-idne v Benetkah med zunanjima mini-stroma Italije in Češkoslovaške Je podal minister Beneš politične direktive, katerim se je prilagodila Češkoslovaška vlada in katerih se hoče držati v vseh vprašanjih srednje Evrope. Minister Schanzer je z zadoščenjem konstatiral, da te direktive, stremeče po utrditvi jmiru, na temelju pogodb soglašajo z direktivami italijanske politike in mi-idijo obema deželama praktično mož-nost za sporazumno r.astopanje v raznih vprašanjih, ki ju interesirajo. Pre-motrivanie avstrijskesa problema in nacrta, sprejetega v Ženevi, je bilo predmet posebne pozornosti s strani obeh ministrov, katera sta v popolni skupnosti vidikov izrekla zauparie, da izvršitev omenienega nacrta zagotcvi fTnančna vzpostavitev, neodvi^nost in politično ustaljenost Avstriie. Popolne so se razpravljala gospodarska vpra-šanja, ki zadevajo obe deželf. Ta razgovor, prežet obojestranske želje, da se poglobijo odnošaji med Italijo in Če-Škoslovaško, je privedel oba ministra do sporazuma, da se uvedejo odredbe« potrebne za pospešitev ratifikacije tf-govskih pogodb in drugih gospodarskih vprašanj, sklenjenih 23. marca 1921 v Rimu in izpopolnjemh s prihodnjim dogovorom za carinske tarife. Sklenilo se je tuđi, da se skliče v novembru v Trstu konferenca, ki ima urediti vse stvari, ki se tičejo Češkoslovaškega prometa s tržaSkim pristaništem. — Včeraj zvečer se je Schanzer poslovil in odpotoval v Mitan. Dr. Beneš ostane še nekaj dni v Benetkah. — Milan, 10. okt. (Izv.) O sestanku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša s Schanzerjem v Benetkah javljajo listi, da je ta sestanek ugotovil skupne politične smemice glede ohranitve miru v Srednji Evropi. Razgovori obeh zu-nanjih ministrov so pokazali, da je dana obema državama možnost, v najvažnejšifa problemih solidarno In skupno nastopatL V osrčju razgovo-rov je bilo avstrijsko vprašanje in problem finančne obnove Avstrije. Oba državnika sta v Ženevi na skup- * ščini Društva narodov sklenjenemu sanacijskemu programu posvetila največjo pozornost. Med obema državama vlada glede tega vprašanja popolno soglasje. Na popoldanskem sestanku je bilo v razpravi vprašanje medsebojnih gospodarskih sti-kov. Dr. BeneŠ in Schanzer sta so-glašala v tem, da se gospodarski odnošaji med obema državama čim bolj poglobe. Hlanifestaciia za Korcšlm. Snoči ob 7.30 je bila v veliki dvo- | rani »Uniona« manifestacija za Koro-ško povodom druge obletnice koroške-ga plebiscita. Predsednik »Gosposvetskega Zvona« dr. Oblak je otvoril zborovanje s temperamentnim govorom, v katerem se je skliceval na mišljenje dr. Ivana Tavčarja o Koroški in omenjal pismo koroškega rodoljuba, bivšega narodne-ga poslanca Ivana Grafenauerja, kl izraza svojo globoko bol, da se ne more udeležiti zborovanja. Grafenauer, ki Je žrtvoval vse za dobrobit koroških Slo-vencev, opravlja sedaj službo, ki mu za-čnsno nudi najskromnejšo eksistenco. Dr. Oblak je v jasnih slikah očrtal razvoj dogodkov na Koroškem in je dal izraza upanju, da zavednost in Žilavost koreškega naroda ohrani slovenski Koro tan. Zborovanja so se udeležili tuđi za-stopniki naših narodno - obrambnih organizacij in vladni komisar, dvomi svetnik dr. Bogomil Senekovič. Kot drugi govornik je nastopil dr. A r n e j c. Omenjal je med drugim kakšne never-jetne vesti širijo Nemci o našem kralju. Raztrosili so, da je bil naš kralj umorjen. Koroške Slovence je ta vest Eloboko pretresla, a ko so čuli, da je kralj zdrav, jih je prevrela velika radost ker veruje vanj, da jim donese svobodo. Cetniški vojvoda Ristič fe v navdušenih besedah izjavil v imenu »Narodne odbrane«, da ta organizacija ne pozabi slovenskega Korotana, »Narodna odbrana smatra za svojo dolž- nost. da s* bori za tspJbpđa kacojkih Slovencev. Dovolj smo močni, da si u-redimo sami svojo hišo in da bodo vsi naši bratje svobodni. Nikdo se ne srne v naše razmere vmešavati »Narodna odbrana« sprva res ni gojila zanimanja za Korotan. kakor bi bilo to potrebno, sedaj pa »Narodna odbrana« spoznava in uvideva, da je osvoboditev Korotana njena glavna dolžnost. Dr. Dinko Puc ie v imenu demokratske stranke pozdravil shod in izjavil, da demokratska stranka v takih vprašanjih ne pozna strankarstva. Uvo-doma svojega govora je omenil: »Slovenci potrebujemo silnih udarcev, da se 7družimo.« (Tako je!) »Dva težka udarca sta nas zadela v Rapallu in na Koroškem. Težka je rana, ki so jo nam prl-zadejali, vendar je treba drezatl vanjo, da bo večja.« Dr. Puc je pozdravil zbo-rovalce tuđi v imenu primorskega kluba »Soče«. O trpljenju koroških Slovencev Je govoril tuđi vseučiliški prof. dr. Roz-man. Med drugim je omenjal velezna-Čilne besede našega delegata pri plebi-scitni komisiji Jovanovića, ki je izjavil, da naša kraljevina nikdar ne pozabi 15 000 Slovencev na KoroSkenC W so glasovali za Jugoslavijo. V kratkih besedah je očrtal kulturni položaj Slovencev. V navduSenih besedah Je na to učiteljica ga. Cučkovi opisala trpljenje koroških Slovencev. Po njenem govoru je predsednik dr. Oblak zaklju-čil dobro uspelo zborovanje, nazlaša-joč značilno dejstvo, da se riti eden koroških Slovencev, ki so glasovali za Jugoslavijo, ni izneveril veliki jugoslo-MBiki UkiL^ ____ Politične uestl. = Ne potvarjajte dejstev! »Jutro« je otvorilo koncentracijski ogenj na dr. Ravniharja, ker misli v njem zadeti tište, ki nišo zadovoljni s katastrofalno mladinsko politiko. Dolži ga vseh rnogočih dejanj in zločinov proti stranici v preteklo-sti in sedanjosti, samo da bi ga ocrnilo pred slovensko javnostjo. Med drugim mu očita, da je že pred meseci snoval novo stranko in da se je vršila konstituanta te nove stranke pod njegovim predsed-stvom v »Narodni tiskarni«. To je gola laž, kar najbolj vedo tišti, ki so »Jutro« namenoma krivo informirali. Da pa je v stranki vladalo že dolgo časa $iln.» nezadovoljstvo proti strankinim v< liteljem in n.iih politiki, to ni nobena tajnost saj se je to ne.Tadovoljstvo opetovano javljalo doeela javno. Ornenjamo tu samo zbor zaupnikov. ki se je vršil leto^-njo zimo, rta katerem je prišlo do oštrih konfliktov med obema strujama. Izravnava se je dosegla takrat, ker se je »Jutrova* skupina navi-dezno udata In obljubila, da bo deli-la samo tako politiko, ki bo v soglas-ju z nazori npčelstva. Ker pa se je naČelstvo slejkoprei postavljalo 5a-mo pred že gotova dejstva in od nie-pra enostavno zahtevalo, da vzame ta fakta odobruie na znanje, so znova nastnli konflikti, ki so doserli svoj višek meseca junija. V interesu stranke je bilo, da bi se vse storilo, da se ti spori s pametnim in previd-nim nastopanjem enkrat za vselej snravijo s sveta. Toda dejanski vo-dftelji stranke nišo v tem porledu nifesar storlli. rrmrveč* so vse prepustili času, da i?-erladi nesosrlasia, ra-Čunajoč pač s tem. da bodo malkm-iente ukrotile občinske volitve ter jih prisilile, da zopet uklonilo svoj tilnik Iz tolikokrat že Izrabljene discipline pod mladinski jarem. A ker so se v teh svojih računih zmotUi, so sedaj vsi iz sebe. ker uvideva io, da se jim podira.io nacrti, ki so |ih zasnovali v svoji raravnosf bajeslovrti zaslepljenostl. Ne v Domirjenje n!i-hovih živcev, marveč v informacijo naše zbetrane javnosti pa povemo vnovič, da smo se emancipirali mla-dinskesra vodstva zato, da rešfnto ?z-pod klerikaineKa vpHva napredno LJubljano, kf so jo la??? zaprašili s svojo neprevdarno politiko gospodjo okrc? »Jufra^. To je naš c i 1 j in naš smoter in naj nas gotovi acrentje še tako bedasto obrekujejo, da de-lujemo na to, da postane žnpan ljubljanski častivredni zidarski mojster O^rin. Gospodje, bodite odkritosrč-ni in priznajte, da je pot, ki smo jo ubrali, edino prava, ako hočemo imeti na Ijubljanskem mapistratu zopet narodnesa in naprednega župana. In zato sre! = Nov list. 7. t. m. je začelo izhafati v Vukovaru novo neodvisno politično in kulturno glasilo »Slobodna Misao«, ki pravi, da bo uneslo v naše javno življenje svež duh, duh svobodomiselja in širokogrudnosti. = Resnica o Džeržlnskem. Sovjetski narodni komisar za železniški in vodni promet Džeržinski, ki so ga bili ne-kateri Časopisi pred kratkim uvrstili med ubite bo1j§evi$ke slavarje, je, kakor poroča »Golos Rosiji«, §e vedno živ in je v zadnjem času postal šef instituta prometnih inženirjev v Moskvi in Petrogradu, višje tehnične Sole v Moskvi, politehnike v Petrogradu, harkov-skega, tomskega in kijevskega tehnolo-Kičnega instituta in instituta meSčan-skih inženinev. = Volitev prezidenta nemSke republike. Kakor poročajo nemški listi, se je nemSka vlada odločila, da razpiše volitev novega prezidenta nemške republike na dan 3. decembra t. 1. Volit-ve prezidenta v Nemčiji se bodo torej vršile isti dan, kakor občinske volitve v Ljubljani. = Parlamentarna anketa za kabinet Maftnova. V soboto je razpravljala bolgarska narodna skupščina o predlo-gu glede ankete, ki naj bi preiskala de-lovanje ministrov v kabinetu Malinova tekom 1918. leta. Kabinet Malinova je imel nalogo zatreti korupcijo na fronti in v ozadju, provesti novo politiko, ki naj bi dvignila v vojski in narodu stremljenje k skorajšnjemu miru. No, kabinet Malinova tega ni storil, tem-več nasprotno, nadalje val ie politiko Radoslavova, ki ji je sledila katastrofa. Zato pa se predlaga izbrati iz narodne skupščine sedemčlanskq parlamentarno anketo, ki naj predloži svoje poročilo o uspebu fcreiskave narodni skupštini 5e tekom sedanje sesije. Ta predlog so stavili člant zemljoradniSke in komuni-stične parlamentarne skupine. = CeJko odlikovanje Pilsnđskega. Cesicoslovaški zastopnik v Varšavi I Maksa je izročil v soboto predsedniku i poljske republike Pilsudskemu češko- [ slovaSkl vojni križ, naivečje odlikova- AMERIKA SE INTERESIRA ZA ORI-ENTSKO VPRAŠANJE. — Washlngton, 9. okt. (Izv.) V političnih krogih so prepričani, da bo Amerika prin ^rana posvečati pažnjo orientskemu vr ašanju. Amerika je ze-lo interesirana na dardanelskem vpra-sanju. Glavni tajnik liughes je izjavil, da se mora Amerika zanimati za ugodno rešitev orientskega vprašanja. IZ ZEMLJORADNIČKE STRANKE. — Beograd, 10. okt. (Izv.) Zemljo-radniški kl^ib je imel včerai sejo, ki je bila mestoma zelo živahna in b.irna, V glavnem je bila razprava o izključiivi glavnega tajnika Komadini ia iz stranke. Komadinić je namreč Jjbil po lan-skem kongresu v Veliki Plani nakgo, da organizira in sestavi proirritn za kongres, ki bi se imel tetos vršiti v ka-kem mestu v Bosni. Sklenjer.o je bilo, da se kongres zeinljoradnikov letos vrši v Banjaluki v dnevih od 26. do 2S. oktobra. Komadinić, katercinu zemljo-radniki očitajo, da je imel tajne zveze z bolgarskim poslanikom in komunisti. • je prinrave za kongres zavlačeval in povzročil velik nered. Ka včerajSnii seji je bilo končno sklenieuo, da se Komadinić izključi iz stranke. GRŠKA SE PRIPRAVLJA NA POJ? — Atene, 9. okt. (Izv.) Za presojo političnega položaja na Grškem ]e za-nimivo dejstvo, da je Naiouna barka dovolila grški vladi 250 milijonov fran-kov za voiaške priprave. IZPRAZN1TEV TR4Kl,Tr! — Pariz, 9. okt. Poročilo »Petit P.« iz Londona pravi, da je svetoval fran-coski poslanik v Atenah vladi sprejeti j predloge zaveznikov glede izpraznitve i vzhodne Trakije. Poslanik je opozoril | vlado, da bodo v slučaju upora pod-vzete stroge mere. POINCARE O PRIJATELJSTVU S TURKI. __ Pariz, 9. oktobra. (Izvlr.) Minlstrski predsednik Polncar4 ie Imel v nedelio povodom neke slavnosti odkr!tja spomenika padlim iunakom daljSi pclitičen govor, v katerera je prevsem razmotrlval reparaci;-sko in oriientsko vpraSanje. Polncarć je iasno iziavil, da Francima simpatizira s Tur-kl, da podpira njih težn'e. V svetovni vo?nl se Je okoli lf>0.000 musllmanov borilo na strani Franci}«. —g Sadna ra^stava v Celju 21.— 24. oktobra t. 1. Še enkrat opozarjamo vse sadjarske krogre na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarst-va samega in tuđi za trgovino s sa-djem. Za priglaševanje je §e Čas do 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Celju najkasneje do 18. t. m. zvečer. —Z Izseljevanjc Pol'akov se je po po-ročllu lista »Karier Poljskic zopet pričelo. Ko se je ustanovila nova poljska republika, so se vrnili iz Amerike številni Poljaki. ali vsled sedanjega gospodarskega položaja na Poljskem je v tekočem letu že 50.000 oscb zopet odšlo v Ameriko. —2 Semenl v Nižnjem Novgoroda, ki se je zakliučil oficijelno 25. septembra, pa se je nato še podališal za 10 dni, ie po poročilu »Izvestij« v mesecu avgustu izvr-šil 179.000 kupčij v vrcdnostl 745,552.251 zlatlh rubljev. Skladišč in zalog Je bilo 221 poleg velikih glavne ča'cvne uprave in vinsko - trgovske uprave. Semenj v Baku je bil otvorjen 15. septembra. —2 »Jugoslavla Economica«. V Milanu pri Trevesu je izšla brošura pod tem naslovom. Spisal jo je dr. Anton FilipiČ. ItaH-ianska poročila pravijo, da mladi dr. Fili-pič že dalje časa biva v Italiji in dobro pozna obojestranske razmere. ITvod k bro"'i-ri Je sestavil znani Italijanski gospodarski publicist senator Luisi Einaudi, ki pravi. Jugoslavija s svojo pretežno šumsko produkcijo, s svoiimi žitnimi pridelki in z Živino ter s svojimi rudniki lahko postane nnš naiboliši zalaRatel]; lahko pa ie tuđi velik odjemalec lzdelkov iz bombaža. iz volne, konoplja in raznih drugih, na italijanski strani. Dr. Filipič izvaja, da so glavni viri jUKOSlovenskega bogastva pol'edelstvo, ži-vinoreja, šume In rudniki. Poljedelstvo se sicer razvija, vendar mu 5e nedostaja modernih sredstev za racijonalno izrabljanie zemlje. Jugoslavija zavzema sedmo mesto v produkciji pSenice, rži in ječmena, osmo mesto glede ovsa in drugo mesto glede ko-ruze. Radi tega se njen žitni izvoz povspne lahko v prvo vrsto. Izvoz lesa, katerega v Italiji tako prlmanlkuje, zavzema prvo mesto v jugoslovenski Izvozni trgovini. Nobena druga država v Evropi razven Rusije nima tako ogromnoga Sumskega premože-nja kakor Jugoslavija. Dr. Filipič našteva Se nadaljne Jugoslovenske gospodarske ugodnosti, potem pa dostavlja: Se neizvršena evakuacija tretje conc, ki jo določa rapallska pogodba, ni edini vzrok v vpada-nju itaHjanskega Izvoza. Zakasnitev pod-pisa pogodeb za trgovino, kl so že pripravljene, postaje (talijanskih vojnih ladij v juro-slovenskih pristaniščih, zavlačevanle ure-dltve svobodne reSke države, pomanjkanje bančnega sporaiuma, 2a katerega se je de-lalo dve leti, to so drugi razlog! za obžalo-vanje vredno situacijo. Tako prestoja namreč Filipič italijansko tržen'e z Jugoslavi-Jo, katero je imelo leta 1920. primat, na-stopno leto pa ga Je presegel avstro-nem-škl Izvoz. Letos pa Je pridobila Italija v prvih šestih mcseclh prvo mesto (475 mHl-ionov dinaricv) t-r tako znatno napredova-1 la od lanskega leta, ko Je bila na tretjem mestu. Italijanski komentarji meniio k temu dejstvu, da hodl trgovina svojo pot, politika pa svojo In da prva prevlndine nad drugo ter dela ta zbliževauje nicd oboma 4davama. —g Na kup đerlz. Odđelek za socijalno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo jo dobilo od ministrstva za socijalno poliiiko nastopni dopis: Minlstrstvo za socijalno politiko je sporazumno z ministrstvom za finance odredilo nastopno: Organizacije in osebe, ki uvažalo živila v svrho pc^biianja draglnjc, morajo pred nabavo blasa prositi pri cdborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki in njenih po-družnlcah za dovoljenje za nakup deviz. V teh prošnjah se mora navesti: 1. količina; 2. kategorija blaga; 3. cena; 4. skupna vrednost, 5. k]c je denar nnložen In komu naj se dostavi deviza. O rcsiivi proŠenj bodo prosilci obvešjcni po imenovanih od-borih pri Narodni banki ali n]enih podruž-nicah. EfiiHnira. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUT5 LJA>X DRAMA. 5rcdn U. r.kt.: Jack 5traw Izven. Cetrtck, 12. okt: Rom-ntićne du5e. Red B. Petek 13. okt.: Jack Straw Red E Sobom, 14. oktobra: R. U. U. Red D. Nedelja, 15. oktobra: Jack Straw. liven. Ponedclck. 16. oktobra: RomanTIine duše Red /L OPF.RAc ^reda 11. okt: Zaprto. Cetrtek 12. okt.: I.nl.ine Re^ A. Pctek 13. okt.: Zaprfo. Sobota 14. okt: Csrmen Red B. Nedelia 15. okt.i Madame Butterfly Tzv. — Glcdnlišfc! list. Sezona 1922/23. Udruženje sledaliSkih isralccv bo Izdnjalo tuđi v tej sezoni ta prepatreben ln prili'jb-llen list. Kakor doslej bo tuđi sedaj prina-Šal ves reportoar drame in opere, vsebino novfh del ter razlago k operam, Vseboval bo poleg strokovnega tuđi zabavni dcl. List ure:u]e g. Fran Lipah, naslovna strnn ie delo %. prof. Rada Krcgarja. Uprava lista je v Udr. sled. igr., Ljubliana, dramsko gle-dališče. Cena izvrdu 3 Din. Prva številka iziđe prihodnji teden. — Iz gledalište plsarnc. Gospa Marija Vera, ki bi m rala gostovati v soboto, 14. v nedelio, 15. in v porcdcljek 16. t m., v Ibsenovl dran:i »Tieda Gabler« je nenadoma odpoklicana v Bersrad. Zato se odgode predstave -»Heće Gab!er« na pozneišl čas. Pepcrtoar pa se spremeni tako-le: v seboto dne 14. t m. R. U. R. za red D, v nedeljo, dne 15. t m. koracdi;r\ »Jack Straw« za izv. v pcnede^Jek, dne 16. t. m. »Romantične duše za red A. — Cetrta premlera v dramskem gleda-I155u se vrši danes, 11. t. m. ob osmi uri zvečer. Vprizorl se duhovita in zabavna aneleška komedija ^Jak Straw«. Režijo vodi g. Putjata, ki igra itidi naslovno vlogo. Sicer nastopijo v glavnih vlogah: Rna Vera Danilova* £a- \Vintrova, gg. Plut, 2eleznik in drugi. —- Dr. Vinko Šarabon, Zgodovinske anekdote 1922. Založila Jugoslovenska kn:i-garna v Ljublianl. Cena Din. 10.—. Slovenci nlmamo doslei Se nobene zbirke anekdot, kakor jih imajo drugi narodi, Francozi, An-gleži, Nemcl, Rusi. Dr. Sarabon ie zbral anekdote, ki so bile raztresene po raznih Srevilkah Mentcrja in jim je dodai Še pre-cej novih. Anekdote so urejene pod poglav-JI, kakor: ^Dobro srce«, »Domišliavost«, »Hudomušnost«, »Ncsramnost«, »Ponos«, »Zatajevanje«, »Moška beseda«, Itd. 20 takih poelavij cbsega dr. Šarabonova knjiga. Naiveč je zpodovinskih, saj pisatelj je zna« zgodnvlnar. Zastopana je tuđi literatura, gl -daii^če, medicina, vojaStvo, dijaStvo itd. Vsakdo priđe na svoi račun. Pisatelj se je ravnal po Gothejevem izreku, da vsakdo priđe na svoj račun pri onem, kl nudi raz-novrstno blago. Resen mož in veseliaček, izobraiena dama in priprosta žena, vsak ho dobil nebroj anekdot, ki mu bodo ugajale. Pri nekaterih občudujcmo fino poanto, pri drugih hudomuSnost. pri tretiih duhovitost, pri nekaterih sili poučna stran v ospredje drujrc zopet ir.vabljo smeh na 5e tako mrk obraz. Kđor se hoče prav do solz nasme-iati in pa obenem brati vrlo poučno Čtivo. naj seie po tei zbirki. Kn'i/ica spada v vsako selsko kni'žnico, ker nudi mnopo poučreca in vzpoineRa, pa ie cbc^era tuđi rcđkost, ki spada med nn?e humoristične spise. Tuđi čitalnici bodo naročile več iz-vodov, istotako nsša izrbražcvalna društva, ker bodo Ijuci;e prav pridno posesrall po tej velezabavni In obenem poučni kn]igi. ~""Štedni vsffl. — Spored koncerta operne In konesrt-ne pevke ge. Zdenkc Grcgurić, ki se vrši v petek dne 13. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Filharmonične družbe: 1.) Mozart: Ari'a Hcrubina in arija »Ne znam sam« \z opere »Figarova svatba«. 2.) a) Hatze: Majka; b) Koniović: Fod pendžeri: c) Vil-har: Nez^-konska mati. 3.) Čajkovskij: Kon-certna pr.ra - fraza za klavir. 4.) a) Saint Saene: Arija Iz opere »Samson in Dalila«. b) Puccinl: Molltev iz opere »Tosca«. 5.) a) Zajc: Domovini i ljubavi. b) Schwab: Zdrava Marija, c) Bailć: Pogradini. 6.) Griinfcid: Romanci za klavir. — Gounod; Arija Margarete iz opere »Faust«. Klavir-ske komade Isra in sprcmlja na klavirju sa. Kokot. Fredprodaja vstopnic v pisara! Glasbens Matice. — Glasbena Matica v LfuhTTani priredi v ponedeljek dne 16. t. m. v veliki koncert-nl dvorani hotela Union svoj prvi koncert v letošnii 7imski sezoni. Na tem konecrv bode Izv?.Jal celolni pevski zbor Glasbcn Matice 13 mešanih zborov. to je po večir one zbore, s katcrlmi je žel največje usp hcf da» prave triumfe na svoti koncertri turneji po SugosIavH. Poleg tega nistopi ; na tem koncertu prav gotovo naJod'lčnejSi • In najpriliubljeneši slovenski pevec k. JuMJ Betetto, katerejra spreml'a ga. Hana Kob-lerjeva. Gospod Rc'.ettn po!e samostf:no 4 samospeve, Izmed teh bodo trlje prvič peti v Ljubl.'anl. Vstopnice so od danes naprei y predprodajl v pisarni Glasbene Matica in aIcat to i«dxii oa l& 15^ .Uk 10 8 tu * ** Stev. 232 »SLOVENSKI NARHO« dne 12. oktobra ii*22 Stran 3. Dnevne vesti. V L/ubifani. dne U. oktobra 1922, — Novi oficir]! v avdijencl pri kralju. V nedeljo je kralj sprejel v avdijenci one podporočnike, ki so letos absolvirali vojno akademijo. Kralj si je dal predstaviti vsakega izmed mladih častnikov, imel nanje kratek nagovor, v katerem je zlasti pohvalil prvega v činu Slovenca Milana P r o s e n a, ki ga je stavil za vzgled in vzor vsem drugim. Mladi častniki so bili nato na dvoru pogo-šČcni. — Bramba. »Jutro« nadaljuje svoje klevete proti meni. V svojem žargonu. Namen je prozoren. Začelo je volilno kampanjo z ostudno niz-kotnostjo in obrekovanjem. Zalostno li bilo, ako bi v današnjih časih tak način boja še kaj zalede!. Nastopal sem vedno odkrito. Kakor sem že enkrćit ue:otovil, sem bil ravno jaz tfsti. ki je zaviral, da ni bilo tmšlo že prej do razdora in da so bili oni najrfasnejšl protivniki »mladinom«, ki se danes gnetejo krog njih. Proti stranki kot taki ni nikdar šio. §lo je le za to, da se iz stranke izločijo elementi, ki so jej na kvar, ki so jo diskreditirali in kompromitirali. Ševe, ako se oficijelne organizacije istovetijo s temi elementi, potem je bog pomagaj. Potem pa nihče ne more zameriti, ako se od take stranke odločijo pripadniku ki ne morejo prenesti onega identificiranja. Ne vem pa, zakaj samo meni to očitate, zakaj istega očitanja ne izrekate onim sto in stotinam pristašev demokratske stranke, ki so vsled drugačijega naziranja glede politične morale oficijelni stranjjini organizaciji obrnili hrbet. V ostalem me.puščajo v.Tutrovi« izbruhi jeze in onemogle- blagovoli oddđti portirju univerze. — NovomeSkl visoko§o1 ci se n^jtoplele zahvaljuiejo obCinstvu, k! Je ob prillkl prl-redltve dne 30. sept. v Novemmestu, na ka-terikoli cačin prlspevalo ter s tem pripo-moglo k tako dobremu uspehu. — Uprava našega lista le sprejel a za: »AŠkerčev spomenik« Gosp. Josip VVester nadzornik srednjih 5ol v Ljubljani daruje Din. 100. »DruStvo slepih v Ljubijnnlc V poča5Čen)e spomfna umrle Katarine Auer daruje rodbina Korenčan mesto venca Din. 200. — Srčna hvala. — Mlloščlne prosi družina nI2)ega dr-žavnega uslužbenca, kl se nahaja v obup-nem položaju. Vsako podporo, ki Jo nalclo-nijo dobra srca, stfrejme s hvaležnostjo. — Darila prosimo na upravnIStvo »Siov. Naroda« pod Šifro: »Obupen položaj«. — Za slepe. Podporno društvo slepih v Ljubljani prosi p. n. vodstva Sol, kakor tuđi vse p. n. uCIteljstvo, vse Soloobvezno In njih roditelje, da na] radi in Cesto segajo po šolskih zvezklh, kl nosilo znamko »V korist podpornemn društvu slepih«. Tud! trgovci naj se potrtidljo, da Jih Imajo v *a-\og\. Te zvezke Izgotavija le tvrdka Anton JanežiC v Ljubljani, Sv. Plorljana ulica 14. — Štorklja ▼ tozil Ravnateljstvo dri spioSne bolnice v Ljubljani Ufotavlja, da Je poroCIlo v noticl »Storklja na vozu« v Slo-venskem Narodu od dne 10. oktobra St. 230, zadevajoč polurnega čakania pred bolnico, povsem nercsnICno In Izmišljeno. S priČa-ml Je dokazano, kar sprlčuje tuđi pacljent-ka sama, da JI ni bilo treba čakatl pred vratml boinišnlce niti pet minut, ker m |i \_aofiol xraUc klica ukoLiMiiKiL- __ Neznanec je dne 21. septembra t L odvedel 4 mesece staro resasto lovsko psico enostavno kostanjevo-rjave barve. Ima le na levi nogi in na prsih prav malo belih dlak, ima rep prav malo odsekan, sliSi na ime Živa in je last g. Ivana Ruparja, trgovca, Tržaška cesta št. 11. — Aretacija mlade«« potepuha. VčeraJ Je bi aretiran Uletnl Matko Rasberger, kl je izmakni! nekemu sladoledarju 500 kron denarja. Rasberter, daslravno je še zelo mlad, je CloveSki družbi silno nevaren dečko In ima na vesti tudl številne tatvine v IJubljanskem bazenu Koiezija. Značilno Je skoraj pri vsih tem mlajših tatovih in vlo-milcih, da so skoraj vsi brez izjeme v mladosti bili odgojeni brei materinske Ijubezni, tako včeraJ aretlranl Jerala in aretiran! Rasberger. __V Pcvml so vlomili tatovi v prostore, kjer Ima svoj urad pevmska po-sojilnica. Izrezali so Iz blagajne veliko ploščo, ali sreča jim kljub temu ni bila mila. Kajti predno so dokončali svoj po-sel, so jih slišali v blizini speci Ijudje In jih prepodili. Roparji so streljali proti oknom, kjer so se pojavili ljudje. Turistika In Spor«. — Klub kolesarler In motocikllstOT »Il'rLia« v Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo dne 15. t m. že dvakrat vsled sla-bega vremena odpovedana motociklistična in kolesarska dirka na Grad ra prvenstvo »Ljubljane«. Dirka se vrši v vsakem vremenu. Začetek ob 15. popoldne. Start: Kar-lovški most. Cilj: na Ljubljanskem gradu v drevoredu. Priiavnina «a motocikliste 21 D. Za kolesarje 2 D. Spreiemalo se v klubovi kavarni »PreSerenc in se zaključilo v so-boto dne 14. t. m. ob 23. zvečer. V petefc dne 13. t. m. ob 30. zvečer sestanek vodstva motociklistov, kolesarjev In redlteljev v mali sobi restavraclje »Slon*. Udeležba nujno potrebna in obvezna radi raznih raz-govorov za izvršitev te velevažne sportne prireditve. — O db o r. — Prvenstvena te km a Hiriia : PrJmode SI. uredništvo! Z ozirom na dopis S. K. IHriie, ki ste ga objavili v nedeljo 8. t. m. Vas prosim, da priobčite to-le pojasnilo: Glasom organzacijsklh pravU spadajo nogometni klubi Slovenije pod vrhovno upravo lubllanskega nogomet, podsaveza (LNP) Upravni odbor kot izvrševatelj te uprave, sklepa o vsch zadevah svojih čtonov v rednih sejah. Proti vsakemu sklepanju je dopušten priziv na viSjo savezno instanco v Zagrebu. V pravllih ie na ta način natančno zabeležena pot, po kateri lahko klub, ki se čuti prizadetega radi kakega sklepa u. o^ doseže satisfakcijo. S tem pa, da je S. K. Ilirija zapustila to pot ter posesla po iav-nem tisku, da napade sedanii upravni od- j bor LNP, predbacivajoč mu, da potrebuje I »vestnfh voditeljev« in »urešenih razmerc j ter da »ni kos svoiim n?!^am», se je pre-> greSila proti elementarnim pravilom tudl | pru^rešia pron cleirminrvAm prcdpis m • sportne in organizacijske discipline. Nastop ! podrejenega kluba proti viSji sportnl orga-nizaciM s dopisom na Javnost namesto da se posluži prizivne poti na savez, je prvi slučaj v dosedanjem obstoju LNP. Naravno je, da ne borno klicali sodišč na pomoč ter da borno oddali dopis z vso vsebino savezu v Zagreb, kjer bo imela Ilirija priliko dokazati kompetenco in upravičenost svojih zgoraj navedenih očitkov ter ostalih net yč-r.osti. Meritorno pa pripominjam sledeće: Dasi je S. K. Ilirija vedela za termin prvenstvene tekme s SK. Primorje, je brez predhodnega odobrenja objavila svoje ineđnarodne tekme, glasom katerih bi imela nasiopiti 1. oktobra, torej na dan prvenstvene tekme, proti S. V. Celovec. Radi te objave ie Primorje zasedlo termin 1. okteb-ra z drugo tekmo, v dobri veri da podsa-vez ne bo delal Iliriji radi mednarodne lekme težkoč. Nekaj dni po objavi pa ie S. K. Ilirija javila podsavezu, da je odpovedala mednarodno tekmo ter da je voljna nasto-piti proti S. K. Primorju 1. oktrbra. To je cna verzija, Igralcc prvega moStva S. K. Ilirije pa se je Izjavit, da je S. V. Celovec sam odpovedal radi ovir pri potnih 1 istih. Na podlagi takega dejanskega stana ie vlo-žil S. K. Primorje prošnjo nai se prvenstvena tekma s S. K. Ilirijo preloži na poznejSI čas. O tej prošnji se je na podsavcznl seji razpravljalo v smislu pravil in navedenih dejstev ter Je glasovalnf izid bil v prilog odgoditve cdlne preostajajoče prvenstvene tekme I. razreda v Ljubljani. Podsavez ni mos:el dopustiti, da je Iliriia najprej objavila mednarodno tekmo, dasi je vedela za dan prvenstvene tekme s S. K. »Primor-morjemt In nato pristati na tekmo, kadar se Iliriji zljubi. Toliko v pojasnilo Javnosti. Dr. Josip Blrsa. predscdnlk LNP. — (S prl-občitivjo tega pojasnila je za nas stvar končana, ker se nnčeloma nečemo vmešavatl v interne spore sportnih organlzacij. — Uredništvo.) DrnStoene uestf. — Slovensko strelsko dnštro * Ljubljani vabi svoje Člane, da se udeleže ob« čnega zbora, kl se vrSi v petek dne 13. trn. zvečer ob pol 20. v salonu prt Lcvn, Oo-sposvetska cesta. — Kolo jutroslov. sestor. Ođborova seja Je v četrtek 12. t. m. ob 4. uri pop. Sela je važna« zato prosimo, dan )• vaa odbornlce gotovo udeleže. — Strokovno adrulente latcosforeMklk Ob0kn]N>Čik amelnlkor ▼ podroćja Slovenije v Ljubljani. Izredni občnl zbor SUJOU se vrši v soboto 14. t. m. v hoteln Union ob 16. urL Dnevni red: 1.) UmetnlSkl kongres v Zagrebu, 2.) Cventualla. — Odbor. — »Oralno društvo« In »Sokol« v Meag-fn priredi v nedeljo, dne 15. oktobra ob 8. ia. uri »vinsko trgatev« v prostorlh so-kolskega doma. Sodeluje godba na lok In domaće pevsko društvo. Vabi se k obilni nainoue!sa pisraciia. JULIJSKA KRAJINA RAZDELJENA NA DVE PROVINCL — Rim, 10. okt. Uzv.) Do konca leta se ukine centralni urad za nove pokrajine. Julijska krajina se razdeli v dve provincU ena s Trstom kot glavnim sedežem, kateremu se priključi Istra, druga z glavnim sedežem v Gorici, kateri se priklopi Postojna, Idrija in Trbiž. Ustanovita se dve prefekturi in na novi pokrajini se raztegne občin-ski in deželni zakon. VENI2ELOS PREVZEMA DIPLOMA-TICNO AKCIJO. — London, 11. oktobra. (Izv.) Ve-nizelos je včeraj zunanjemu ministru lordu Curzonu naznanil, da ie prevzel za grško vlado posebno diplomatično akcijo. Obenem le Izjavil, da bo grška vlada upoštevala predlože zaveznikov In da je zaradi tega dala posebna navodila svojima delegatoma v Mudaniji. KRITIČNI POLOŽAJ V CARIGRADU. __ Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Čeprav presojajo položaj zelo optimistično, je angleški konzulat pozval angle-ške državljane, da nemudoma zapuste mesto. Mnogo AngleŽev se pripravlja na odhod. KONFERENCA V MUDANIJI. — London, 10. oktobra. (Izv.) Londonski listi priobčujejo sedaj podrobne opise o Mudaniji, kjer se vrši vojaska konferenca med zavezniki in Turki. »Daily Mail« opisuje Muda-nijo v vseh podrobnostih. Konferenca se vrši v najpriprostejsi hiši. Generali sede za čisto običajno mizo na lesenih stolih. General Harring-ton prihaja na konferenco v priprosti kaki-uniformi. General Harrincrton govori mirno, trezno in preprijcval-no. Tolmač prevede njegove besede v franco^čino, katere govori Izmet pa*a presekano. Tudl Izmet pa^a prihaia v kakf-^niforml. Izmet paša je zelo enertričen. — PhHz. 10. oktobra. (Wolf.) Po nororHu »Matina« fz Londona 50 poslane Mustafi Kemrln brzniavke s 5 po7?vom. da r>r!d? ^io vod'l-rf Vrocri 5e vedno nesirrf«M?no. Ne i^VMn^ii^^n pa oV^1nost!, da nride v riki in T^r^firi^ Tf5»tH^ TrtVit^Vć*, da se kov Mi Tfn'?iq direktnih posrajanj med tv>> m Tnr?n"n. — f onH^fv 1^. oV+o^ra. (lry) r«*~i *e ^Tn rn Vo*if«reni*^ v ^^Md.^nl- BOLGARSKA IN TRAKIJA. — Sofija, 10. okt. (Bol. T. A.) Notranji minister Daskalov, ki vodi v odsotnost iministrskega predsed-nika Stambulijskega državne posle, je izjavil glede orienicAej?a vpraša-nja nastepno: Bolsarija želi avtono-mijo ćele Trakije pod protektoratom Društva n-trodov, Č\%ar član] naj skrbe za neodvlsnost ?n varnost Tra-kije. Dalje mora biti omogočena vsem be£r:ncem vrnitev v avtonomno državo. M\ zahtevamo nevtralizacijo Marice od Jedrenja do izliva. dalje zalitevamo demilitarizacijo Trakije In določbo revtrnlnccra pasu, po katerem bi mo$r1a Rokarska razviti svoj tovorni promet pT-eko Dcden^a-Ča k morjfu. Zahteve Bojanje nika-kor ne nnsprotujefo neuillski po^od-M, k^fti mi ne znhtevamo nobenega pove^nnfa nzemifa. AMEPJV4 7\ SV^TOVNO GOSPODARSKO KONSOLIDACIJO. — Washlnsrton, 10. oktobra. (Izv.) Listi poročajo, dn ameriška vlada res-no razmotriva nacrte o svetovnl gospodarski konsolidaciji. Ameriška vlada pred vsem hoče urediti vprašanie vojnih dolgov. Zaradi tega se udeleži bodoče gospodarske konference v Bruslju, kjer bo pa še vedno nastopala kot opazovalka. ANGORSKI DIPLOMATICNI ZASTOPNIK V MOSKVL — Car?jn*adf 10. oktobra. (Izv.) član angorske vlade dr. Riza Muri beg je imenovan za poslanika angorske vlade v Moskvi. OTVORITEV DEŽELNEOA ZBORA GORNJE ŠLEZIJE. — VarSava, 11. oktobra. (Izv.) V Ka to vic ah ie bil včeraj otvorjen deželni rbor Gornje Slezije. Predsednik dr. Novak je v svojem otvoritvenem govoru naglašal, da stremi poljska vlada za popolno objektivnostjo in da bo po-svečala vso skrb Gornji Šleziji. RUSKA VOJASKA MISIJA V ANGORI — Berlin, 10. oktobra. (R. K.) Po poročilih iz Sebastopolja je odpotovala v Angoro posebna vojaška misija, ob-stoječa iz enega generala in treh ofl-cirjev. Vojaška misija sovjetske Rusije obUče Angoro. UDELE2BA RUSIJE NA ORIJENTSKI MIROVNI KONFERENC1. — Berlin, 10 oktobra. (Izv.) Čiče-rin je predložil zavezniškim vlaJam novo noto, s katero zaliteva, da se pozovejo tuđi na prvi del orijeniske mirovne konference sovjetska Rusija, Lkrajina in Gruzija. MORATORIJ NE.UČIJI GLEDE RE- PARACIJ. — Pariz, U. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Temps«, je rcparaciiska komisija začela razmotrivati vprašanje moratorija Nernčiji. Nemciji se dovoli pod gotovimi pogoii moratorij glede plačil, ki zapadejo še tekom leta 1922. VOHUNSKA AFERA NA ČEŠKOSLO- SLOVAŠKE.M. — Prasa, 11. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Češke Slovo«, ie bil aretiran v Vrati^lavi brat poroenika Nova-kovskega. poročnik zraktipluvncga od-delka Jurij Novakovski. Zapleten ie v vohunsko afero. KONKORDAT MED VATIKANOM IN POLJSKO. __ Var?ava, 10. oktobra. (Izv.) Kot javlja »Kurjer Poljski«, se prično v najkrajšem času pogajanja med Poljsko in Vatikanom glede sklcnitve konkordata. STAVKA POLJSKIH STAVCEV. — Krakov, 9 .oktobra. Stavku-joči črkostavci zahtevajo 90 % zvi-sanje plač. Jutri začne izhajati skupni informacijski list. — Varsava, 10. oktobra. (C. T. K.) Po poročilih listov so prcnehal! danes uslužbcnci varsavske telefonske centrale vsled konflikta z vodstvom z delom. Dopuščajo se samo uradni in uredniski razeovori. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKO- SLOVAŠKEM. — Moravska Ostrava, 10. oktn-bra. Rudarska stavka se nadalju.ie brez izprernernb. V vsem okraju 1e mir. Tndi danc^ se opraviinjo v nid-nikih no odredbi stavkarskesra ndbo-r? naipotrebnejša dela za vzdrževa-nie n^tranjecra prometa. BIVŠI GR$KT KRALJ KONSTANTfN. — Berlin, \(>. oktobra (Izvirnn.) Knkor favliajo Hsti. namerava b>"v?i j?r§kl kralj Konstanfin nstrtti v Patcrmu le tri mesece. Konstnrtln se namerava z rodbino msclit* v Pnrizu. Borzna porodila. — Zagreb, il. oktobra. (Izv.) Zaklju-ček. Devize; Curih 11.80, 11.90, Parfr 4.785, 4.835, Berlin 2.15, 2.-45, Dunaj 0.S5 0.9, Pragm 223.50, 226.50, Trst 270—, 274.—, Ke\vyork 62.50. 63.50, Budimpešta 2.40, 2.70. Valute: dolarii 61.50, 62.50. lire 266.—. 270.—, češke kione 220.50, 223.—. nemške marke 2.25, —.—. — Curili, 11. oktobra. Predborza. Preko Duiaia. Zajrreb 2.0625. — Curih. 1.. oktobra. (Tzv.) DanaSnia predborza: Zagreb 2.04, FSerlln 0.195, Bu-dimpcSta 0.21, Praja 18.60. Dunaj 0.0075, Milan 22.75, London 23.65, Pariz 40.27. Ne\vyork 5.34. — Curih, 10. oktobrn. (Preko Duna'a.) Zatrreb 2.025, Berlin 0.1774, Praga 1S.849, Milan 22.75, Pariz 40.299, London 23.63, Newyork 5.3475. — Trst, 10. oktobra. Beograd, 36.25. Berlin 0.84. London 104.—, Praga 83.85, Pariz 177.50, Newyork 23.45. Curih 438.50. — Praga. 10. oktobra. Beograd 4325, Berlin 1.—, Milan 123.—, London 127.—, Newyork 29.—, Pariz 217.—, Curih 540.—. — Berlin, 10. oktobra. Beograd 4450.—, Praga 10.200.—, MPnn 12.650.—, London 13.100.—, Newyork 2970.—, Pariz 22.400.—, Curih 55.600.—. Dunajska borza včeraj ni poslovala. — Tečafl Dana'ske efektne borzo 7. dne 10. oktobra. Julisild 599.000.—, Crcdtt 37.300.—, Sevcrne železnice ll.GOO.ooo.—, Državne feleznice 975.500.—, Alpinke 601.000.—, K. J. a 1,275.000.—. Krupp 570.000.—, železo 1.450.000.—, Skoda 870.000.—, Trboveijske 315.000.—. SoSsivo. — Za prrl Ietnik srednje kmeilfske Sole v Mariboru se potrebujejo lionorarni učitelji (profesorji) za sledeče predmete (v okle-paju je navedeno število tedenskih ur v prvem odnosno drugem semestru): slovenski in srbohrvatski jezik (2—2)t tuji iezikl (franeosk ali nemSki, zbira učenec, (2—2), Keosrafija (2—2), matematika (3—3), fizika z meterolo-ijo (4—2), kemija z agrokemijo (4—4), zemljemerstvo (0—2), risanje (3—2), mineralogija s pedologijo (2—2), botanika (3—2). zoologija (3—1), narodna ekonomija (0—2), stenografiia (ncoblieatno (1—1), pet-je (neobligatno (1—1), Gg. profesorji, ki bi mogli In hoteli predavati svoje predmete v naveden! Soli, naj to nemudoma Javiio pismeno direkciji srednje kmetijske Sole v Mariboru (vfnarska Sola). PDJzoellss. — Reven otrok Je zgubit v nedello ob pol 6. tvečer zeleno volneno jopico od Oar-nirijske bolnice proti Štepanji vaši. Pošten najdlteli se naproša, nai jo odda Stari trg 17. (trafika).________ OT„__ Glavni nrednik: RASTO PUSTOSI.EMŠEK Odgovorni urednik: Vjdentin Kopitar* ") Stran 4. »SLOVENSKE NAROD« dn* 12. oktobra 1922. Stev. 2:>*J TeltEtk Rče mebflrano acbo in plača dobro. Ponudbe na .Universa" na ime Vernozza. 8484. HešSnolSo i po«ebnim vhoiom m vso oskrbo ali brei nje išče soliden ^ospod, ithnik.— Ponudbe pod .Telmik 8534B na urravo Slov. Naroda. 8534 ltajisouod'a in lufontict popolnomt samostojna meč, \ešč am?-rikanskega kr.jigovodilvi, ?c liče za Cinkamo Celje. Nastop službe tako). _________________________________^551 Đekie dobru izučeno Šivanju in kuhanju, išče slulbe kot samosio:na fospodinja, dru-iabnica ali pd mali družini, najraje nn deželi. Naslov povc uprava Slovenske?a Naroda. 8541 Bova zimska suknja po ugodni ceni. Po:zve se : Poganska cesta 2i) pri gospe Cerne od 11 dop. — 3 pop. Mm slanoBanle, V prometnem kraju, \0c( bi bilo pripravno za krojača, tako] ali pozneje. Ponudbe pod .Stanovanje 8513* na Upravo Slov. Naroda. 8513 Msfelora sobo ?a taka] ig?e inženjer. Ponudbe pod .Pro-ta Kurjava 8545* na upravo Slov. Naroda. 8545 Nože xa rezanje telja imam na prodaj. Cena po dogovoru. — Opekarska cesta 34, Trnovo. Ignaclj Maronko. 8499 ISčem flve prazni sobi t sredini mesta. Ponudbe pod .čedni R-*»bi 8,^03" p.a upravo Sloven. Narodi. Gospodična iz boljše rodbine sprejme službo, da bi poučeva'a otroke nemičine in klavirja Ponudbe pod „Učenje 8580" na upravo Slov. Naroda. 8580 lilSla" zadana !n cepljen«, dostavlja v vsakl , množini na dom Jerančlć A.p Kar- : lovška cesra 8. 8495 1 Stanovale zamenjam. ) Je čed io, svetio ter obstojt i2 štirih 3 vel. sob a piiiiklinami v blizini realke j in obttne šVle, za stanovanje s * do 6 j ?obami v sredini mesta. Ponudb« pod j .Lcpo stanovanje 8502' na upr. Slov. . Nareda. 8502 In p@f r&SsS&in© s@ ¥se sole P|| a p* a; d 21 *a &vjj[ nfigai°na Zahvala. Za izražena sočnija povodom nenadiie smrti a*še nadvse ljubljene, nepozabne matere se tem potom zahvaljujemo najiopleje. Pred vsem se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počiiku, častiti duhovščini :n darovalcetn prekrasnega cvetia. G«r„ li^ggfoc, d<# 6. oktobr« 1922. m žalilo« m. Zaloga klaviriev in pianlnow r najboijših tcvaren Boaenrfopfip, Cir^ak«, Eh r Šibi«, K31xl, Schwelyhcfer, Original Stsnajl Its], Tuđi r:a cbreke. Tuđi nt efeioL:?. __________Jala m, rel BiltM. Mm Hiltojeii & 5. vsafc v.'sf, b«e, msSe-, rfczliftac *T?ata*5t«, fc«It pre»r»f*, I'ftkar tatdi &*aska in "Isto Hsloa fca»?. v*teo T zal»ffl fr^lSss Blslafs, Ujna. LieNina. GK?wttife2 t. 13-/8. ____________/.__ CGCotisei).__S.___________ Prlpora.*« se sa dus*2 fa ersspsdc il.I:'?gL^"Sa, SUestnl trg Steo. 7 | Perfektan §^ sismsuitolen mestu flts St«.^irskecn. P?>nis^&e pod ^Prthodnoit S434fi< n» uorfivo Sfov. Nftrod^, S novi, 3osni, 50 HP za 600 mm raztečine; 2 rabljeni jednakih tip; 3 rabljene 60—80 HP za 760 mm raztečinc, 2, 3 i« 4osne; dalje 50 novih prekucnikov (Muldenkippwagen) I m* vsebinc, za 600 mm raztečine; zgrajenih prav moćno; 25 rabljenih prekucnikov (Muldenkippw.\ tuđi jako «očnih, ma IV« m8 vsebine, za 7G0 mm raztečine-" 30 rabljenih naložnikov (Kastenwagen) za 600 mm raztečine, vse- bina IV« m3; 2 vagona normalnih žeWr"š1^b tračn'c zr ogibališči. Vprašanja pod „Priiožnoiiui kup 7308" na upravo Slov. Naroda., Majhen lokal i se iiče proti napadi. Ponudbe po4 ■. .Mali prostor 8577* sa upravo Sloven. 5 Naroda. a5?7 Sprejme se 1 dober krojaSki pomoćnik sa uniforma ; pri Simon KUmanek, Ljubljana, S*lcn-. burgova ulica. 9572 ! Stalne niDle ~ ; •• tprolMs, finu »lica ». Hlada jospa t5če mesta blagajnlčarke v kaki trgovini, najraje manufakturne stroke. — ) Ponudbe pod .Blagajnifarka 85/4' na I upravo Slov. Naroda. «574 Miren, bolje situirani uradnik iSCe mesečno sobo ali kabinet za takoj Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Kabinet 8598". Knjigovodkinja z večletno prakso, veSČa v«eh plsarnl-ških del, idi premeniti službo. Ponudbe pod .Praksa 8578" na upravo Slov. Naroda. 8578 Stanovanje v mestu iiče carinski nradnik z tnajhno solidno družino za takoj ali pozneje. Plača dobro. Ponudtoe pod .Domaćin 18583* na upravo Slov. Naroda. 8583 Dva akađoailka fičeta sobo, po mofnost! % električno mzsvettjavo in event hrano v mestu. Plača rostranska stvar. Ponudbe pod .V metlu 8584" na upravo Slovenskoga Naroda. 8584 StanoTanJe v sredini Ljubljane, obstoječe iz sobe, kuhinje H pritiklin s« odstepi tistemu, ki ml preskrbi dobro idočo gostilno v najem. Ponudbe pod .Dober promet 8581* ni upravo Slov. Narod. 8581 Objava. Trgovskl lokal v dobro idočen kraju na defeli se odđa vsleđ prese-iitve, vso trjr. Opremo vred. Ponutfbe -od „5t 300.3560" na upravo Sioven. Naroda. «560 Lepo sfanovmje 15 minut ic ecntruna «e«fa; 4 sobe, kub.ir.U, kor>. soba s pritikHnaml, dobi v kra'kcm, kdor lahko par Jtt v napraj plača po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. S5S3 Rupi se pori kotei z armaturo ali br« n»e, ▼ dobrem sti-■!n, ležeč, s kurilno ploskvo od 25 do 40 kvsdr, rretr:>v in za pritisk nad 7 atm. — i onudbe z nattncnim popisom kotla rod .Parni kot«! a579* «a upravo SIot. Narode. SSTfi Stanovanje 4~* mb s prltiklinanf 7 novi hlaU aii vili st ftce za takoj aU prhodnjc tct». Nnjeasnina rc p'*iM. u* Žrljo xj nar ct vnap:«j. Poamribe p©d .Rleajant- pm titlova«)« 85fi2* sa upravo ^!ov. Narada. $302 Kompanjona z «0—1(0.000 K kaplUla alt posojilo p;ot! dobrtm •br«stitn za krajlo dobo i^Čt 2e vpc!j*«o kov!narsko podjetje z breikonki rtnčnimi izdciki Dopisi pod .iMŽener as&ft* na upravo S4oveaske|ra Naroda. 8589 ilžele fttatnovanj« \e 2 do S alt vat sob s kuhina>. !ah!*LjubljawL &50, 7 --------=----------------------—-------------------- ; Izurjena iivllja I ge takoj sprejme za lahko delo (Stafi-ranje). — L. ROT, krznar, Ljubljana ? GradiSče 7. fr^Or j Proda te '■" lepa hiša 1 lepfm vrtom v Stožicah 53, pol ure od Ljubljane, 8599 Iščem sobo. ■ Ponudbe na Dr. Skala, hotel Strukflj. ' Otroski voziček prav dobro obranjen, se proda. Prakakova ulica 10, I. nadstr. levo. 8536 Proda se postelJa, nočna omanca, 2 politrani omari za obUko. Naslov pove upava Sloven. Naroda. 8'9T) MiSS F9RLER ; intervlews pupils wishing to tjke En-fflJsh lessons at Dunajska cesta 25. ffom 11 tili 12 Mond«ys and TMirs-days. i'>*\ Kapi se lovska peika Ponudbe z navedbo nas ova po4 ,T.o-vec 8580* na upr. SI. Naroda. 85S9 za vino, moftt itd. rnzrroda. dok^er trx> zaloga, tvrdka J. AUGU^TIN, Sv. Jcr-neja cesta 731. 8.V2 Kupi se stara železna z!ožijiva postelj n veliVA kopalna ban>a. Pismene ponudbe z navedbo etnt pod „Postelj 24,8?07' na na upravo Slov. Naroda. lepih, »uhfli, vsako množino lraptijeva in dobs\riTi. — Ofcvrzne ponn^De na ntAZHISl A PSOVAKp C«IJ«. 8604 Zobotehnik ptrftktt* *a kančuk, zlato, evcr.raa'no sa »ptrathrnct iič* Mesta — Po&udb« pod .Zobotebnlk S002' ni upravo SI Naioda. " ??X.ki Strojno pkienid Poijauka o^sta 30-H. Tzd«1ujei» se fine damske \n moske nsfflviccotrolke majice, ataCke in nr-£8vice »o niskih cenah. 8607 Trgovahl f erao6t>4* železninar s« iato! nratme pri Zrjftv^s h T«rk, lUfclUna, 8590 lndostrijsho psiiiel (ealanUrilak«) se rsdl dmfabnih razmer tako) ««?• ufjodno prosta. Naslgv pove nvr. Sisn*. Nareda. MO9 iklaiii vojalčln« prost, samo prv»vrstnj moč z dobri«it sprlčavali, se i$če. Predstaviti se jt v pisani .ALKO' Ljubljana. RoFBspondentinfa W j« »blskovala 2 letno itaffjaosko tr-govsko Hlo in j« zmožna slovrnskega, iiemikef«, italljRnsktga, frArico^krfi ter nekaj anglcSkcga jti'ki, .talijans^egi tčsnoptsja in »trojepis a, iife piimerne služi*. P«nudbe pod . i akoj*e« na^^op 80014 at upravo Slov. Naroda. 9601 Flavto poučuie (sa m sistc«i#) po itrogih nače!ih, aiastsisr Jaislpf so'.oflavti^t, Narodna opera. <5S2 Pozor, Amerikanci!. V!lo pri Mariboru M proda. Isia 20 sob psrketiranih, električno razsvetljavo, hler z eno kravo, vrr, vinićarska hita, enodr-ižlnitra hiSi, 9 oralov vi ograda, lttn» 8?K)/XK) vina. cea« 4*O.C5f50. Pismene rx^u<^- z re-t"i;r t •* **k» f"vl .T*^«dno*t S575* t»£ I i.ni.ivn S.;iv. Naroda. 837."/ Nova enoirnžinska Iilži se proda. fiiAlov pove uprava SI* ven Naroda. 85^9 Proda S8 nekaj zlatnine, srebrnine. okoli 150 knji i ?irS iJ! "^ IK'I' rianllltifii z dobrim! srrifcvali se takof spreime p,snTro vel-trpjov'nr R, C:"-r"-p'-V.i Crl c! A* f ^« MV • t 4rezrn in r-^en, ^e pod 30 Ift st^r, se sprcjrr--* takoj. Ponu-'bc pr>d „Tc-'f • sxlađi£čnik ii5S2u r;.i u- r Slov. Isirodn. PD C »I nova dvokf Icst-, otrošrti vozićki, šlvaini in r^zni stroj:, pncu':«ti; a :n vsako-vrSt i de1!. F. BatjeS, Ljub!jana: Stari trp 23. S rej^ma o se v on ofin-". pop'avo za cm?-:lir^n;c n ogn:em in ponik'anjs dvokolesa, rtr< ški vozič!. žiralni In razni stroj :n deli. Karlo-, s! * cesta 4 7969 R'tJsvariist. tejigaiB« i Simko S3¥ar i Ljubljana, S:ari trg 34 Kanale in prodaja razllčne knjige v vse*: \ itzfk'h po ugodnih cen^h. 8ilA V_- --^. _ « »i •dograjena v letu VS27, z zdravo, solnč»% \t%o v L'"ih!|a»i'f cbs! ;cča iz 5 sob -kuh'njo, pr£!r.:co, k'-pt-ijn in dr. pri^-klJFam , x tlektr. rsz^vc: nvo In cen-ti*lno kurjflvo, pr>> ta iako;. Infcrmacif« pri titrav SSov. Na'ods. S5M PTjpcro'am ?e si oWin?'-.-u za »r Jc!o- j van'.e vsakorrsrn'h modnih !n s^^rtnih obiek, k»krr lud- rfiglsnrv po najn(v ve*-";a-a t\:-'u Lovro Jesstova vtSovay ižrnoj«r«5ia, Stsražižče, Krati). Vio;ct zastonj in po* artne rro-s-o. Kuoim 'četine. k'Zjo dlako, gr.vo. govfje 'n i-o^ *\<* rerf. 5775 Piisr,t3i!!!sit2rii2ii?!^i!r!!8V[i! H»jdl s< vam leps prilika ' Radi opu-stttve vmsK« trgovine pro-iam šc okr<>g ^) htkto samoobrane ga Siijerske^a v'na. mozler, rizling po iastni cen: ter Oiistopim tuđi tranzitno Ktet v ^iŠki proM maj ni (d$kodn!n:. Ponudbe pod .Lfpa prfiikn Wi0" na ufffvo Sloven. Narod«. S310 Upokoje^ rast:ti-<, kateremu jf r*ov.ro-< Ha voja'ka oi>'ast vs'.ed n.. avilne^a postop*nja vcilko škod. . te: m?i na-i'O^ltd *c pokomiro ustav.la, prosi za 3000 dfp^r^ev |X>soji!a prot i;>*>© cbrc-»titn za toliko č.^Jia, ča L^od* rešena iadevna toiha za povn.tcv Škode. Pi»-nudbe pod »2rtev vojaiKe uprave 8453-na rpravo Slov. Na eda. 8453 I ti s A* e cisto zna »^nsost^l^o vodltB *lo» itntko In nomiko kofospan-lenso. SV* »CFi*5« **« steno- sraichr^ajičlno Ima prednost. R«fi«kt1rai « !o no ^rvovrsine moči, rssna In vzti^sjn«, x laljfia Bi-akao. ?*»nu} ^m, WoMcva cl.ca 12. — Trstls za strop 2 rde!ujc in proJr.,a na d• b- !o in dmbno po na ni'.jlh renah P"r" \. ci h n-'-o"^aS rnaten popust. - ANTON STE1NEB, Ljubljana, Je^anova u! ca 13, 1 niovo - F. Jsr&if * ■ Twa!ec nl«3fi':Ev Wa11ovq 1?. ivTšujerr i,*i e?i.nja ter popravila fla-aovirjev in harmonije? speci elno strf^ov-no, to£no in ceno. Za a •• & Velike množine zimskoga blaga ravnokar došle. i K.f« u. Uii iiUrilij lešini trri $ OSifiHc« iz sivons liiers (GrvitfguasabgUsse) ..tt nre grane U^fta i inaustrije, orema «vcrtu, kalupu iTi ^jtorc ma od nnm-.-.**& «!o najtežih Koirada, obrn^-no i i IkR--^ dobavlja odmtrX«z timare ne ri-r«m rt taVftj»:ro dohsva 1CC vaigonov fpimona ^J^o^a in r.r St« za takoj*njc poaudbe z navu4>> cc ;e. M» »rod«; im^nt 30 S»«nsd*\' tare.;" sobt« zi jc»ljcv r^G*! * .50 kt :-ir-!.-.v 1^ .«■■ ^ "r'*' hc.on»kSh or;wi rr 2 lagonn sur^^cfjn mavc«