J _LU_ \ številka 48 četrtek, 2. decembra 1999 180 tolarjev Pred tednom dni sta gostili uredništvi Radia Velenje in Našega časa predsednika države Milana Kučana. Dei pogovora z njim objavljamo na 6. strani. Na sliki od leve proti desni: tonski tehnik Marjan Slapnik, odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk, predsednik države Milan Kučan, odgovorna urednica Radia Veienje Mira Zakošek, direktor Boris Zakošek in vodja tehnike Radia Velenje Mitja Čretnik. Stran 6 V četrtek in petek bo delno jasno, z občasno povečano oblačnostjo. Po nižinah se bo še zadrževala megla ali nizka oblačnost. Šoštanj do župana v drugem krogu Radijsko soočenje kandidatov V sredo, 8. decembra, bomo v studiu Radia Velenje soočili kandidata, ki se bosta v drugem krogupotegovala za zmago na nadomestnih županskih volitvah v Soštanju, Milana Ko-pušarja (LDS) in Darka Meniha (SDS). Kandidatoma bo-ste lahko postavljali vprašanja tudi poslušalci. R E V I J A Sport • Moda • Avto ISSN 0350-5561 o -O -o ^ SRAR evropsko prvenstvo v krosu ZAVAROVALNICA M A R I B O R PREDSTAVIMIŠTVO v poslovnem centru v Starem Veienju tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838 Drugi krog nadomestnih županskih voiitev 12. decembra Milan Kopušar (LDS): Darko Menih (SDS) Eno od dvanajstih volišč v občini ŠOŠTANJ, 28. novembra - V prvem krogu na-domestnih županskih volitev v Šoštanju sta največ glasov volivcev dobila kandidat LDS Milan Kopušar (25,91%) in kandidat SDS Darko Menih (20,96%) in se s tem uvrstila v drugi krog nadomestnih volitev, ki bo v Šošta-nju 12. decembra. Več o rezultatih nedeljskih volitev na notranjih straneh. Občinska volilna komisija je že sprejela rokov- Šoštanj - dom krajanov v Gaberkah. (foto: vos) nik volilnih opravil, po katerem morajo volivci, ki bi želeli glasovati po pošti, to sporočili volil-ni komisiji do 5. decembra, 7., 8. in 9. decem-bra med 9. in 17. uro bo v sejni sobi sveta občine, odprto volišče za predčasno glasova-nje, do 9. decembra morajo volilni komisiji sporočiti svojo željo tisti, ki bi želeli glasovati na domu, v petek, 10. decembra, opolnoči, pa nastopi volilni molk. ■ mkp Glasno o Ijubezni in spolnosti med mladimi Enkrat na leto jim damo možnost, da v dvorani, kjer sejsicciisestajajo občinski svetniki, na glas spregov-orijo o svojih težavah in željah. Prisluhne jim, žal, le nekaj odraslih, kar povedo, pa bi morali slišati vsi! Mladi parlamentarci namreč znajo misliti s svojo glavo in znajo pove-dati vsem nam, kaj jih muči, kaj si želijo in kaj pričakujejo od odraslih. Tudi tokrat, ko so govorili o ljubezni, spolnosti in AIDS-u, je bilo tako! Stran 13 ■ bš, foto:vos It^- Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu Poslušajmo, učimo , živimo grede na tem zavodu, ki z dejavnostjo pokriva celjsko regijo, so doslej zabeležiii sedem okužb z virusom HlVin pet primerov aidsa. Med vzroki za okužbo so na prvem mestu še vedno homoseksualni odnosi, vse bolj izsto-pajo tudi dkužbe Slovencev, ki so imeli ne-zaščitene heteroseksualne odnose v državah, kjerje velik delež prebivalstva že okužen. Po razpoložljivih podatkih pa se še ni začelo hi-tro širjenje okužbe med uživalci drog z iglami in njihovimi spolnimi partnerji. Čepravje v Sloveniji, po mnenju strokovnja-kov, epidemija aidsa in okužbe z virusom HIV še v zgodnjifazi, podatki ne pomenijo, da lahko tisti, ki ne sodijo k nobeniprej ome-njenih skupin in seveda tudi drugi, brezskrb-no živijo. Včasu, ko proti bolezni ni ne prave-ga zdravila, niti cepiva, je preventiva edino učinkovito orožje v borbiproti virusu HIV Zato naj bo raznih tveganih oblik spolnosti čim manj! mtP Tako kot minula leta so na Celjskem tudi letos zaznamovali 1. december - svetovni dan aidsa s proslavo v Narodnem domu. Kratko spo-ročilo letošnjega je Poslušajmo, učimo se, živi-mo, v Slovenijipa so mu dodali še Mladi lah-ko ustavimo aids, kije bil rdeča nit vseh doga-janj že v preteklih letih. Vtem trenutku živi v Sloveniji najmanj 92 Ijudi, okuženih z virusom HIV,od tega je 23 bolnikov z aidsom. Po podatkih republiškega Inštituta za varovanje zdravja je od leta 1986 do 30. septembra letos prijavljenih 82 prime-rov aidsa. Med bolnimije bilo 71 moških, 9 žensk in dva otroka. Vistem obdobju so na inštitutu zabeležili 69 okužb z virusom HIV, od tega 54 pri moških in 15 pri ženskah. Predvidoma so se okužilipri spolnih stikih z drugimi moškimi, ženske pa pri heteroseksu-alnih stikih. Mag. Alenka Skaza MaligojzZa-voda za zdravstveno varstvo Celje pravi, da so podatki o številu okuženih z virusom HIV manj zanesljivi kot o obolelih za aidsom, vse-kakorpa drži, da je okuženih še več. Mimo- jj ■5y 9770350556014 2 kVAŠ VAS DOGODKI 2. decembra 1999 novice Blizu dokončnega razpleta GOLTE - Zgodba o Rekreacijsko - turističnem centru Gol-te je vse bliže razpletu. Novi lastniki so celotno kupnino poravnali konec prejšnjega tedna, s čemer se je začel zahte-ven poštopek urejanja ostalih formalnosti. Tudi te so se nepričakovano za nekaj dni zavlekle, saj naj bi že v začetku tedna začeli urejati naprave in smučišča na Golteh, pa so morali vse skupaj prestaviti na danes, četrtek, ko bodo na Golte prišli tudi novi lastniki. v Ujp Ze o proračunu NAZARJE - V naslednjih dneh se bodo po zgornjesavinj-skih in zadrečkih občinah zvrstile redne seje občinskih sve-tov in ponekod se bodo že lotili proračunskih zadev. Pohi-teli so v občini Nazarje, kjer bodo sejo skoraj v celoti name-nili tej zahtevni točki. Najprej bodo obravnavali rebalans letošnjega proračuna, na podlagi tega pa v nadaljevanju že tudi prvo gradivo predloga proračuna za leto 2000. Sejo bodo danes, v četrtek, začeli ob 18.00. Starejši za i jp VELENJE, 23. novembra - Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje in Univerza za III. življenjsko obdob-je sta v prostorih zveze pripravila seminar o prostovoljnem delu z naslovom Starejši za starejše. Nanj so povabili pred-stavnike vseh upokojenskih društev v občinah Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki. Osrednjo pozornost so udeleženci namenili predvsem pomenu in ciljem tovrstnega prostovoljnega dela, oblikam in metodam izvajanja socialnega programa v društvih upokojencev. Seminar so sklenili z delom v skupina. utp Zaključek ekološkega projekta za sedmošolce VELENJE - V torek ob 10. uri dopoldne bodo v prostorih Mladinskega centra Velenje tudi uradno končali letošnji ekološki projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Tudi letos sta ga pripravila in izvedla MZPM Velenje in ERIC-o Velenje, v njem pa je sodelovalo 707 sedmošolcev iz vseh desetih šol v Saleški dolini. Na zaključku projekta bodo predstavili vseh 28 plakatov, ki so jih na temo projekta izdelali sedmošilci. Najboljše tri bodo tudi nagradili, učencem, ki so jih izdelali, pa bodo v spomladanskem času pripravili izlet. Projekt so letos pripravili že šestič. Tudi tokrat so se potrudili in pripravili odličen zbornik, ki ga bodo prav tako predstavili na zaključku projekta. ■ bš V Mislinji ob 22 milijonov SIT Ze sprejet rebalans ne velja več Šmartno ob Paki Tudi mislinjska občina je med tistimi slovenskimi občinami, ki jim je država letos ob kon-cu leta odvzela spomladi že odobrena proračunska sred-stva. 25. oktobra je namreč Ministrstvo za finance Repu-blike Slovenije številnim slo-venskim občinam poslalo nove finančne izravnave. V Mislinji bodo tako imeli letos zato 22 milijonov SIT nižji proračun, kot so načrtovali. Svetniki so sredi oktobra že sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto in to v skladu s sklepom vlade, ki so ga prejeli marca. Sedaj bodo že sprejet Izobraževanje strokovnih delavcev MOZIRJE - Upravna akade-mija je v svojih strateških usmeritvah sprejela odločitev, da del izpopolnjevanja in usposabljanja strokovnih delavcev javne uprave prene-se na mrežo učnih centrov po vsej Sloveniji. V začetnem obdobju naj bi jih bilo največ 8, eden med njimi tudi na področju Savinjske regije. Prvi posvet načelnikov upra-vnih enot Celje, Laško, Slo-venske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Velenje in Mozirje bo danes, v četrtek, v Mozirju s pričetkom ob 10.00. Sodelo-vala bosta direktor Upravne akademije mag. Siobodan Dujič in svetovalec vlade Jože Janež, skupno pa se bodo dogovarjali o začetku in obli-kah programov usposabljanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev na tem področju. UjP rebalans morali spreminjati, kar bodo storili 13. decembra, na decembrski seji. Na njej bodo v drugem branju spreje-mali tudi proračun za leto 2000, v prvem branju so ga namreč sprejeli pred slabim mesecem, ta pa bo prav zaradi zmanjšanega proračuna za letošnje leto posledično prav tako manjši in bistveno dru-gačen od načrtovanega. V mislinjski občinski blagajni se bo letos tako nabralo 441 milijonov tolarjev, ki so jih proračunskim porabnikom že razdelili, zaradi že sprejetega rebalansa pa so sklenili pogod-be z izvajalci še za sedaj manj-kajočih 22 milijonov tolarjev. In kaj sedaj? Dolg se bo pre-nesel v leto 2000, poleg tega pa v Mislinji že sedaj vedo, da se bodo prihodnje leto morali odpovedati še nekaj načrtova-nim investicijam. Mislinjski župan Mirko Grešovnik nam je ob tem povedal, da se v zad-njih 15 letih ne spomni, da bi z rebalansom zniževali pro-račun, kot se je zgodilo letos, in da so se na takšno odločitev vlade pritožili. Sicer pa so mislinjski svetniki prejšnji teden sprejeli predla-gano povišanje cen v WZ Slo-venj Gradec. Podražitev bo veljala od 1. 1. 2000, bo pa kar precejšnja. Cen namreč v koroških vrtcih niso spreminja-li od prvega maja lani, predlog povišanja pa so pripravili zara-di rasti cen na drobno, ki so v tem času uradno dosegle 9 odstotkov. Ker v vrtcih pričaju-jejo prihodnje leto 6,8% rast in še rast plač v vzgoji in izob-raževanju v skladu s kolektivno pogodbo, so svetniki potrdili za 9,8% višje cene za prvo sta-rostno obdobje in za 18,2% v drugem starostnem obdobju. Določili so tudi vrednost točke za izračun nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča v letu 2000, ki bo 0,064 tolarja za kvadratni meter. Občinski svetniki so se tudi odločili, da bodo v naslednjih letih dali prednost nakupu stavbnih zemljišč, ki jih bodo, komunalno urejene seveda, potem namenili za industrijsko cono in individualno gradnjo. ■ bš MILAN KOPUŠAR v enem stavku LJUBLJANA - Za letošnje leto je v Sloveniji značilno bistveno manj neposrednih tujih naložb, ki jih ne bo niti za 100 milijonov do-larjev, lani jih je bilo za 165 in predlani za rekordnih 320, kar je za slovensko gospodarstvo sla-bo, tudi zato, ker ne omogoča uresničevanja domačih podjet-niških pobud. MARIB0R - Letošnji vinski let-nik je med najodličnejšimi v tem stoletju v Sloveniji, kakovostno odličen letnik je bil sicer količin-sko podpovprečen, saj je v kleteh okoli 80 milijonov litrov vina, kar je približna letna poraba v Slove-niji, ob prejšnjih zalogah pa bo možno izvoziti 12 milijonov litra, toliko pa so tudi načrtovali. LJUBLJANA - S 1. decem-brom, torej včeraj, so se po skle-pu vlade podražile cestnine za pr-vi cestninski razred, kamor sodi-jo avtomobili brez priklopnega vozila in motorna kolesa, za kilo-meter popolne štiripasovne ceste je treba plačati 8,46 tolarja, to je povprečno zvišanje za 9,9 od-stotka (Hoče-Arja vas 430, Arja vas-Vransko 170 SIT). CELJE - V Celju so v ponedeljek ustanovili klub razvojnikov savinj-ske regije, ki vključuje 32 povsem različnih občin, ki so v veliki za-mudi in bi se morale razvojno po-vezati, v regiji naj bi ustanovili vsaj tri razvojne centre in vanje vključiti mlade strokovnjake, ob tem pa so poudarili, da bi moralo Celje dobiti dve do tri fakultete. CELJE - Na Celjskem je bilo v zadnjih letih žrtev nasilja od 150 do 200 žensk in (tudi) zato bo Celje kmalu dobilo zatočišče za ženske in otroke žrtve nasilja, varna hiša bo regijskega pome-na, zato naj bi io denarno podprle vse občine tega območja, vsaka občina pa naj bi letno prispevala od 40.000 do 100.000 tolarjev. PREB0LD - Proračun občine Prebold za leto 2000 naj bi znašal 302 milijona tolarjev, naj-večja investicija pa bo izgradnja nove telovadnice in obnova šole za potrebe devetletke, kar naj bi skupno veljalo 361 milijonov to-larjev, od tega naj bi jih 80 pri-spevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Dnevi odprtih vrat Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo v naslednjih dneh zagotovo spet v središču pozornosti. Mladi, ki so bili vese-li, da so dobili svoj "plac", po drugi strani pa težko razumejo, zakaj je sedaj trn v peti nekaterim, so se namreč odločili, da bodo vrata zavoda od jutri (petka) do nedelje na široko odprli. Ob dnevih odprtih vrat bodo pripravili kar nekaj kulturno-zabavnih prireditev. Med drugim se jih bo udeležil tudi pred-sednik Odbora za mlade pri parlamentarni skupščini sveta Evrope Roman Jakič. Tako bodo jutri od 16. ure dalje predvajali v prostorih centra diapozitive, ob 20. uri bo tu še koncert, na katerem se bosta predstavila ansambla Zmelkoovv in Buh pomagej. Dan kasneje (v soboto) bo ob 11. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki nastopilo lutkovno gledališče Fru fru s predstavo Mini cirkus Buffetto. V nedeljo, 5. decembra, pa bo na odru tukajšnjega talijinega hrama nastopil ansambel Slovenskega ljudskega gle-dališča Celje. Ljubitelji odrskih desk si bodo lahko ob tej pri-ložnosti ogledali zmagovalno predstavo lanskih Dnevov kome-dije Vaja zbora. Začeli jo bodo ob 19.30 uri. Kot poudarjajo mladi, si želijo, da bi kratko sporočilo centra: učimo se živeti skupaj! prevzeli za svojega tudi občani in s tako spoznali, "da nam nihče ne bo nič dal in tudi ne bo nič vzel, če tega sami ne bomo želeli." Utp Verjetno ni le Janezu Drnovšku, ki mu mnogi očitajo, da se njegovi zgodbi o uspehu piše vse bolj žalostne konec, dobro delo, ko smo zadnje dni iz ust strokovnjakov mednarodnega denarnega sklada slišali, da je naša država še vedno zgodba o uspehu. Je že res, da oni popolno ne poznajo našega vsakda-njega življenja, ampak kar priznajte, da nas taka misel vsaj malo iztrga iz pesimističnih razmišljanj. Saj smo ob nenehnih podražitvah res že v dvomih, kakšna bo usoda naše zgodbe o uspehu. Pa ne le ob podražitvah, tudi ob nenehnih sporih tistih, ki bi nam morali biti "zvezda vodnica ". Pa imajo te "zvezde" čudne utrinke, tako da se z njihovo pomočjo težko znajdemo. Kot sta se očitno slabo znašla naša specialca, ki s svojo predajo dragocenega kombija še vedno povzročata veliko prepiha. In veliko dela "našemu"poslancu Mirku Zamerniku, ki vodipre-iskovalno komisijo Zavrč. Ta bo, če mu že ne bo uspelo razvoz-lati tega res čudnega primera, verjetno vsaj dodobra spoznal, kje na tem mestu poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Ali pa še to ne, ko pa je toliko različnih govoric o premikanju meje. Sicer pa je v zadnjih dneh v središču pozornosti tudi njegov strankar-ski šef, ki so ga že doslej mnogi povezovali z našimi orožarskimi aferami, zdaj pa je končno priznal, da so z orožjem trgovali tudi za gotovino. Ampak da je vse belo na črnem. Vse uradno. Uradno pa še ni nič novega o porajajočih se regijah. Minister Senjur je bil med obiskom v "prvem delu " začrtane in deloma že delujoče regije Saša previden, ko naj bi bil odgovarjal o tem, kake regije se nam res obetajo. VCelju pa smo znova dobili regijo, ki zajema celotno široko območje od Rinke do Sotle, od Hude luknje do Save, skratka od Avstrije do Hrvaške. Ustano-vili so namreč klub razvojnikov savinjske regije, ki bo združeval razvojne delavce in inovatorje vseh 32 občin tega območja. O regiji so v Celju, čeprav manj določno, govorili tudi ob 45©let-nici srednje zdravstvene šole. Da to ni le celjska, ampak regij-ska šola. Zato bi tudi ostale občine morale primakniti kaj denarja za gradnjo nove šole, saj zdaj 700 dijakov obiskuje pouk v nemogočih razmerah. Seveda pa so oči "denarno" upr-te tudi v državo. In tudi pri tem bo potrebna pomoč poslancev tega območja. Upamo, da pri tem nimajo poslanci celjskega območja v ognju več želez in bo prihajalo do pridobivanja denarja za različne objekte. Na kmetijskem področju pa se nam še vedno prikazuje Evro-pa. Mesne zdrahe so malo potihnile, pa so "prekipele" mlečne. Marjan Jakob ob tem očitno vse bolj spoznava, da je s prevze-mom vodstva regijske (?) mlekarne zaplaval v kalno mleko. Še posebno, ker mora zdaj obvladovati proizvodno in predeloval-no mlečno sceno. To pa gotov ni lahko! ■ (k) mmjm » \ ' 1 NAŠ CAS izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnma 675 SIT, trime-sečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Bojana Spegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec). a: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DOV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji. Slovenija je še zgodba o uspehu 2. decembra 1999 AKTUALNO XASiAS3 VPOGLEDNA TOLARSKA SREDSTVA Tovarna usnja Šoštanj Kaj nam je še storiti? Rezultati nedavnih pogajanj sindikata z vodstvom Industri-je usnja v Vrhniki, na katerem so delavci, ki jim po sklepu pri-silne poravnave preneha delo-vno razmerje v podjetju dosegli izplačilo odškodnin, v teh dneh močno odmevajo. Odmevajo zaradi tega, ker so ob prejemu obvestil, kako visoka bo ta odškodnina za vsakega posa-meznika, ugotovili, da izračuni odstopajo od povprečnih plač, ki so jih imeli oziroma so zne-ski precej nižji od tistih, ki so si jih po dogovorjeni metodolo-giji izračunali. Po besedah člana pogajalske skupine Lojzeta Glasenčnika v tem trenutku ne gre za 51-odstotne odškodnine, kot so se dogovorili, ampak se višina teh giblje od 30 do 40 odstotkov glede na povprečje plač zad-njih treh mesecev, ko so delav-ci v Soštanju še delali "normal-no". Po protestnem pismu, ki so ga poslali direktorju IUV-ja Izidorju Dergancu v začetku prejšnjega tedna, jim je ta v odgovoru pojasnil, da so pri izračunu izločili dodatek za čas, ko je bil delavec v bolniški. Glasenčnik meni, da tega ne bi smeli narediti. Pa tudi brez tega dodatka so odstopanja preveli-ka. "Kaj nam je še storiti?" se sedaj sprašujejo delavci, ki se počutijo ob vsem tem opehar-jene. Znova so se po pomoč obrnili na republiški sindikat usnjarske in tekstilne industri-je. Ob tem se tudi sprašujejo, ali jih morda ne bo vodstvo izigralo pri vseh ostalih sklepih, povezanih z izplačili odškod-nin, neizplačanim delom lan-skega in letošnjega regresa. Ob tem nam je Glasenčnik še povedal, da so na Vrhniki zelo skrivnostni glede dogajanj, povezanih z odprodajo preosta-lih objektov nekoč njihove tovarne. Poleg Rednaka, ki je prevzel obrat konfekcije, naj bi se namreč našel zelo resen kupec za odkup. Kdo je to in kakšno proizvodnjo bo namestil vanje, niso izvedeli. Derganc jim je menda povedal le, da bo zaposlil približno 150 delavcev, predvsem nekvalificiranih, in da naj bi v pogodbi predvideli, da imajo prednost pri tem bivši delavci Tuša. UTp Občini Mozirje in Gornji Gratl Vodovod v primežu ' vojne tt Občini Gornji Grad in Mozir-je sta se že pred leti zapletli v spor glede sanacije in širitve osrednjega odlagališča smeti in odpadkov, ki je na območju gornjegrajske občine in ga je ta preko svojega komunalne-ga podjetja prevzela v uprav-ljanje. Razen občine Mozirje, ki je pri naložbi sodelovala le v začetnem delu, so vse ostale plačale dogovorjeni znesek za sanacijo in širitev odlagališča in ga na podlagi koncesij z »'eienjskim podjetjem PUP tudi koristijo. To naj bi bila "smetarska" vojna, neposred-no nanjo pa se je v minulih tednih navezala še "vojna" za vodovod. Gre za skupni projekt obeh občin pri izgradnji vodovoda v naseljih Homec v mozirski in v manjšem delu za krajane Pod-homa v gornjegrajski občini. Za to naložbo sta občini dobi-li tudi državna sredstva, vsaka bi morala prispevati še svoj delež, pri tem pa je nastal spor. Občina Gornji Grad je namreč v svoj delež vključila tudi dolg občine Mozirje za sanacijo odlagalisča, česar pa mozirski občinski svet nikakor ni sprejel. Vodovod je zgrajen, nanj pa sprva naj ne bi priključili gospodinjstev iz gornjegrajske občine, dokler ta ne bi porav-nala svojega deleža. Krajani so bili seveda ogorčeni, saj bi tako postali žrtev medobčinskih sporov. To se vendarle ni zgodilo, mozirski dolg in nasprotja med občina-ma pa ostajajo. Prav je torej, da o zapletu svo-je povesta oba župana. Toni Rife^, župan občine Gornji Grad: "Res je. Z občino Mozirje smo se skupaj lotili izgradnje vodovoda. Večina prebivalcev je na področju občine Mozirje, četrtina od skupnega števila pa v naši občini, tudi glavno zajetje. Skupaj smo kandidirali na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj in uspeli. Mi bi iz proračuna morali zago-toviti okrog 6 milijonov, kar smo skušali pogojevati z dol-gom občine Mozirje za sanaci-jo odlagališča, kajti to je ravno na tem delu. Sanacija odlaga-lišča je v teku, žal brez finančnega vložka občine Mozirje. Naš delež smo pogo-jevali zlasti zaradi tega, da se občina Mozirje končno odloči glede sanacije odlagališča. Moram povedati, da se je sosednja občina "modro" odmaknila od skupne naložbe vseh ostalih občin, kar ni pošteno do njih. Kljub tem zapletom smo se dogovorili, da bomo potrebna sredstva zagotovili v proračunu za leto 2000, kajti obveza do teh ljudi iz Ieta 1995 je prevelika. Z nastankom novih občin so namreč zahtevali sanacijo odlagališča, posodobitev elek-tričnega omrežja in vodovod. S slednjim smo izpolnili dane obljube, še vedno pa nas seve-da moti odnos občine Moziije do odlagališča. Vsi ostali nam-reč smatramo, da bi bilo prav, da bi se sanaciji in razširitvi odlagališča, z ločenim zbira-njem odpadkov pod pogojem, da se kosovni in posebni odpadki vozijo iz doline, pri-družila tudi mozirska občina." Svojo razlago tega problema imajo tudi v mozirski občini, čeprav se neporavnanega dol- ga zavedajo. Zupan Jože Kra-mer: "Ob sredstvih za demo-grafsko ogrožena področja sta svoj delež k vodovodu dolžni plačati tudi obe občini. Dogo-vorili smo se, da bomo ta delež plačali glede na število priključkov, za gornjegrajsko občino to pomeni četrtino. Glede na nerešene zadeve z odlagališčem župan Gornjega Grada najprej ni hotel podpi-sati pogodbe o sofinanciranju, čeprav je bil glavni vod že zgrajen. Zato smo začasno prekinili priključevanje do posameznih gospodinjstev. Na skupnem sestanku v Podhomu smo se potem dogovorili, da bo občina Gornji Grad plačala dogovorjeni delež. Pri tem velja povedati, da so krajani na naši strani plačali po 200.000 tolarjev za priključek, za krajane Podhoma pa naj bi celotno vrednost plačala nji-hova občina. Zdaj smo zadevo sicer uredili, s tem pa nismo rešili dolga občine Mozirje do odlagališča. Po moje je to posledica nepotrebnih zaple-tov v preteklosti." Mjp Odgovori na vprašanja veienjskih svetnikov Težave s postavljanjem znakov za naselja Na vsaki seji velenjskega mestnega sveta imajo svetniki številna vprašanja in tudi pobude, ki jih ponavadi nani-zajo že kar na začetku seje. V pravni službi občine poskrbi-jo, da nanje čimprej dobijo odgovore, ki jih pripravijo odgovorne osebe iz različnih področij dela in življenja v občini. Odgovori so marsik-daj zelo zanimivi, tudi med najnovejšimi smo našli nekaj takih. Franc Sever, ki je zagotovo prvak v postavljanju svetniških vprašanj, je na oktobrski seji med drugim vprašal, kdo pobi-ra takse za reklame na javni razsvetljavi v mestu. Tajnik občine Andreja Katič mu je v odgovoru pojasnila, da so objekti javne razsvetljave v lasti Elektra Celje. Med Mest- no občino Velenje, Elektrom Celje in podjetjem BIRT je sklenjena tripartitna pogodba o nameščanju plakatnih mest oziroma plakatov ter pobiranja najemnine. Komunalne takse namreč občina še ne pobira, ker odlok še ni sprejet, pobira pa najemnino za te panoje. Birt mesečno nakazuje najem-nino Mestni občini Velenje ter Elektru Celje. Franc Sever je vprašal tudi, ali so se že začele aktivnosti za zaščito križišča pri Obircu, zanimalo pa ga je tudi, kdaj bodo začeli postavljati table z označbo naselij, kar ga je zani-malo predvsem zaradi preveli-kih hitrosti voznikov skozi naselje, saj v Vinski Gori tabel še ni. Odgovor je pripravil Urad za javne gospodarske službe, v njem pa pojasnil. da gre za glavno državno cesto GI-4, ki je v lasti države in s tem v upravljanju državne Direkcije za ceste. Prometna varnost v križišču v nočnem času je bila izboljšana z uredit-vijo javne razsvetljave. Kljub večkratnim zahtevam za uredi-tev prehoda za pešce to doslej še ni uspelo, vzrok pa naj bi bilo premajhno število pešcev ob prometnih konicah. Ker v tem delu Vinske Gore ni šolske poti, je državna komisija odstranila tudi omejitev hitro-sti v križišču. Kar pa se postavljanja tabel z označbo naselij tiče, iz odgo-vora izvemo, da so v preteklo-sti na področju Šaleške doline izvedli kar nekaj akcij za posta-vitev znakov z imeni naselij. Postavili so jih ob vhodu v str-njeno naselje, hkrati pa ti znaki omejujejo hitrost vožnje na 50 km/h. Veliko teh prometnih znakov pa so občani odstranili, ker niso bili zadovoljni z loka-cijami, kjer so table postavili, saj so jih želeli postaviti na meje katastrskih območij. Tako so table odstranili v Topolšici, Šoštanju, Škalah, Arnačah, Bevčah in še kje. Ljudje so očitno prometni znak z označbo kraja jemali tako osebno, da so tisti, ki so imeli svoj dom pred znakom menili, da s tem niso več krajani teh naselij. Da bi se v prihodnje izognili tovrstnim zapletom, so na MO Velenje predlagali sve-tom krajevnih skupnosti, da na svojih sejah sprejmejo pobude za postavitev teh prometnih znakov s predlagano lokacijo ter pravilnim imenom naselja. ■ Bojana Špegel Za lažjo odločitev pri izbiri banke, ki bo vodila vaš račun po reformi plačilnega sistema (prvi računi naj bi prešli na banke predvidoma v januarju 2000), vas želimo seznaniti z našo ponudbo za vodenje vpoglednih tolarskih sredstev. Omenjena sredstva vodimo na podlagi pogodbe s pravno osebo ob samodejnem vključevanju salda iz žiro računa pri Agenciji za plačilni promet. Vpogledna tolarska sredstva se obrestujejo v višini 1 % letno. Obresti se obračunavajo na konformni način in se plačujejo mesečno. Za dodatne informacije nas pokličite na telefon 899-53-33. 0 /O ) bankavelenje Banka Velenje d.d.. Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke "Izluščiti moramo, kaj je zrno in kaj plevel..." Dr. Janez Dmovšek, predsednik vlade Kdob° Izbiramo osebnost, ki je rekla bobu bob in povedala največ m | MJmaIs Zvašo jv_i\_r:_c_i\_;:J ^ jt j\ jr j jr_rur j, ji j? jjii § jjii-jiiij u utjj^itiLiJ j-jjSljjjujJ ^J 4 NAŠ iAS POGOVOR Z RAZLOGOM 2. decembra 1999 Pogovor z direktorjem Območne siužbe zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Srdanom Arzenškom Brezposelnost se znižuje Novi zakon o zaposlovanju, veljati je začel lani oktobra, je prinesel veliko novosti, ki naj bi pripomogle k zmanjšanju brez-poselnosti v Sloveniji. V ta namen država pripeva tudi ogromna sredstva. So po dobrem letu, kar je zakon v veljavi, že opazne kakšne spre-membe? Je brezposelnih manj? V katere programe zavodi usmerjajo denar in kako poma-gajo brezposelnim pri iskanju zaposlitve? Kako novosti spre-jemajo brezposelni? Vprašanj na to temo bi lahko bilo še veli-ko, veliko več. Dejstvo pa je, tako so vsaj ocenjujejo analitiki v Območni enoti Velenje, da se brezposelnost dejansko znižuje. Relativna brezposelnost na območju je 12,1 % in je pod republiškim poprečjem, ki znaša za september 13,3 %. Jasno, da je znotraj posameznih upravnih enot v regiji, ki jo pokriva Območna enota Zavoda repu-blike Slovenije za zaposlovanje ta različna. Najvišje stopnje beležijo v Radljah ob Dravi 15,9 %, v Mozirju 13,8 % in v Vele-nju 12,7 %, medtem ko je deni-mo relativna brezposelnost v Dravogradu "le" 9,2 % , v Rav-nah na Koroškem 10,9 % in v Slovenj Gradcu 8,9 %. 0 Skozi številke se da razbrati, da se brezposelnost na območju znižuje, k čemur je gotovo pri-pomogel novi zakon, kije tudi pred brezposelne postavil števil-ne zahteve. SRDAN ARZENŠEK: "Brezpo-selne osebe je na nek način pri-silil, da ravnajo drugače, saj jim zakon nalaga več obveznosti in tudi več aktivnosti. Že to, da morajo biti v določenem času prisotne doma, je precejšnja novost, ob tem, da imajo pravi-co in dolžnost biti vključene v programe aktivne politike zapo-slovanja." ^ Posegel pa je tudi v denarne pravice brezposelnih. Skrajšal je naprimer čas prejemanja denarnih nadomestil? SRDAN ARZENŠEK: "V večini primerov se je čas prejemanja denarnega nadomestila skrajšal z dveh na eno leto, kar sili brez-poselno osebo, da mora že prej razmišljati o svoji bodoči delo-vni karieri, o tem, ali bo čakala na našo ponudbo ali pa bo sama naredila kaj, da si bo našla službo. Opažamo oboje. Mi aktivnost tudi beležimo. Brez-poselna oseba mora dokazovati, da je obiskala delodajalca. Zelo veliko je primerov "črtanj" brezposelnih oseb, ker niso izpolnjevale obveznosti. Tudi to je korak do zaposlitve. Zaposlit-veni načrt, ki ga skupaj obliku-jeta svetovalec zaposlitve in brezposelna oseba, je zanjo potem obvezen. Tudi to je, ob vseh drugih, seveda, eden od razlogov, da je število brezpo- selnih upadlo. Novost je priprava zaposlitve-nega načrta, ki jo skupaj izdela-ta zaposlovalec in brezposelna oseba, in ki je potem zanjo obveza. Zelo dobro sodelujemo z inšpekcijami dela na več področjih, tako pri odkrivanju dela na črno, kot tudi pri neizpolnje-vanju obveznosti deloda-jalcev do delavcev. Reci-mo, če delavec vsaj tri mesece ne dobi plače, lahko sam prekine delo-vno razmerje in uveljav-lja svoje pravice na zavo-du. V teh primerih gre za tako imenovano raz-vezo delovnega razmer-ja." 9 Zlasti v zvezi z obvezno prisotnostjo brezposel-ne osebe doma, v času, ki ga ta dogovori s svo-jim zaposlovalcem, se je ob sprejemanju zako-na največ govorilo. Izvajate ta nadzor? SRDAN ARZENŠEK: "V prete-klosti smo ugotavljali, da brez-poselne osebe ne moremo prisi-liti, da je tam, kjer bi želeli, da je, ko imamo zanjo delo. Zdaj mora biti po dogovoru s svojo svetovalko za zaposlovanje doma ali kjer koli pravi, da bo, v določenem času. To imenujemo rezidenčna prisotnost. Pri nad-ziranju tega pa ne gre za rigo-rozne prijeme, v smislu zasledo-vanja brezposelne osebe ali česa podobnega. Gre preprosto za nadzor izpolnjevanja dolžnosti brezposelne osebe, ki izhajajo iz zakona in zaposlitvenega načrta, ki ga brezposelna oseba praviloma tudi podpiše. Nadzi-ramo tudi delodajalce, v smislu namenske porabe sredstev in korektnega izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, pa tudi za nadzor zunanjih izva-jalcev s področja svetovanja, izobraževanja ... ". % Kakšni so odzivi? SRDAN ARZENŠEK: "Zelo različni, od negativnih do zelo pozitivnih. Nadzor lahko pred-laga svetovalec za zaposlovanje, ko sluti, da brezposelna oseba obveznosti, ki izhajajo iz prijave na zavodu, ne bo izpolnila. Veli-kokrat pa kakšno pobudo, da se odločimo za nadzor, dobimo tudi od Ijudi od zunaj z anonim-nimi klici, pismi. Ljudje nas kličejo in opozarjajo, da se dogajajo nepravilnosti, da je brezposelna oseba zaposlena, da kakšen delodajalec izkorišča delovno silo in o podobncm. Naši nadzorniki in kontrolorji to preverjajo. Na predlog nad-zornikov imamo že nekaj pred-logov za črtanje iz evidence brezposelnih oseb." 0 Zelo veliko brezposelnih najde svojo priloinost v javnih delih. Od njih si tudi vi obetate veliko, v smislu zmanjšanja števila brezposelnih. SRDAN ARZENŠEK: "Brezpo-selnim osebam, vključenim v javno delo, teče delovna doba. Z delodajalcem sklenejo posebno delovno razmerje, pet- ino časa pa lahko porabijo za izobraževanje in iskanje nove zaposlitve ... Vendar se pri tem pojavlja paradoks, ki ga moram omeniti. Brezposelna oseba se s tem, ko sklene razmerje z delo-dajalcem, čuti varno, čeprav je smisel javnega dela, ki traja določen čas, iskanje druge, bolj trajne rešitve. Prav zaradi rela-tivne gotovosti, pa so brezposel-ni manj aktivni pri iskanju dela. Sicer pa smo v prvih devetih mesecih v sistem javnih del vključili skoraj 500 ljudi, načrtu-jemo pa, da jih bomo letos 700." % Javna dela so le eden od ukre-pov aktivne politike zaposlova-nja. Pa sicer - kdo ima pri vključevanju prednost? SRDAN ARZENŠEK: "Absolut-no prednost imajo tisti, ki preje-majo denarno nadomestilo ali denarno pomoč na zavodu. Naslednja prednostna skupina so prejemniki denarnega dodat-ka na centrih za socialno delo ter invalidi. Do sedaj smo v pro-grame javnih del vključili skoraj 33 odstotkov prejemnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči." 0 Veliko novosti je zakon vnesel tudi na področje samozaposlo-vanja. SRDAN ARZENŠEK: "Brezpo-selna oseba, ki se samozaposli, lahko dobi bodisi enkratni pri-spevek ali povračilo prispevkov v prvih treh letih - v prvem 100 odstotkov, v drugem 50 in v tret-jem 25 odstotkov. To mnogi samozaposleni izkoristijo, zakon pa to možnost dopušča tudi delodajalcem z do 50 zaposleni-mi. Prav ta ukrep je naletel na izreden odmev. Naj povem pri-mer: lani smo v okviru priprave na zaposlitev, v ta ukrep vključili 42 brezposelnih oseb, letos že 253." 0 Brezposelne usmerjate tudi v izobrazevanje, s čimer se spre-meni tudi njihov status. Niso več aktivni iskalci zaposlitve, ampak za šolanje dobijo celo štipendijo. SRDAN ARZENŠEK: "Izob-raževanje brezposelnih je ukrep, ki bo srednjeročno in dolgoročno prinesel zclo dobre učinke. Povečal bo konku-renčnost brezposelnih na trgu delovne sile. Tudi to je eden od razlogov, da se je število brez-poselnih zmanjšalo, kajti šola-joče izključimo iz evidence brezposelnih." 0 Ves čas razmišljam o tem, koli-ko denarja je država namenila za zmanjšanje brezposelnosti. Najbri gre za ogromno denar-ja, če vemo, da ste do konca septembra preko 1.800 oseb vključili v programe aktivne politike zaposlovanja, sko-raj četrtino torej. SRDAN ARZENŠEK: "Gre za sredstva, ki jih zavod namenja za dve smeri pomoči brezposel-nim. Ločimo namreč pasivne ukrepe in aktivne ukrepe pomoči. Med pasivne ukrepe sodi pomoč, ki izvira iz same-ga zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V naši regiji je med brezposelni-mi okoli 30% takih, ki dobivajo nadomestila iz tega naslova (denarna nadomestila in denarna pomoč). Za te pravice smo v celem letu porabili doslej nekaj več kot mili-jardo tolarjev. Med aktivne oblike pomoči pa sodijo tiste aktivnosti zavoda, ki vključujejo brezposelne v programe aktivne politike zaposlovanja. Za letošnje leto smo - glede na število brezposelnih v regiji in vsebino načrtovanih programov - planirali dobrih 748 milijonov tolarjev. V desetih mesecih smo jih porabili že 715 milijonov. Kot vidite je naš namen jasen: čim več ljudi vključiti v aktivne oblike pomoči in s tem tudi čim več sredstev usmeriti v progra-me aktivne politike zaposlova-nja. Dokaj velika sredstva smo namenili tudi za izplačevanje republiških štipendij, ki na žalost postajajo praktično edina oblika pomoči mladim, poleg nove možnosti posojil za študij, ki so v denarni stiski, da dosežejo svoj izobraževalni cilj. Kadrovskih štipendij je namreč iz leta v leto manj." 0 Koliko Ijudi pa se je z vašo pomočjo zaposlilo letos? Imate ta podatek? SRDAN ARZENŠEK: "Do kon-ca oktobra 3.252, v vseh šestih upravnih enotah. Veliko, če vemo, da je bil naš cilj za letos 3.230." 9 V zadnjem času se v javnosti veliko govori o skladu dela, ki ste ga organizirali za zaposlene v Tovarni usnja Soštanj in denarju, ki ga porabite za te namene. Za kakšna sredstva gre pa v tem primeru? SRDAN ARZENŠEK: "Veliko neresničnega se o tem govori in piše. Med drugim, da naj bi občina Šoštanj namenila za delavce TUŠ-a približno 3 mili-jone proračunskih sredstev. Dovoiite mi citat iz enega od teh zapisov: "toda teh sredstev niso razdelili Ijudem, ampak jih je "pokasiral" zavod, da je z odpuščenimi delavci organiziral sklad dela". Konec citata. Abso-lutna neresnica. Zavod ni "pokasiral" niti tolarja od občine! Očitno pisci, ki pišejo o tem, sklada dela sploh ne poznajo..." 0 No, pa povejmo. Kaj to sklad dela sptoh je? SRDAN ARZENŠEK: "Sveto-vno znana oblika aktivne politi-ke zaposlovanja. Je vladni pro-jekt in zelo učinkovit. V Slove-niji nekaj skladov dela zelo uspešno deluje. Namenjen je razreševanju problemov pre- sežnih delavcev v času, ko so ti še zaposleni v matični organiza-ciji, vendar so predvideni kot tehnološki viški. Namen sklada dela je, da tistemu, ki lahko pre-ide v odkrito brezposelnost, pomagamo že tisti trenutek, ko podjetje zasluti, da ga bo odpu-stilo. V odpovednem roku se izvajajo aktivnosti, ki naj bi tem delavcem pomagale poiskati novo zaposlitev. Najprej je organizirana delavnica razvoja poklicne kariere, kjer s pomočjo strokovno vodenih aktivnosti pridejo delavci do zaposlitvene-ga projekta in načina razreševa-nja svojega problema. Pomem-ben je za človeka v stiski. Dela in delovnega mesta, ki ga je opravljal prej, ni več. S tem se mnogi ne morejo sprijazniti. Sklad dela traja maksimalno dve leti, v informativni pisarni lahko delavec dobi vse aktualne informacije, ki jih potrebuje za aktivno iskanje zaposlitve." 0 Kako pa je bilo s treningi, ki so tudi med vključenimi vanje, vzbudili kar nekaj ogorčenja ? SRDAN ARZENŠEK: "Vodeni so bili s strani visoko usposo-bljenih trenerjev. Trdim, da je vse, kar se je dogajalo na teh treningih, naletelo na izredno ugoden odmev s strani delav-cev. V sklad dela je bilo doslej vključenih 93 delavcev, od teh so samo trije izrazili nezadovolj-stvo. Ostali so izrazili veliko mero zadovoljstva." 0 Koliko od teh pa jih je doslej našlo zaposlitev? SRDAN ARZENŠEK: "Dva-najst, deset jih je v procesu izob-raževanja. Cilj sklada je, da jih v enem letu dobi zaposlitev 45 odstotkov vključenih, v drugem letu pa še več." 0 Nadaljujemo z denarjem - koli-ko se ga porabi v te namene in kdo sklad dela jinancira? SRDAN ARZENŠEK: "Financi- ra se direktno iz ministrstva za delo, družino in socialne zade-ve, ali drugače: 70 odstotkov stroškov krije država, 30 odstot-kov pa matična firma." 0 Kolikšna sredstva so to? SRDAN ARZENŠEK: "V dveh letih je namenjeno za vsakega vključenega v sklad do 500.000 tolarjev." 0 Kaj pa je bilo z ""rokodelni-co"", kjer naj bi kvačkali dva meseca, nič pa dobili za to plačano... SRDAN ARZENŠEK: "Popolna neresnica. Vsi. ki so bili vključeni v to delavnico, so dobili 70 odstotkov nadomestila plače, povrnjene potne stroške in malico. Septembra celo 100 odstotkov. Stimulacijo pa bodo dobili, ko bo to, kar so naredili, tudi prodano." 9 Gremo zdaj še na eno področje - k reorganizaciji zavoda. Pred letije bilo veliko govora v zvezi s tem, pa tudi o ukinjanju območne enote v Velenju. Kajje zdaj stem? SRDAN ARZENŠEK: "Reorga-nizacija je v teku, v veliki meri pa je že narejena. S sprejemom statuta, potrdila ga je vlada v začetku oktobra, bosta v Slove-niji zaživeli dve novi območni službi - v Zasavju in na Ptuju. Nekaj razmišljanj je bilo tudi o reorganizaciji območne službe v Velenju, nikoli pa se ni raz-mišljalo o ukinitvi te službe v Velenju. Pri reorganizaciji v Velenju delamo v to smer, da bi izboljšali svoje usluge vsem naSirm strankam. od detodajal-cev, brezposelnih in drugih. Delamo na tem, da bosta v velenjski območni službi nastala dva močna urada za delo, Saleško - Savinjski in Koroški, v okviru obstoječe območne službe." ■ Milena Krstič - Planinc Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva DO 5 LET za komitente in nekomitente Več prijav po delavcih Tudi trend prijav po novih delavcih je v podjetjih zelo ugo-den. Zadnje leto, v primerjavi z letom poprej, jih je bilo za 12,2 odstotka več, po upravnih enotah pa izstopajo v Dra-vogradu, kjer jih je bilo za 61,1 v Radljah ob Dravi 15 odstotkov več in v Velenju 23,5 odstotka več. Manj brezposelnih kot lani Februarja leta 1998 je bilo v regiji 8.274 brezposelnih. Danes jih je 6.905. V obdobju od decembra 98 do oktobra 99 se je v vseh upravnih enotah, povezanih v območno službo, razen v Dravogradu, kjer je rahlo naraslo (ta trenu-tek ima Dravograd 359 brezposelnih, decembra 98 jih je bilo 333) in Radljah ob Dravi, zmanjšalo števiio brezposel-nih. Značilne skupine brezposelnih V velenjski območni službi je od 6.905 brezposelnih, 54,2 % žensk, mladih do 26. leta je 30,7 %, trajno presežnih delavcev in stečajnikov 29,9%, dolgotrajno brezposelnih pa je kar 61,4 odstotka. ■■■■■■■■ Izobrazbena struktura SI. in II. stopnjo izobrazbe je 44,4% brezposelnih, s III. in IV. stopnjo 27 odstotkov, s V. stopnjo 24,9 %, s VI. stopnjo 2,4% in s VII. ter VIII. stopnjo 1,3%. ■■■■■■■ 111 I ■ - ......................BMMI '■■'■'.....■ 15 invalidskih podjetij V regiji je kar 15 invalidskih podjetij, v katerih je zaposle-nih 1.284 invalidov, na drugi strani pa je med vsemi brezpo-selnimi v regiji še vedno 1.156 invalidov. .................. J Srdan Arzenšek 2. decembra 1999 UTRIP KAS CAS 5 Obiskali smo FIT Leasing, d.o.o. Leasing ugodnejši po uvedbi DDV Šest let mineva kar je Banka Velenje ustanovila hčerinsko podjetje za flnančni inženi-ring, ki ga vodi Peter Geršak, v njem pa dela šest strokov-njakov s flnančnega področja. Obseg del je podjetje iz leta v leto povečevalo, ustvarjalo tudi dobiček, ki so ga celoti namenjali povečanju osnov-nega kapitala in flnančni trd-nosti podjetja. V tem času so dali v leasing za več kot 4 milijarde 300 milijonov opre-me in vozil, v devetih mesecih letošnjega leta kar milijardo 200 milijonov tolarjev. Osem-deset odstotni lastnik podjet-ja je Banka Velenje, Bančna skupina Nove Ijubljanske banke, preostanek pa zaposle-ni v banki. Sredi letošnjega leta so bili med tistimi, ki so "trepetali" pred uvedbo davka na dodano vrednost. Dolgo namreč ni bilo dorečeno, kako se bo ta davek obračunal pri teh poslih. Zadeva pa se je razple-tla tako, da je po uvedbi dav-ka na dodano vrednost leasing ugodnejši, kot je bil prej. Do julija letos so namreč na lea-sing posle obračuvanali davek na storitve (3 odstotke za Direktor FIT Leasing Peter Geršak: "Posli dobro tečejo, manj prijetno pa je, ko moramo ukrepati v primerih, ko stranke svojih obveznosti ne poravnavajo." tovorna vozila in opremo in 6 za osebna vozila). Po novem pa je finančni leasing oprede-ljen kot promet blaga in ne več kot storitev, kar je za upo-rabnika ugodnejše, še posebej pa seveda za pravne osebe, ki so davčni zavezanci, saj si lah-ko ta davek obračunajo kot pravico za poračun, izvozniki pa lahko zahtevajo vračilo. Še vedno pa v celoti ni pojasnjen obračun davka na dodano vrednost za posle, ki so bili sklenjeni pred 1. julijem letos. Razmerje med avtomobili in opremo je pri nas povsem drugačno, kot je značilno za zahodno Evropo. Tam je namreč dobra polovica lea-sing poslov namenjenih naku-pu opreme, pri nas pa kar tričetrtine nakupu avtomobi-lov. Je pa res, da se to razmer-je tudi pri nas spreminja. Največ poslov ustvari FIT Lea-sing na celjskem območju, in sicer dobro polovico, petino na mariborskem in koroškem, preostanek pa na ljubljanskem in primorskem področju. In komu je sploh namenjen finančni leasing? "Tako pravnim kot flzičnim osebam. Te predstavljajo v strukturi naših kupcev sedem odstotkov, leasing pa koristijo izključno za nakup avtomobilov. Pravne osebe pa kupujejo poleg avtomobilov ( vrednostno tri četrtine pred-stavljajo tovorna vozila) tudi opremo, ki jo potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti, " pravi direktor Peter Geršak. Seveda zahtevajo od najemni-ka leasinga kompletno doku-mentacijo (registracijo podjet- ja, bilanco stanja podjetja; obrtna dovoljenja, priglasitve-ne liste, potrdila o plačilu dav-kov za obrtnike; potrdila o zaposlitvi, davčne in matične številke za fizične osebe). V FIT Leasing pregledajo doku-mentacijo in v primeru, da je ta popolna in tudi finančni pokazatelji zadovoljivi, lea-sing takoj odobrijo. Seveda pa je na ta način nabavljeno bla-go do popolnega poplačila v lasti dajalca leasinga. Peter Geršak pravi, da si želijo sodelovanja z dobrimi plačniki, saj so postopki v pri-merih, ko morajo ukrepati (včasih tudi odvzeti blago), zelo neprijetni in veliko raje kot z njimi se ukvarjajo s finančnimi nasveti svojim strankam. V FIT Leasingu torej finančni posli dobro tečejo in če raz-mišljate, da bi uresničili svoje sanje, ki so večje od trenutnih finančnih zmožnosti, proučite tudi to obliko nakupa. Radi vam bodo povedali vse kar vas zanima. Najdete jih v prosto-rih Banke Velenje na Rudar-ski cesti. ■ Mira Zakošek Bruno Zagode, direktor Smreke: "Za velike stvari je časa premalo" Februarja letos so sprejeli sklep o prisilni poravnavi za gornjegrajsko podjetje Smre-ka, ki je bil potrjen sredi julija. Hkrati s tem so oblikovali in potrdili zahtevne in dokaj optimistične sanacijske pro-grame, ki vključujejo tudi veli-ke obveznosti, te pa naj bi po-ravnali v naslednjih šestih le-tih. Programe ugodno ocenju-jejo tudi poslovni partnerji, kar posebej velja za program objektov, ki je donosen in ga kar 80 odstotkov izvozijo. Ven-dar ni vse tako "lepo," saj zno-traj Smreke ostajajo problemi, ki bi jih morali najprej odpra-viti, če želijo preživeti. Pred nedavnim so zamenja-li prejšnjega direktorja in za novega imenovali Bruna Zago-deta: "Lotiti sem se moral stvari, ki bi morale biti v koli-kor toliko urejeni firmi že zdavnaj urejene in se jim mo-ram posvečati bolj kot komer-cialnim in finančnim zadevam. V celoti se zavedam resnosti položaja, tudi vseh ostalih 80 sodelavcev, kolikor jih je tre-nutno v Smreki. Praktično so nam zaprta vsa vrata za prido-bivanje dodatnih sredstev, do-kler seveda sami ne pokažemo ugodnih učinkov prisilne po-ravnave. Programi so zahtevni in prav vsak v Smreki bo moral prispevati svoj delež, če želimo uspeti." V tem času največ pozorno-sti namenjajo novi organizira-nosti podjetja, saj je bila dose-danja povsem neustrezna. "Zelimo in hočemo postaviti takšno organiziranost, v kateri bo sleherni od zaposlenih imel mesto, ki mu pripada, ne tiste-ga, ki si ga želi, vsak bo tudi moral pokazati, da si ga za- cev, vendar ne v proizvodnji, ampak v režijskih službah. Točno številko je v tem trenut-ku težko opredeliti, po mojem mnenju pa je nekje med 10 in 15. To težavo bomo skušali del-no rešiti z notranjimi preme-stitvami ali kako drugače, bo-jim pa se, da bo za nekatere ve-ljal tudi najbolj nepriljubljen ukrep, torej odpuščanje. Ob tem seveda moram poudariti, da so v Smreki zelo delavni ljudje, da niso "zjamrani" in da želijo delati, torej zaradi tega ne bi smelo biti težav za uspešno sanacijo podjetja," je še poudaril Bruno Zagode. UJP "Žal bodo potrebni tudi nepriljubljeni ukrepi," pravi Bruno Zagode služi. Na finančnem področju smo odpravili blokado računa in to zadržujemo, velik pro-blem pa je zaostajanje v proda-ji, ki ni skladna z načrtom fi-nančne sanacije. Določene za-deve skušamo rešiti s kratko-ročnimi ukrepi, za kaj velikega je časa vsekakor premalo. Dej-stvo je, da v prihodnjem letu ne bomo imeli prav nobenega izgovora za neuresničevanje načrta," pravi Bruno Zagode. Naročila v tem trenutku imajo in nimajo. "Zlasti stalni poslovni partnerji nekako ra-zumejo naš položaj in pomaga-jo z dodatnimi naročili, pri tem pa je izjemno pomembna ko-merciala, ki mora pridobiti no-ve naročnike. Proizvodnja je torej zasedena, delo za sproti je, žal pa nimamo večjih na-ročil, ki bi zmogljivosti zapolni-la za malo daljše obdobje. Delamo dejansko vse, da so Ijudje polno zasedeni, žal pa se tudi pri tem že pojavljajo nove težave. Z novo organizacijo namreč že nastaja višek delav- gorenje Partizanska 12. 3320 Velenje Tel.: 063/40 21 00 Fax: 063/40 21 130 ODKUPUJEMO bukovo hlodovino F, L, I., II.in III. kakovosti. Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki: 063/40 22 600 (g. Bačovnik) m D&r Te dni sem v posebni stlski. Pa ne zaradi prvega kroga volitev, ki so me, tako kot ved-no, s svojimi izidi presenetile. V stiski sem zaradi tega, ker je naneslo, da moram ta prispevek pisati na raćunalniku mojega znanca. Svojega imam na servisu in daleč za mano so časi, ko sem pisal članke tako, da sem jih tolkel na oranžno »portabl olim-pjjo« ter z edigsom popravljal zatipkane na-pake. To vidite naredi tehnolog^a iz člove-ka. Postal sem odvisen od nekaj črnih čipov, tipkovnice in telefonskega pri-kJjučka. Te dni šele resno razumem proble-me, ki jih v tujini najavjjajo računalniški strokovnjaki, pri nas pa so o njih zaeeli razmišljati šele letos po dopustih. V mislih imam tiste, ki jim pravijo »hrošč tisočletja« in ki imajo šifro Y2K. Nepoznavalcem ne en, ne drugi izraz ne pove nič, zato povej-mo le to, da gre za težavo, ko računalniški odvisniki ostanemo hrez računalnika. Čeprav sem do teh dni sam sodil v skupini skeptikov, ki smo menili, da je »hrošč ti-sočletja« le posel tisočletja računalniških programerjerv, hom svoj PC takoj, ko gahom dohil iz servisa, lastnoročno prečesal z razno-raznimi programi, ki ubijajo hrošče. Da ne bom več v stiski, kot sem te dni. In zakaj imam računalnik na servisu? Horda bo kdo od vas misli, da zato, ker ni-sem imel druge teme za tole pisanje, pa to ni res. PC-ji so danes najhitreje razvijajoča se hišna oprema kolikor-toliko pismenlh Ijudi. In ker se hitro razvijajo, tudi hitro zastarajo, pa je tako moj stari kolovrat, za katerega sem leta 96 odštel častitljivih dve-sto tisočakov, postal tako nemogoče počasen, da sem se ob njem pogosto spom-nil oranžne olimpije. Ko mi bodo starega počasneža malo navili, bom laliko tudi jaz poizkusil uničiti svoj prosti čas s kakšno kvalitetno 3D »igrico«. Ja kaj pa je spet to, bodo rekli eni, đrugi pa se itak vedno delajo, da vse vedo, pa naj za ene in za druge povem, da je 3D kratica za tridimenzionaino računalniško graflko, ki je prvi korak do navidezne resničnosti. In ker je vseh teh povprečnemu Šoštanjčanu neznanlh izreizov dovolj, vam predlagam, da se raje napotite v Mestno ga-lerijo Soštanj. Tam boste lahko videli res-nično tridimenzionalno resničnost. Tam sedaj razstavlja Franc Ravnjak, šoštanjski kipar in verjemite, za našo stopnjo razvoja je še vedno bolj razumJjiva abstraktna res-nična resničnost, kot še tako realna navi-dezna resničnost. Zato vsem, (tudi računa-lniškim odvisnikom) še enkrat priporočam obisk Mestne galerije Šoštanj. Dr. Mirko Jutršek, ki je s svojo strokov-no besedo pospremil otvoritev Ravnjakove razstave v začetku novembra, je zapisal, da ima Franc srečo, ker kipari zaradi lastnega veselja, saj se od te umetnosti pač ne da preživeti. Ta sreča se odraža tudi v pestrosti različnih kiparskih tehnik, ki jih labko vi-dimo na enem mestu, delo samo pa vseeno razkriva, da Ravnjaku ni tuj ne kamen, ne žgana glina, ne les, čeprav je v Napotniko-vem Šoštanju težko postavljati na ogled le-sene plastike brez »nevarnosti«, da se vsa-ko tako delo primerja z Napotnikovo za-puščino, na kateri se nabira prah v eni od pozabljenih občinskih pisarn. Za sprostitev, za oplemenitev duha in za bežanje med svojevrstne motive, je ta šoštanjska postavitev Ravnjakovih plastik prav primerna. Čeprav vemo, da ta razsta-va avtorju ne bo prinesla nič večje slave, kot jo je žel do sedaj in da ta razstava v Mestni galeriji ne bo deležna tako širokega zanimanja, kot nekatere slikarske razstave, je za človeka, ki v življenju ni izdela nobe-nega drugačnega predmeta, kot računa-lniško 3D podobo in tudi za druge Ijubitelje umetnosti, vstop v Ravnjakov svet hkrati vstop v človekovo davno preteklost in zave-danje bivanja in minijivosti. Obiskovalca to zadene še posebej ob pogledu na kamnite in glinene skulpture. Mimogrede: današnji so-dobni računalniški nosilci podatkov, kot so magnetni zapisi in laserske zgoščenke, se v roku trajanja niti slučajno ne morejo kosa-ti s 4000 let starimi klinopisi na gUnenih ploščicah! Kar se pa tiče bolj »toplih« lesenlh pla-stik, je na razstavi vredna ogleda domi-nantna skupina, ki ji je dal avtor naslov: Družlna v bedl. A to že močno spominja na usodo Šoštanja po minulih volitvah in ker ta rubrika ne sme biti volilno navijaška, bo-mo o tej »bedi« povedali katero po 12. 12. 1999. ■ Perorez MALA ENCIKLOPEDIJA RAVNANJA Z ODPADKI (1) Pod|etje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b, 3320 Volonje V dosedanjih številkah tednika NAŠ ČAS smo v rubriki Z NAMIV ČISTO MESTO že večkrat pojasnili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se predvsem nanaša na njihovo ločeno zbiranje. Pri tem smo uporabljali številne bolj ali manj znane izraze, ki jih kdo od Vas, cenjeni bralci, morda ni povsem razumel, ali si jih ni zapomnil. V izogib nesporazumom in za boljše razumevanje, Vam danes ponovno predstavljamo malo enciklopedijo te dejavnosti. Kaj torej pomenijo posamezni izrazi: 1. Odpadki iz gospodinjstev: so odpadki hrane in odpadne snovi, ki vsebujejo tudi škodljive sestavine, zato jih smemo zbirati le v okviru gospodarske javne službe, po sistemu ločenega zbiranja odpadkov, s predobdelavo pred snovno izrabo in dokončno oskrbo (odlaganjem ali sežiganjem). 2. Odpadki iz naselij: so trdi odpadki iz naselij in njim podobni odpadki iz godpodarstva, odpadki iz priprave voda in čiščenja odplak, odpadki iz javne čistoče, odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki iz gospodarstva in obrti. 3. Kosovni odpadki: so trdi odpadki iz naselij, ki jih zaradi velikosti, ali delne vsebnosti nevarnih snovi ni mogoče odstranjevati na klasični način, ampak po ločenem zbiranju in vmesnem skladiščenju, ter obdelavi. 4. Sekundarne surovine: so odpadki, ki jih je mogoče po obdelavi ali razvrščanju v celoti ali delno ponovno uporabiti. 5. Ostanki komunalnih odpadkov: so mešani trdi odpadki iz gospodinjstev, preostali po ločenem zbiranju, ter ostanki iz razvrščanja, kompostiranja, oziroma druge obdelave komunalnih odpadkov. 6. Obdelava odpadkov: pomeni izvedbo fizikalno-kemijskih, bioloških, ali termičnih postopkov, zaradi zmanjšanja prostornine, imobilizacije škodljivih sestavin, ter zmanjšanje tveganja pri končni oskrbi. 7. Zbirno mesto: je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za posamezno vrsto odpadkov. 8. Odjemno mesto: je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno ali občasno odstranjuje zbrane odpadke. 9. Ekološki otok: je zbirno in odjemno mesto za ločen zajem posameznih vrst odpadkov. 9. Individualni odvoz: je odvoz komunalnih odpadkov od posameznih gospodinjstev ali skupine gospodinjstev, za katere se lahko določi količina odpadkov in obračunava storitve. 11. Odlagališče: je objekt za izvedbo končne oskrbe preostanka odpadkov, kjer upoštevajoč mehaniko tal, sanitarne, hidrološke in ekološke vidike dolgoročno preprečujemo škodljive vplive odloženih odpadkov na okolje. 2. decembra 1999 OTROŠKI PARLAMENT NAS VAS 13 Več kondomatov, cenejši koniiomi! To sta bili dve od najpogostejših zahtev letošnjih mladih parla-mentarcev. Nekaj pa so nam jih nanizali še udeleženci sami. Manja Višnarič iz OŠ Šalek: "Mislim, da je poglavitno sporočilo parlamenta to, da mladi nismo dovolj obveščeni o spolnosti, da bi lah-ko preko medijev izvedeli več o tej temi in da si želimo, da bi o tem večkrat spregovorili na glas, kot smo danes. Mislim, da bi bilo dobro, če bi jim prisostvovali tudi naši starši. Tako bi pripomogli k temu, da bi se o spolnosti pogo-vaijali tudi v družini. Veseli me, da sem v času priprav na parlament izvedela veliko novega o AIDS-u in tudi spolnosti, ugotovili pa smo, da peto in šestošolci o teh temah zelo malo vedo. Strinjam se, da bi moralo biti v mestu več kondomatov." Aleksander Gačič, OŠ Šalek: "Presenečen----- sem, da je znanje o spolnosti med mladimi tako majhno. Mislim, da bi se o tem morali več pogovarjati z učitelji, morda bi morali imeti kakšno uro več na to temo. Dobra ideja se mi je zdela, da se teme lotimo v okviru delavnic. Ne strinjam pa se, da bi morali postaviti več kondomatov. Zdi se mi, da jih lahko kupimo povsod, so pa predragi! ~———— Menim, da je pornografija preveč dostopna, zato si mnogi, sploh mlajši, ustvarijo napačno sliko o spolnosti. Zato bi se morali starši o tej temi začeti pogovarjati zelo zgodaj, na tele-viziji pa bi morali biti bolj pazljivi, kdaj vrtijo filme s tovrstno vsebino, želel pa bi si več poučnih, dokumentarnih filmov na to temo." Maja Medved, OŠ MPT: "Tudi na naši šoli ugotavljamo, da učenci premalo vemo tako o spolnosti kot AIDS-u, predvsem, kako se lah-ko okužiš, kakšna je varna spolnost. Zato sem prepričana, da bi morali imeti več predavanj o tem, starši pa bi se morali več pogovarjati s svojimi otroki. Današnji način življenja je žal tak, da bi morali te teme jemati mnogo bolj resno. Rezultati ankete med mojimi vrstniki o poznavanju te teme so bili slabi, kar me ni presenetilo, saj se tem temam v šoli posveča premalo časa. Takšne rezultate sem pričakovala. Sama sem največ izvedela o tej temi doma, potem od svetovalnih delavk. Mislim pa, da zelo mladim še ne moremo dobro predstaviti te teme, ker še niso sposobni razumeti vsega. Zato menim, da tudi prezgodaj ni dobro!" Hana Sevšek, OŠ Šalek: "Ko smd se začeli pogovaijati o spolnosti, je pogovor težko ste-kel. Potem pa smo izvedeli veliko novega. Sama morda ne, ker se o tem zelo odkrito pogovaijamo doma, bila pa sem razočarana, ko sem ugotovila, kako malo o tem vedo K m osnovnošolci. Veliko smo se pogovarjali o lju- p. JM bezni, zaljubljenosti, simpatijah. Ugotovili (j^^^jU smo, da o spolnosti največ izvemo pri sorodni-kih, na drugem mestu so prijatelji, potem pa delavci na šoli in razne ustanove. Otroški parlament je odlična oblika, da se lah-ko o takih stvareh zelo odkrito pogovarjamo. Mnogi se doma ne morejo tako odkrito pogovaijati, mnogim gre na smeh..." ■ bš, foto: vos Ci) inDesiT STEKLO-KERAMIČNA PLOŠČA POMIVALNI 59'489'00 S,T STROJDG 6100 W 65.351,00 srr H ^J 1111(1 n|U II VGRADNO K0TN0 K0RIT0 REEF 58.016,00 SIT "Imejva se rada - spolnost in AIDS" Neverjetna ponudba KIIHINJ, sodoben design po NEVERJETNIH cenah!!! OBNOVITE SV0J0 KUHINJO! Zamenjamo Vam: - vgradno pečico, -napo; - kuhalno ploščo, - delovno ploščo, - pomivalni stroj, - pomivaino korito. V naših cvetličarnah vas pričakujemo s privlačno izbiro cvetja, prazničnih aranžmajev, adventnih venčkov... SPONA MIZARSKO OKOVJE PARTNER VREDEN ZAUPANJA MARIBOR. Obrežna 49 Tel.: 062/109-29-10 niU, ObrtniSka 11 Tel.: 062/745-400 CELIE, Škotja vas 40 Tel: 063/412-407 SLOVENJ GRAOEC, Troblje Tel.: 0602/42-025 NOVO MESTO Resslova 1 Tel.: 068/341-272 MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25 Tel.: 069/36-620 Mladi spolnosti ne odlaga jo več na poročno noč Pred tednom dni je skupščin-ska dvorana mestne občine Velenje dajala povsem dru-gačno podobo, kot smo je va-jeni. Stene so krasili izvirni plakati na temo "Imava se ra-da - spolnost in AIDS", dvora-no pa so napolnili mladi par-lamentarci iz vseh desetih osnovnih šol v občinah Vele-nje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Dve uri so trajale raz-prave in pogovori o letos iz-brani, še vedno zelo občutljivi temi - ljubezni med najstniki, spolnosti in spolnih boleznih. Prav na vseh šolah so se na me-dobčinski otroški parlament, ki ga je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Vele-nje, dobro pripravili. Na vseh šolah so učenci višjih razredov izpolnjevali anketo, iz katere je moč razbrati, da mnogi najstni-ki o spolnosti, spolnem dozore-vanju in spolnih organih ne ve-do prav veliko. Tako je, recimo, večina menila, da je prostata ženski spolni organ, podobnih primerov pa je še veliko. Iz raz-prav mladih parlamentarcev, ki so najprej podali na šolskih par-lamentih zbrane misli in sklepe, je najpogosteje izzvenela misel, da se mladi vse premalo pogo-varjajo o teh temah, ker so še vedno tabu. In da si želijo o tem več izvedeti od strokovnjakov, pa tudi iz medijev, da si želijo ceio, da bi bila spolna vzgoja v osnovnih šolah reden šolski predmet, ali pa vsaj izbirni. Za-nimivo je, da se najstniki o spo-lnosti največkrat prvič pogovar-jajo v družini in to z mamo. Očetje ponavadi v tovrstnih po-govorih ne sodelujejo. Sledi šola in strokovni delavci, ki jih mladi najbolj pogrešajo. Mnogi recimo sploh niso vedeli, da imamo tudi v velenjskem zdrav-stvenem domu posvetovalnico za mladoletne, ki jo vodi gine- kologinja dr. Biserka Martin -Štajerec. Ena od parlamentark je zahteve po večji pozornosti spolni vzgoji utemeljila z mislijo, da osnov-nošolci odlično poznajo skelete vseh mogočih živih bitij, o člo-veškem, predvsem o spolnih organih, pa vedo bistveno pre-malo, zato mladi ugotavljajo, da osnovno šolo zapuščajo brez to- se starost najstnikov ob prvem spolnem odnosu iz leta v leto znižuje. Iz razprave je bilo do-bro vidno, da so si mentorji to-krat vzeli dovolj časa, da so mla-dim razložili vse o nevarnosti so-dobne kuge, AIDS-u, ki tudi v Slovenije ni zaobšla. Morda pa so ob tem malo pozabili na dru-gače spolno usmerjene, zato so mladi predlagali, da bi o homo- toru, da bi mladim lahko pri-sluhnili tudi starši. Tokrat res škoda, da jim niso, saj so jim sporočali, da si želijo z njimi več pogovaijati tudi o temah, o ka-terih je zagotovo mnogim staršem težko govoriti. Ker mor-da ne znajo, ali pa niso dovolj poučeni. Tudi ravnatelji in men-torji so lahko iz povedanega po-tegnili koristne zaključke, ki jih Tokratnega otroškega parlamenta so se udeležili predstavniki vseh 10 osnovnih šol iz Šaleške doline, predstavitve teme pa so se lotili zelo različno. Prisluhnili so jim številni županovi sodelavci, učitelji in ravnatelji, spregovoril pa jim je tudi župan Srečko Meh, kije za mlade parlamentarce pripravil tudi pogostitev. vrstnega znanja. Mladi so menili tudi, da je preko TV preveč do-stopna pornografija, ki mnogim vzbudi povsem napačno pred-stavo o spolnosti. Dekleta so tu-di menila, da se fantje še vedno radi hvalijo s spolnimi podvigi, le ena od učenk šoštanjske osnovne šole pa je izrazila željo, da bi rada s spolnostjo počakala do poročne noči. Sošolce je nje-na želja presenetila in zabavala, saj ni prav nobena skrivnost, da seksualnosti in podobnih dru-gačnih spolnih usmeritvah spre-govorili prihodnje leto. Gostje parlamenta so bili tudi sred-nješolci, lanski udeleženci naci-onalnega parlamenta v Ljublja-ni, ki pa so si zaželeli, da bi na prihodnjih parlamentih sodelo-vali tudi srednješolci. Izražena je bila še ena želja, katere po-budnik je bil župan Srečko Meh, da bi v prihodnje parlamente organizirali v tako velikem pros- bodo lahko uporabili v prihod-njih šolskih letih... Zahteve in želje osnovnošolcev iz Šaleške doline bodo pred-stavniki posameznih občin po-vedali na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 6. decembra v Ljubljani. Kdo jih bo zastopal, se bodo še odločili, saj je bilo med razpravljavci tudi tokrat veliko pogumnih, od-ličnih govornikov. ■ bš, foto: vos 3320 Velenje, Koroška 37/b - Tel.: 063/898-170 Fax: 063/897-1240 - e-mail:info@pup.si - www.pup.si Če želite, da bodo vaša dariJa izvirno in elegantno zavita, prepustite skrb nasi domisljiji m ustvarjalnosti! 14KASČAS TV SPORED 2. decembra 1999 CETRTEK, 2. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Risanka 09.40 Male sive celice, kviz 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 National geographic, 3/11 11.50 Vino moje dežele 12.25 Obrti na slovenskem 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Portret tria Lorenz 14.25 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Enajsta šola 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Sledi, oddaja o Ijubiteljski - kulturi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.00 Tednik 21.00 TV poper 21.35 Homo turisticus 22.05 Odmevi, vreme, šport 22.55 Podoba podobe 23.25 Temna stran meseca 00.40 Druga godba: Pino Minafra 02.05 Modro 10.05 Videoring s Tino 10.30 Ženska v beiem, 11/12 11.20 Na robu, 9/22 11.40 Filmski triki 12.05 Svetporoča 13.15 Kvalif. za EP v košarki (M), SLOVENUAISLANDUA, pos. 15.10 Tabaluga, 25/26 15,35 Hiša angelov, švedski film 17.30 Po Sloveniji 18,05 Dr.Ouinnova, 18/27 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Narobu, 10/22 20.25 Filmski triki: srečanje v : vesolju 20.45 Keltske plime, dokum. odd. 21.35 Poseben pogled 23.50 Belle Epogue, 5/6 09.00 0 ............. • ^^ _J 06.(K) Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Newyorška policija, nan. 13.30; Življenjeteče dalje, nan. 14.30: Vsevdružini, nan. Dražina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nad. 24 ur Raztresena Ally, nan. Nikita, nan. Prijatelji, nan. Brez zapor z Jonasom Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan, Columbo: nevihtno pristanišče, amer. film 24 ur, ponovitev 10.30 11.30 12.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 00.45 01.15 03.00 kanall 27 52 09.00 09.05 09.50 10.40 10.45 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 22.20 22.50 22.55 23.05 NAJ SPOT DNEVA NA OBISKU.pri CECILIJI KRZNAR iz Mežice VABIM0 K 0GLEDU VIDE0 T0P TVIZL0ŽBA VIDEOSTRANI NAJ SP0T DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU PROSTORSKA STISKA SREDNJEZDRAVSTVENE ŠOLE- Okrogla miza REGIONALNE NOVICE NAJ VIŽA STOLETJA, kontaktna oddaja, MOTOR SPORT MUNDIAL, 2. Oddaja, tedenski pregled KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 98. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI PETEK, 3. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Mladigeniji 09.45 Enajsta Sola 10.20 Princ sleparjev, fran. drama 12.05 Modro 12.35 Sledi, oddaja o Ijubit. kulturi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Temna stran meseca 14,35 Podomače 15.25 Naša pesem 1999, 5. odd. 16.00 Podobapodobe 16.30 Mostovi 17,00 Rdeči grafit 17.45 Afriške pravljice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dobervečer 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik Zrcalotedna Petka Trava, 7/13 Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Slavnostni operni koncert ob Cankarjevem dnevu Dober večer SLOVENIJA 2 20.15 21.40 22.20 23,10 10.05 10.50 13.25 17.30 18.05 18.30 19.00 20.00 21.15 23.05 23.50 00.35 Videoring s Tanjo Kar hočete, SLG Celje Nica: finale Davisovega pokala vtenisu, Francija:Avstralija, prenos Po Sloveniji Popolna tujca, 22/24 Simpsonovi, 38/48 Nikoli v dvoje brez tebe Divja morja, 3/4 Caroline v velemestu Popoln mrk, franc. film Umori, 4/22 Umor 1. stopnje, 5/18 Noč z Dickom, 23. del 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Topshop 09.30 Umazane laži, nan. 10.30 Divji angel, nad. 11.30 Moč Ijubezni, nad. 12.30 Raztresena Ally, nan. 13.30 Življenje teče dalje, nan. 14.30 Vse v družini, nan. 15.05 Družina za umret, nan. 15.40 Varuška, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nan. 18.10 Moč Ijubezni, nad. 19.15 24 ur 20.00 Napihnjenci, amer. film 2135 Dosjeji X, nan. 22.35 Odpadnik, nan. 23.35 Popolni spomin, nan. 00,30 Ženske, erotična serija 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, inform.- razvedrilna oddaja 10.05 OKROGLA MIZA - PROSTORSKA STISKA V SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE 11.05 VABIMO K OGLEDU 11.10 NAJ VIIŽA STOLETJA, kontaktna oddaja 11.55 MOTOR SPORT MUNDIAL, 2. Oddaja, tedenski pregled 12.25 DOBER DAN IZ STUDIA : : VTV-javljanje v živo 12.45 NOVO UPANJE, posnetek koncerta v Kranju. 1. del 13.45 POZDRAVIZ STUDIA VTV 14.00 NOVO UPANJE, posnetek koncerta v Kranju, 2. del 14.50 VIDEOSTRANI 16.30 V ŽIVO IZ STUDIA VTV 17.00 OTVORITEV NOVIH PROSTOROV VTV, prenos 18.00 SVEĆANA OTVORITEV MREŽE ZLTV SLOVENIJE - 3. TV MREŽE, prenos 19.30 PROGRAMI ČLANIC ZDRUŽENJA LTV 20.00 KONCERT ANDREJA ŠIFRERJA, posnetek 21.15 FILM NA VTV, AMORE 22.45 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO SOBOTA, 4. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Risanka 08.05 Zgodbe iz školjke 08.40 Radovedni Taček 09.00 Male sive celice, kviz 09.50 Denver, 22/27 10.15 Harold in duhovi, nemški f. 11.35 Lassie, nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Homo turisticus 14.00 Petka 15.25 Bob milijon, franc. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Čari začimb, 6/10 19.15 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Utrip Miklavžev večer, prenos 22J5 Športni kviz 23.30 Poročila, vreme, šport 23.55 Sorodne duše, 10/13 00.25 Velika svoboda, 7/9 01.15 Trda roka Jackson, amer. f. SLOVENIJA 2 08.55 Videoring 09.50 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja, prenos 11.00 Ivanhoe, 5/6 11.50 Nevarni zaliv, nan. 12.50 SPvalp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja, prenos 13.50 Košarka NBA - action 14.25 Nica: finale Davisovega pokala v tenisu, Francija:Avstralija, prenos 16.45 Košarka NBA: Utah- Indiana, posnetek 17.45 Celje: liga prvakov v rokometu (M), Celje Pivovama Laško-Hapoel, pr. 19.30 Teniški magazin 20.00 R'aymonda imajo vsi radi 20.25 Tamvaj poželenja, amer. fi. |2iSI Cikcak 23.30 Sobotnanoč 01.30 Sla, 20/22 23.15 01.15 03.00 Poštar Pat, ris. serija Iz knjige vrlin Družinski pes, ris. serija Zverinice, ris. serija X-men, nan. Pri Addamsovih, nan. Kalifornijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan. Brez zapor z Jonasom Kako ukrasti milijon, am. f. Danielle Steel: dragulji, 3/4 Mala Daniela, nad. Pop'n'roll, glasbena oddaja Dražinski hlevček, nan. Melrose place, nad. 24 ur Z Nedo v svet Miss sveta, prenos Visoke pete, španski film Hotelski apartma, amer. f. 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 10.50 09.05 MIŠ MAŠ, ponovitev 11.10 10.05 VABIMO K OGLEDU 11.30 10.10 SVEČANA OTVORITEV 3. TV »S': MREŽE, ponovitev oddaj 11.50 13.00 IZLOŽBA 13.10 VIDEOSTRANI 12.40 18.55 NAJ SPOT DNEVA 12.45 19.00 V MOJEM KOŠKU JE PA 13.05 MAVRICA, otroška oddaja 19.45 TVIZLOŽBA 13.35 19.50 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 14.25 20.00 847. VTV MAGAZIN, ■i i iii i:: regionalni inform. program H 20.20 INTEREUROPA in CARINA 15.25 NA PRAGU TISOČLETJA, 17.00 pogovor v studiu 20.50 ■ VETER NOSI PESEM MOJO, 1. Del, posnetek 17.45 prireditve v Ajdovščini 18.30 22.05 847. VTV MAGAZIN, 19.15 ponovitev 22.25 NAJ SPOT DNEVA 20.0 22.30 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI 20.30 NEDEUA, 5. decembra SLOVENIJA 1 08.00 09.15 09.20 09.45 09.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.05 15.05 15.40 15.55 16.30 17.00 18.00 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 21.30 09.20 09.50 11.00 12.00 12.35- 13.30 15.45 |7.00 2U0 22.50 Risanke Telerime Super stara mama, 18/26 Ozare Nedeljska maša - Trebnje Audubonov živalski svet Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport 4x4 Športni kviz TV poper Prvi in drugi Na sončni strani alp Čari začimb, 7/10 Po domače Obzornik, vreme, šport Alpe-Donava-Jadran Obrti na slovenskem Risanka TV dnevnik, vreme, šport Zoom Večerni gost: T. Pliberšek Poročila, vreme, šport Prekleti kralji, 5/6 Obrti na slovenskem Prvi in drugi Na sončni strani alp VENIJA 2 Videoring z Natalijo Davov svet, 24/26 SP v alp. smučanju, SL (Ž), 1. vožnja, prenos Nevarni zaliv, nan. Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski SPvalp. smuč., SL(Ž), 2. vožnja, prenos Nice: finale Davisovega pokala v tenisu Mariborčani Mariborčanom, oddaja tv Maribor Od Kotelj do Belih vod Ja, Virginija, božiček res živi, amer. film SP v alp. smuč., SVSL (M) Gospa s pustega brega Umetnost zahodnega sveta Šport v nedeljo Popoln mrk, franc. film Risanke Pri Addamsovih, nan. Kalifornijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan. Družinski hlevček, nad. Melrose place, nan. Clean & Clear, glas. oddaja Miss sveta, ponovitev Mala Daniela, nan. Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur Napihnjenci 2, amer. film Športna scena Žrtve vojne, amer. film Hiša iger, amer. film 24 ur kanall 27 46 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO KK PIVOVARNA LASKO DOBROJUTRO NA PRAGU TISOČLETJA IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, Gost: dr. BORUT ZEMLJIČ SREDNJEZDRAVSTVENE ŠOLE KRZNAR IZ MEZICE KAKO BITI ZDRAV IN PONEDEUEK, 6. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Risanka 09.40 Afriške pravljice 09.45 Rdeči grafit 10.20 Dober večer 11.10 Navrtu 11.35 Alpe-Donava-Jadran 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Harold in duhovi, nemški f. 14.45 Tedenski izbor 14.45 4x4, oddaja o Ijudeh in živalih 15.15 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, 18/26 18.00 Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3x3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Klinika pod palmami, 1/24 Začetki skupnih časov, dokum. meseca Odmevi, vreme, šport 22.50 Kontrapunkt 00.00 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 12.00 12.25 12.45 13.40 14.50 17.00 17.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30 |j|||g 23.00 Sobotna noč Popolna tujca, 22/24 Simpsonovi, 38/48 Divja morja, 3/4 Umetnost zahodnega sveta Fanny, amer. film Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Po Sloveniji Snežna reka, 22/26 Jasno in glasno Gospodarska panorama: bobu bob Studio city Leteči cirkus Montyja Pythona, 28/45 Brane Rončel izza odra Fanny, amer. film jjip i, j Suf - mm 06.00 Dobro jutro, Slovenija 14.30 09.30 Umazane laži, nad. 15.05 10.30 Divji angel, nan. 15.40 11.30 Moč Ijubezni, nan. 16.15 12.30 Športna scena 17.10 13.30 Življenje teče dalje, nan. 18.05 14.30 Vse v družini, nan. SHI 15.05 Dražina za umret, nan. 18.10 15.40 Varuška, nan. 19.15 16.15 Umazane laži, nan. 20.00 17.10 Divji angel, nan. 21.45 18.00 Športni krog 22.40 18.10 Moč Ijubezni, nan. 23.15 19.15 24 ur 00.10 20.00 TVdoberdan, nad. 00.45 21.00 Crkni Fred, ang. amer. film 01.15 22.50 Cybill, nan. 03.00 23.20 Zlata krila, nan. 00.15 M.A.S.H, nan. m 00.45 Krila, nan. 01.15 Umor pod steklom, amer. f. AQ nn 03.00 24 ur, ponovitev US.UV 09.05 ^^g&HMMKftfe^JKSi »1 a ■ I 46 52 10.05 i: 09.00 NAJ SPOT DNEVA 10.10 09.05 DOBRO JUTRO .10.05 847. VTV MAGAZIN, pon. 11.20 10.25 VABIMO K OGLEDU 11.30 10.30 INTEREUROPA in CARINA 18.55 NA PRAGU TISOČLETJA 19.00 11.00 VETER NOSI PESEM MOJO, 1. del, posnetek 12.15 TVIZLOŽBA • 19.40 12.25 VIDEOSTRANI 19.45 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 20.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM; , OBISKALI SMO... ŽIVALSKI 20.20 VRT V LJUBLJANI 19.35 TVIZLOŽBA 20.40 19.40 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20,00 KMETIJSKA GOSPODARSKA iiliil ZBORNICA - IZZIVIN 21.10 PRILOŽNOST 21.00 KOŠARKA.PIVOVARNA 22.40 LAŠKO: ZAGORJE, posnet. 22.15 REGIONALNE NOVICE 23.10 22.20 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.30 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.40 23.15 TV IZLOŽBA 23.45 23.25 VIDEOSTRANI 23.55 TOREK, 7. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Oddaja za otroke 09.55 Radovedni Taček 10.15 Feniks in preproga, 1/6 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Na sončni strani alp 12.05 Klinika pod palmami, 1/24 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Začetki skupnih časov, dokum. meseca 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirji, 9/13 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 Vesolje S. Havvkinga 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klan,10/11 21.00 Pro et contra 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Vitražer, dokum. feljton 23,30 Castrove solze, nizoz. drama 00.20 Vesolje S. Havvkinga, 4/6 SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.15 12.10 13.45 15.35 16.05 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.05 22.40 00.30 01.00 Videoring s Sergejo Snežna reka, 22/26 Gospodarska panorama Studio city Jasno in glasno Leteči cirkus M. Pythona Bob milijon, franc. film Po Sloveniji Vetervhrbet, 9/26 Lingo, tv igrica Videoring Aleksander Mežek s prijatelji, 1. del koncerta Nepomembnež, ang. film Brat z drugega planeta, am. Svet poroča Liga prvakov v nogometu: Lazio-Chelsea, posnetek Jlijiin * 11 J 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. TV dober dan Živ/jen/e teče dalje. nan. Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Varaška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Nagradno žrebanje "najljubši naše dražine" Moč Ijubezni, nan. 24 ur Boleča skrivnost, am. film Zakon v Los Angelesu, nan. Cybill, nan. Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan. ggy iall 27 NAJ SPOT DNEVA KMETUSKA GOSPODARSKA ZBORNICA - IZZIVIN PRILOŽNOST VABIMO K OGLEDU KOŠARKA, PIVOVARNA LAŠKO: ZAGORJE, posnet. TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM, ŠKRATEKIN PRINCESKA, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 848. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNITOREK. športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; Gostje v studiu: MARJAN HUDEJ, dr. FRANC ŽERDIN, BORIS MIKUŠ NOGOMET, posnetek tekme; KOROTAN: RUDAR IZ PRODUKCIJE LTVoddaja televizije IMPULZ KAMNIK 848. VTV MAGAZIN, pono. ŠPORTNITOREK NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI SREDA, 8. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Risanka 09.35 Sprehodi v naravo 09.55 Žlampirji, 9/13 10.20 Vesolje S. Havvkinga, 4/6 11.10 Proetcontra 12.0 Klan, 10/11 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Obzorjaduha 14.10 Ljudje in zemlja 15.00 Vitražer, dokum. feljton 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Podklobukom 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 National geographic, 4/11 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kapitan Jack, ang. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osmidan 23.30 Beethovnove simfonije s simfoniki RTVS 00.00 National geographic, 4/11 SLOVENIJA 2 09.50 10.20 11.20 13.00 15.00 17.30 18.05 19.05 19.30 20.00 siedi 23.30 Videoring SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos Pokljuka: SPvbiatlonu, sprint (M), prenos Veter v hrbet, 9/26 Kdo trka na moja vrata, amer. film SP v alp. smuč., SVSL (Ž), posnetek Po Sloveniji Ženska v belem, 12/12 Nikoli v dvoje brez tebe Videoring s Tino Liga prvakov v nogometu: Manchester united-Valencia, prenos Barcelona-Sparta, posn. Kdo trka na moja vrata, amer. film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. ■u.30 Mofc l\ubezni, nan. 12.30 Pop'n'roll 13.30 Življenje teče dalje, nan. 14.30 Vse v dražini, nan. 15.05 Družina za umret, nan. 15.40 Varaška, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Usodni posnetki, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Cybill, nan. 23.15 Zlata krila, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Pozabljena dama, amer. f. 3.00 24 ur, ponovitev kanall 27 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, inform.- ' razvedrilna oddaja 10.05 848. VTV MAGAZIN, pon. 10.25 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI GOST: Gostje v studiu: MARJAN HUDEJ, ; * dr. FRANC ŽERDIN, BORIS MIKUŠ 11.20 NOGOMET, posnetek tekme; KOROTAN: RUDAR 11.50 IZPRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja televizije IMPULZ KAMNIK 13.20 TVIZLOŽBA 13.30 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: ŠKRATEK IN PRINCESKA, 2. del risanega filma 19.40 TVIZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 NAJ SPOT, glas. oddaja; Gost: MARIJAN SMODE 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 TVIZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI ' prima Cash&CarryS££ffy OLJE ZVEZDA ST. 1/1 OREHI KG ARIEL 5,4 KG 169 SIT JERUZALEMČAN 1/1 279 SIT 639 SIT CHAROONNAY 0.7 249 SIT 1.499,90 SIT SOK JABI FRUCTAL 1/1 109 SIT Cash&Carry Gorica ^gr Velenje 2. decembra 1999 MODRO KRONIKA KAS VAS 15 wmmm VELENJE Hudo poškodovana peška V sredo, 24. novembra, ob 9.35, je 74-letna Ivanka V. iz Škal, v križišču dovozne in regionalne ceste v Škalah, prečkala vozišče. Z njene leve strani je iz smeri Škal proti Gaberkam pripeljala oseb-ni avto 27-letna Metka K. iz Gaberk in s sprednjim delom trčila vanjo. Pri tem je peška utrpela hude telesne poškodbe. Z reševal-nim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Trcenje v križišču V petek, 26. novembra, ob 22.05, se je na regionalni cesti v na-selju Gorenje zgodila nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. 29-letni Roman O. iz Sel pri Slovenj Gradcu je vo-zil osebni avto iz Paške vasi proti križišču s cesto Velenje - Mo-zirje. V isti smeri je za njim vozil osebni avto 23-letni Janez C. iz Podkraja pri Velenju. V križišču s prednostno cesto je Roman O. Spet ElektVOtehna zmanjšal hitrost, Janez C. pa je s prednjim delom svojega vozila trčil v zadnji del vozila Romana O. Trčenje je bilo tako močno, da je Roman O. utrpel hude telesne poškodbe. za okoli 84.000 tolarjev. Kdo polni? V četrtek, 25. novembra, med 20. in 21. uro, je nekdo Marku K. iz sobe v dijaškem domu na Efenkovi v Velenju, ukradel polnilec in anteno za mobilni telefon znamke Ericson. Alarm pregnal vlomilca V sredo, 24. novembra, okoli 2. ure zjutraj, je neznanec vlomil v Gostov Delavski klub v Velenju. Pri tem se je sprožil alarm, ki je vlomilca pregnal, brez da bi ta "spotoma" kaj odnesel. Z vlo-mom je podjetju povzročil za približno 15.000 tolaijev gmotne škode. Vlom v vikend Med torkom in petkom, od 23. do 26. novembra, je nekdo vlo-mil v vikend na Plešivcu, last Maijana G. Odnesel je več pločevink piva, nekaj buteljk, pleten koš in sobno anteno, vse skupaj vred-no okoli 45.000 tolarjev. Internet na tuj račun V oktobru se je neznanec v Velenju priključil na internet last Franca in mu z nedovoljeno uporabo povzročil za 99.525 to-larjev stroškov. Z ostrim predmetom nad avfo V četrtek, 25. novembra, med 12. in 13. uro, je neznanec na par-kirnem prostoru osnovne šole Gorica v Velenju z ostrim predme-tom poškodoval osebni avtomobil znamke Hyundai Accent. Mar-jana M. je oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. Drug primer poškodovanja tuje stvari, se je zgodil v noči na so-boto, 27. novembra, na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Kersnikovi v Velenju. Neznanec je prerezal desni pnevmatiki na osebnem avtomobilu last Mitje J. in ga oškodoval TRGOVINA KOŠARICA vp&mA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) f^ ^ J I Te/efon/fax: 063/728-080 POSEBNA PONUDBA čOKOLAOAi 90G 69,90 Č0K0LADA MILKA 100G 99,90 KAVABAR100G 139,90 0REH0VA JEDRCA 1KG 699,90 R0ZINE 500G 169,90 0LJE ZVEZDA V ZAB0JU 189,90 RIŽ SPLEND0R 1KG 129,90 VEGETA 1KG 899,90 LAŠKIRIZLING 0.75 6/1kom 299,90 ARIEL 5,4KG 1.599,00 WC PAPIR 10/1 B0H0R 229,90 K0L0F0NIJA1KG 329,90 K0RUZA1KG 26,90 KRMILNA M0KA 1KG 19,90 S0NČNICE 5KG 780,00 ELEKTR. MES0REZ. 22 49990,00 V NAŠI PR0DAJALNI LAHK0 KUPITE KRMILA, KRMNA ŽITA, HRANO ZA MALE ŽIVALI P0 UG0DNIH CENAH. VEČJE K0LIČINE KUPLJENEGA BLAGA PA VAM B0M0 BREZPLAČNO PRIPEUALI D0M0V. NA ZAL0GI S0 TUDI M0T0RNE ŽAGE STIHL, IN0X S0DIZA VIN0, DR0BN0 0R0DJEIN ŠE MARSIKAJ KAR POTREBUJETE ZA K0LINE. CENE VELJAJ0 D0 RAZPR0DAJE ZAL0G. *KDOR VARČUJE - V KOSARICIKUPUJE!* STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ Z.O.O. Lava 7, 3000 CELJE http: www.s2-atrli.sl e-mail: sz-atrij@stol.net fax:063-42-63-136 KJER JE DOM, JE SRCE. FASADA SEVER LLLLLLlf lllllllllllllll lllllll l lllllll lllllllllllll lllllllllllllll lllllllllllllllllllllllll llllai lllllllllllllllllll lljv^t^vlllllllllllllllllll l^^llllllllllllllllll lll. i i i i ii i i i ii i i lllllllll.lllllll. lllllllllllllll. lllllllllllllllj lllllllllllllll llllllllllllll.l. lllllllll.llllll. - GRADIMO DRUŽINSKE HIŠE NA OSTROŽNEM - PARCELE OD 600m2-900rn2 - POVRŠINA HIŠE 193m2 NFOiMACIJE; 063-42-63-120 All 6SM 041-699-256 V petek, 26. novembra, okoli 4. ure, je neznanec vlomil v trgo-vino Elektrotehne na Prešernovi v Velenju. V notranjosti je raz-bil dve vitrini in iz njih vzel več mobilnih telefonskih aparatov, dve video kameri in avtoradio. Podjetje je oškodoval za okoli 700.000 tolarjev. Pred ležečim pešcem ni uspel ustaviti V petek, 26. novembra, ob 19.25, se je na lokalni cesti v nase-lju Griže zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. 24-letni Dušan B. iz Griž je vozil osebni avto iz smeri Griž pro-ti Zabukovici. Vozišče je bilo zasneženo in poledenelo, z zvoženi-mi kolesnicami. Ko je pripeljal po klancu navzdol v pregledni desni ovinek, je na vozišču pred seboj zagledal na tleh ležečega pešca in pričel zavirati, vendar mu trčenja ni uspelo preprečiti. S sprednjim delom vozila je zadel na tleh ležečega 61-Ietnega Jožefa B. iz Griž in ga potiskal nekaj metrov po cesti, dokler se vozilo ni ustavilo. Jožef B„ ki je pred trčenjem z avtomobilom sam padel po vozišču, se je v nesreči hudo poškodoval. Vlomilec potrebuje orodje V četrtek, 25. novembra, med 14. in 16. uro, je neznanec vlo-mil v skladišče orodja, last Hmezad Kmetijstva Žalec, PE Ž-ovnek v Podvrhu. Odnesel je tračno žago zelene in črne barve, korejske izdelave, vredno okoli 150.000 tolaijev. "Vratarji navadno vedo več od onih, ki jim odpirajo vrata." Marjan Paternoster, arhitekt |\eta? . Izbiramo osebnost, ki je rekla bobu bob in poveđala najvec. 107,8 MHz FM 88,9 IVIH/ FM STFREU HDS Kaj bo z aparatom? Prejšnji teden je neznani storilec v telefonski govorilnici v Vrb-ju iz nosilcev odtrgal kartični telefonski aparat znake Iskra in ga odnesel v neznano. Telekom Slovenije, enoto Celje, je oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. Serija vlomov v avtomobile V noči na soboto, 27. novembra, je neznanec vlomil v osebni avto renault 4 parkiran na Mestnem trgu v Žalcu. Iz avtomobila je od-nesel avtoradio znamke Sony. Dejan Z. je oškodovan za okoli 25.000 tolarjev. V noči na nedeljo, 28. novembra, pa je neznanec v Preboldu vlo-mil v osebni avtomobil citroen, last Mirana Z. Iz avtomobila je od-nesel avtoradiokasetofon znamke Kenwood in lastnika oškodo-val za 50.000 tolarjev. Iz avtomobila renault expace je prav tako odnesel avtoradiokasetofon, lastnika Dina C. pa oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. "Preboldski" vlomilec je poskušal vlomiti še v osem osebnih av-tomobilov, kar pa mu ni uspelo. Kljub temu je z vlomljanjem povzročil lastnikom kar nekaj škode. Vlom v barako Konec minulega tedna je neznanec vlomil v barako postavljeno ob novo grajeni stanovanjski hiši v kraju Črnova. Iz barake je od-nesel vibracijski stroj znamke Tremix in podjetju Cigrad povzročil za okoli 350.000 tolarjev škode. Požar v Brodeh V nedeljo, 28. novembra, okoli 2. ure, je prišlo do dimniškega požara v več stanovanjski hiši v Brodeh. Prišlo je do vžiga saj v dim-niku, ogenj pa je zajel lesen element v kopalnici, kjer je na pre-hodu cevi v dimnik prišlo do preboja. V kopalnici so bili poško-dovani pralni stroj, kopalniški element ter bojler. Romuald P. je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. Zakaj pogini rib v Paki? Tožilstvu le SOSTANJ, CELJE - V zve-zi z septembrskim poginom rib v reki Paki (dva sta bila), bodo s Policijske uprave Celje državnemu tožilstvu poslalile poročilo. Ko je sredi septem-bra prišlo do pogina pre-cejšnje količine rib v Paki, so mnogi za pogin krivili central-no čistilno napravo. Ta je v času pogina v mehan-skem delu čiščenja delovala povsem normalno, ne razgra-juje pa ta naprava tudi bio-loških delcev. V centralno čistilno napravo so speljane fekalne in meteorne vode iz skoraj cele Šaleške doline, zato občasno prihaja do povečane-ga onesnaženja. Pa tudi sicer sodi Paka v tem delu v tretji kakovostni razred. Za zadnji primer one-snaženja Pake, do katerega je prišlo 17. novembra, v bližini termoelektrarne, pa so ugo-tovili, da je do njega prišlo za-radi napake na tesnilu. Med postopkom tako imenovane regeneracije anionskega filtra je lug iz iztočnega kanala od-tekel v Pako. MAKSMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 22. nov«mbra do 28. novtmbra 1999 1400 1200 1000 Mik!iš'. V - : ■ ' ■■HHi !T i M ti H ^ M M 7/ H J \ S mm mm ^ M ^ H ŠOiTANJ TOPOlSCA ZAVODNJE GRAŠKAGORA VELEHJE VELKIVRH SKALE | D22.11. B23.11. B24.11. 125.11. D26.11. B27.11. 128.11. 16 KjIŠ i AS ŠPORT IN REKREACIJA 2. decembra 1999 Mura - Rudar 0 : 3 (0 :1) Prezimili bodo na četrtem mestu Gotovo niti največji optimisti niso pričakovali visoke zmage Rudarjev v Soboti. Celo upali bi si trditi, da je večina "sanja-la" le točko. No, rudarji so osvojiii tri, hkrati pa ponovili najvišjo zmago jesenskega dela prvenstva; z enakim izidom so zmagali tudi v Domžalah. Njihova igra približno polovi-co prvega polčasa ni napove-dovala gladke zmage. Kako so v teh prvih minutah igrali, morda najbolje odslikava izja-va enega izmed njihovih naj-bolj zagrizenih navijačev: "Ce se bomo vrnili domov z dvema, tremi žogami v Laličevi mreži, smo lahko zadovoljni. "Taisti navijač je bil po tekmi še bolj zadovoljen. Njegova bojazen se je uresničila v obratni smeri - tri žoge so bile namreč v mreži domačega vratarja. Gostje so počasi in vztrajno nagibali jeziček na tehtnici na svojo stran. Mladi Klemen Lavrič je prvi "povedal" domačim: če ne daš, dobiš! Kar dvakrat je zatresel domačo mrežo, prvič v 35. minuti (ta gol je sodnik Novarlič iz Maribora priznal), drugič pa v 69. minuti, vendar tega zadet-ka sodnik ni priznal, saj je oce-nil, da je bil velenjski napada-lec v prehitku. Pri tem napadu je domači igralec Cifer s kopačko zadel Lavriča v čelo, zaradi česar ga je moral kasne- je Oblak zamenjati. Nadvse razpoložen za igro je bil Damjan Gajser, ki v zadnjih tekmah igra vse bolje. Bil je igralcem Mure napravil Pima, ki je v 67. minuti zaradi nešportnega obnašanja dobil drugi karton in moral z igrišča. Zaradi udarca v glavo je moral Klemen Lavrič predčasno z igrišča strelec na prejšnji tekmi s Potrošnikom, v Soboti pa je kar dvakrat zatresel domačo mrežo. Ni čudno, da je po tekmi dejal: "Škoda, da ne bomo odigrali še zadnjega 17. kroga na Prevaljah, saj smo vsi v vse boljši formi, pa tudi poškodbe smo pozdravili." V nedeljo je namreč Oblak imel razen Vogriča, ki je še vedno poškodovan, in Goloba (rume-ni kartoni), na voljo vse druge igralce. Medvedjo usluga pa je Prva SNK, 16. krog: Mura - Rudar 0:3 (0:1) Rudar: "Lalič, Podvinski, Šumnik, Granič, BaJagič, Zemljič, Jermaniš, Oblak, Lavrič (Križanič), Gajser, Vidojevič. Strelca: 0:1 - Lavrič (35), 0: 2 - Gajser (77), 0:3- Gajser (85). Prva SRL - moški, 11. krog: Gorenje - Jadran 35 :20 (18 : 10) Gorenje: Mrkonjič, Tamše 2, Astafejev 6, Gajšek 4, Fricelj 3, Plaskan 2, M. Oštir 4, B. Oštir 2, Sovič 4, Štefanič 1, Rozman 4, Doberšek 1, Dubonossov, Gavriloski 2. Prva B SKL, 9. krog: Simp RadovUica - Elektra 81 : 71 (42:42) Elektra: Rupreht 8, Rizman 20, Nuhanovič 2, Božič 9, Maličevič 3, Vugdalič 13, Zupanc 9, Črešnik 7. Druga D0L, 8. krog: Hoče - Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-16,-18,-21) Šoštanj Topolšica: Medved, Mihalinec, Hriberšek, Zukič, Buiak, D. Sevčnikar, S. Sevčnikar, Pavič, Kugovnič, Sovinek, Brišnik, Duplišak. Branko Oblak: "Rudarja ne mislim zapustiti" Takoj po tekmi je velenjski tre-ner Branko Oblak na kratko ocenil jesenski del: "Manjka nam 10 točk. Mirne duše lahko zatrdim, da so nam jih nekaj vzeli sodniki, za nekate-re poraze pa smo bili seveda krivi tudi sami. Toda gremo naprej." Prav zaradi zadnjega stavka je presenetila njegova pogojna izjava, tudi po tekmi v Soboti, da bo odšel iz Velenja, če vodstvo kluba ne bo izpolni-lo njegovo zahtevo po treh okrepitvah. "Rudar se mora boriti za vrh, drugo me ne zanima." S takšnim pogojeva-njem je presenetil tudi samega predsednika Zdenka Laha. Ta nam je v torek dejal: "Presenečen sem nad takšnimi izjavami, saj se o tem v klubu sploh nismo pogovarjali, kajti trener s takšno zahtevo še ni prišel do mene. To ni v skladu z našo klubsko politiko. Ne more delati vsak zase, ampak se moramo pogovoriti." V torek smo še enkrat "zaslišali" Branka Oblaka: "Po tekmi sem bil razburjen, toda danes preklicujem to izjavo. Znova moram poudariti, da je Rudar po infrastrukturi še vedno najbolj obetaven klub, v katerem lahko napredujemo tako jaz kot igraici. Rudarja ne mislim zapustiti. Zavedam se, da se igralci kupujejo takrat, ko imaš denar, če ga nimaš, ne moreš kupovati. Rad pa bi, da vrnemo nekatere domače igralce. Gre za tri nogometaše, kateri so to, pa za zdaj še ne bi govoril." ■ vos NK Esotech Šmartno Vsi so zadovoljni Nogometaši šmarskega Esotecha bodo do pomladanskega nadaljevanja prezimili na 3. mestu. V klubu so s tem zadovoljni, saj ni nihče pričakoval tako visoke uvrstitve prenovljenega moštva. Klub je zapustilo 7 igralcev, novi pa so bili neizkušeni z izjemo Baumana in Cugmasa. Trener Drago Kostanjšek je z delom dokazal, da je pravi strokovnjak in je z mladim moštvom presenetil nogometno javnost. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi igrali doma bolje. V Šmartnem so namreč izgubili tri tekme, veliko boljši pa so bili na gostovanjih, saj sta v tej razvrstitvi od njih boljši le dve moštvi. Ekipa je pokazala zelo dobro igro, nekaj težav je bilo v obrambi, saj so dobili preveč golov, do pomladi pa lahko izboljšajo tudi to. Tudi trener je zadovoljen z igro, prav tako z uvrstitvijo, še več pa pričakuje v pomladanskem nadaljevanju. Moštvo še naprej trenira štirikrat tedensko, odslej v telovadnici in v fitnes centru, na vrsti bodo tudi testiranja, ki bodo pokazala, kaj igralcem manjka, na tej podlagi pa bodo skušali odpraviti pomanjkljivosti. Vadili bodo do 20. decembra, priprave pa začeli 10. januarja. V delo s prvo ekipo so vključili 5 mladincev. Če bodo zadovoljili jih bodo seveda vključili v prvo moštvo. Med zimskim odmorom bodo v Šmartnem skušali pridobiti še 3 do 4 okrepitve, seveda za tista mesta v ekipi, na katerih so šibkejši. I Janko Goričnik Tako so igrali Radovljica - Elektra81: 71 (42 : 42) Kmalu konec krize? Košarkarjem Elektre v 1. B državni ligi letos ne gre. Npovedali so boj za vrh lestvice, po 9. krogu pa so celo na dnu lestvice v skupini treh ekip z enakim številom točk. Krize enkrat mora biti konec, kar kaže tudi sobotna igra v Radovljici, najbolje pa bi bilo, če bi se to zgodilo v naslednjem krogu, ko bodo v Šoštanju gostili mlado ekipo Olimpije, ki ima le točko naskoka pred Šoštanjćani. Izid iz Radovljice na prvi pogled kaže na Iahko zmago gostiteljev, vendar ni bilo tako. Ob polčasu je bil izid izenačen, sredi drugega polčasa so igralci Elektre celo vodili z 58:50, še dve minuti pred kon-cem pa je bil izid poravnan na 70:70. Tik pred koncem so domačini naredili preobrat in upanje na zmago Šoštanjčanov je šlo po zlu. Povedati velja še, da so tokrat razpoloženega Rizmana domačini v drugem polčasu uspeli dobro zaustaviti.Tekmo 10. kroga med Elektro in Union Olimpijo - mladi bodo v Šoštanju v soboto začeli ob 17.30. MT.R. Gorenje ■ Jadran 35: 20 (18 :10) Do februarja brez Rdeče dvorane Vodstvo tekmovanja pri slovenski rokometni zvezi je prejšnji teden zaradi izgreda na tekmi s Prulami pre-povedalo ekipi Gorenja do februarja igrati tekme v Rdeči dvorani. Ni pa še znano, kakšna kazen bo doletela predsed-nika kluba Franca Plaskana, ki je napadel delegata tekme, saj naj bi o tem odločali te dni. Zato so morali varovanci Mira Požuna tekmo z Jadranom že igrati zunaj Velenja. Gostitelji so bili na Dolu pri Hrastniku. Zmagali so kar s 15 goli razlike. Trener Miro Požun kljub temu ni bil najbolj zadovoljen z igro. Igralci Gorenja so po njegovem zaigrali slabše kot znajo, res pa je, da je Jadran precej slabša ekipa od Gorenja. Na začetku tekme je Jadran celo povedel s 3:1, nato pa so se Gorenjčani zbrali in z delnim izidom.9:0 postavili stvari na svoje mesto. Do konca so bili gospodarji na igrišču, Miro Požun pa je dal priložnost vsem igralcem in vseh 12 se jih je tudi vpisalo med strelce. "Ob stresu zaradi kazni imamo tudi dodatno težavo, saj je poškodovan Kavaš, ki še nekaj tekem ne bo mogel igrati," je dejal po sobotni tekmi in nadaljeval: "To je bila lahka zmaga, sedaj pa nas čakajo zahtevnejše tekme in naša igra bo morala biti bolj odgovorna. Zreb za pokalno tekmovanje se je precej poigral z nami, saj bomo v sedmih dneh odigrali kar tri tekme z močno ekipo Trebnjega. Prvo pokalno tekmo v Trebnjem že v sredo (sinoči!), v soboto na Dolu prven-stveno, spet v sredo in spet na Dolu pa še povratno pokalno. Sobotna prvenstvena tekma bo tudi že 1. pomladanski krog." In kako je trener Miro Požun sprejel kazen: "Najprej smo bili vsi skupaj živčni, ker je zveza pred izrekom kazni tako dolgo oklevala. Tri mesece je zame prev-elika kazen, ker nihče od prisotnih sploh ni stopil na igrišče, torej disciplina na igrišču ni bila kršena. Kazen smo seveda sprejeli takšno kot je, to pa pomeni, da bomo morali skupno 5 tekem odigrati najmanj 50 kilometrov iz Velenja." Sobotno prvenstveno tekmo s Trebnjem bodo na Dolu začeli ob 16.30. Avtobus za navijače bo izpred Rdeče dvo-rane odpeljal ob 15.15. ■ vos Hoče - Soštanj Topolšica 0 : 3 Le tako naprej! Igralci Šoštanja Topolšice so na gostovanju v Hočah pri domači drugouvrščeni ekipi dokazali, da njihova doslednost in marljivost pod vodstvom novega trenerja ni zaman. Po tej pomembni zmagi so se z 18 točkami že dvignili na 3. mesto, Hočane pa z 2. potisnili na četrto. Igra je takoj stekla gostom v prid in so gladko dobili prvi niz na 16. Drugi je bil povsem drugačen. saj sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Domačini so povedli že z 12:8, gostom pa je uspel preobrat, zagotovili so si vodstvo z 20:17 in tudi drugi niz je bil dobljen. Najbolj izenačen je bil tretji, ki so ga z borbeno in predvsem raznovrstno igro, za katero velja pohvaliti prav vse igralce, šele v končnici, vendar zasluženo dobili odbojkaiji Šoštanja Topolšice. V soboto bo v Soštanju gostovala ekipa Prvačine, tekmo pa bodo začeli ob 20.00. | Robi Kugovnič Strelski šport Veternik zmagal v Ljubljani V 2. krogu prve državne lige se je med velenjskimi pištoljarji najbolj izkazal Simon Veternik, ki je zmagal pri članih s sijajnimi 575 krogi, s tem pa je tudi izpolnil normo za nastope v mednarodni konkurenci. Ekipno so člani s 1652 krogi osvojili 8. mesto, nastopila pa sta še Šterman (555) in Suljičeva (522). Mlajši mladinci so bili 6. streljali so Plot (323), Blagovič (300) in Sušec (286), v pionirski konkurenci pa Velenjčani zara-di bolezni žal niso nastopili. Z 2. mestom so se izkazali pionir-ji žalskega Juteksa, med posamezniki pa je bil Vogrinec prav tako drugi. UF.Ž. < Kelihi 6/1 is ; sp; sas Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna kovinOtehna 2000 IZZIVOV V NOVEM TiSOCLETJU! 2. decembra 1999 ŠPORT IN REKREACIJA MS ČAS 17 Janez Aljančič, podpredsednik AZ Slovenije: MM Vredno bo priti v Velenje!" Odprto državno prvenstvo v krosu na novi progi ob škalskem jezeru je bila druga in zadnja velika preizkušnja velenjskih organizatorjev pred bližnjim evropskim prvenstvom na tej progi, ki bo 12. decembra. Vreme jo je velenjskim atletskim delavcem hudo zagodlo, ven-dar so tekmovanje izvedli odlično. Če je torej preizkušnja tako dobro uspela v najtežjih razmerah, so organizatorji na evropsko tekmovanje pripravljeni že sedaj. Podobnega mnenja je bil tudi Janez Aljančič, podpredsed-nik Atletske zveze Slovenije in član komisije za krose pri Evropski atletski zvezi: "Organizatorji so se zares izkazali in si v težkih razmer-ah zaslužijo posebno pohvalo, torej lahko na evropsko zvezo sporočim le to, da je bila proga kljub posebnim pogo-jem odlično pripravljena. Tudi to, da je lepa, vendar težka, in da so organizatorji na veliko tekmovanje že pripravljeni." Preizkušnja je torej uspela, kaj pa Janez Aljančič posebej poudaija pred bližnjim prven-stvom: "T)ako velikega tekmovanja v Sloveniji nismo deležni pogosto in bojim se, da se tega premalo zavedamo. Že sedaj je jasno, da bo udeležba odlična, saj bo med preko 400 tekmovalci in tekmovalkami vsaj 100 najbo(jših v Evropi. Videti vse najboljše v domačem dvorišču ni mačji kašelj, takšne prilike so redke. Zato vabim vse Iju-bitelje atletike in krosa v Sloveniji, da pridejo v Velenje in pokažejo, da je zanimanje za teke v naravi v Sloveniji zares veliko, kot smo ob kan-didaturi Velenja tudi zago-tavljali. Zares, vredno bo priti, zaradi kakovostne udeležbe in zaradi lepo izpel-jane proge, ki omogoča spremljanje teka na celotni razdalji." Seveda je bilo neizogibno vprašanje, zakaj so evropska prvenstva v krosu ravno v decembru? "Kot član evropske komisi-je za krose sem že večkrat predlagal, da bi stvar obrnili na glavo. Zakaj? Zato, ker je svetovno prvenstvo v krosu pomladi po krosih za veliko nagrado v zimski sezoni in za evropsko prvenstvo ostaneta samo jesen in zima. Ker pa se poletna sezona konča zelo pozno, je pred decembrom praktično nemogoče izvesti izbirna tekmovanja po državah, torej tudi prvenstvo ne more biti prej. Prav zaradi tega je obveljal december, ki je za več kot polovico Evrope povsem neprimeren. V večjem delu Evrope je v tem času že sneg, zato so bila vsa dosedan-ja prvenstva v sredozemskih državah. l\i moramo nekaj spremeniti, kar si vsi želimo, na žalost pa je to zelo težak proces." ■ vos Dviganje uteži Mladinci drugi v državi V Ljubljani je bilo v nedeljo ekipno mladinsko državno prvenst-vo. Mladinci velenjskega TAK Rudar Janoš Kavnik, Slavko Laljek in Roman Germadnik so za ljubljansko Olimpijo osvojili drugo mesto. Po točkah je bil med njimi najboljši Janoš Kavnik, z znatnim napredkom je nase opozoril Slavko Laljek, ki se mu marljivost na treningih že obrestuje, še ne 16 - letni Roman Germadnik pa je vsunku napredoval za 10 kilogramov. ■ Drugouvrščeni s trenerjem Justinom Vanovškom ... in v Mozirju Dobra kupčija in Katja Koren Smučarski klub Zgornje Savinjske doline je tudi letos v pren-ovljeni dvorani mozirskega športnega društva v središču Mozirja izvedel dvodnevni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Sejem je oba dneva privabil veliko prodajalcev in kupcev in povsem upravičil namen. Organizatoiji in številni obiskovalci so bili zadovoljni, posebej prijetno pa je sejemski utrip popestrila še pred nedavnim sijajna smučarka Katja Koren, ki je na prostoru podjetja Savinja pred-stavila letošnji Elanov program, rada svetovala ob nakupu in se z veseljem podpisala oboževalcem, ki jih prikupni Katji še ni zman-jkalo. ■ jp Prodali (skoraj) vse, kar je prišlo! Na začetek zime sodijo tudi sejmi nove in rabljene smučarske opreme in vsega kar sodi zraven. Zgodnji sneg je vsekakor vpli-val, da so bili dobro obiskani, prav gotovo pa tudi popusti in dejstvo, da se marsikdo odloči za cenejšo rabljeno opremo. V Rdeči dvorani so sejem pripravili člani velenjskega smučarskega kluba. Z obiskom so bili dokaj zadovoljni. Približno 1500 ljubiteljem zime so našteli, zelo zadovoljni pa so bili tudi prodajalci nove in rabljene opreme, po pričakovanju pa je seveda najbolj šla v promet otroška oprema. Očitno je zima opozorila, da je čas za zamenjavo opreme, obisk pa potrdil, da se bomo letos "fejst" smučali. ■ vos Mali nogomet • 4. odprto prvenstvo Velenja ŠRZ Rdeča dvorana bo 18. in 19. decembra izvedla 4. odprto prvenstvo Velenja v malem nogometu. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 13. decembra, prijavnina je 11.900 tolarjev (ŽR: 52800-603-38589), število ekip je omejeno, najboljša ekipa pa bo prejela pokal, žogo, majice in 120.000 tolarjev. Tenis - Lep uspeh Uroša Potočnika Na turniiju za dečke do 12 let v Ljubljani se je Uroš Potočnik iz Topolšice uvrstil na 3. do 4. mesto. Z novimi točkami bo napredoval na jakostni lestvici v svoji kategoriji, na kateri je bil doslej enajsti. ■ Namizni tenis Nepričakovan poraz ERE V zadnjem krogu jesenskega dela v 1. slovenski namiznoteniški ligi so igralci velenjske ERE nepričakovano in visoko izgubili na gostovanju v Murski Soboti. Na koncu srečanja z ekipo MTS Murska Sobota je bil rezultat 6:1 za Prekmurce. Čeprav so se vsi posamični dvoboji končali z rezultatom 2:1 so domačini povsem zasluženo premagali tokrat nerazpoložene igralce ERE iz Velenja. Edino zmago za Velenjčane je osvojil Jure Slatinšek. V nedeljo, 28. novembra so se turnirja v spomin na Ivana Vanča Drozdeka v Gornji Radgoni udeležili tudi namiznoteniški igralci iz Šaleške doline. Med kategoriziranimi igralci sta se Damijan in Tadej Vodušek uvrstila med šestnajsterico najboljših, med nekat-egorizirani igralci pa je Velenjčan Bogdan Simončič že tretjič zapored zmagal in osvojil prehodni pokal v trajno last. V tej kat-egoriji je bil Ivan Zera (Spin Šoštanj) drugi, Luka Gruber (ERA) pa se je uvrstil na mesta od 5 do 8. ■ DK Kegljanje Fantje izgubljajo, dekleta zmagujejo Šoštanjski kegljači tudi v 8. krogu niso uspeli zmagati. Gostovali so pri Rudarju v Hrastniku, žal pa ponovili "sliko" iz nekaterih prejšnjih krogov, ko so praktično že dobljeno srečanje izgubili v zadnjih lučajih. Tudi tokrat so bili boljši in bili na pragu prve zmage, na koncu pa so s 14 keglji razlike slavili domačini. Izid je bil 6:2 in 5303:5289. Šoštanj: Glavič 852 (1), Sotler 902 (0), Kramer 876 (0), s. Fidej 950 (1), Petrovič 860 (0), L. Fidej 859 (0). Veliko bolj uspešna so dekleta, ki so v 7. krogu na svojem kegljišču premagala lendavsko Nafto in dokazale, da niso slučajno na vrhu lestvice. Izid je bil 6:2" in 2426:2313. Šoštanj: Mihaljev 419 (1), Borovnik 378 (0), Prelog 413 (1), Lesnik 414 (1), Drev 404 (0), Lozič 395 (1).V soboto bodo fantje skušali doseči prvo zmago, vendar bodo v Šoštanju (16.00) gostili vodilno moštvo prevaljskega Korotana, dekleta bodo že v petek gostovala v Celju pri drugi ekipi Miroteksa, za oboje pa bo to zadnji jesenski krog. UL.F Plavanje - Tina zmagala v Kranju Plavalci velenjskega kluba so pretekli konec tedna uspešno nastopili na 16. Spelinem memoriaiu v Kranju. V kategorijah dečkov, kadetov in mladincev je nastopilo 555 plavalcev in plavalk iz Madžarske, Italije, Slovaške, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Liechtensteina in Slovenije. Predstavniki velenjskega kluba so tekmovali v mladinski kate-goriji in osvojili eno prvo, tri druga in eno tretje mesto. Uvrstitve: mladinke - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 59,52, 5. Nina Sovinek 1:02,54, 7. Maja Sovinek 1:03,23; 100 m prsno: 2. Nina Sovinek 1:18,03; 100 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 1:07,37, 5. Tina Pandža 1:08,43; 100 m delfin: 2. Tina Pandža 1:07,80, 8. Nina Sovinek 1:11,05. Mladinci -100 m hrbtno: 2. David Danev 1:02,79. ■ AfP Nogomet -Mladi Šmarčani uspešni Mlade selekcije v Šmartnem so jesenski del sklenile zelo uspešno. Mladinci, ki igrajo v 2. SML - vzhod, so osvojili 1. mesto s prednostjo dveh točk pred glavnim favoritom Železničarjem iz Maribora. Jesenski del so odigrali zelo dobro, saj so bili poraženi samo enkrat. Če bodo tako nadaljevali tudi pomladi, se jim nasmiha uvrstitev v 1. ligo. Kadeti v 2. SKL - vzhod so osvojili 2. do 3. mesto in za vodilnim zaostajajo za tri točke. Dve tekmi so odigrali slabše kot zmorejo in to jih je stalo prvega mesta. Starejši in mlajši dečki ter cicibani tekmujejo na področju MNZ Celje in to zelo dobro. Starejši dečki so v 1. ligi MNZ tretji, mlajši četrti, cicibani pa osmi. Vse treneije, ki vodijo te ekipe, velja pohvaliti, saj so z delom dokaza-li, da v Smartnem raste nov rod dobrih nogometašev. Zahvala gre tudi vsem sponzoijem, predvsem pa ERO, saj pod njenim imenom mladi tudi nastopajo. UJG. SKL - V vodstvu Nazarje V savinjski košarkarski ligi na Polzeli so odigrali 4. krog; izidi: Mozirje-Gornji Grad 54:43 (31:16), Prebold-Nazaije 0:20 b.b., KK Velenje-Polzela 72:81 (35:46), prosta sta bila NS Velenje in Laško.Vrstni red: 1. Tris Vrbovec Nazaije 7 (4), 2. ŠD Mozirje 6 (3), 3. Polzela 6 (4), 4. Prebold 5 (3), 5. Norma Soft Velenje 4 (3), 6. KK Velenje 3 (2), 7. Pizzerija 902 Gornji Grad 3 (3), 8. Veterani Laško 2 (2); v oklepaju je število odigranih tekem. ■ KK Velenje - V soboto turnir male lige Na osnovni šoli Livada bo v soboto turnir male košarkarske lige, na katerem bodo sodelovale ekipe dečko od prvega do četrtega razreda osnovne šole KK Velenje, KK Elektra in KK Šmarje pri Jelšah. Mala košarkarska liga poteka letos prvič, v sodelovanju s fakulteto za šport pa jo je pripravil zavod Sportselect iz Ljubljane. Temelji na turnirskem sistemu in bo sklenjena junija 2000. Tekmovanje ni osnovni cilj, temveč motivacijsko sredstvo, prekop katerega se otroci učijo in vzgajajo. Sobotni turnir bodo začeli ob 14.00. ■ Res, bila je dobra kupčija Katja je rada delila nasvete 18 NAK i AS OBVEŠČEVALEC 25. novembra 1999 DEZURSTVA KINO VELENJE- v hotelu PAKA ___ i* a ii i o v i: l i: n j i: 8: 497 66 80/ 497 66 81 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Nedelja, 5. decembra - dežurni dr. Puvalič in dr. Budnjo Ponedeljek, 6. decembra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Stravnik in dr. Urbanc Torek, 7. decembra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni dr. Friškovec in dr. Grošelj Sreda, 8. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Četrtek, 2. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Lazar Pelek, 3. decembra - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Sobota, 4. decembra - dežurni dr. Puvalič in dr. Budnjo 4.in 5. decembra - dr. Ivan Janežič, v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje. Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80. 0d3. do10. decembra- Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-677. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Nataša Raner, Šalek št. 14/a, Velenje in Damjan Kladnik, Šalek št. 14/a, Velenje; Marjanca Auberšek, Paški Kozjak št. 34 in Uroš Ledinek, Paški Kozjak št. 34. Vinko Melanšek, roj. 1927, Andraž nad Polzelo št. 49; Marija Rogan, roj. 1927, Velenje, Kersnikova c. št. 17; Marjan Rus, roj. 1938, Ljubno ob Savinji, Fošrt št. 25; Štefan Ovčar, roj. 1943, Paka pri Velenju št. 42; Darinka Marija Tesovnik, roj. 1940, Šoštanj, Cesta talcev št. 11; Antonija Šlutej, roj. 1929, Lokovica št. 125; Karlo Drešček, roj. 1924, Zlateče pri Šentjurju št. 22; Alojzij Viher, roj. 1931, Tomšičeva c. št. 14; Ana Pražnikar, roj. 1918, Velenje, Tomšičeva c. št. 43. Upravna enota Žalec Poroki: Marjan Sopotnik, Pongrac in Janja Jelen, Pongrac; Aleš Štahl, Breg pri Polzeli in Irena Roter, Kamenče. Anton Čater, star 75 let, Migojnice 129; Mihael Žniderič, star 79 let, Braslovče 39; Jože Novinšek, star 67 let, Pernovo 4/a. V NAJEM ODDAMO proizvodno-skladiščne prostore na lokaciji METLEČE Šoštanj: # žagalnica, brusilnica s strojno opremo 500 m2 # kotlovnica s silosom za žagovino 65 m2 # sušilnica za rezan les kapacitete 60 m3 # asfaltiran deponijski prostor 1.500 m2 Možen je takojšen prevzem s takojšnjim pričetkom proizvodnje! Informacije natei.: 869-791 ali 882-586 ali 041/644-884. ASTERIXIN OBELIX PROTI CEZARJU Režija: Claude Zidi Vloge: Christian Clavier, Gerard Depardieu, Roberto Benigni Dolžina: 109 minut (pustolovska komedija) Četrtek 2.12. ob 17.30 Petek 3.12.ob 22.00 Sobota 4.12.ob 17.30 in 20.00 Nedelja 5.12. ob 17.30 Torek 7.12. ob 17.30 in 20.00 Sreda 8.12. ob 20.00 (zadnja predstava) Popularni junaki stripov iz Galije, ki se tako pogumno upirajo Rimljanom s pomočjo čarobnega napoja tokrat navdušujejo tudi na velikem platnu. Najdražji in najbolj komercialni film starega kontinenta si je v Evropi ogledalo več kot 15 milijonov gledalcev. AFERA THOMASA CROVJNA (akcisjka romanca) Režija: John McTiernan Vloge: Pierce Brosnan, Rene Russo Dolžina: 114 minut Četrtek 2.12. ob 20.00 Petek 3.12. ob 24.00 Sobota 4.12. ob 22.00 Nedelja 5.12. ob 20.00 Ponedeljek 6.12. ob 20.00 Thomas Crovvn je premožen gospod, ki mu je enostavno zmanjkalo življenskega izziva. V muzeju svetovne umetnosti v New Yorku nekdo ukrade Monetovo umetnino vredno 2 milijona dolarjev in on je zadnji, kibi ga policija osumila. Toda nekdo ga osumi. To je izvrstna in privlačna preiskovalka, ki se vsakemu kriminalcu vleze v kožo in ga tako dolgo obdeluje, da uspe. Ji bo tokrat uspelo tudi pri šarmantnemu Crovvnu? ®mmm V soboto 4.12.ob 17h in v nedeljo 5.12. ob 17h GEORGEIZ DŽUNGLE (komedija) Dolžina: 94 minut Na vsaki predstavi dve nagradi za obiskovalce! Filmski ciklus UPOR V H0LLYW00DU v decembru vsak torek in sredo ob 19.00 v MALI DVORANI: Bogovi in pošasti, Zvezdniki. Generacija X ter Sanje v Arizoni! Torek 7.12. ob 19.00 Sreda 8.12. ob 19.00 BOGOVIIN POŠASTI (drama) Režija: Bill Condon Vloge: lan McKellen, Brendan Fraser Dolžina: 105 minut Telo upokojenega režiserja so našli na dnu njegovega bazena. Nenavadne okoliščine njegove smrti-ki je spominjala na sceno iz filma Sunset Boulevar-so sprožile številne govorice. OSKAR za najboljši scenarij po literarni predlogi. Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje. Mfrpf»iTiMH>wiiitri NUJNO KUPIMO VEČ MANJŠIH STANOVANJ V VELENJU ! 063/861-835, 041/605-786 male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. a: 898 17 51 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabi-lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Po-zdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00Kdaj.kje.Kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00Ddnews; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26. novembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Stovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradee; 7.30 Porofila; 8.®0 Za-nimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9,00 Za-nimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti - naša gostja Natalija Kolšek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 So-botno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročifa; 18.00 Vimenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 28. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke, 17.30 Mi-nute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 29. novembro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročitoAvtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajoSlovenj Gradec: 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijslddžuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav.liaaPoročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na swtenje. SREDA, 1. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 107,8 MHz FM 88,9 MMrFM STEREO RDS —.....""^r mali OGLASI APARATI IN STROJI VIDEO KAMERO S0NY HANDICAM HI8, stereo, z vsemi priključki, prodam. Telefon 861-564, zvečer. ELEKTROMOTOR PRODAM. Telefon 871-559. DELO MLAJŠI UPOKOJENEC, elektrikar, išče lažjo honorarno zaposlitev, akviziterstvo odpade. Telefon 041-881-337. ODDAMO MANJŠI POSLOVNI PROSTOR. Telefon 063-856-428. STAROJUGOSLOVANSKO ZASTAVO ali zastavo nekdanje občine Velenje (prekrižani dlani), iščemo. Telefon 870-134 po 21 uri. JUGO KORAL 45, letnik 88 in prašiče od 70 do 100 kg, prodam. Telefon 882-564. TELEFONSKO ŠTEVILKO in kombi IMV, registriran, prodam. Telefon 870-680 RDEČE DOMAČE VINO, prodam. Telefon 888-594. STORITVE NUDIMINŠTRUKCIJE iz angleščine in slovenščine za osnovne in srednje šole. Osnovnošolce tudi pripravljam na malo maturo. Cena 1500 SIT/60 min. Pridem na dom. Telefon 041-881-406. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, GSM 041-661-194. PREKLIC Glojek Milan, Spodnje Kraše 32, Šmartno ob Dreti, sporočam, da sem 1.11.1999 prenehal dejavnost avtoprevozništva. RAZNO PRODAM PRODAM AVTOMOBILSKI KESON za smeti in sušilni stroj Gorenje. Telefon 863-376. OPRAVLJAM SEČNJO IN SPRAVILO LESA. Telefon 041-851-489. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje s telefonom. Telefon 041-210-034. NOVO EN0S0BN0 STANOVANJE v Velenju, oddam. Vseljivo takoj. Telefon 041-720-954. V ŠALEKU oddamo enosobno stanovanje s kabinetom. Telefon 888-606. VOZILA RENAULT 5, letnik 93 ali 94, kupim. Telefon 041-616-246. PET OSEB, pripravljenih na trdo delo, sprejmemo. Izkušnje niso potrebne, minimalni osebni dohodek 70.000 SIT. Telefon 063-411-156 ali 041-368-699. ZAPOSLIMO STROJNIKA na bagru. Telefon 041-511-743. GOVEDAIN PRAŠIČE za zakol odkupujemo po ugodnih cenah. Lešer, Lopata 20 D, Celje. Telefon 471-244. PRODAM PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg. GSM 041-216-652. PODARIM MLADO SIAMSKO MUCO. Telefon 893-318. PRODAM PUJSKE, težke 25 kg. Telefon 885-570. PRAŠIČE, 120 DO 220 kg, domače reje, prodamo. Kupimo bikce, simentalce, 120 kg. Telefon 722-052. AUŽEUTE (aga^™ Pokličite in obisčite nas v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2, tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. divizije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami. Sinri in skrn cd btiinjih \ta najhujsi (d lisaaih boletin in itihsiL PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje piačila dogovarjamo posebej. POGREBNA SLUZBfl PUP, POKOPALIŠČE PODKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128 V SPOMIN Tiha bolečina sprelja spomin na 4. december 1998, ko si nas nena-doma in brez slovesa zapustil ANTON SKORNSEK ml. 4.12.1998 - 4.12.1999 Eno leto že vgrobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure dneva in noči, povsod si v srcih z nami Ti. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag. Še težje ga je izgu-biti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče ter z iskreno mislijo obudite spomin nanj. Žena Silva in sin Leon z Iris 25. novembra 1999 OBVEŠČEVALEC NAS VAS 19 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE, Tel.: 063/ 891 00 30, Mob.: 0609/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI 0 PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • MARAVA fOTTTA I nnUAVA LVCIJH I MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 0BR0K0V POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ■ C3 LO O LO to co ?5 § n ■ g CD ■ 03 'CO KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ■ okenske police bniki n.—j- rw;r Ni je večje bolečine kot v dneh trpljenja nositi srečnih dni spomin (Dante) V spomin Toniju in Tonetu Ostrovršniku (23. 7.1967-2.12.1998) (15.1.1941 - 31. 5.1997) Leto dni, odkar nam je poledenela cesta vzela sina in brata Tonija, in dobri dve leti, odkar je po hudi bolezni dotrpel mož in oče Tone, v naših srcih niso zabrisali spominov na srečne družinske dni. Še vedno močno boli. In še vedno se sprašujemo, zakaj... Pogrešamo vaju Mama Ana, Rok, Bojana, Pina in Stane TONUU v spomm Velika pot je brez vrat, tisoč poti se steka vanjo, kdorstopi čez vrata brez vrat, pozna vse poti medzemljo in nebom. (neznani avtor) ZDENKA Vsem, ki ste ga poznali sporočamo, da je umrl JOŽE NOVINŠEK 14. 8.1932 pokopali smo ga 25.11.1999 v ožjem družinskem krogu. Globoko v duši pod bolečino, pod vsemi zmedami življenja, leži prostrana, večna zdaj tišina. Hvala gospodu župniku, častni straži Premogovnika Velenje, praporščakom, pogrebni službi PUP in vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi. BraiAlbert in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata FRANCA KLAVŽA iz Podkraja 15. 9.1924 - 20.11.1999 Tiho zdaj tam dom stoji, polje, sadovnjak ječi, kje zdajATA naš si Ti? A Tebe ni in Te ne bo, molče od tod si vzel slovo se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga tako lepo in v velikem številu pospremili k njegovemu preranemu počitku. Zahvaljujemo se gospodu dr. prim. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, patronažnima sestrama za nego na domu, osebju bolnišnic Celje, Topolšica in Slovenj Gradec za požrtvovalno, humano zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikom Premo-govnika, krajevne skupnosti in lovcev, pevcem, rudarski godbi, rogistom, izvajalcu Tišine in pogrebni službi PUP. Enako zahvalo izrekamo sodelavcem Gorenja -Vzdrževanje - mehanična delavnica, rudarski in lovski častni straži ter praporščakom. Žaiujoči: žena Helena, sin Zvonko z družino in ostali sorodniki Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Zaspala je naša draga mama, babica in prababica ANGELA SOVIC - TAJNIK -TUČMANOVA MAMA rojena Veternik 20. 5.1914 - 27.11.1999 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v življenju, Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Mama, pogrešamo Te! Žalujejo hčere in sinovi z druiinami Leto dni je že minilo, ko vse se nam je spremenilo, z nami vedno boš ostal, ker si dobre nauke in ljubezen nam dajal. V SPOMIN FRANCU AUBREHTU iz Lipja Danes mineva leto dni, ko je prenehalo biti Tvoje plemenito srce in so omahnile Tvoje pridne in skrbne roke naš dragi in dobri mož, ata in stari ata. Še vedno ne moremo doumeti, da Te ni več med nami. Sopek in svečke na Tvojem preranem grobu - nema priča naše bolečine in ljubezni do Tebe. Hvala vsakemu, ki z lepo mislijo ob njegovem grobu postoji in mu svečko v spomin podari! Z LJUBEZNUO - VSITVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in ljubečega ŠTEFANA OVČARJA 14.11.1943 - 22.11.1999 V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znan-cem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob stra-ni in nam kakorkoli pomagali, ga v tako lepem številu po-spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Vehovaiju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, godbi in častni straži Premogovnika Velenje. Posebno zahvalo izrekamo Maijani Vetrih, Roku, Matjažu in Jožici Matijec za pomoč in požrtvovalnost. Zalujoči: mama Alojzija, Srečko, Franci, Jožica in Dragica z družinami Utihnil je Tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mimo spiš, a v srcih naših Ti živiš. ZAHVALA Po težki bolezni in prezgodnji smrti smo se v soboto 27. novembra 1999 poslovili od našega ljubega moža, očeta in dedija ALOJZA VTHERJA 25. 5.1931 - 25.11.1999 Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za Tabo ostale so povsod, od dela Tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo boli. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, delavcem Premogovnika Velenje, Gorenja Velenje, častni straži, rudarski godbi in praporščakom. Hvala vsem govornikom, pevcem, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, patronažni službi ter pogrebni službi Tišina. Vsem, ki ste se od njega poslovili s čustvi in dejanji, iskrena hvala. Zalujoči - žena Marija, hčerka Milica, sin Marjan, vnuki Mateja^ Ksenja in Uroš z mamico Naj osebnost leta 1999 Samo še štirje krogi so do konca izbora naj osebnosti leta 1999 na območju, kjer prebirate Naš čas. Vključno z današnjo številko. Zadnji objavljen kupon bo tisti, ki ga bo prinesel praznični Naš čas, 23. decem-bra. Zato s svojo odločitvijo ne čakajte predolgo. Sicer pa ste doslej opa-zili 55 oseb, ki bi jim vi mirno dodelili ta laskavi naslov. Res jih je med njimi veliko, ki dobivajo le po glas, dva ali tri, a opazili ste jih. Tokrat prvič objavljamo lestvico tistih osebnosti, ki so v prvih šestih kro-gih dobili največ vaših glasov. Doslej so dobili največ 1. Bojan Prašnikar - trener NK Maribor Pivovarne Laško, domačin iz Šmartnega ob Paki ^ 2. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje 3. Katarina Srebotnik, uspešna teniška igralka iz Velenja 4. Simona Strahovnik, slaščičarka, vodi tudi lokoviški pev-ski zbor 5. Jože Vehovar, župnik iz župni-je svete Barbare Nagrade za 8. krog Med tistimi, ki nam boste poslali iz Našega časa izrezan in izpolnjen kupon (tokrat številko 8, ki mora biti pri nas do objave 9. kupona, torej do naslednjega četrtka zjutraj, oddano na pošto v sredo,) bomo spet izžrebali pet nagrajencev. Ne pošiljajte nam "starih" in neoštevilčenih kuponov, ker jih moramo, žal, izločiti! Pravila so jas-na in odstopanj ni! Trgovina MAT-VEL,063/861-440 Lestvica "najboli vročih" Glavne nagrade TV, avtoradio Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki ste pri izbo-ru Naj osebnosti leta 1999 na območju, kjer bere-mo Naš čas, sodelovali s svojimi predlogi, izžreba-li 20 lepih nagrad. Televizor Evelux (Elektronika Velenje), avtora-dio (Chawa, trgovina MAT-VEL, Velenje), servis vašega vozila (Avto shop Podgoršek, Šoštanj), bon (Elkroj Mozirje), darilno košarico (MT Cen-ter Velenje), fotoaparat (foto ZOOM Velenje), zlat prstan (Zlatarstvo Tamše, Velenje) in še 13 nagrad, ki jih bo prispeval Naš čas, _ pet Sodelovanje nagrajujemo! Nagrajenci 6. kroga izbora naj osebnosti leta 1999: Bon v vrednosti 3.000 tolaijev, ki ga prispeva Trgovi-na Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, tel. 881-029) prej-me Klavdija Podlesnik, Graškogorska 20,3-320 Vele-nje; kosilo za dve osebi, ki ga podarja Gostišče Koz-levčar (Bevče 19, tel. 861-250) prejme Vida Napo-tnik, Malgajeva 9,3320 Velenje; paket ZOOM, ki jo poklanja Foto ZOOM, (Nakupni center Velenje, Kidričeva lb, tel. 861-388) prejme Marija Videmšek, Metleče 38,3325 Šoštanj; kalkulator, ki ga poklanja Biro BIT (Teharska 24, Celje, telefon 425-610) prej-me Duško Pirnat, cesta Matije Gubca 14, 3.325 Šoštaig; kapo, ki jo prispeva trgovina Elan (Prešernova la, Velenje, telefon 871-237) prejme Tamara Grzinčič, Okrogarjeva 7,3.000 CeUe. Nagrajenci Iahko nagrade dvignejo z osebno izkazni-co pri tistih, ki nagrade podaijajo, za nagradi trgovin Manca in Flikca boste potrdila prejeli po pošti, drugi jih, tako svetujemo, pokličite in se dogovorite, kdaj lahko nagrade koristite oziroma jih dvignete. ■■■' ■■ ■ ..... ■ ■■■ ■ ■■ ■- ■ Nagrade za 8. krog prispevajo: Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, telefon 861-250) kosilo za 2 osebi; Trgovina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, telefon 881-029) bon za 3.000 tolaijev; Foto ZOOM (Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b, telefon 861-388) torbo ZOOM; Trgovina Manca (Breg 13, Polzela, telefon 720-064), bon za 3.000 tolaijev; Naš čas (Foitova 10, Velenje, telefon 898 17 50), Zaleščanske portrete. Kam s kuponi? Na naslov: uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje. 1 / % GLASUJEM ZA:.......................................... Kfi Ncvi osebnost / OBRAZLOŽITEV: ......................................... leta 1999 M0J NASL0V:................................................................ i A/VVVW V v v \ ^ „ v 'vvvvvvv KP Velenje, 40 let poslovne enote Energetika Še danes največji in najboljši v državi nikoli sami 107,8: Velenje, 26. novembra - Leta 1956 se je v glavah takratnega vodstva Premogovnika Velenje porodila energetsko in ekološko zelo napredna ideja o izgradnji sistema daljinskega ogrevanja. Le tri leta kasneje so v Saleški dolini zgradili prvi tovrstni energetski sistem v Sloveniji in tudi v nekdanji Jugoslaviji. Še danes, smo slišali na pri-ložnostni proslavi ob 40 letnici poslovne enote Energetika Ko-munalnega podjetja Velenje, je to največji, tehnološko sodoben in zanesljiv sistem daljinskega ogrevanja v državi. Miran Zager, vodja poslovne enote Energetika, je ob tej pri-ložnosti naglasil, da je hitremu urbanističnemu razvoju Saleške doline sledil tudi razvoj na po-dročju daljinskega ogrevanja. Najintenzivnejši razmah sistema je moč zaznati v letih 1970 -1980, ko so zgradili polovico vsega, s čimer se ta ponaša danes ( več kot 160 km razvodnih omrežij, več kot 300 km vgraje-nih in izoliranih toplotnih cevi, 450 toplotnih postaj, nekaj manj kot 447 tisoč MWH nabavljene toplotne energije na leto). Po Zagerjevih besedah je v teh 40 letih kolektiv dokazal, da je kos temu energetskemu izzivu, saj zagotavljajo uporabnikom v občinah Velenje ter Šoštanj ne-moteno in kakovostno oskrbo, ob tem pa dosegajo izredno viso-ko (99,2 odstotno) obratovalno razpoložljivost sistema. Na osno-vi dolgoletnih izkušenj pri obvla-dovanju daljinskega ogrevanja je kolektiv pred štirimi leti prevzel še oskrbo in distribucijo zemelj-skega plina. Da bi bilo tako ozi-roma še bolje tudi v prihodnje, so v izdelani strategiji med dru-gim predvideli kar nekaj nujno potrebnih obnov in posodobitev. Po mnenju Mariana Jedovnic- kyga, direktorja Komunalnega podjetja Velenje, je 40 let zanes-ljive oskrbe industrije in prebi-valstva s toploto rezultat stro-kovnega, marljivega dela bivših,. sedaj zaposlenih v dejavnosti daljinskega ogrevanja ter umne-ga gospodarjenja. Ceprav se po-naša podjetje z največjim, teh-nološko vodilnim sistemom v državi, pa ni zanemarljiv poda-tek, da je strošek toplotne oskr-be v Šaleški dolini najnižji v Slo-veniji. O njegovem pomenu k varstvu okolja in zdravju prebi-valstva Doline, priča podatek, da za proizvodnjo porabijo pri-bližno 160 ton velenjskega ligni-ta, ki ga v Tešu sežigajo na oko-lju prijazen način. Tako kot Za-ger je tudi Jedovnicky podčrtal potrebo po uresničitvi začrtane-ga programa obnov in posodobi-tev sistema v naslednjih 15 letih. "V Sloveniji je vaše podjetje najnaprednejše na tem po-dročju, cenovno in tehnološko primerno. Ker tako dobro dela-te, imate vizijo," pa je med dru-gim dejal Vojko Pšenica z repu-bliškega ministrstva za gospo-darske dejavnosti. Zadovoljstvo nad razvojem na področju energetike je v imenu lastnikov - lokalnih skupnosti oziroma občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki izrazil župan mestne občine Velenje Srečko Meh. Pri tem je naštel sprejetih več umnih odločitev, povezanih s komunalno dejavnostjo in sa-mim podjetjem. Naloga vseh skupaj v prihodnje bo med dru-gim tudi ta, da bodo občanom, katerih domov ne oskrbujejo s toplovodno energijo, zagotovili drugačen način daljinskega ogrevanja. Zavzel se je za kako-vostno oskrbo tudi v prihodnje, pri tem pa je naglasil: "Ce lokal-nim skupnostim družba nalaga lastništvo nad takšnimi dobri-nami, jim mora dopustiti, da sa- Dobitniki priznanj me odločajo o ceni energije, si-cer v prihodnje ne bodo mogle ostati dobri gospodarji." Ob koncu priložnostne sloves-nosti v orgelski dvorani velenj-ske glasbene šole so najza-služnejšim podelili plakete Ko-munalnega podjetja Velenje. Prejeli so jih: Nestl Žgank, prva direktorica enote Valči Zohar, Srečko Meh, Anton Janžovnik, vodstvi Premogovnika Velenje in Teša Šoštanj, izredni profesor na strojni fakulteti v Ljubljani dr. Alojz Poredoš, Franc Hrova-tin iz podjetja IBE Ljubljana, Marjan Potočnik, Miran Zager in Marian Jedovnicky. Učenci velenjske glasbene šole ter pevci in pevke mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik pa so udeležencem pokazali, da v Šaleški dolini sledijo razvoju tudi na glasbenem področju. utp Občiha Smartno ob Paki Pozornosti enkrat na leto si zaslužite! Šmartno ob Paki, 27. novembra - V dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki je bilo zelo živahno, kot že nekaj časa ne. Tu so namreč šmarško društvo upokojencev, krajevni organizaciji RK Šmartno in Gorenje v sodelovanju z občino pripravili že tradicionalno srečanje občanov, starih več kot 70 let. Od pri-bližno 240 vabljenih se jih je povabilu organizatorjev odzvala polovica. V priložnostnem nagovoru je župan Ivan Rakun poudaril, da si takšne pozornosti družbe enkrat na letu zagotovo zaslužijo. Z njo se jim tako lahko zahvalijo za njihov trud in prispevek pri razvoju kraja. Zdravja in zadovoljstva v prihodnje so zbranim poleg Rakuna izrekli še sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman, Franc Tajnšek, predsednik domačega društva upokojencev ter Mira Lesnjak, predsednica KO RK Šmartno ob Paki. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli Vesele babice in harmo-nikar Anton Lukner. ■ Tp Starejši krajani se vabilu za srečanje vedno radi odzovejo.