* r glasilo slovenskega elektrogospodarstva /oktober 2003 OMREŽJA TA 2013 KONCENTRACIJ KONKURENCE 8 2Kaj prina?a NEP? Nacionalni energetski program naj bi po konËanju zbiranja pripomb romal v nadaljnjo parlamentarno proceduro in bil po priËakovanjih pristojnega ministrstva sprejet ?e letos. Energetiki so z njim veËidel zadovoljni, Ëeprav poudarjajo, da gre zgolj za izhodi?Ëni dokument, ki ga bo treba v prihodnje dopolnjevati 10 Razvoj prenosnega omreaja do leta 2013 Eles je pripravil dolgoroËni razvojni naËrt prenosnega omreaja, ki predvideva, da naj bi v nujne naloabe do leta 2012 vloaili pribliano 90 milijard tolarjev. Med ae znanimi projekti so na seznamu dograditev 400 kV zanke oziroma zgraditev 400 kV daljnovoda BeriËevo-Kr?ko, sklenitev ljubljanske 110 kV zanke s postavitvijo daljnovoda med Toplarno in BeriËevim ter 400 kV povezava z Madaarsko. 32NEK Ëez tri leta moËnej?a Dvajset let delovanja jedrske elektrarne Kr?ko je pustilo svoje sledove tudi na vitalnih delih turbine, ki naj bi jih v Kr?kem zamenjali med remontom leta 2006. Z zamenjavo turbine v NEK ne priËakujejo le veËje zanesljivosti obratovanja, temveË tudi dodatnih 17 MW moËi, kar pomeni za 70 GWh veËjo letno proizvodnjo elektrarne. u 34Gradnja elektrarne napreduje kljub oviram Pred nedavnim je bilo sli?ati nekatere glasove iz Posavja, Ëe? da utegne gradnja spodnjesavske verige pasti v vodo. V resnici pa gradnja HE Bo?tanj in priprava drugih lokacij na Savi kljub oviram dobro napreduje. Dela potekajo v skladu z naËrti in dogovori, tako z izvajalci gradbenih del kot z dobavitelji opreme. Res je tudi, da so 41 odstotkov del uresniËila prav posavska podjetja. 46Nad koncentracijo bdi varuh konkurence Po direktivi EU za podroËje elektriËne energije je konec septembra zagledala luË sveta tudi uredba slovenske vlade o spremembi in dopolnitvah uredbe o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluab s podroËja distribucije elektriËne energije. Uredba nalaga slovenski distribuciji, da v ustrezni organizacijski obliki uresniËi loËitev upravljanja distribucijskega omreaja od tranih dejavnosti 58 'O Zasavje postopoma na 20 kV napetostni nivo Z namenom zanesljive, stro?kovno uËinkovite in kakovostne oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo ter enakomernega razvoja celotnega oskrbovalnega obmoËja, Elektro Ljubljana ae nekaj Ëasa vlaga dodatna denarna sredstva v distribucijsko omreaje na obmoËju Zasavja. Glavni namen teh investicij je postopen prehod na neposredno transformacijo 110/20 kV, veËja tak?na leto?nja pa je bila rekonstrukcija RTP Poto?ka vas. /wOllK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 28. novembra 2003. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. novembra 2003. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Prihaja obdobje vlaganj Po sila sumih investicijskih letih sredi devetdesetih let se je v elektrogospodarstvu vendarle začelo premikati na bolje, pri čemer pa so nas v večja vlaganja v nekaj zadnjih letih bolj prisilile razmere same, kot pa izdelana razvojno dolgoročno usmerjena nacionalna energetska politika. Slovenski elektroenergetski sistem je bil namreč podedovan in je s sabo prinesel vse slabosti prejšnjega skupnega načrtovanja, od neugodne razporeditve proizvodnih objektov, nepopolnih visokonapetostnih povezav, ki se zaključujejo preko ozemlja danes sosednjih držav, do zastarele tehnologije in naprav, za katere velikokrat ni bilo mogoče več dobiti niti nadomestnih delov. Elektroenergetska podjetja so v taksnih razmerah in ob kroničnem pomanjkanju investicijskih sredstev pač krpala tam, kjer je bilo najbolj nujno. Velikokrat so uporabila celo rešitve, ki so sicer temeljile na zelo dobrem domačem znanju in izkušnjah, a so zdaleč presegale domišljijo vzdrževalcev iz razvitih držav, kjer težav z denarjem za potrebe elektroenergetskega sistema v resnici nikoli niso prav poznali. Z razglasitvijo električne energije za blago in uvedbo tržnih načel so se razmere znova spremenile in sredstva za vzdrževanje in nove naložbe so začeli krčiti tudi veliki. Pri tem pa se je kmalu, in se posebej letos, pokazalo, da brez dobrega vzdrževanja in gradnje novih prenosnih in proizvodnih zmogljivosti tudi v prihodnje ne bo slo. Vsaj, če se želimo izogniti neljubim mrkom in z njimi povezano veliko gospodarsko škodo. Pred kratkim je javnosti oceno vlaganj v prenosno omrežje predstavil Eles, v začetku novembra pa naj bi o nujnih investicijah spregovorili tudi na strateški konferenci Holdinga Slovenske elektrarne. Elesove ocene potrebnih vlaganj za ohranitev prenosnega omrežja v sedanjem stanju in odpravo najbolj črnih točk govorijo o potrebnih devetdesetih milijardah tolarjev v naslednjih desetih letih. O potrebni podobni višini investicijskih sredstev govorijo tudi proizvodna podjetja, verjetno pa se nekje blizu te številke gibljejo tudi potrebe distribucijskih podjetij. Skupno, torej kar okrog tristo milijard tolarjev. Veliko, pravzaprav ogromno. Na drugi strani pa niti ne pretirano, če upoštevamo, da se bo večji del tega denarja preko različnih del vrnil v gospodarstvo in da nam bo s tem zagotovljena »električno svetla« prihodnost. 43 PRINAŠA NEP? Konec septembra se je konËalo zbiranje mnenj o nacionalnem energetskem programu, ki naj bi v prihodnje jasneje zaËrtal poti razvoja slovenske energetike. VeËina doloËil izhaja iz smernic Evropske unije, ki se pri zagotavljanju nemotene oskrbe z elektriËno in drugimi vrstami energije sreËuje s podobnimi dilemami kot Slovenija. 2 Kot je zapisano v uvodnih besedah k predlogu nacionalnega energetskega programa, gre za dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo z namenom zagotovitve zanesljive, konkurenčne in do okolja prijazne oskrbe slovenskih odjemalcev z energijo. Temeljno poslanstvo tega dokumenta naj bi zato bilo v prvi vrsti sprememba razumevanja vloge in pomena energije pri zagotavljanju kakovosti življenja z namenom izboljšanja ravnanja z energijo v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu. Ali mu bo to poslanstvo tudi uspelo uresničiti, bo pokazal šele čas. Mi smo se tokrat podrobneje lotili njegovih najzanimivejših poglavij, za mnenje o programu, ki še čaka na obravnavo in sprejem v parlamentu, pa smo povprašali tudi ključne akterje slovenske elektroenergetske scene. Razmere v svetu in pri nas Ocene svetovnih zalog primarnih energentov kažejo, da so te zelo omejene, saj naj bi ocenjene zaloge nafte zadoščale le še za naslednjih 60 let, podobno pa velja tudi za zaloge plina. Bistveno boljše je na področju premoga, saj ocene govorijo o zalogah za naslednjih dvesto let, poleg tega pa je ta energetski vir tudi bistveno bolje porazdeljen po posameznih svetovnih območjih. Ocene zalog urana kažejo, da so še slabo izkoriščena ravno najbogatejša nahajališča, pri čemer pa javnost jedrski energiji ni preveč naklonjena. Zelo dobro so že izrabljeni tudi vodni potenciali, ker je še nekaj rezerve predvsem v državah v razvoju, izraba obnovljivih virov, kot so sonce, veter in bioma-sa, pa je tudi v razvitejših državah šele na začetku. Sicer pa je v zadnjih desetih letih v svetu najbolj naraščala poraba plina, čeprav ostajajo kot glavni vir energije še vedno tekoča goriva, ki pomenijo 37-odstotni delež vseh primarnih virov. Na drugi strani je zaznati upadanje porabe trdnih goriv, ki je še zlasti navzoče na stari celini, kjer se premog uporablja le še namensko za proizvodnjo električne energije, in to predvsem na lokaciji zalog. Drugače pa je skupna raba primarne energije v svetu po letu 1990 v povprečju naraščala za 1,4 odstotka na leto, pri rabi končne energije pa je opaziti še zlasti skokovito rast v sektorju transporta. Tudi v Evropi so razmere podobne, pri čemer pa velja, da je bila izrabljenost obstoječih energetskih virov v preteklosti intenzivnejša, kar drugače rečeno pomeni, da ni pričakovati zgraditev novih velikih hidroenergetskih objektov in je možnost pridobivanja dodatnih količin energije omejena predvsem na dodatne termoobjekte oziroma druge alternativne obnovljive vire. Skupna energetska odvisnost evropskih držav je ta hip petdesetodstotna, uvoz energije pa se povečuje z več kot enoodstotno stopnjo na leto. Pri tem je pričakovati, da se bo v prihodnjih letih energetska odvisnost povečevala še hitreje, saj se zaradi okoljevarstvenih zahtev postopoma opušča proizvodnja v termoelektrarnah na premog, blizu konca svoje življenjske dobe pa je tudi precej evropskih jedrskih elektrarn. Zanimiva je tudi primerjava s Slovenijo, ki govori, da je povprečna letna rast rabe primarne energije v obdobju od leta 1992 do 2001 znašala 1,9 odstotka, povprečna rast rabe končne energije pa 2,2 odstotka. Tudi pri nas se je v zadnjih letih bistveno zmanjšala raba trdnih goriv, povečala pa poraba tekočih, ki ostajajo z 51-odstotnim deležem najpomembnejši energent. Leta 2001 je premog, ki je najbolj razširjen domači energent, sestavljal 22,3-odstotni delež rabe primarne energije, pri čemer bo po letu 2007 deloval le še Premogovnik Velenje, ki bo lignit dobavljal izključno za potrebe termoelektrarne Šoštanj. V primarni energetski bilanci za leto 2001 je delež obnovljivih virov znašal 8,8 odstotka, od tega je bil delež hidroenergije 4,7-od-stoten, biomase 3,9-odstoten, preostanek pa se je nanašal na druge obnovljive vire. V zvezi s tem je treba dodati, da v Sloveniji ta hip izrabljamo le polovico ekonomsko razpoložljivega potenciala slovenskih vodotokov. Leta 2001 je v strukturni rabi primarne energije največji delež pripadal tekočim gorivom, in sicer je znašal 36 odstotkov, pri čemer tekoča goriva v celoti uvažamo. Podobno velja tudi za zemeljski plin, katerega poraba skokovito narašča in se je od leta 1992 povečala za polovico, delež v primarni rabi energije pa je leta 2001 dosegel 13,3 odstotka. Pri proizvodnji električne energije imamo trenutno v Sloveniji dokaj ugodno proizvodno strukturo, saj izrabljamo raznolike pri- marne vire. Spodbudno je tudi, da se je proizvodnja elektriËne energije v zadnjih desetih letih poveËala za petino, pri Ëemer je bilo leta 2002 v jedrski elektrarni Kr?ko proizvedenih 41 odstotkov, v termoelektrarnah 36 in v hidroelektrarnah 23 odstotkov elektriËne energije. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da je bila veËina elektroenergetske strukture v draavi zgrajena v obdobju 70. in 80. let, kar pomeni, da se ae bliaa koncu svoje aivljenjske dobe in jo bo treba ustrezno nadomestiti. Spoštovanje evropskih pravil Slovenija bo prihodnje leto postala polnopravna Ëlanica Evropske unije, kar posredno pomeni tudi obvezo izvajanja evropske energetske politike, ki je v Uniji zaradi pomena energije za gospodarsko rast in kakovost aivljenja eno od najbolj reguliranih podroËij. V zvezi s tem je v nacionalnem energetskem programu izpostavljenih pet kljuËnih podroËij, in sicer zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo, vzpostavitev skupnega notranjega trga z elektriËno energijo in plinom, poveËanje uËinkovite rabe in pridobivanja energije, poveËanje deleaa obnovljivih virov in doloËitev pravil rabe in ravnanja z jedrsko energijo. Energetska odvisnost draav Evropske unije naj bi v naslednjih 20 do 30 letih narasla na 70 odstotkov, pri Ëemer naj bi sku?ali veliko odvisnost od zunanjih dobav energije in z njo povezano ranljivost oskrbe na skupnem energetskem trgu zmanj?ati predvsem z diverzifikacijo energetskih virov in veËjim ?tevilom dobaviteljev z raznih koncev sveta. Prav tako so predvideni ukrepi za ohranitev obstojeËih zalog premoga kot strate?ke energetske rezerve, vsaka draava naj bi zagotovila tri- ali celo veËmeseËne zaloge nafte, draave Ëlanice Evropske unije pa naj bi do konca leta 2007 ustanovile tudi javno podjetje ali agencijo, ki bi imelo v lasti vsaj 40-dnevne rezerve nafte in zemeljskega plina. Pod okriljem Evropske unije naj bi ustanovili tudi Evropski opazovalni sistem za dobavo nafte in zemeljskega plina, ki naj bi nadzoroval dogajanja na naftnem in plin- NEP je naš in trenutno najboljši Državni sekretar za energetiko je pospremil predlog Nacionalnega energetskega programa v parlamentarno proceduro z mislijo, da naj bi ta omogočil tak razvoj, s katerim bi zadovoljili želje in potrebe sedanje generacije, hkrati pa bi enake možnosti razvoja dopustili tudi prihodnjim generacijam. Ali je ta spodbudni cilj trajnostnega razvoja s predlaganim NEP, ki naj bi bil novembra sprejet v parlamentu, moč doseči ali ne, še najbolje vedo na Uradu za energetiko MOPE, kjer so predlog dokončno izdelali. Drugi akterji na energetskem prizorišču v večini primerov svoja mnenja zavijajo v tančico vloge, ki jo trenutno imajo. Nesporno dejstvo je, da je bil predlog Nacionalnega energetskega programa po dolgem času poleti izdelan, da smo pričakovali kratek strateško usmeritveni akt, dobili pa zajetno gradivo, in da je to najboljši program, ki so ga slovenski strokovnjaki ta hip sposobni spraviti skupaj. Žal pa so jim pri njihovem delu manjkale nekatere podlage nacionalnih razvojnih izhodišč. Med drugim odgovor na vprašanje, ali bomo še podpirali energetsko intenzivno industrijo, ali je teža našega razvoja na zmanjšanju porabe energije ali gradnji novih virov, kakšna bo rešitev cenovne problematike. Ker je program nastajal dolgo, njegov sprejem sovpada s sprejemom vrste drugih nacionalno pomembnih aktov ter spremenjeno vlogo energetskih družb in njenih uprav. Bati se je, da bodo trenutne energetske razmere in tako široko zastavljen NEP omogočili, da bodo znali najti pot do ciljev, med drugim tudi do gradenj novih objektov, le iznajdljivejši, prodor-nejši, hitrejši in pogumnejši posamezniki. Drugi pa bodo vljudno čakali na državo, da se odloči. To pa bi bila klavrna popotnica ob vstopu v Evropsko unijo, kjer bo boj način preživetja za posameznika, podjetje in skupnost. Boj na podlagi dobro izdelanega programa in vizije. Če naš NEP to je, se nam obeta brezmejno svetla energetska prihodnost. Priložnost kreiranja smo imeli v svojih rokah. Minka Skubic 3 4 Foto Dušan Jež skem trgu na svetovni ravni, prouËeval njihove uËinke na zanesljivost oskrbe in nadziral raven zanesljivosti zalog v Evropski uniji.V energetski strategiji Evropske unije in okviru obvez iz Kjotskega protokola ima zelo pomembno mesto tudi uËinkovita raba energije, ki predvideva uvedbo novih standardov za poveËanje energetske uËinkovitosti v industriji in stavbah ter dodatno promocijo soproizvodnje, s katero naj bi v EU ae do leta 2010 dosegli podvojitev deleaa elektriËne energije iz tega vira, to je na 18 odstotkov. ©e posebna pozornost pa je namenjena poveËanju deleaa obnovljivih virov energije za pridobivanje elektriËne energije, pri Ëemer naj bi se ta delea na ravni Evropske unije do leta 2010 povzpel na 22 odstotkov. Skratka, na evropski ravni je predvidenih vrsta ukrepov, ki se jim bo kot draava Ëlanica, pa Ëeprav z doloËenimi zaËetnimi olaj?avami ali oblikami pomoËi, morala pridruaiti tudi Slovenija. Kaj obetajo gospodarske napovedi? Napoved energetske porabe je mogoËe izdelati zgolj na podlagi predvidenega gospodarskega razvoja, saj je ravno od gospodarske rasti odvisno, koliko energije bomo v prihodnje sploh potrebovali. Po vkljuËitvi Slovenije v EU je tako priËakovati, da se bo realna rast bruto domaËega proizvoda sprva iz treh odstotkov v minulih letih zvi?ala na ?tiri odstotke in se ?ele po dobrem desetletju zaËela postopno zmanj?evati do ravni 2,2 odstotka na leto. Zaradi tega je do leta 2010 predvidena povpreËna rast porabe konËne energije za 1,4 odstotka, v obdobju od leta 2010 do leta 2015 pa 1,1 odstotka, pri Ëemer je koliËinsko rast najveËja pri porabi elektriËne energije in tekoËih gorivih, nato pri zemeljskem plinu in najmanj pri gorljivih obnovljivih virih. Sektorsko naj bi bila rast porabe energije najveËja v ?iroki porabi (1,6 odstotka do leta 2010 in 1,2 odstotka do leta 2015), v prometu (1,2 odstotka na leto do leta 2015), najmanj?a pa v predelovalni industriji in rudarstvu (0,7 odstotka na leto). »e gledamo samo rast porabe elektriËne energije, naj bi se ta v povpreËju dvigo- vala za 2 odstotka na leto oziroma po letu 2010 za 1,5 odstotka na leto. Povedano ?e nekoliko drugaËe, skupna konËna raba elektriËne energije v Sloveniji naj bi se v primerjavi z letom 2000 do leta 2015 zvi?ala za Ëetrtino ali za skoraj 3 TWh. Sicer pa naj bi se v tem obdobju poraba premoga zmanj?ala za tretjino, poraba zemeljskega plina naj bi bila vi?ja za skoraj 70 odstotkov, poraba tekoËih goriv pa naj bi rasla zmerneje oziroma le za 0,6 odstotka na leto. Zaradi tak?nih gibanj je v konËni porabi energije predvideno tudi postopno poveËevanje deleaa elektriËne energije, in sicer od 20,3 odstotka leta 2000 na 21,9 odstotka leta 2015. Temeljne smernice na podroËju oskrbe z elektriËno energijo Slovenski nacionalni energetski program temelji na treh stebrih, ki izhajajo tudi iz evropskih dokumentov, in sicer zanesljivosti, konkurenËnosti in varstvu okolja, pri Ëemer ta splo?na naËela veljajo za vsa energetska podroËja. Na podroËju pridobivanja elektriËne energije so ti cilji v nacionalnem energetskem programu ?e podrobneje opredeljeni, pri Ëemer naj bi za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ?e naprej zagotavljali pokritje najmanj 70 odstotkov sedanje porabe, brez upo?tevanja porabe neposrednih odjemalcev, iz domaËih proizvodnih virov ter na domaËih tleh zagotovili tudi najmanj polovico potrebnih sistemskih rezerv. Prav tako naj bi skrbeli za nenehno dvigovanje tehniËne ravni elektroenergetskega sistema in spodbujali znanstveni in tehnolo?ki razvoj ter na spodbujanje naloab in razvoj elektroenergetskega omreaja vplivali tudi z ohranitvijo bistvenega lastni?kega deleaa draave v vseh energetskih podjetjih nacionalnega pomena. Tako naj bi draava v proizvodnih podjetjih obdraala 50,1-odstotni delea, poloviËni lastni?ki delea tudi v jedrski elektrarni Kr?ko, v distribucijskih podjetjih 75-od-stotni delea in v prenosnem podjetju stoodstotni delea. Na podroËju dvigovanja konkurenËnosti se bo treba bolj ali manj podrediti evropskim pravilom igre, kar povedano s konkretnimi datumi pomeni odprtje trga z elek- triËno energijo za vse negospo-dinjske odjemalce do 1. julija prihodnje leto in popolno odprtje trga do 1. julija 2007. V povezavi z obvladovanjem negativnih vplivov energetskega sektorja na okolje pa med cilji do leta 2010 izstopajo poveËanje uËinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do deset odstotkov, v javnem sektorju za petnajst odstotkov in v prometu do deset odstotkov. Do istega roka naj bi podvojili tudi delea elektriËne energije iz sopro-izvodnih objektov ter delea obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike dvignili na 33,6 odstotka. Med mehanizmi za doseganje zanesljive in kakovostne oskrbe Slovenije z elektriËno energijo pa NEP navaja dolgoroËno ohranjanje proizvodnje lignita v Velenju in tudi pridobivanje elektriËne energije iz jedrske elektrarne Kr?ko, srednjeroËno poveËanje deleaa hidroenergije, predvsem z zgraditvijo verige elektrarn na Savi, dokonËanjem prenove Dravskih elektrarn in zgraditvijo Ërpalnih elektrarn ter ohranitvijo obstojeËih energetskih lokacij za prihodnje proizvodne projekte. Potrebna celovitej?a obravnava NEP Prof. dr. Maks Babuder (EIMV) je med drugim poudaril, da je obstojeËi predlog Nacionalnega energetskega programa na nek naËin rezultat minulega dela vseh strokovnjakov, ki so sodelovali pri njegovem ustvarjanju. »rpali so iz rezultatov vrste ?tudij in analiz, ki jih niso aktualizirali in celovito obdelali prihodnji razvoj po metodi Celovitega naËrtovanja zmogljivosti. Nadalje je opozoril, da bo treba v tem dokumentu navesti in utemeljiti poti in naËine, kako bomo zastavljene cilje tudi dosegli. Kot drugi pomembni in v dokumentu zanemarjeni vidik je omenil tehnolo?ki razvoj in tehnolo?ko posodabljanje elektroenergetskega sistema. ?Mislim, da ne moremo govoriti o prihodnji kakovostni oskrbi z elektriËno energijo, Ëe ne upo?-tevamo, kar je ae do danes prinesel tehnolo?ki razvoj in kar se bo ob upo?tevanju ekolo?kih in ekonomskih zahtev uporabilo tudi v prihodnje. Ko gre za proizvo- Prof. dr. Maks Babuder dnjo, je v NEP-u precej prostora odmerjeno obravnavi obnovljivih virov energije, modernim tehnologijam za pretvorbo energije itd. Manj pozornosti pa je namenjeno elektroprenosu, zato bo treba doloËene zadeve ?e dodelati, ?e zlasti uporabo prostorsko ugodnih modernih tehnologij. Glede prognoz razvoja menim, da dokument ne more na deci-malko natanËno napovedati, kaj se bo zgodilo. Ko govorimo o varstvu potro?nikov, bi dejal, da bi moral biti tudi elektroenergetski sistem z ustreznimi mehanizmi selektivno zavarovan pred potro?niki, saj se ti na podroËju ravnanja z energijo marsikdaj obna?ajo preveË potratno. Sicer pa menim, da je obstojeËi predlog NEP glede na razmere njegovega nastajanja kakovosten in dokaj konsistenten. Ae doslej je bilo v ta dokument vloaeno ogromno znanja in strokovnega dela, kar bo treba zagotoviti tudi v prihodnje pri njegovem dokonËnem oblikovanju in periodiËnem obnavljanju. Dobro bi bilo, da bi NEP zajel tudi vpra?anje razvoja znanja in kadrovskega razvoja za potrebe energetike.« Rast porabe bo v prihodnje ?e veËja Prof. dr. Ferdinand Gubina (Elektrotehni?ka fakulteta) posebej opozarja na tisti del predloga NEP, ki govori o tem, da bi morala Slovenija proizvesti 70 odstotkov elektriËne energije doma. Meni, da je ta odstotek prenizek in predlaga poveËanje vsaj na 75 odstotkov, saj je do leta 2015 predviden uvoz v vi?ini 600 megava-tov elektriËne energije. »e v pre- 5 6 Prof. dr. Ferdinand Gubina dlogu Nacionalnega energetskega programa ne bodo opravljene ustrezne korekcije, se utegnejo pojaviti resne teaave pri oskrbi industrije in odjemalcev. Pri tem je treba upo?tevati ae znane teaave z elektroenergetsko oskrbo v Evropi in nara?ËajoËe potrebe po zagotavljanju elektriËne energije v Sloveniji. Menil je, da se bo naËrtovana rast porabe elektriËne energije v vi?ini 1,9 odstotka pozneje gotovo ?e poveËala. Na to opozarjajo tudi izku?nje v drugih draavah, ?e zlasti v Ameriki, kjer so najprej naËrtovali isti odstotek, pozneje pa je rast porabe presegla dva odstotka. Skratka, to so poglavitni razlogi, ki Republiki Sloveniji in njeni vladi narekujejo ?e toliko veËjo zavzetost pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe z elektriËno energijo. Po globalni plati pa prof. dr. Ferdinand Gubina meni, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pri pripravi NEP namenilo ustrezen poudarek problematiki energetskega sektorja, ki zagotavlja energetsko oskrbo celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Energetska intenzivnost je previsoka Prof. dr. Miha Tom?iË (In?titut Joaef ©tefan, Center za energetsko uËinkovitost) meni, da predlog NEP temelji na preaiveli predpostavki, da je na?e energetsko okolje samo Slovenija. Ta dokument se ne bi smel omejevati na obmoËje na?e draave, ampak bi moral zajeti vse na?e neposredno okolje, torej vsaj EU in tudi Balkan. »as, ko je bilo smiselno govoriti o slovenskem elektroe- Prof dr. Miha Tomšič nergetskem sistemu, se izteka. VeËja slabost je, da NEP ne zaznava najveËjega slovenskega problema, to je visoko energetsko intenzivnost. NEP bi moral bolj dosledno zasledovati uËinkovito ravnanje z energijo in izbolj?anje strukturnih indikatorjev. Energetska intenzivnost v Sloveniji presega EU za 80 odstotkov, zato bi moralo biti zmanj?evanje energetske intenzivnosti na? prvi strate?ki cilj. Energetska intenzivnost se v EU tudi zmanj?uje (med 1 in 2 odstotka na leto), zato bi morali mi ta kazalec na leto zmanj?evati za najmanj 3,5 odstotka. S tem bi se razlika med Slovenijo in povpreËjem EU do leta 2010 prepolovila, do leta 2015 pa bi se umestili v obmoËje energetske uËinkovitosti sedanjih Ëlanic. Intenzivnost porabe elektriËne energije (domaËa poraba elektriËne energije na bruto druabeni proizvod) naj pada enako kot primarna energetska intenzivnost. NEP bi moral ponuditi program, po katerem se poraba elektriËne energije ne bi poveËevala za veË kakor en odstotek na leto. Po besedah prof. dr. Tom?iËa pa v predlogu NEP manjkajo tudi drugi koliËinski cilji in roki. KritiËen je tudi do prioritet na podroËju obnovljivih virov, kjer je poudarjena graditev velikih vetrnih polj, in do nezadostne podpore industrijskim in krajevnim energetskim sistemom, vkljuËno s soproizvodnjo in daljinskim ogrevanjem ter hlajenjem. Ker manjkajo kljuËni cilji in roki, programa po njegovem mnenju ne bo mogoËe operacionalizirati. Vse to je treba do razprave v draavnem zboru popra- viti. Glede na hiter razvoj v EU in drugje bo sicer predlagani NEP najpozneje v dveh letih ae zastarel. RazliËni interesi do cenovne problematike Andrej Klemenc (Slovenski E-fo-rum) opozarja, da v NEP-u praktiËno ni zasledil nobene besede o za?Ëiti potro?nikov, ki bodo z odprtjem trga postali najbolj ranljiv in nebogljen del akterjev na trgu. Opozarja tudi, da ravnanje z energijo v obstojeËem predlogu NEP-a ni dovolj obravnavano, izjema je le zaËetni del. Glede problemov, povezanih s klimatskimi spremembami, ugotavlja potrebo po ureditvi sistemov ogrevanja in hlajenja v stanovanjskih in drugih objektih. Glede zelene davËne reforme pa meni, da mora biti ta po davËni plati nevtralna. »e povi?ujemo davke na energijo, potem bi morali nekje drugje davke zmanj?evati in na ta naËin krotiti tudi inflacijske pritiske. Sicer pa po eni strani ugotavljamo potrebo po dvigu cen elektriËne energije, po drugi pa imamo do te problematike dokaj razliËen interes; eni zato, ker mislijo, da bo mogoËe veË prihraniti, drugi pa zato, ker menijo, da bodo veË zasluaili in bo na ta naËin mogoËe doseËi veËjo zanesljivost energetskega sistema. Ureditev problematike cen elektriËne energije vsekakor zahteva kljuËno odloËitev in konceptualen premislek na ravni vlade. Andrej Klemene Dopolnitve potrebne tudi za distribucijo Peter Petrovič iz Elektra Celje je povedal, da v podjetju ugotavljajo, da se v predlogu NEP v nekaterih temah problematika premalo dotika distribucije elektriËne energije. V poglavju Energetska infrastruktura v Republiki Sloveniji je premalo poudarjena starost oziroma dotrajanost distribucijskega omreaja, predvsem nizkonapetostnega. V poglavju Energetika in prostor podpirajo predlog novelacije zakonov, ki bodo omogoËili za energetsko infrastrukturo distribucije uËinkovito pridobivanje dovoljenj in soglasij oziroma potrebnih dokumentov za uresniËitev naËrtovanih projektov v Ëim kraj?em Ëasu. V poglavju Cilji in mehanizmi energetske politike ni opredeljenih nobenih ciljev s podroËja distribucije elektriËne energije. Distribucijska podjetja s ?tudijami dolgoroËnega razvoja napajalnega in razdelilnega omreaja (REDOS) analizirajo obstojeËe omreaje, obdelujejo koncept in dinamiko razvoja in predlagajo optimalni razvoj distribucijskega omreaja na obravnavanih obmoËjih. Eden izmed ciljev strategije oskrbe z elektriËno energijo je tudi zanesljiva in kakovostna dobava elektriËne energije, ki pa jo marsikateremu odjemalcu elektriËne energije trenutno na podeaelju ne morejo zagotoviti. Sicer pa v Elektru Celje priËakujejo, da se v poglavju FinanËna sredstva in viri za uresniËitev energetske politike predvidijo tudi potrebna denarna sredstva za naËrtovanje novih in- Peter Petrovič vesticij in obnove v prenosno in distribucijsko omreaje. NEP v sodobnem razvojnem ciklusu Mag. Djordje Zebeljan (Urad za energetiko pri MOP) vidi Nacionalni energetski program kot ogledalo slovenske srednjeroËne energetske politike z dolgoroËno vizijo in s poudarkom na trajno-stnem razvoju. Pri tem dokumentu so kljuËnega pomena odgovori na naslednja temeljna vpra?anja: Kje smo sedaj na podroËju energetike in njene vpetosti v ?ir?e okolje? Kaj nam pomeni trajnostni razvoj energetskega sektorja? Kako aelimo v tem programu doseËi doloËene cilje, upo?tevaje zanesljivost oskrbe, konkurenËnost in vpliv na okolje? Koliko smo pripravljeni za doseganje ciljev artvovati finanËno in organizacijsko? Skratka, Nacionalni energetski program naj bi omogoËil tak razvoj, s katerim bi zadovoljili aelje in potrebe sedanjih generacij, hkrati pa bi na ta naËin dopustili tudi prihodnjim generacijam enake moanosti razvoja. Po besedah draavnega sekretarja za energetiko gre v tem okviru tudi za dolgoroËno razpoloaljivost energetskih virov, liberalizacijo energetskih trgov in posreden dostop domaËega gospodarstva do energije po konkurenËnih cenah, smotrno ravnanje z energijo, razumevanje pomena energije oziroma elektrike v razvojnem ciklusu sodobnega Ëloveka, usklajenost pridobivanja in uporabe energije z energetskimi okoljskimi direktivami in zahtevami Kjotskega protokola, spodbujanje izrabe Mag. Djordje Zebeljan obnovljivih in alternativnih virov energije, zagotavljanje prednosti uËinkoviti rabi energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov, dolgoroËno ohranjanje proizvodnje lignita v Velenju in proizvodnje elektriËne energije v Nuklearni elektrarni Kr?ko. ?Menim, da je NEP posnetek stanja in prikaz pogleda na prihodnje desetletno obdobje glede na dana?nje stanje, v nekem smislu pa tudi reklamna knjiga in usmeritev za nove investitorje. Hkrati je ta dokument rdeËa nit na?ih prizadevanj in referenËna Ërta, ki nam kaae, od Ëesa bomo v prihodnje odstopali, kje so meje na?ih priËakovanj itd. Na?a naloga je, da pripravimo NEP tudi v okoli?Ëinah skupne Evrope. Kot predstavniki draave bomo poskrbeli, da bodo na?i energetski viri tako konkurenËni, da se bo lahko 75 odstotkov porabe iz teh virov oskrbovalo po konkurenËni ceni. Za ostalih 25 odstotkov pa aal ne moremo jamËiti in si bomo ta del morali izboriti na trgu. Pri tem je koliËina najmanj?i problem. KljuËni problem je poraba elektriËne energije na bruto domaËi druabeni proizvod, ki je v povpreËju dvakrat veËja, kot je povpreËje v EU,« pojasnjuje mag. Aebeljan. Vse pripombe so upoštevali enakovredno Kot pojasnjuje dr. Franc Žlahtič iz Urada za energetiko pri MOP, so na predlog NEP-a prejeli 23 sugestij in pripomb, ki so bile tudi pisno dokumentirane. VeËina le-teh je bila vsebinskega znaËaja, kar jim je pomagalo oblikovati posamezno tematiko tako, da je Dr. Franc Žlahtič 7 8 v dokumentu jasnej?a, razumlji-vej?a in strokovno bolj utemeljena. V pisni obliki so prejeli tudi sugestije, ki so zgolj ?lepotnega« znaËaja. ©tevilne pripombe so bile izreËene tudi po telefonu, v pogovorih oziroma v posameznih razpravah. Ob tem se je pokazalo, da veËina tistih, ki so podali ustne pripombe, teh ni bila sposobna zapisati in argumentirati tudi v pisni obliki. Te pripombe je bilo potem pri delu na Uradu za energetiko teae upo?tevati; v nekaterih primerih celo bistvo pripomb ni bilo jasno izraaeno. Sicer pa so veËja energetska podjetja pokazala svoje zanimanje za vsebino NEP-a ae zelo zgodaj. Svoje pripombe so posredovala tudi v jasni pisni obliki ?e pred javnimi razpravami, kot je bila na primer septembra 2003 na GZS. Prav ta razprava je bila koristna tudi s stali?Ëa zbiranja novih pripomb in pobud. Po besedah dr. AlahtiËa so na Uradu za energetiko vse pripombe obravnavali in upo?tevali enakovredno. Te so tako ali drugaËe pripomogle k dopolnjenemu gradivu, ki bo predloaeno vladi in parlamentu v nadaljnjo razpravo. HSE pred strateško konferenco Dr. Milan Medved, Ëlan poslovodstva HSE in predsednik Zdruaenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije: ?NEP je stalnica pri delu zdruaenja od leta 1996, saj smo ves ta Ëas dejavno sodelovali pri pripravah dokumentov zanj in razpravah o njih. V zaËetku septembra smo skupaj z MOPE organizirali javno predstavitev predlo- Dr. Milan Medved ga NEP, na njej smo se dogovorili, da bomo zbrane pripombe obravnavali na upravnem odboru zdruaenja in jih zatem posredovali na resorno ministrstvo. Tako smo tudi storili z aeljo, da jih sprejmejo kot konstruktivno pomoË NEP-a. Predvsem smo izrazili potrebo po premisleku o stopnji samooskrbe Slovenije in potrebnem dogovoru o tem, kolik?na naj bi ta bila. K temu so nas vodili predvsem zadnji dogodki po Evropi in potencialne lokacija za nove objekte pri nas. Stali?Ëe zdruaenja je podprla tudi skupna HSE v aelji, da bi bil predlog Ëim prej sprejet v draavnem zboru, saj tako blizu sprejetja ?e nismo bili nikoli.« Dr. Medved pravi, da se je v strokovnih krogih izkristaliziralo mnenje, da bo moË doloËene pripombe upo?tevati ?ele pri novela-ciji NEP-a, ki jo bo treba opraviti v nekaj letih. Ne nazadnje bodo na to vplivali tudi evropska energetska zakonodaja, ki jo bo treba s pridruaitvijo upo?tevati, in akti, ki so s tem povezani, predvsem operativni program zmanj?evanja emisij toplogre-dnih plinov, direktiva EU o trgu elektriËne energije, trgu zemeljskega plina in dostopu do omreaij za Ëezmejno trgovanje z elektriËno energijo, predlog strategije prostorskega razvoja in predlog zakona o varstvu okolja. Vsi ti akti so vsebinski in bodo pomembno vplivali na energetsko oskrbo v prihodnosti. ?Prav zato smo se na upravnem odboru Zdruaenja za energetiko kot najbolj poklicanem s stali?Ëa izvajalcev dejavnosti, dogovorili, da v naslednjih mesecih opravimo tematsko usmerjene razprave z energetskega vidika o teh dokumentih, da bi lahko pripravili lastne programe, ki bodo usmerjali delovanje na?ega sektorja. Dogovarjamo se, da bi vsebinsko razpravo o tem sklenili ?e pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. NaËrtujemo, da bi marca naslednje leto imeli tematsko konferenco, na kateri bi predstavili jasna stali?Ëa in usmeritve glede prihodnosti elektroenergetskega sektorja tudi na odprtem trgu EU,« je nadaljeval predsednik Zdruaenja za energetiko pri GZS. Zaradi okvirov, ki jih postavlja NEP, in razliËnih pogledov na nadaljnje poti razvoja slovenskih proizvajalcev elektriËne energije so se v Holdingu Slovenske elektrarne odloËili, da v zaËetku novembra organizirajo strate?ko konferenco skupine, na kateri bodo temeljito analizirali moanosti za vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti. Sicer pa NEP daje skupini druab v HSE ustrezen okvir za njihovo nadaljnje uspe?no delo tudi na odprtem trgu EU. TE-TOL bo enakopravnejša Aleksander Mervar, direktor TE-TOL: ?NEP pomeni okvir, v katerem naj bi se razvijala energetika, je smerokaz udeleaencem pri njihovem razvoju. Z operacionalizacijo dejavnosti pa bo pri?lo do usklajevanj. Ko pa bo Slovenija v EU, bo nujna drugaËna vsebina, predvsem v strukturnih spremembah. DrugaËe je po vsebinski in tehniËni plati NEP kakovosten dokument, ki pa ne vsebuje vplivov na stro?kovno ceno. VeËji delea plina in obnovljivih virov stro?ke za energijo pelje navzgor in ne navzdol.« V TE-TOL so z delom, ki obravnava soproizvo-dnjo, zadovoljni, saj jasno nakazuje, da je treba TE-TOL postaviti v enakopraven odnos z ostalo soproizvodnjo in da je le-ta najpomembnej?i tovrstni objekt pri nas. V NEP-u vidijo svoje mesto in jim omogoËa laaje spremljanje dolgoroËnih odloËitev. Seveda pa, je poudaril direktor, ima vsako resno podjetje strate?ki razvojni program. Ker so v TE-TOL-u pred pomembno razvojno odloËitvijo, povezano z zamenjavo energenta, je NEP zanje samo Aleksander Mervar vzporeden dokument njihovim odloËitvam, ki pa nakazuje, da bi se morala struktura virov v draavi spremeniti. V mo?Ëanski termoelektrarni toplarni so pred vpra?anjem o tem, ali je plin tako zanimiv energent, da bi omogoËil preaivetje TE-TOL na dolgi rok. ?V energetiki sem pet let in vsa ta leta smo govorili o NEP-u. Sedaj imamo osnutek in dobro je, da smo pri?li do njega. Nanj pa je treba gledati globalno. Preteklosti in Ëakanja na to, kaj bo rekla draava kot veËinski lastnik, ni veË. Nujna je lastna pobuda. »e se druaba v njem ne najde, naj ga poskusi korigirati,« je ?e dodal Aleksander Mervar. Ravnanje z energijo ostaja odprto Natan Bernot, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega komiteja WEC: ?Po naroËilu MOPE sem bil urednik poglavitnega gradiva na NEP z ambicijo, da pritegnem k sodelovanju Ëim veË kom-petentnih ljudi. Prav zato smo v gradivih na?tevali vire in avtorje. V NEP-u smo aeleli zdruaiti zamisli vseh za to podroËje pristojnih avtorjev in tako doseËi, da bi bil program od nas vseh - vseslovenski. Iz na?e Modre knjige, so strokovni delavci MOPE, ki so aktivno sodelovali tudi pri Modri knjigi, znova pregledali njeno vsebino in dodali tisto, o Ëemer so menili, da je treba dodati, in tisto, kar so imeli na voljo. Vse to pa so uredili na naËin, ki jim je ustrezal in ki jim bo omogoËil ustrezen zagovor pred drugimi ministrstvi, vlado in parlamentom.« Bernot pravi, da je s temi dodat- Natan Bernot ki in spremembami gradivo bolj na?e, v njem ni spu?Ëenega niË bistvenega iz prej?njih osnov, dodana pa je statistika, kar po njegovem sodi v letne energetske preglede. Na vpra?anje, ali je NEP dovolj ustrezen dokument, dokument, kakr?nega Slovenija potrebuje, pa odgovarja, da je v uvodu programa naËeto vpra?anje ravnanja z energijo, in ne samo njene dobave. Slednje je namreË trenutna domena stroke pri nas pa tudi v tujini. Seveda pa je ravnanje z energijo zelo kompleksno, zato gotovo drai, da se z enostavnimi re?itvami in povr?nimi pogledi ne da niË re?iti. Natan Bernot tudi upa, da bo draava oziroma Urad za energetiko pri MOPE analiziral sedanji NEP in ugotovil, kaj je kdo dolaan narediti na podlagi desetletnega naËrta, poleg tega pa priËakuje, da se bodo uËili na napakah ter da bo naslednji NEP bolj?i. Naslednjega bodo delali ae v EU, ko bodo meje drugaËne in preskrba z energijo tudi, kar se bo moËno odraaalo v naslednjem programu. Lepo in koristno bi bilo, da bi imeli ljudje zagotovljena delovna mesta in plaËe in da bi jih nekaj ostalo tudi za Slovence. Potem bo upraviËeno govoriti o Nacionalnem energetskem programu. Prenos bo sledil proizvodnji Mag. Vekoslav Koro?ec, direktor Elektro Slovenija: ?Pomembno je, da smo pri?li do predloga Nacionalnega energetskega programa, ki bo z obravnavo in sprejemom v parlamentu dobil ?ir?i pomen. Predlog NEP-a je bil konËan prav v Ëasu, ko se elektroenergetske razmere v Evropi zaostrujejo, ko poraba elektriËne energije nara?Ëa hitreje kakor gradnja proizvodnih in prenosnih zmogljivosti. Podobno je pri nas. Izbolj?anje prenosnih poti je dejstvo v Evropi in tudi na? NEP je prispevek k temu. Seveda pa je NEP krovni dokument in ne daje vseh odgovorov. Eles je del svojih nalog iz njega, to je 10-letni program prenosa, prioritet pri tem in potrebnih sredstev za to, ae izdelal. Sprejeti ga mora ?e vlada. Na? program nameravamo ?e nadgraditi in uskladiti s programom gradenj proizvodnih objektov. Kot je znano, proizvodna po- Mag. Vekoslav Korošec djetja naËrtujejo vetrne elektrarne, plinske enote v ©o?tanju, »E AvËe, plinske enote v Lendavi itd. Prav zato bodo potrebna z njimi dodatna pogajanja za prenos elektriËne energije iz novih elektrarn. Po tej uskladitvi bomo na? program bolj konkretizirali z roki in naËini financiranja gradnje daljnovodov.« Sicer pa direktor Elesa zagotavlja, da bo prenosno podjetje sledilo aeljam in naËrtom proizvodnih objektov, tako da bodo tudi prenosni objekti do njih zgrajeni pravoËasno. Zato je Ëim prej?nja lista prednostnih gradenj novih elektrarn za Eles neogibno potrebna, da bo 10-letni program razvoja prenosnih zmogljivosti Ëim bolj uËinkovit. Pri tem so glavni zaviralni dejavnik predolgi postopki vkljuËitve daljnovodov v prostor. Prav zato je Eles dal pripombe na ta del NEP-a, kjer priËakuje prednostno vkljuËevanje nacionalno pomembnih prenosnih DV. Ob tem pa je treba povedati, da so Elesovi strokovnjaki tvorno sodelovali pri nastajanju gradiva za NEP. ?Kot najveËjo slabost NEP-a vidim preveliko odvisnost oskrbe na?e draave z elektriËno energijo iz tujine. Medmejno trgovanje dovoljuje 10-odstotni nakup oziroma narekuje 90-odstotno oskrbo iz lastnih zmogljivosti. V NEP-u pa je predvideno 70-od-stotno zagotavljanje oskrbe z energijo iz lastnih virov. Drug problem pri nas pa je subvencioniranje cene elektriËne energije,« je ?e povedal direktor Elesa. Brane JanjiE Miro Jakomin Minka Skubic 9 10 Foto Dušan Jež ill] ifl [fill ALI BI ODPRT TRG RES PREPREČIL ELEKTRIČNI MRK? Zadnji elektriËni mrk, ki je presenetil prebivalce Italije v zadnjih dneh septembra, je ponovno sproail val ugibanj, kako prepreËiti dogodke te vrste v prihodnosti. Tokratni izpad elektriËne energije je bil namreË eden izmed najhuj?ih, tudi v primerjavi s tistimi, ki so poleti presenetili Zdruaene draave Amerike, Kanado, Veliko Britanijo, deloma pa tudi Skandinavijo, saj je terjal pet aivljenj. ©lo je za preteano starej?e osebe, ki so se ponesreËile v temi, a tudi sicer je mrk prizadel ogromno ?tevilo ljudi, pribliano 56 milijonov tistih, ki so bodisi obtiËali v prometu ali na aelezni?kih postaja bodisi bili prisiljeni kje drugje ali kako drugaËe Ëakati, da je elektrika spet stekla po aicah. Veliko ?kodo so utrpela tudi gospodinjstva, saj se je v zamrzovalnih skrinjah od-talilo za pribliano 300 milijonov evrov hrane, in trgovine, ki so izraËunale, da jih je izpad stal pribliano sto milijonov evrov. VeËji del krivde so predstavniki Italije, ki je med Ëlanicami Evropske unije najbolj odvisna od uvoza te dobrine, pripisali Franciji in ©vici. V omenjenih draavah je v tej noËi res pri?lo do motenj, a sta kljub temu zavrnili obtoabe - po njunem mnenju se Italija preprosto ni dovolj hitro odzvala na pomanjkanje elektriËne energije. Podobno so se na dogodek odzvali domaËi mediji. Italijanski dnevnik La Stampa je tako pisal o 30 letih zgre?ene energetske politike, pa tudi druga javna obËila so namigovala, da je draava storila premalo, da bi zagotovila prebivalstvu nemoteno oskrbo z elektriËno energijo. Italijanska vlada in pravosodne oblasti so takoj po dogodku uvedle preiskavo ter napovedale posebne ukrepe za prepreËitev podobnih dogodkov v prihodnosti. Tako je tudi italijanski predsednik Carlo Aze-glio Ciampi opomnil vlado, naj zaËne graditi nove elektrarne, levosredinska opozicija pa je celo zahtevala odstop ministra za industrijo Antonia Marzana. Slednji se je pred italijanskim parlamentom sicer opraviËil za neljubi dogodek, a nekaj dni pozneje napovedal, da se bodo morali Italijani s tovrstnimi izpadi spopadati ?e vsaj do konca leta 2004: flPrepreËimo jih lahko samo z novimi jedrskimi elektrarnami in elektriËnimi vodi,« je namreË zatrdil Na dogodek se je odzvala tudi Evropska komisija, ki je opozorila, da je namen zakonskega paketa o enotnem evropskem energetskem trgu ravno prepreËevanje takih nev?eËnosti. Kot je dejala Loyola de Palacio, komisarka za energetiko, je zdaj Ëas, da podelijo draave energetski infrastrukturi Evropske unije pravo dimenzijo - po njenem so evropski trgi preveË razdrobljeni in izolirani, da bi zagotovili uËinkovito oskrbo z elektriËno energijo, zato jih je treba Ëim prej liberalizirati. Komisija je omenjeni zakonski paket v proceduro vloaila ae marca 2001, sprejet je bil julija, predvideva pa popolno odprtje trgov za veËje porabnike plina do leta 2004 in za vse porabnike elektriËne energije do leta 2007. STA in www.platts.com tiiHWWIJIIHilllllilMWiliMIJiliWi.......I Poraba elektriËne energije, ki ae vse leto?nje mesece nara?Ëa, tudi septembra ni spremenila smeri, Ëeprav je bila rast nekoliko manj?a kot v minulih mesecih. Tako so odjemalci iz prenosnega omreaja deveti leto?nji mesec prevzeli 976,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 1,7 odstotka veË kakor septembra lani in tudi za odstotek in pol nad bilanËnimi predvidevanji Odjem neposrednih porabnikov, med katerimi je s prevzetimi 146,5 milijona kilovatnih ur ?e vedno daleË v ospredju Talum, je septembra zna?al 228,7 milijona kilovatnih ur oziroma za 0,6 odstotka manj kakor v istem Ëasu lani. Odjemalci, ki se napajajo iz distribucijskega omreaja, pa so v tem Ëasu prevzeli 747,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 2,5 odstotka veË kakor septembra lani. GWh 1200 1000 800 600 400 200 september 2002 september 2003 [J NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ o> •S •S .** .........M'WIMI« Tudi prvo jesensko deaevje ni preveË napolnilo korita rek, tako da smo iz hidroelektrarn septembra dobili le 184,5 milijona kilovatnih ur oziroma za skoraj petino manj kot v istem Ëasu lani in celo za tretjino manj, kot je bilo sprva priËakovano. Med hidroelektrarnami so se tudi tokrat najbolje odrezale Dravske elektrarne, ki so deveti leto?nji mesec v omreaje oddale 157,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Sicer pa so levji delea pri zagotavljanju oskrbe znova nosile jedrska elektrarna Kr?ko in druge termoelektrarne oziroma predvsem termoelektrarna ©o?tanj, ki so septembra zagotovile 864,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali za 1,5 odstotka veË kot septembra lani in celo za 8,7 odstotka veË, kakor je bilo naËrtovano z elektroenergetsko bilanco. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu i.....HinlJIMiHilil GWh 600 Poraba na letni ravni se kljub nekoliko manj?i septembrski rasti ?e vedno giblje nad petimi odstotki, saj smo od zaËetka leta do konca septembra v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli ae 8 milijard 969,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 5,1 odstotka veË kot v istem primerjalnem obdobju lani. Poraba neposrednih odjemalcev je bila v tem obdobju v primerjavi z letom prej veËja za 9,4 odstotka, odjem distribucijskih podjetij pa je lanske primerjalne rezultate presegel za 3,9 odstotka. Na proizvodni strani smo v omenjenem obdobju iz domaËih virov zagotovili 9 milijard 19,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 3,5 odstotka manj kakor v istem obdobju lani in za 0,8 odstotka manj od bilanËnih ocen. Precej veËji od lanskega je bil tudi uvoz, ki je v tem Ëasu zna?al 2 milijardi 383,7 milijona kilovatnih ur (161,7-odstotna rast), na tuje trge pa smo izvozili 2 milijardi 384,3 milijona kilovatnih ur (43,7-odstotna rast). 500 400 300 200 100 I-?—, I P—i m n_ DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D ? * september 2002 |__| september 2003 GWh : L: i i september 2002 september 2003 [J PROIZVODNJA [| PORABA EluVOZ O IZVOZ 11 VNOVIH, VE»JIH PROSTORIH V zaËetku oktobra se je Holding Slovenske elektrarne preselil v novo zgradbo na Koprski 92, ki je v neposredni bliaini zgradbe, v kateri je imel Holding dotlej najete prostore. Nova lokacija in novi prostori omogoËajo HSE med drugim tudi nadaljnje ?irjenje dejavnosti. Sicer pa v novih prostorih deluje uprava druabe, strokovne sluabe, sektor traenja, finanËno raËunovodski sektor in notranja revizija. V teh sluabah za zdaj dela dvajset delavcev, ki pa se jim bo kmalu prikljuËilo ?e nekaj novih sodelavcev, predvsem v sektorju traenja in financ. Nova pridobitev na novi lokaciji je tudi prostorno parkiri?Ëe. Za zdaj lahko na njem izbirate med parkiranjem v senci in na soncu. V kratkem pa bo omejeno z zapornicami in lastni?-tvom kartice. Minka Skubic PREMOGOVNIK VELENJE NOV ODKOP V JAMI PESJE V Premogovniku Velenje so 6. oktobra zagnali nov odkop v jami Pesje, od katerega priËakujejo v sedmih mesecih njegovega obratovanja 1,3 milijona ton kakovostnega premoga po sorazmerno nizkih stro?kih. Odkop je simboliËno pognal generalni direktor HSE mag. Drago Fabijan, ki si je ob tej priloanosti tudi prvikrat ogledal jamska delovi?Ëa. Mag. Drago Fabijan je poudaril veliko vlogo ter-moenergije v leto?njem su?nem letu pri zagotavljanju stabilne oskrbe Slovenije z elektriËno energijo, posebej TE© in s tem domaËega premoga iz Velenja. NaËrtovana proizvodnja elektriËne energije v TE© je bila preseaena za Ëetrtino, prav tako je bil preseaen naËrtovani odkop premoga. Letos naj bi v Premogovniku Velenje odkopali 4,220 milijona ton premoga, medtem ko je letni naËrt predvideval 3,7 milijona ton. ?Zavedamo se, da je tako popravljen naËrt v Premogovniku Velenje povzroËil teaave pri naËrtovanju proizvodnje, zagotavlja- Foto arhiv HSE nju odkopa premoga ter usklajevanju delovnega koledarja. Premogovnik Velenje je prilagodil svojo proizvodnjo nastalim razmeram, tako da nam je tudi po zaslugi rudarjev in zaradi zadostnih koliËin odkopanega premoga uspelo zadovoljiti potrebe po elektriËni energiji in se izogniti redukcijam,« je dejal mag. Fabijan. Novi odkop B k.-20 v jami Pesje se je prikljuËil trem ae delujoËim, saj trenutno v Premogovniku Velenje odkopavajo na ?tirih odkopih. Opremljen je z najsodobnej?o od-kopno opremo, ki bo zagotavljala njegovo zanesljivo obratovanje. PovpreËno naj bi na njem pridobili 9.500 ton premoga na dan. ?Ta odkop je za nas izrednega pomena, saj se vse leto sreËujemo s pomanjkanjem premoga in teaavno odkopno fronto. VkljuËujemo ga v pravem Ëasu, kajti z zimo se ?e poveËujejo potrebe po premogu oziroma elektriËni energiji. Odkop bo obratoval v varnih razmerah, poteka pa pod pregrado med Velenjskim in ©o?tanjskim jezerom in ne priËakujemo veËjih vplivov na povr?ino,« je o novem odkopu dejal tehniËni direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc. Simona Prah H SE POSTAL EDINI LASTNIK DRAVSKIH ELEKTRARN Holding Slovenske elektrarne je 10. oktobra od 25 manj?inskih lastnikov odkupil 20,5-odstotni lastni?ki delea v Dravskih elektrarnah Maribor in s tem postal tudi 100-odstotni lastnik svoje hËerinske druabe, katere elektrarne lahko s svojimi zmogljivostmi pokrijejo pribliano 26 odstotkov vseh slovenskih potreb po elektriËni energiji. Pogajanja za odkup 20,5-odstotnega deleaa manj?inskih lastnikov DEM so potekala veË mesecev. Prvi pomembni mejnik je bil doseaen, ko je nadzorni svet HSE imenoval pogajalsko skupino v zasedbi mag. Janko Arah (Arah Consulting), Brane Pod-bor?ek (KPMG) in Stanka Boban (HSE), da zaËne pogajanja s 25 manj?inskimi delniËarji Dravskih elektrarn. Po ureditvi knjige druabenikov so ti prejeli zavezujoËo ponudbo za odkup v notarski obliki in se morali do 30. septembra 2003 odloËiti, ali ponudbo sprejmejo ali ne. Ker so ponudbo sprejeli, so sledila usklajevanja kupoprodajnih pogodb, ki jih je 10. oktobra z vsakim manj?inskim delniËarjem po pooblastilu mag. Draga Fabi-jana, generalnega direktorja HSE, podpisal dr. Milan Medved, poslovni direktor holdinga. Pogodbe so bile podpisane z naslednjimi manj?inskimi lastniki DEM: AKTIVA INVEST, d. d., ARKADA ENA, d. d., CAPINVEST 2, d. d., PID Ljubljana, CERTIUS INVEST, d. d., Ljubljana, FOND INVEST, d. d., INFOND HOLDING, d. d., IN-FOND PID, d. d., KAPITALSKA DRUABA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, d. d., KD HOLDING, d. d., KD PID, d. d., KS - sklad 2, d. d., KS - SKLAD 4, d. d., ME- Foto Brane JanjiE Danilo ©ef GAINVEST, d. d., MERCATA, d. d., MERCATA 1, d. d., NFD 2 investicijski sklad, d. d., NIKA PID, d. d., NIKA PID 2, d. d., PID ZVON DVA, d. d., POM-INVEST, d. d., POOBLA©»ENA POMURSKA INVESTICIJSKA DRUABA, d. d., TRIGLAV, finanËna druaba, d. d., WEB, d. o. o., ZLATA MONETA II, d. d., in ZVON ENA HOLDING, d. d. Skupna vrednost vseh podpisanih pogodb s 25 manj?inskimi lastniki DEM je 19,5 milijarde tolarjev. HSE bo odkup deleaev financiral delno z lastnimi sredstvi, delno pa z najetjem posojila. Podpis pogodb hkrati pomeni tudi umik vseh toab, ki so jih v preteklosti proti HSE vloaili manj?inski lastniki DEM. Mag. Drago Fabjan, generalni direktor in predsednik poslovodstva HSE, je ob sklenitvi posla dejal, da je vesel omenjenega podpisa pogodb, saj je Holding Slovenske elektrarne s tem nakupom udejanjil pomembno poslovno odloËitev, ki bo zagotovo prispevala h konsolidaciji skupine HSE in s tem poslediËno tudi celotnega slovenskega energetskega sektorja. Podobnega mnenja pa je bil tudi direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, ki je v zvezi s tem dejal, da je bil HSE kot veËinski 80-odstotni lastnik ae doslej precej avtonomen pri svojih odloËitvah, tako da tudi v prihodnje ni priËakovati kak?nih velikih sprememb. ?S HSE smo ae doslej imeli zelo dobre poslovne odnose in prepriËani smo, da bodo tak?ni tudi ostali. V Dravskih elektrarnah se zavedamo, kaj pomeni biti lastnik in tudi, da je treba vse odloËitve sprejemati z moËjo argumentov in v dogovoru z lastnikom. Vsekakor pa bodo nove razmere olaj?ale ureditev nekaterih vpra?anj na ekonomsko poslovnem podroËju, kot je denimo potrditev poslovnih rezultatov za minuli dve leti in sprememba druabene pogodbe, ki so bile zaradi sporov z manj?inskimi lastniki ae dalj Ëasa odprta,? je svoje mnenje sklenil Danilo ©ef. Brane JanjiE Sprememba uredbe o koncesiji Vlada je v zaËetku oktobra sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo elektriËne energije, ki ne pomenijo novih ali drugaËnih obremenitev proraËuna, paË pa nekoliko spremenijo ocenjene proraËunske prihodke za leto?nje leto od koncesij hidroelektrarn, katerih moË je veËja od 10 MW. S tem naj bi uredili neugodni poloaaj prvega leta veljavnosti koncesijskega akta, v katerem trenutno veljata za obËine ob reki Dravi dva pravna reaima glede dajatev, ki jih mora plaËevati koncesionar lokalnim skupnostim. S spremembo uredbe se bodo proraËunski prilivi lokalnih skupnosti ob reki Dravi, ki izhajajo iz dajatev koncesionarja po doloËbah iz koncesijskega akta ter predpisov in na njihovi podlagi izdanih aktov o nadomestilu za stavbna zemlji?Ëa, uredili tako, da bo celotna vi?ina teh prilivov obËinam v leto?njem letu kolikor je mogoËe enaka prilivom v lanskem letu. Ocenjeni prilivi obËinam zaradi plaËevanja koncesije in nadomestila za uporabo stavbnega zemlji?Ëa na obmoËju hidroelektrarn Drava zna?ajo za leto 2003 3,1 milijarde tolarjev. Kot nam je povedal direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, so tak?en predlog podali tudi sami, saj je zaradi dejstva, da je uredba zaËela veljati sredi leta, pri?lo do precej zapletov. Stare odloËbe o prispevku za uporabo stavbnih zemlji?Ë, ki so bile pravnomoËne in izvr?ljive pred leto?njim prvim majem, bi namreË veljale za vse leto, s tem pa bi bil tisti del obdravskih obËin, ki bi prispevke dobile po novi uredbi, v neenakopravnem poloaaju. Poleg tega so obËine leto?nje proraËune pripravljale ?e na podlagi prej?nje zakonodaje, zato bi spremembe sredi leta pomenile precej?en izpad predvidenih prihodkov, s tem pa tudi nezmoanost za izpolnitev zastavljenih ciljev. Zato je bilo najbolj smotrno, da se za leto 2003 uporabijo prej?nja doloËila ter da se nova uredba zaËne uveljavljati z letom 2004. Povedano v ?tevilkah, to pomeni, da bodo Dravske elektrarne prihodnje leto v obËinske proraËune prispevale slabo milijardo tolarjev manj kakor letos ali ?le« dobri dve milijardi tolarjev, kar je po besedah Danila ©efa glede na obseg njihove proizvodnje tudi tista ?e sprejemljiva vsota. Brane JanjiE SimboliËna primopredaja poslov med dosedanjo in novo upravo v Elektru Gorenjska. M] ED STRATEŠKIMI PROJEKTI TUDI ČRPALNA ELEKTRARNA KOZJAK Na strateški konferenci Holdinga Slovenske elektrarne, ki bo v začetku novembra in na kateri naj bi postavili temelje prihodnjega razvoja, se bodo Dravske elektrarne predstavile z večidel že znanimi projekti, kot so nadaljevanje druge faze prenove Dravskih elektrarn, začetek prenove HE Zlato-ličje, ki je predvidena na prelomu leta 2005/2006, in zgraditev črpalne elektrarne Kozjak Kot nam je povedal direktor Dravskih elektrarn Danilo Sef, bo omenjena konferenca namenjena predvsem predstavitvi vseh strateških ciljev in možnosti družb Holdinga, pri čemer naj bi konkretnejše odločitve sprejeli pozneje. V zvezi s črpalno elektrarno Kozjak je treba omeniti, da gre za nov element, saj je bil doslej v javnosti govor predvsem o eni realni lokaciji za takšno elektrarno v Sloveniji oziroma CE Avče, podrobnejša proučitev načrtov pa je pokazala, da gre za dve možni lokaciji. Pri tem, je poudaril Danilo Šef, ne gre za dva konkurenčna in izključujoča se projekta, temveč za dodatno možnost za pridobitev dragocene električne energije. Sicer pa je izdelava idejnega projekta za črpalno elektrarno Kozjak, ki naj bi na leto prispevala okrog 780 milijonov kilovatnih ur električne energije, že v sklepni fazi in sredi oktobra naj bi podrobnejše besedilo tudi že prispelo na sedež podjetja, tako da bodo predstavniki Dravskih elektrarn na strateški konferenci lahko nastopih že s konkretnimi izračuni. Brane JanjiE N« OVA UPRAVA Prvega oktobra sta funkcijo dvočlanske uprave Elektra Gorenjska prevzela Jože Knavs kot predsednik uprave in mag. Andrej Šušteršič kot član uprave. Primopredajo poslov je dosedanji direktor mag. Drago Štefe (v sredini) opravil na simbo- 14 Foto Drago Papler ličen način, novemu predsedniku uprave Jožetu Knavsu (desno) je predal varovalko, članu uprave mag. Andreju Sušteršiču pa knjigo Stražiše pa Strašan. Jože Knavs je prišel iz Elektra Ljubljana, d. d., kjer je bil izvršni direktor upravljanja distribucijskega omrežja, mag. Andrej Šušteršič pa z Ministrstva za gospodarstvo, kjer je bil državni podsekretar za področje gradbeništva. Drago Papler TRO PRIMORSKA OVETRU PO STAREM Razne strokovne, pa tudi manj strokovne razprave o možnostih izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji se v zadnjem času vrstijo kot po tekočem traku. Za njimi prav nič ne zaostajajo javne razprave o spremembah občinskih prostorskih aktov, ki naj bi omogočile postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri, pa tudi na drugih primorskih lokacijah. V začetku oktobra na javni razpravi v Ilirski Bistrici ni bilo slišati novih stališč in so zagovorniki in nasprotniki postavljanja vetrnih elektrarn le ponavljali že znana stališča. Kakšna bo usoda vetrnih elektrarn na tamkajšnjem območju, je sedaj odvisno od svetnikov občine Ilirska Bistrica, ki bodo odločali o spremembi občinskih prostorskih aktov. Sicer pa smo o energetskih, ekoloških in raznih drugih vidikih pri izkoriščanju vetrne energije doslej že velikokrat slišali in brali. Kako pa je v tem primeru s podjetniškimi vidiki? Kot pojasnjuje Karlo Peršolja iz javnega podjetja Elektro Primorska, so v tem pogledu poglavitne prednosti v krepitvi konkurenčnosti na odprtem trgu z električno energijo, v novem zaposlovanju oziroma prezaposlovanju, v hitrejšem razvoju podjetja, v krepitvi strateškega pomena podjetja v regiji in širše, v povečevanju ugleda podjetja kot okolju prijaznega podjetja, v možnostih za dodatno izobraževanje in štipendiranje perspektivnih kadrov ter v večjem interesu sovlagateljev in boljših možnostih za strateška povezovanja. In katere so poglavitne prednosti naložbe v vetrne elektrarne s stališča lokalne skupnosti? Peršolja meni, da v tem pogledu lahko govorimo o novih delovnih mestih, o gospodarskem razvoju regije, o velikih možnostih za pospeševanje razvoja turizma, o prispevku občine k trajnostnemu razvoju Slovenije, o Karlo Per?olja iz distribucijskega podjetja Elektro Primorska kljub nemajhnim oviram pri uvajanju vetrne energije na Primorskem ostaja optimist. Foto Miro Jakomin priložnostih za pripravo raznih izobraževalnih točk (na primer center za obnovljive vire energije) ter o povečanju ozaveščenosti glede pomena traj-nostne energetike v regiji. Mirojakomin Septembra proizvodnjo še omejevala SAVA NE Krško je septembra proizvedla 478 051 MWh električne energije, kar je za slabih šest odstotkov manj, kakor so načrtovali za ta mesec. Elektrarna je bila stoodstotno razpoložljiva in 96-odstotno izkoriščena. Vzrok za manjšo proizvodnjo je še vedno večdnevno zniževanje moči elektrarne zaradi omejitev segrevanja reke Save. Zaradi iztoka hladilne vode je namreč temperatura vode v točki mešanja pod elektrarno lahko le za tri stopinje Celzija višja, kakor je nad elektrarno, in ne sme preseči 28 stopinj. V povprečju se je Sava septembra zaradi delovanja NEK segrevala za dodatnih 2,8 stopinje Celzija. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočih izpustih je v tem mesecu znašal za tritij 4,31 odstotka in za radionuklide 0,003 odstotka. Izpusti radioaktivnih snovi so septembra prispevali 0,06 odstotka k dovoljenim letnim izpustom 50 mikro Sivertov. Do konca meseca so v skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dodali pet novih sodov ali dober kubični meter NSRAO. Minka Skubic DE SLOVENIJ E iNERGETIKA NI KATERI KOLI TRG! Prvotno je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije nameraval sklicati mednarodno konferenco sindikatov višegrajske skupine v Novi Gorici. Ker so se tam zaradi zasedenosti hotelov pojavile težave, so septembra srečanje pripravili v Dobrni v hotelu Vita. Dogodek je potekal ravno ob zaključku tekoče številke Našega stika, zato bomo o dogajanju podrobneje poročali prihodnjič. Na kratko pa omenimo, da so udeleženci konference ponovno opozorili, da je liberalizacija elektroenergetskih sektorjev v posameznih evropskih državah povzročila veliko zmanjšanje delovnih mest, pa tudi odpuščanje delavcev. To pereče vprašanje so še posebej obravnavah z vidika novo sprejetih evropskih direktiv na področju električne energije in plina, pa tudi v kontekstu neljubih dogodkov, ki so se pred nedavnim zgodili v ZDA, Italiji in dru- .RVATJE SO ZA ARBITRAŽO V začetku oktobra se je v prostorih Nuklearne elektrarne Krško četrtič letos sestala meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganji v NE Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Slovensko stran je vodil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač, hrvaško dr. Ljubo Jurčič, minister za gospodarstvo. Med drugim so na seji ocenili delo projektne skupine za pripravo programa razgradnje in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva iz NEK, ki ga pripravljata Agencija za radioaktivne odpadke na slovenski strani in Agencija za posebni odpad na hrvaški strani. Delo poteka skladno s časovnim načrtom. Dogovorili so se, da se strokovni svet za pripravo programa razgradnje NEK razširi s strokovnjaki tako s hrvaške kot slovenske strani. V nadaljevanju seje sta predstavnika Eles Gena in HEP-a podala stališča končnega finančnega obračuna glede razumevanja določil Priloge 3 k meddržavni pogodbi, ki se nanašajo na urejanje finančnih vprašanj iz preteklosti. Presodili so, da so stališča obeh strani tako različna, da ni mogoče doseči dogovora, in zato bo hrvaška stran začela postopek za arbitražno reševanje spora. Ob koncu je slovenska stran seznanila člane komisije o poenostavitvi postopka prostega pretoka zaposlovanja tujcev v NEK ter z dejavnostmi slovenske strani, da bi se z Rusijo dogovorili o dobavi svežega in odlaganju izrabljenega jedrskega goriva. Minka Skubic 16 god zaradi težav pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo. Sindikalisti so v Dobrni ponovno jasno opozorili, da ima energetika svoje posebnosti in zakonitosti, ki so popolnoma drugačne, kot to na primer velja za avtomobilski trg ali za kateri koli drug trg. Ce teh značilnosti delodajalci in drugi socialni partnerji niso pripravljeni upoštevati, to lahko povzroči ogromno škodo državi, kar se marsikje že dogaja. Zato se vse bolj kaže potreba po učinkovitejšem reševanju vprašanj ekonomske in socialne varnosti delavcev v energetiki, in sicer v povezavi s težavami na področju zagotavljanja električne energije in plina. Med drugimi pomembnejšimi delovnimi srečanji, na katerih je oktobra sodeloval SDE Slovenije, pa omenimo še prvo sejo Ekonomsko socialnega odbora energetike (konstituiranje ESOE v novi sestavi pod vodstvom mag. Zebe-ljana) in dvodnevni izobraževalni seminar v Medijskih toplicah (predlog NEP, sistem plač, de-zindeksacija, davčna reforma itd.). Poleg tega so predstavniki sindikata sodelovali tudi na dveh sejah v Bruslju, kjer so v pogovorih s socialnimi partnerji prav tako obravnavah nekatere žgoče probleme evropske energetike, med drugim tudi na področju rudarstva. Miro Jakomin O DSLEJ V OMREŽJU TUDI ELEKTRIKA IZ BIOPLINA Postopoma se tudi v Sloveniji odpirajo možnosti za izkoriščanje bioplina kot alternativnega vira energije. Trenutno bioplin pridelujejo na prašičji farmi Ihan in na čistilnih napravah Škofja Loka, Jesenice, Domžale in Kranj. Prvi zasebni sistem soproizvodnje toplotne in električne energije na bioplin v Sloveniji pa je ob sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo uvedel Anton Flere iz Letuša. Septembra so v javno elektrodistribucijsko omrežje stekli prvi kilovati, proizvedeni na ta način. Kot je povedal Flere, je pilotski projekt nastajal dve leti in ga brez pomoči okoljskega ministrstva gotovo ne bi mogel uresničiti. Sam je v ta projekt vložil 60 milijonov tolarjev, ministrstvo pa 26 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Kot pričakujejo, naj bi se vložena sredstva povrnila v osmih letih. Tovrstno pridobivanje elektrike, preprosto povedano, temelji na naslednjem tehnološkem principu: Hlevski gnoj zbirajo v zaprti jami (laguni), pri segrevanju se sproščajo bioplini, ki po ceveh potujejo v zalogovnik, od tam pa v motorje, kjer izgorevajo in poganjajo agregat. Pri tem večino elektrike prodajo javnemu distribucijskemu omrežju. Dokler Flere ne bo pridobil statusa kvalificiranega proizvajalca, je cena pridobivanja električne energije iz bioplina sedem tolarjev za kilovat, pozneje pa bo 24 tolarjev za kilovat. Kot že rečeno, je pri tovrstnem sistemu pomembno tudi izkoriščanje toplotne energije, s katero bi lahko, kot je pokazal izračun, poleg Fleretove hiše in hleva ogrevali še od 10 do 15 drugih stanovanjskih hiš. Poleg elektrike in toplote je pomemben tudi ekološki vidik, saj predelana gnojevka naravi ni več škodljiva. Miro Jakomin P( O POTEH ZNANJA Predstavniki podjetja Esotech so se v začetku oktobra zbrali na redni razvojni konferenci družbe. Konferenca je bila usmerjena predvsem v razvoj in trženje novih tehnologij ter povezavo in nadaljnje dolgoročno sodelovanje s strateškimi partnerji, med katerimi sta prav gotovo na prvem mestu Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Podjetje pa pri izmenjavi znanj in izku- Minister Janez KopaË in zasebnik Anton Flere ob odprtju prvega zasebnega sistema soproizvodnje toplotne in elektriËne energije na bioplin v Letu?u. Foto arhiv ?enj sodeluje tudi z veË tujimi podjetji. Na razvojni konferenci so obravnavali tudi stopnjo uresniËevanja zastavljenih ciljev v letu 2003 in predstavili kratkoroËne in dolgoroËne strate?ke smernice. V podjetju Esotech so posebno pozornost namenili termiËni obdelavi razliËnih industrijskih in komunalnih odpadkov, s poudarkoma na koristnih uËinkih uporabe proizvedene toplote iz omenjenega procesa. Uporaba tovrstnih tehnologij je zapisana in potrjena v Nacionalnem programu varstva okolja, zato o pravilnosti odloËitve ni veliko dvomov. V ta namen so ae pred Ëasom, skupaj z Institutom Joaef Stefan, izdelali in predstavili pilotno napravo za termiËno izrabo odpadkov, ki ustreza najostrej-?im merilom in zakonodaji na tem podroËju. Na omenjeni napravi izvajajo pilotne preizkuse z razliËnimi industrijskimi in drugimi odpadki ter snujejo projektantske re?itve za prvo industrijsko aplikacijo, ki jo naËrtujejo v blianji prihodnosti. Podjetje Esotech je znano kot izvajalec rekonstrukcij in novogradenj na podroËju energetike, v zadnjem Ëasu pa se uveljavlja tudi na podroËju ekologije kot izvajalec ekolo?kih sanacij, predvsem Ëi?Ëenja dimnih plinov in odpra?eva-nja ter odsesavanja, komunalnih in industrijskih Ëistilnih naprav, projektov priprave vode ter izvedbe mnogih kompleksnih industrijskih aplikacij. Polona MarinËek Mednarodna konferenca O ZDRUAEVANJU TRGOV V Bruslju bo 13. in 14. novembra v organizaciji Eurelectrica, UCTE in sveta za elektriËno energijo draav CIS potekala mednarodna konferenca na temo vzpostavitve trga z elektriËno energijo od Lizbone do Vladivostoka. Na njej bodo ugledni strokovnjaki iz omenjenih organizacij govorili o potencialnih moanostih za nadaljevanje procesa zdruaevanja energetskih trgov v Evropi, s poudarkom na predvidenih povezavah obmoËja UCTE z vzhodnoevropskimi in baltskimi draavami. ©e posebno pozornost pa bodo namenili tehniËnim, organizacijskim, zakonodajnim in finanËnim posledicam tega procesa ter spregovorili tudi o prihodnji strukturi novona-stalega trga z elektriËno energijo, pravilih trgovanja ter okoljskih vpra?anjih. Podrobnej?e informacije lahko dobite na spletnem naslovu www.ucte.org. Brane JanjiE IZENJE ZA ENERGETIKO ZRAZPRAVE O PRIHODNJI ENERGETSKI OSKRBI Kaj je na svoji prvi jesenski seji obravnaval in sklenil novoizvoljeni upravni odbor Združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga vodi dr. Milan Medved? Kot je povedal sekretar Niko Martinec, je združenje razpravljalo o aktualni problematiki na področju energetske oskrbe Slovenije z energijo. Člani so se seznanili z okviri delovanja družb energetskih dejavnosti, ki bodo večidel določeni s prihodnjo politiko energetske oskrbe Slovenije. Te okvire določajo Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, predlog Nacionalnega energetskega programa, predlog Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter predlog Zakona o varstvu okolja; kot je že znano, gre za dokumente, ki jih je poleti sprejela vlada. Tem se pridružujejo dokumenti, ki sta jih junija letos sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije, in sicer tri direktive o trgu električne energije, trgu zemeljskega plina in dostopu do omrežij za čezmejno izmenjavo električne energije, ki pospešujejo dinamiko odpiranja evropskih energetskih trgov z obema dobrinama, najpozneje do leta 2007. Poleg tega je upravni odbor razpravljal tudi o problemih in nalogah, ki so povezane z veliko rastjo rabe vseh vrst energije, z zgraditvijo elektroenergetskih objektov, s konkurenco na energetskem trgu, z liberalizacijo energetskega trga, z lastniškimi deleži države v družbah energetskih dejavnosti itd. Po razpravi je upravni odbor podprl predlog NEP-a in predlagal čimprejšnji sprejem tega dokumenta. Prav tako je podprl vsebinske pripombe in dopolnitve članic združenja in strokovnih društev k predlogu NEP in strategije prostorskega načrtovanja Slovenije. Ob tem je Niko Martinec še povedal, da upravni odbor Združenja za energetiko načrtuje obravnavo vsebinskih tem (v obdobju do vstopa Slovenije v Evropsko unijo), ki bodo pomembno vplivale na oblikovanje politike energetske oskrbe Slovenije v prihodnosti. Okvire njene vsebine določajo obravnavani in že sprejeti predlogi strateških dokumentov, izhodišča pa strateški razvojni načrti družb energetskih dejavnosti. Miro Jakomin AZVOJ PRENOSNEGA OMREŽJA DO LETA 2013 Razvojni načrt, ki ga je v skladu z zahtevami energetskega zakona pripravil Eles in ga junija tudi predložil ministrstvu za okolje, prostor in energijo, kaze, da naj bi za nujne naložbe v prenosno omrežje do leta 2013 potrebovali kar 90 milijard tolarjev. Na precej dolgem seznamu je vrsta zanimivih projektov. o> ^ Zuveljavitvijo novega energetskega zakona je postala dejavnost prenosa električne energije gospodarska javna služba, ki je pristojna za vzdrževanje in razvoj prenosnega 110, 220 in 400 kV visokonapetostnega omrežja. Optimizacija prenosnega omrežja Elektra-Slovenija izhaja iz ekonomskega, tehničnega in okolje-varstvenega vidika, denarna sredstva za izpolnjevanje z zakonom določenih nalog s področja prenosa pa določa Agencija za energijo (regulator), ki postavlja okvire za nemoteno izvajanje predpisanih dejavnosti. Energetski zakon izvajalcu prenosne dejavnosti med drugim tudi nalaga, da mora vsaki dve leti izdelati načrt razvoja omrežja za najmanj deset let in v njem opredeliti, kako namerava zagotavljati kakovosten prenos električne energije. Elektro-Slovenija je takšen načrt pripravilo za obdobje 2003 do 2012, pri čemer je upoštevalo vrsto zakonskih dokumentov, ekonomskih, prostorskih in tehničnih študij in analiz, obstoječe stanje slovenskega elektroenergetskega omrežja ter tudi vpetost slovenskega elektroenergetskega sistema v interkonekcijo UCTE, saj članstvo v tej organizaciji poleg številnih prednosti prinaša tudi določene obveznosti. Temeljne značilnosti razvojnega načrta je vodstvo Elesa predstavilo tudi na priložnostni tiskovni konferenci, ki je bila 1. oktobra. Poraba narašča, vendar naj bi se dolgoročno ustalila Poraba električne energije v Sloveniji je od leta 1993 do leta 2001 narasla za 21,7 odstotka oziroma v povprečju za okrog 2,5 odstotka na leto. Večja odstopanja smo zaznali lani, ko je rast porabe na letni ravni bila kar 7-odstotna, podobne težnje pa je opaziti tudi letos. Kljub temu pa razvojni načrt predvideva, da naj bi se rast porabe električne energije v Sloveniji dolgoročno ustalila na približno 2 odstotka letne rasti, saj je v Sloveniji na področju gospodarstva v prihodnje pričakovati, da se bo povečeval predvsem delež na področju storitev in zmanjševal delež industrije. S prehodom naše države v krog razvitejših držav naj bi se postopno zmanjšala tudi rast gospodarskega razvoja in povečala energetska učinkovitost, podatki o letni rasti porabe električne energije v razvitih državah pa se na prenosni ravni gibljejo med 1 do 1,5 odstotka na leto. Smisel dolgoročnega načrtovanja prenosnega omrežja je, da se za najbolj verjetno napoved porabe načrtuje takšno omrežje, ki bo dolgoročno zanesljivo, najcenejše in bo zadostilo okoljevarstvenim zahtevam. Največji vpliv na načrtovanje elektroenergetskega sistema ima zagotovo napoved konične porabe, ki je odvisna od prihodnjih gospodarskih gibanj, stopnje tehnološkega razvoja in dosežene ravni porabe v gospodinjstvih. Na drugi strani pa ostaja precejšnja negotovost glede lokacij in števila novih proizvodnih objektov, saj se je v preteklosti pokazalo, da so bile vse tovrstne napove- di precej optimistične, dejansko pa se v Sloveniji v zadnjih desetih letih ni zgradil noben nov proizvodni objekt, z izjemo dveh novih blokov v Brestanici. Težnja v minulih letih je tako bila predvsem v obnavljanju in podaljševanju življenjske dobe že obstoječih elektrarn. Podobno težnjo lahko pričakujemo tudi v prihodnje, pri čemer je po sedanjih napovedih pričakovati, da se bo skupna moč vseh elektrarn z obnovami hidroelektrarn in novogradnjami do leta 2012 povečala za 408 MW. V termoelektrarnah pa bo v obdobju do leta 2012 zaradi izteka življenjske dobe predvidoma nehalo obratovati sedem agregatov s skupno močjo 239 MW. Ob tem so načrtovane tudi nove zmogljivosti v višini 278 MW. Od tega se 20 MW nanaša na NE Krško, ki bodo pridobljeni s predvideno zamenjavo obeh nizkotlačnih rotorjev. ZnaËilnosti slovenskega prenosnega omreaja Slovensko prenosno omrežje je bilo do leta 1991 del jugoslovanskega prenosnega omrežja podrejeno skupnim kriterijem načrtovanja in konceptom razporeditve. Zaradi tega še nimamo zaključene 400 kV daljnovodne zanke, ki je nujna za nemoteno in neodvisno obratovanje s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi, prav tako imamo še danes ohranjene 110 kV povezave s sosednjo Hrvaško, čeprav so povezave med članicami UCTE le na 220 in 400 kV napetostnih nivojih. Sicer pa slovensko prenosno omrežje danes sestavljajo trije napetostni nivoji: 400 kV (510 kilometrov), 220 kV (328 kilometrov) in Foto Dušan Jež 110 kV (1762 kilometrov). Pri tem gre omeniti, da je del (26,5 odstotka vseh 110 kV daljnovodov) 110 kV prenosnega omrežja še vedno v lasti distribucijskih podjetij, kar v pogledu vodenja sicer ne pomeni težav, močno oteženo pa je njegovo vzdrževanje, ki terja posebne rešitve. Precej težav pomeni tudi sedanja starost prenosnih naprav. Eles je v zadnjih letih temu vprašanju namenil veliko pozornosti, vendar pa vseh zaostankov zaradi premajhnega obsega investiranja sredi devetdesetih let, ni bilo mogoče odpraviti. Tako je bila konec leta 2002 starost po številu kilometrov najvišja pri 110 kV daljnovodih, in sicer 699 km 40 let in več, 73 km je starih med 30 in 40 let, 382 km med 20 in 30 let, 312 km med 10 in 20 let in le 297 km mlajših od deset let. Pri 220 kV daljnovodih je 252 kilometrov starih med 30 in 40 let, 76 km med 20 in 30 let, medtem ko imamo na 400 kV napetostnem nivoju 399 km starih od 20 do 30 let, 63 km med 10 in 20 let ter le 48 km pod deset let (pričakovana življenjska doba daljnovodov je 50 let). Podobna slika velja tudi za energetske transformatorje in druge elemente visokonapetostnega omrežja, kjer je le en transformator mlajši od deset let, trije so med 20 in 30 let, štirinajst med 20 in 30 let, šest med 30 in 40, sedem pa celo med 40 in 50 let (pričakovana življenjska doba transformatorjev je 40 let). Eles je začel uvajati najsodobnejše metode obravnavanja razvoja v povezavi s staranjem omrežja, ki upoštevajo poleg dejanske starosti posameznega elementa tudi njegov pomen v elektroenergetskem sistemu. Nujna graditev novih prenosnih objektov do leta 2013 Po osamosvojitvi Slovenije je gradnja novih prenosnih objektov zastala, saj je bila investicijska dejavnost omejena predvsem na zamenjavo najbolj dotrajanih in zastarelih daljnovodov in visokonapetostnih naprav. Precej zgovorne so tudi številke, saj nam je denimo v letih 1999 do 2001 namesto predvidenih dobrih 24 milijard naložb v prenosno omre- 19 Foto Dušan Jež Letošnje poletje smo bili priča precejšnjim energetskim težavam tudi v državah, kot so Velika Britanija, Danska, Švedska in Italija. Dosedanje analize teh dogodkov so pokazale, da tudi Evropa zaostaja pri gradnji prenosnega omrežja, ki ni sledilo vse večji porabi električne energije. Drug ključni element pa so tudi energetski nacionalni programi, ki temeljijo na velikih prenosnih razdaljah in preveliki uvozni odvisnosti. 20 aje dejansko uspelo uresniËiti le slabih 14 milijard, kar poslediË-no pomeni potrebna veËja investicijska vlaganja v prihodnjih letih. Glavne smernice prihodnjega razvoja prenosnega omreaja pa so zankanje notranjega 400 kV omreaja zaradi zanesljivej?ega in kakovostnej?ega napajanja porabnikov v osrednji in zahodni Sloveniji ter nove povezave s sosednjimi sistemi zaradi poveËanja tranzitnih sposobnosti slovenskega elektroenergetskega sistema v sklopu EU. V prvo skupino sodita predvsem 400 kV daljnovod BeriËevo-Kr?ko ter dograditev 400 kV stikali?Ëa v RTP Cirkov-ce, ki delno pomeni tudi pripravo na 400 kV daljnovodno povezavo Cirkovce-Pince-Heviz, ki bo na?o draavo povezala s sosednjo Madaarsko. Med drugimi mednarodnimi povezavami pa so naj?ibkej?a toËka povezave z Italijo, saj obstojeËa daljnovoda zaradi naËrtovanih in nenaËrtovanih pretokov moËi, ki naj bi se v prihodnje ?e poveËali, pogosto obratujeta na meji kriterijev zanesljivosti. Kot optimalna re?itev se v tem primeru kaae zgraditev 400 kV daljnovoda Okroglo-Udine, s katerim ne bi le poveËali zanesljivost povezav z Italijo, temveË dobili tudi pomembne dodatne tranzitne poti. Med drugimi veËjimi naËrtovanimi projekti na 400 kV napetostnem nivoju gre omeniti ?e postavitev drugega transformatorja v RTP Kr?ko (predpriprava je bila opravljena ae ob njegovi gradnji), dograditev transformacije 400/110 kV v RTP DivaËa (ta projekt pravkar poteka in bo predvidoma konËan v prvi polovici prihodnjega leta) in vgradnjo dodatnega transformatorja 400/110 kV v RTP Okroglo. Med projekti na 110 kV nivoju pa gre poudariti predvsem dolgo naËrtovano povezavo Toplarna-Polje-BeriËevo, ki pomeni sklenitev ljubljanske zanke, postavitev novega dvosistemskega 110 kv daljnovoda BeriËevo-Trbovlje kot prikljuËnega daljnovoda za novo RTP Litija in predvidene elektrarne na Savi ter zgraditev nove 110 kV RP Celje. Poleg tega Eles v omenjenem obdobju naËrtuje ?e vrsto drugih del, ki sodijo v skupino nujnih obnov, in sicer gre predvsem za zamenjavo moËno dotrajanega 110 kV daljnovoda Doblar-Gorica- DivaËa- Il. Bistrica-meja HR, ki je bil zgrajen ae leta 1939, popolno zamenjavo 110 kV daljnovoda Dravograd-Ravne, prenovo 110 kV RTP Koper ter dograditev manjkajoËega dela 110 kV daljnovoda Brestanica-Br?ljin vkljuËno z zgraditvijo dodatnega daljnovodnega polja v RP Hudo. Do leta 2012 potrebnih dobrih 90 milijard tolarjev Zgraditev omenjenih prenosnih objektov je nujna, Ëe aelimo stanje slovenskega elektroenergetskega sistema ohraniti na dana?nji kakovostni ravni, pri Ëemer je kljuËnega pomena tudi, da sledimo predvidenim rokom gradnje. V zvezi s tem naj omenimo, da po letu 1990 gradnja in obnova prenosnih objektov aal ni sledila naËrtom, saj je bila glede na dolgoroËni razvojni naËrt Elesa za obdobje 1995 do 2005 v letu 2001 uresniËena le 58-odstotno. Poglavitna ovira poleg obËutnega zmanj?anja namenskih sredstev je tudi precej zahtevnej?a okolje-varstvena zakonodaja, ki se kaae kot potencialna ovira tudi za uresniËevanje nekaterih prenosnih projektov v prihodnje (dolgotrajni in zapleteni postopki pridobivanja vseh soglasij in dovoljenj). Sicer pa naj bi po sedanjih ocenah za uresniËitev vseh naËrtovanih naloab v slovensko prenosno omreaje do leta 2012 potrebovali kar 90 milijard tolarjev, od tega za nove investicije PEE skoraj 49 milijard tolarjev, za nujno obnovo ae obstojeËih objektov in naprav pa pribliano 12 milijard in pol. Dinamika investiranja po posameznih letih naj bi bila razliËna in se gibala od dveh do petih milijard tolarjev, pri Ëemer so zanesljivej?e ocene do leta 2005, ko naj bi po izraËunih v prenosno omreaje skupaj investirali 16 milijard 899 milijonov tolarjev. Brane Janjic SEPTEMBRA 0,3 ODSTOTNA INFLACIJA Inflacija je v letošnjem septembru znašala 0,3 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z mesecem prej. Cene blaga so se v povprečju povišale za pol odstotka, prvič letos pa so na državnem uradu za statistiko izračunali, da so se cene storitev celo znižale za 0,2 odstotka. Sicer pa so se najbolj podražila oblačila in obutev, in to za 2,5 odstotka, kar je bilo tudi pričakovati zaradi nove jesensko-zimske ponudbe. Cene v skupini izobraževanje so se prav tako nekoliko bolj zvišale, kot znaša povprečje - septembra so bile višje za dober odstotek, po drugi strani pa so se znižale cene v skupini kultura in rekreacija, in sicer za 2,5 odstotka, kar je posledica nižjih posezonskih počitniških paketov. Če primerjamo septembrske cene z lanskim decembrom, ugotovimo, da so se zvišale za skoraj štiri odstotke, v primerjavi z lanskim devetim mesecem pa za pet odstotkov. Septembrska inflacija na letni ravni je tako dosegla 7,2 odstotka. Dnevnik, 1. oktober POTREBNE VELIKE INVESTICIJE V EVROPSKO ENERGETIKO V Evropski uniji bo v prihodnjih 25 letih treba v elektroenergetsko infrastrukturo investirati 1350 milijard evrov, da bi preprečili izpade, kakršni so se dogajali letos. Predsednik evropskega združenja elektropodjetij Eurelectric in avstrijskega Verbunda Hans Haider ocenjuje, da bo zaradi povprečne 1,5-odstotne letne rasti porabe treba največ sredstev investirati v nove proizvodne zmogljivosti, in sicer okrog 700 milijard evrov za dograditev šesto novih elektrarn. Petsto milijard evrov investicijskih sredstev naj bi do leta 2030 namenili razvoju distribucijskega omrežja in 150 milijard evrov za povezovanje omrežij med posameznimi državami. Delo, 17. oktober DRAVSKE ELEKTRARNE ODPLA»ALE POSOJILO Dravske elektrarne Maribor so 16. oktobra odplačale še zadnji obrok posojila Evropske banke za obnovo in razvoj za prenovo prvih treh elektrarn. Kot je znano, je bilo posojilo v višini 73 milijonov evrov prvo, ki ga je za kakšen projekt prejela samostojna Slovenija, namenjeno pa je bilo prenovi elektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Dravske elektrarne so se prenove lotile leta 1995 in jo leta 200 tudi sklenile, z njo pa se je v omenjenih elektrarnah povečala srednja letna proizvodnja za 93 milijonov kilovatnih ur ali za okrog 15 odstotkov. Se posebej razveseljivo je, da so bili dejanski stroški izvedbe celotnega projekta prenove tudi za približno 18 odstotkov nižji, kot so sprva načrtovali. VeËer, 17. oktober JAVNOST PODPIRA VETRNICE V mnenjski telefonski anketi, ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja FDV, je na vprašanje, ali podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji, pritrdilno odgovorilo kar 82 odstotkov anketiranih, proti pa se opredelilo le 7 odstotkov anketiranih. Anketa o stališčih Slovencev in posebej prebivalcev občine Ilirska Bistrica, kjer je ena izmed lokacij za gradnjo vetrnih elektrarn, je bila opravljena sredi septembra, zajela pa je 829 anketirancev v nacionalnem in 225 anketirancev v lokalnem vzorcu. Sicer pa so se tudi občani Ilirske Bistrice v anketi zavzeli za vetrne elektrarne, saj je njihovo gradnjo podprlo kar 71 odstotkov vprašanih, proti pa se je izreklo le 20 odstotkov anketiranih. Primorske novice, 17. oktober Priredil Brane Janjic 21 .RANSFORMATOR PRIPOTOVAL V DIVA»O V nedeljo, 5. oktobra, je bil za DivaËo poseben dan. Prevoz 260 ton teakega transformatorja s 300 MVA je doaivel veliko zanimanje prebivalstva ob trasi, ?e prav posebno pa med prevozom skozi DivaËo, skozi katero je potoval veË kakor dve uri. Krajani, nakljuËni obiskovalci, strokovnjaki in vsi drugi, ki smo bili v neposredni bliaini 72 metrov dolgega tovora, smo imeli kaj videti. Vse do mraka, ko je transformator varno prispel v RTP DivaËo, s povpreËno potovalno hitrostjo pet kilometrov na uro in najveËjo hitrostjo konvoja dvajset kilometrov na uro. Potem ko je po treh voznih dneh in enodnevnem poËitku tovor pripotoval iz KonËarjeve tovarne v Zagrebu, skozi Reko do mejnega prehoda Pasjak/Sta-rod, smo ga v nedeljo zjutraj priËakali na na?i strani meje. Po opravljenih carinskih formalnostih za prevoz tovrstnih tovorov so na?i policisti med drugim opravili alkotest vseh treh voznikov tovornjakov, kar je tudi obiËajno pri tako zahtevnih prevozih, in ponovno preverili dimenzije konvoja. Nato je kolona krenila skozi Podgrad, Obrov, Hr-pelje do Kozine, kjer je bil triËe-trturni postanek pred zadnjim o> Si Dvainse-demdeset metrov, konvoj na nadvozu nad avtocesto med Kozino in DivaËo, potencialno nevarnem odseku trase zaradi vetera. Za premagovanje klanca pred mejnim prehodom Starod sta bila potrebna dva vleËna tovornjaka. V ožini med spomeniško zaščiteno hišo /desno/ in hišo nasproti nje v Divači je šlo za las. Čestitke prevozniški ekipi s šoferjem Božidarjem na čelu! 24 zelo zahtevnim delom poti, od Kozine skozi DivaËo do RTP v neposredni bliaini naselja. Celotno pot od Zagreba do DivaËe je budno spremljal organizator prevoza pri Zagrebtransu Stjepan Novosel, ki je dal podobne izku?nje skozi lani s prevozom transformatorja iz KonËarja do RTP Kr?ko. Tokrat je konvoj, ki je vkljuËeval vleËni tovornjak, 24-osno prikolico z 260 tonami teakim transformatorjem, tovornjak, ki je porival tovor zadaj, rezervni tovornjak, ki je pri?el prav pri premagovanju klancev, in tovornjak z rezervnimi deli, spremljalo 16 delavcev. Predvsem so v taki skupini izku?eni mehaniki, stojni inaenir, tehniki in vozniki. Stjepan Novosel je kot gradbenik sodeloval ae pri izdelavi elaborata prevoza, ki so ga natanËno pripravljali mesec dni in se niso pustili presenetiti na terenu. V ta namen so na kraju samem pregledali vsa kritiËna mesta. Posebno teaka je dejal, da je bila pot skozi Reko, kjer je moral konvoj prevoziti ozke ulice, veliko podvozov in vzponov. SodelujoËi in glavni akterji naloabe na cilju popotovanja transformatorja od Zagreba do DivaËe pred temelji zanj v RTP DivaËa. Zadnji ovinek pred RTP DivaËo je bilo treba za varno preËkanje posekati grmovje ob cesti. ?Pravzaprav je bila celotna trasa prevoza transformatorja teaka. Na Reki smo na primer porabili eno uro, da smo prevozili en semafor. Zelo zapletena je bila tudi voanja skozi DivaËo, zaradi preostrih ovinkov in premajhne razdalje med hi?ami,« je po koncu prevoza, ki mu je vseskozi naËe-loval, povedal 53-letni voznik vleËnega tovornjaka Božidar Jer-vič, ?ofer s 30-letno prakso, od tega 25-letno voanjo specialnih vozil. Ob tem je posebej poudaril pomembno vlogo uigrane skupine pri tovrstnih voanjah. V tokratni skupini je bilo kar nekaj Ëlanov, ki vozijo skupaj ae desetletje. Vsak Ëlan ima svojo dolanost: ocena vi?ine, ?irine prometne infrastrukture, oddaljenost tovora od tal itd. Po besedah Miloša Zulovca, vodje varnosti pri Policijski upravi Koper, je za varen prevoz transformatorja po slovenskih cestah skrbelo dvajset policistov. Sogovornik, ki ima za sabo tudi izku?njo s prevozom uparjalnikov za NE Kr?ko, je med drugim dejal, da je bil tokratni prevoz manj zahteven kakor prevoz uparjalnikov, in to tako po varovanju tovora kot trasi, kar pa ne pomeni, da se za prevoz transformatorja policija ni ustrezno pripravila. Njihova naloga je bila varovanje gospodarskega tovora, pri Ëemer javnost zelo hitro presodi, kak?ne vrste je, in temu primerno reagira. Tokrat so presodili, da je transformator javno dobro, in zato je bil sprejem ob trasi temu primeren. Pote?itev radovednosti s podroËja tehnike. Poleg tega je bila naloga policistov skrb za prometno varnost tako konvoja kot drugih udeleaencev v prometu. Tudi po tej plati so bili vozniki in gledalci ob trasi strpni in policisti niso imeli posebnega dela, za kar gre zasluga dobri organizaciji prevoza in vsem sodelujoËim pri njem. Minka Skubic 25 40 Tj \J let sinhronskega KOMPENZATORJA DIVAČA Desetega novembra letos bo minilo štirideset let, odkar je v RTP Divača začel obratovati sinhronski kompenzator. Slednji se vedno uspešno proizvaja jalovo energijo za elektroenergetski sistem. o> Postavitev sinhronskih kompenzatorjev so narekovale težave prenosa jalovih moči po zgraditvi jugoslovanske superponirane 220 kV mreže v začetku 60-ili let. Sinhronski kompenzator v Divači, moči 50 MVAr, 10 kV, težak 112,5 tone, je izveden s horizontalno osjo, vodikovim hlajenjem in za zunanjo montažo. Je eden izmed osmih, ki so bili vgrajeni v takratno jugoslovansko 220 kV prenosno mrežo. Študije in meritve na omrežnem analizatorju, ki so se tedaj izvajale za ugotavljanje najbolj primerne lokacije v slovenskem elektroenergetskem sistemu, so pokazale kot najprimernejšo lokacijo Divačo, čeprav se je pomanjkanje jalove energije kazalo tudi na območjih RTP Kidričevo in RTP Kleče. Potrebna moč kompenzatorja v določeni točki mreže je odvisna od moči kratkega stika v tisti točki. To pomeni, da je v šibkejših omrežjih potrebno manj jalove moči za dvig napetosti za 1 kV, večja in močnejša omrežja pa zahtevajo za dvig napetosti za 1 kV več jalove moči. Pomanjkanje jalove moči v določeni točki mreže se odraža z nizkim napetostnim nivojem in obratno, preveč jalove moči v določeni točki se odraža z višjimi napetostmi. Postavitev sinhronskega kompenzatorja v Divači je poleg reševanja slabih napetostnih razmer v zahodnem delu Slovenije zara- di velikih oddaljenosti od proizvodnih virov v vzhodnem delu Slovenije omogočala tudi izvoz presežkov električne energije iz 110 kV mreže Slovenije v Italijo. Prvenstvena naloga sinhronskega kompenzatorja je proizvodnja ali poraba jalove energije za popravljanje napetostnih razmer v prenosnem omrežju in zmanjševanje izgub moči v omrežju. Sinhronski kompenzator kot sinhronski stroj omogoča najbolj elastično in zvezno regulacijo proizvodnje jalovih moči, in sicer pri pomanjkanju jalove moči v mreži, kot tudi porabo jalovih moči v primeru njenih presežkov. Zgledno vzdrževanje presenetilo strokovnjake Stalno spreminjajoče tokovno obremenjevanje rotorskega kot tudi statorskega navitja zaradi zahtev mreže ter težave, ki so se pojavljale med obratovanjem, so med dosedanjo življenjsko dobo stroja zahtevale rekonstrukcijo rotorskega in statorskega navitja in rekonstrukcijo komore drsnih obročev, zaradi prevelikega za-praševanja kot posledice prevelike obrabe drsnih ščetk. Težave s preveliko obrabo ščetk na drsnih obročih ter s tem povezani zemeljski stiki v rotorskem tokokrogu so zahtevah tudi rekonstrukcijo rotorskega navitja z zamenjavo klasičnega vzbujalnega sistema z izmeničnim vzbujeval-nikom z rotirajočimi diodami. Zemeljski stiki prostozračnih 10 kV zbiralk od visokonapetostnih priključkov sinhronskega kompenzatorja do 10 kV transformatorskih skoznikov so narekovali zamenjavo prostozračne povezave s kabelsko povezavo. Prav tako smo tudi montirali ustrezno prenapetostno zaščito v kombinaciji s terciarnim navitjem TR Foto Tomaž Sajevic 220/110/10 kV ter rekonstruirali hladilni sistem in prestavili hladilne stolpe. Pomanjkljivosti na stroju je na podlagi strokovno argumentiranega in poslovno dovolj trdnega stališča investitorja odpravila in financirala tovarna dobaviteljica, s katero je investitor sklenil premišljeno pogodbo o dobavi prvih takih naprav v naše omrežje. Treba je povedati tudi to, da je zaradi teh popravil garancijska doba strojev potekla šele leta 1977, razen za dele, ki so bili zamenjani, in za dela, opravljena v garancijski dobi. Vse navedene težave so se med obratovanjem pojavljale tudi na drugih kompenzatorjih in postrojih v tedanjem jugoslovanskem prostoru in so jih investitorji reševali v medsebojnem sodelovanju. Sinhronski kompenzator zaradi vseh rekonstrukcij in izboljšav s prekinitvami sicer dalj časa ni obratoval, vendar je kljub temu v štiridesetih letih obratoval več kakor sto tisoč ur in proizvedel več kakor 5.000.000 MVArh električne energije. Lahko povemo, da je sinhronski transformator v Divači tudi edini izmed osmih, ki še obratuje. Prav tako je omembe vredna izjava Siemensovega strokovnjaka, ki je v svoji dolgoletni karieri sodeloval pri delih v številnih elektroenergetskih objektih po vsem svetu, češ »da še ni srečal tako stare naprave, ki bi bila tako dobro vzdrževana«, kot je sinhronski kompenzator v RTP Divača. Ta izjava prav gotovo potrjuje dejstvo, da je stalna skrb in spremljanje obratovanja, pogum in visoka strokovnost vseh, ki so bili od vsega začetka udeleženi pri reševanju nalog in strokovnih vprašanj v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem tega stroja, omogočila, da sinhronski kompenzator Divača po štirih desetletjih še vedno uspešno obratuje in odigrava svojo drugo vlogo v drugačnih razmerah, v mreži neprimerno večjega obsega in moči kot tedaj na začetku šestdesetih let. Evgen Ferjancic 27 IZIJA TET ZA DAJNES IN JUTRI Vizija TE Trbovlje je v zanesljivi, do okolja prijazni in cenovno sprejemljivi proizvodnji elektriËne energije. Razvoj elektrarne je usmerjen k postavitvi sodobnega termoenergetskega objekta, s katerim bodo lahko stabilno in do okolja prijazno proizvajali elektriËno energijo tudi v prihodnje, zaposlenim pa zagotavljali jasno in varno prihodnost za naslednja desetletja. Po presoji Marka Agreaa, direktorja TE Trbovlje, elektrarna z obstojeËimi napravami nima najbolj svetle prihodnosti. Danes je temelj za delo elektrarne pasovni odjem proizvedene elektriËne energije v sistemu prednostnega dispeËiranja in prodaja nadplan-sko proizvedene elektriËne energije. S tovrstno energijo nameravajo ?e naprej oskrbovati slovenski elektroenergetski sistem, hkrati pa mu ponuditi tudi sistemske storitve, kot sta sekundarna in terciarna regulacija. To nameravajo doseËi z obstojeËimi stroji, ki jih bodo redno vzdraevali, obnavljali in jim prigradili doloËene naprave, s katerimi bodo lahko zadostili ekolo?kim standardom. ?Za uresniËitev sedanjih ciljev bomo analizirali stanje vitalnih komponent 125 MW bloka, predvsem turbinske lopatice, leaaje, rotor, ohi?je, elemente kotla, mline, napajalne Ërpalke, generator itd. Prav tako bomo analizirali vitalne komponente obeh plinskih turbin, generatorjev in kotlov na odpadno toploto. Analize bodo podlaga za predvideno aivljenjsko dobo naprav in podlaga za preostale obratovalne ure, ki ?e omogoËajo varno obratovanje obstojeËih naprav. Prav tako bo- S s .** do prvi pogoj za odloËitev, katere naprave je smotrno temeljito vzdraevati in vanje dodatno vlagati. Tako bomo sku?ali optimizirati stro?ke vzdraevanja in doseËi tehniËno-ekonomski optimum, ki ga doseaejo podjetja, ki imajo veliko znanja in izku?enj. Obojega je v TET dovolj, le aktivirati ga je treba,« je povedal direktor. Nadalje bodo v Trbovljah ustanovili prodajno sluabo, ki bo skrbela za prodajo vseh oblik energije in storitev, ki jih lahko ponudijo na energetskem trgu: pre- Foto Dušan Jež dnostno dispečiranje, sistemske storitve, vršno energijo, sekundarno regulacijo. Prav tako nameravajo ponuditi v prodajo druge možne produkte: demine-ralizirano vodo, elektrofiltrski pepel in najem oljnih rezervoarjev. Na stroškovni strani pa nameravajo zmanjšati stroške za študije, ki nimajo jasno opredeljenega cilja, bolj angažirati lastne delavce in s tem zmanjšati nakup zunanjih storitev, zmanjšati število zaposlenih, skladno s sprejeto dolgoročno kadrovsko projekcijo podjetja, s tem da ne bodo odpuščali brez razloga. Kratkoročno morajo število zaposlenih zmanjšati, dolgoročno pa je njihov cilj povečanje števila zaposlenih, skladno s povečanjem proizvedene energije. V želji po večji stopnji zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti naprav bodo v elektrarni vzpostavili sistem napovedanega vzdrževanja, pri katerem bodo s sodobnimi merilno tehničnimi metodami ugotavljali in napovedovali ustrezne vzdrževalne posege. Poleg tega bodo izračunali prag rentabilnosti proizvedene energije v 125 MW bloku kot tudi v obeh plinskih turbinah. Pri svojem delu pa elektrarna ne bo pozabila na vlogo in pomen, ki jo ima za Zasavje. Nov objekt, novi energenti Pri razvojnih načrtih, pravi Agrež, je treba ostati realist in prihodnja posodabljanja in investicije snovati tako, da bo vsaka možna rešitev tehnično in ekonomsko utemeljena. Ob tem sogovornik ne pozabi poudariti, da ima TET za investicijska vlaganja nekaj bistvenih prednosti, ki jih kaže izkoristiti. Predvsem so to primerna lokacija za energetske naložbe, hladilna voda iz reke Save, obstoječi dimnik, stika-lišče in daljnovodne povezave, tradicija, znanje in izkušnje zaposlenih. »Prvi in najpomembnejši kratkoročni cilj je takojšnja postavitev razžveplalne naprave na obstoječem 125 MW bloku. S čistilno napravo bi se izognili ekološkim omejitvam emisij žveplovega dioksida, ki nastopijo po letu 2005, RTH pa omogočili normalno črpanje sredstev, kot predvideva Zakon o zapiranju RTH. Seveda pa se moramo pripraviti tudi na scenarij, da čistilne naprave ne gradimo. Ena od možnosti je uvoz ekološkega premoga, ki bi ga mešali z domačim ali lesno maso. V ta namen je treba opraviti poskusni sežig ustreznih premogov oziroma mešanic v sodelovanju z RTH. V primeru ugodnih rezultatov bi bilo mogoče izkop omejenih količin domačega premoga celo podaljšati,« je prvo od možnosti razvoja pojasnil Marko Agrež. Druga možnost je soproizvodnja električne in toplotne energije, pri kateri bi kot energent uporabili mešanico sortiranih komunalnih odpadkov in lesne mase. Projekt bi potekal v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in skladno z nacionalno strategijo ravnanja z odpadki. Pred začetkom kakršnih koli del na tem projektu je treba dobiti odgovore na vprašanja, koliko je tovrstnih odpadkov, kako se količine spreminjajo z letnimi časi, kakšna je njihova kurilna vrednost, kakšen je njihov transport, kako ravnati z nezgorelimi produkti. Kot tretjo možnost razvoja TET vidi njen direktor postavitev nove plinske turbine večje moči tudi do 200 MW v kombiniranem procesu. Ta projekt bodo proučili v sklopu predinvesticijskih tehnično ekonomskih analiz. Ta projekt ima prednost zaradi ekološke primernosti plina kot ener-genta in majhne emisije polutan-tov. Nadalje razmišljajo tudi o postavitvi novega bloka, kjer bi kot primarni energent kurili mešanico premoga in lesne mase. Sočasno bi izkoristili plinovodne priključke in s plinom zmanjševali emisije dušikovih oksidov. Zgled tovrstnega ekonomskega uspešnega projekta je Avedore na Danskem. Poleg glasnih razmišljanj o nadaljnjem investicijskem razvoju TET v Trbovljah vidijo izhod za svojo elektrarno v vse večji glo-balizaciji in združevanju v skupnem nastopu pri proizvodnji in nakupu energentov, skupnem načrtovanju in pokrivanju proizvodnje, predvsem nenačrtovanih izpadov, skupnem načrtovanju vzdrževalnih dejavnosti, skupnem nastopu pri prodaji vseh oblik energije in predvsem skupni strategiji pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov s slovenskimi proizvajalci električne energije, ki niso vključeni v Holding Slovenske elektrarne, jih pa združuje premogovna tehnologija in prednostno dispečiranje. Minka Skubic 29 DOBRIM RAZPISOM DO CENEJ©EGA PREMOGA V TE-TOL Konec leta poteËe Termoelektrarni toplarni Ljubljana obstojeËa pogodba za dobavo ekolo?kega premoga. V TE-TOL so se na nov razpis in izbor temeljito pripravili in sredi oktobra podpisali pogodbe z Istrabenzom, Luko Koper in Slovenskimi aeleznicami, ki bodo v naslednjih treh letih dobavljali in prevaaali premog za njihove enote. Posel vseh treh pogodb je vreden nekaj veË kakor 17 milijard tolarjev. S s .** ^ Z avedajoË se dejstva, da v TE-TOL potrebujejo ?e naprej ekolo?ko ugodnej?i premog, ker nimajo Ëistilnih naprav na svojih enotah, in da v svetu ni veliko ponudnikov tovrstnega premoga, so v Mostah ae lani poleti opravili analizo potencialnih rudnikov. Ugotovili so, da njihove kriterije - ustrezna kurilnost, vsebnost pepela in aveplovega dioksida, gra-nulacija in cena - izpolnjuje pet rudnikov. Poleg tega so pred novimi dobavami aeleli ugotoviti tudi, katera je zgornja meja kuril-nosti za njihove kotle. Nadalje so analizirali gibanje cen premoga in prevozov, prouËili naËine sklepanja poslov - neposredno ali prek brokerjev, prouËili, kako se tovrstni posli sklepajo v praksi, skrbno prouËili Ëlanke iz minulega obdobja, vzeli pod drobnogled zadnji razpis in upo?tevali posebnosti oddaje naroËil po zakonu o javnih naroËilih. ?S tem namenom smo lani decembra izvedli poskusno kurjenje kaloriËno bogatej?ega premoga. Ves Ëas priprav na razpis pa smo presojali, kdaj bi bil primeren Ëas za njegovo objavo. K premisleku nas je navajalo dejstvo, da je bila cena ladijskih prevozov zelo visoka, zaradi vojne v Iraku. Seveda pa smo se pred objavo razpisa tudi pozanimali pri dosedanjem dobavitelju Gorenju, ki nam je korektno dobavljal premog v minulih petih letih, kako je z veljavnostjo obstojeËe pogodbe. Slednjo je bilo moË podalj?ati, saj je bila sklenjena na podlagi zakona o obligacijskih razmerjih. Na podlagi mnenja Urada o javnih naroËilih pa je bilo treba nov razpis pripraviti na podlagi zakona o javnih naroËilih. O vsem tem smo sproti obve?Ëali oba na?a lastnika, tako mesto kot republiko, in tudi nadzorni svet,« je o pripravah na javni razpis povedal Aleksander Mervar, direktor TE-TOL. Tako je leto?nji javni razpis temeljil na ugotovitvi, da je treba posel razdeliti na tri sklope, in sicer na nabavo premoga, razloaenega v Luki Koper, na ?pediter-sko-lu?ke storitve in transport po aeleznici od Luke Koper do Most. Za prvi sklop so objavili odprt transparentni javni razpis z jasnimi merili tako, da je bila izpolnitev zahtevanih pogojev podlaga za prijavo na razpis in so v postopku izbora ocenjevali le ponu- jeno ceno, plaËilne pogoje, obliko zavarovanja in uporabili korekcijo za manipulativne stro?ke, kar je bila njihova posebnost. Ponudnik, ki je ponujal kalori-Ënej?i premog, je bil v prednosti, saj je TE-TOL kupovala GJ in ne tone premoga. Razpisani sta bili dobavi za dve vrsti premoga, in sicer 60 odstotkov manj kaloriËnega in 40 odstotkov bolj kaloriËnega. Manj kaloriËnega kurijo v vseh treh kotlih, bolj kaloriËnega pa v enem. Skraj?ana je bila tudi doba dobav s petih na tri leta. Za kraj?e obdobje je namreË mogoËe dobiti ugodnej?o ceno, saj je vkljuËenih manj tveganj. Na terasi kotla tretjega bloka so po podpisu pogodb nazdraviti skupnemu sodelovanju in veliki poslovni priložnosti Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, Igor Bavčar, direktor Istrabenza, Bruno Korelič, direktor Luke Koper, in Blaž Mi-klavčič, direktor Slovenskih železnic, v družbi z državnim sekretarjem za energetiko mag. Djor-djem Zebeljanom. Foto arhiv TE-TOL Premog? ki ga bodo kurili v TE-TOL do konca leta, prihaja iz rudnika Kideco, ki je z letnim izkopom 18 milijonov ton tretji največji rudnik v Indoneziji. Istrabenz bo dobavljal premog iz rudnika Andaro, ki pa je s 25 milijoni tonami nako-panega premoga največji indonezijski rudnik. Petrol pa je ponujal premog iz rudnika Arutmm, ki je drugi največji rudnik v tej državi. »Kakovost razpisa je bila v razponu premoga, metodologiji presoje in bančnih garancijah za resnost ponudbe. Dokumentacijo je dvignilo enajst zainteresiranih, trije izmed njih so pravočasno oddali popolno dokumentacijo. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran holding Istrabenz. Res je, da je razlika med ponudbo Istra-benza in dosedanjega dobavitelja Gorenja minimalna, vendar pa ta razlika pri 1,5 milijona tonah v treh letih znese 600 tisoč dolarjev. O tem, kako natančne so bile naše priprave na razpis, govori postopek izbora. Rok za oddajo ponudb je bil 16. junij. Na ta dan je bilo odpiranje ponudb med enajsto in dvanajsto uro in od dveh do petih njihovo vrednotenje. Za snemanje celotnega postopka smo angažirali pooblaščeno organizacijo. Naslednji dan smo izdali obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Gorenje se je na tak izbor pritožilo na državno revizijsko komisijo, ta pa je sredi septembra njegov zahtevek zavrnila,« je še povedal Aleksander Mervar in dodal, da so z novim dobaviteljem dobili izredno ugodno ceno enote energije. Ta je neprimerno nižja kot kateri koli drug energent v Sloveniji ter za pet do šest dolarjev nižja od cen primerljivih premogov. Ob tem pa prizna, da so se cene ladijskih prevozov v zadnjih letih, še prav posebno pa letos, zelo povišale. Ugodnejša cena bo TE-TOL omogočila proizvodnjo konku-renčnejše toplote in električne energije. V treh letih, kolikor traja sedanja pogodba, se bodo nakupni stroški premoga znižali za približno tri milijarde tolarjev, kar pomeni za deset odstotkov nižji variabilni strošek na enoto produkta. Kot pravi direktor TE-TOL, je imel ključno vlogo pri takem znižanju končne cene tudi Petrol kot tretji resni ponudnik, kar je dokaz več, kako konkurenca vpliva na nižjo ceno. Po oceni poznavalcev pravil, ki veljajo pri nakupu premoga in pravnih strokovnjakov, pa je njihova izvedba javnega naročila lahko vzorčen primer, kako se lotiti procesa javnega naročila. Minka Skubic snu OD PRVEGA NOVEMBRA NIŽJE KVOTE Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) je znižala kvote načrpane nafte za 0,9 milijona na 24,5 milijona sodov dnevno in se tako vrnila k omejitvam, ki so veljale pred izpadom iraške proizvodnje zaradi vojne. Sklep, ki so ga sprejeli ministri članic, zbrani na neformalnem srečanju konec septembra na Dunaju, bo začel veljati 1. novembra. Za takšen ukrep so se odločili z namenom, da bi vrnili Irak na svetovni najini trg k temu pa jih je spodbudila tudi rastoča proizvodnja držav, ki niso članice OPEC. STA iT" [f 1M|j]| -H IT OBLJOBE 0 GRADNJI NAFTOVODA Rusija bo zagotovila Kitajski več nafte in zgradita nov naftovod med državama, je zagotovil ruski premier Mihail Kasjanov kitajskemu kolegu Wen Jiabau. Kje bo tekel naftovod in kdaj naj bi ga začeli graditi, sta za zdaj še neznanki. Najverjetneje se bodo načrtovalci odločili za traso od Angarska v Sibiriji do Daqinga v severni Kitajski, čeprav se je ruski predsednik nedavno zavzel, da bi potekal severneje in zaobšel Kitajsko. STA POPLAČILO JAVNEGA DOLGA S PRIVATIZACIJO Grški finančni minister Nikos Chri-stodoulakis je zagotovil, da bo Grčija v prihodnjih mesecih nadaljevala privatizacijo najpomembnejših podjetij v državni lasti, vključno z elektroenergetskimi in vodovodnimi družbami. Vlada namreč upa, da bo dobila s prodajo svojih deležev približno tri milijarde evrov, s čimer bi lahko odplačala javni dolg. Kot je v začetku oktobra dejal finančni minister, bo država kmalu razpisala dražbo za strateškega partnerja državnega vodovodnega podjetja Eydas, novembra pa še objavila razpis za prodajo delnic elektroenergetske družbe PPC Konec septembra se je že iztekel rok za oddajo ponudb za nakup 35-odstotnega deleža državnega podjetja za plin DEPA. Na razpis se je odzvalo le špansko podjetje Gas natural, presenetljivo pa je, da tega ni storil tudi nemški Ruhrgas. STA 31 N _L ^EK »EZ TRI LETA MO»NEJ©A V dvajsetih letih delovanja NE Kr?ko je turbina elektrarne obratovala veË kakor 150.000 ur. Dobri dve desetletji intenzivnega dela so pustili na njej sledi. Procesi staranja povzroËajo razpoke na navleËenih diskih rotorja nizkega tlaka, zato naËrtujejo med remontom leta 2006 zamenjavo vitalnih delov turbine. S S .** Kot vse turbine tudi kr?ko sestavljajo rotor visokega tlaka z dvojnim iztokom pare in dva rotorja nizkega tlaka s prav tako dvojnimi iztoki pare. Vsi rotorji so spojeni v skupno os z generatorjem in vzbujalnikom. ZnaËilnost turbine v NEK pa so visoki masni in volumetriËni pretoki pare pri nizkih parametrih. Turbina se vrti s 1500 vrtljaji na minuto, najveËji premer rotorja pa je ?tiri metre. ?Na podlagi analiz stanja turbine, izku?enj iz podobnih elektrarn, in?pekcij razpok in meritev napredovanja razpok in v aelji zagotoviti stabilno in ekonomsko uËinkovito obratovanje objekta, smo se v elektrarni odloËili za zamenjavo obeh nizko tlaËnih rotorjev turbine. Razvoj projektiranja tak?nih turbin v dveh desetletjih delovanja na?e turbine pa je pokazal tudi moanost poveËanja njenega izkoristka, Ëe seveda spremenimo projekt, predvsem obliko in dimenzije ter razpored lopatic in zamenjavo tudi statorskega dela turbine,« je o poglavitnih razlogih za zamenjavo turbine povedal Martin Nov?ak, direktor inaeniringa NEK. Na podlagi projektne dokumentacije priËakujejo, da bodo po zamenjavi pridobili dodatnih 17 MW moËi na osi turbine, kar pomeni za 70 GWh veËjo letno proizvodnjo NEK. Za projektiranje, izdelavo, dobavo in montaao turbine so objavili javni razpis. Med dvema prijavljenima - Siemens-Westinghouse in konzorcijem Mitshubishi-Co-lenco - je bil izbran zadnji, ki je ae delal na podobnih posegih po Evropi. Z njim je bila spomladi podpisana pogodba in od marca teËe 30-meseËni dobavni rok, ki je za dva meseca kraj?i, kakor je bil za uparjalnike. Foto Arhiv NEK Do leta 2006 obstojeËe turbine NEK ne bodo veË odpirali. YrPo zamenjavi turbine v NEK priËakujejo dodatnih 17 MW moËi, kar pomeni za 70 GWh veËjo letno proizvodnjo elektrarne. «f ?Trenutno izdelujejo detajlne projekte lopatic. Prvi rotor je skovan in je v grobi obdelavi v aelezarni na Japonskem, drugega kujejo. Tovarn, ki bi bile sposobne tovrstnih del, ni veliko na svetu, zato je v japonski tovarni teako dobiti linijo za izdelavo. Vgradili bomo novej?i tip rotorjev, imenovane monoblok, ki so narejeni v enem bloku brez nav-leËenih diskov na blok. Diski so del rotorja v enem kosu na eni osi,« je nadaljeval Martin Nov-?ak in dodal, da so se za menjavo vitalnih delov turbine odloËili na podlagi lastnih spoznanj, in?pekcijskih pregledov, ekspertnih mnenj tako strokovnjakov We-stinghousa - izdelovalca sedanje turbine kot strokovnih mnenj fakultet za strojni?tvo iz Maribora in Ljubljane, ki sta spremljali remonte turbine. Pri izvedbi projekta pa si pomagajo s svojimi strokovnjaki, strokovnjaki iz EIMV, Fakulteto za matematiko in fiziko. Na tej fakulteti jim preverjajo trdnostne analize in izraËune. V prihodnje bodo potrebovali zunanjo pomoË pri pregledu termodinamiËnega projekta turbine in pripadajoËih sistemov ter strokovno pomoË pri izvedbi garancijskih in drugih testov. DomaËa izvajalska podjetja, ki ae doslej sodelujejo pri remontih turbine, bodo dobila delo pri transportu in montaai turbine. Njihovo delo bo v naslednjih letih malce okrnjeno, saj drugo leto v Kr?kem ne nameravajo odpirati turbine, leta 2005 ae preidejo na 18-meseËni remontni ciklus, in tako ne bo remonta, potem pa pride leto 2006, ko bo med remontom opravljena tudi menjava turbine. Vrednost celotne naloabe bo zna?ala okrog 33 milijonov evrov. Minka Skubic O ENOTNEM TRGU EU V začetku oktobra je bilo v Fiesi že 15. srečanje Društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva. Vsebinsko bogatega letnega strokovnega izpopolnjevanja se je udeležilo več kakor osemdeset članov društva iz vseh elektroenergetskih podjetij. Sestavni del srečanja je bil tudi letni občni zbor društva. O tem, zakaj je udeležba na dvodnevnih letnih srečanjih ekonomistov čedalje številčnejša - vsako leto od osemdeset do sto udeležencev -, smo se pogovarjali z Aleksandrom Mervarjem, predsednikom društva in direktorjem TE-TOL. »Teme, ki jih izberemo za predstavitev in obdelavo na naših srečanjih, so posredno ali neposredno povezane z elektroenergetiko. Ker naše članstvo sestavljajo predvsem delavci finančno računovodskih služb, imamo v uvodu predstavljeno splošno temo. Lani je bila liberalizacija trga, letos Nacionalni energetski program, ki ga je predstavil mag. Djordje Zebeljan, državni sekretar za energetiko. Vedeti je treba, da naši člani nimajo možnosti, da bi te stvari lahko natančneje spoznali drugje. Splošnemu delu sledi strokovni del in zvečer je navadno občni zbor društva.« Teme v društvu izbirajo dokaj demokratično. Zanje se dogovorijo na izvršnem odboru društva, nato pregledajo nabor predavateljev in jih izberejo na podlagi njihovih referenc. Za letošnje srečanje so v prvem delu izbrali Branka Bayerja z visoke šole za podjetništvo v Piranu, ki je govoril o vlogi računovodstva pri pripravi letnega poročila, s poudarkom na posebnosti družb slovenske energetike. Naslednji dan je Saša Jerman iz družbe KPGM govorila o predvidenih spremembah davka na dobiček pravnih oseb ter prometu blaga in storitev na enotnem evropskem trgu. Med drugim se je dotaknila ločitve med nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, pojasnila, kako bo določena davčna osnova, kje bo kraj obdavčitve, kdo je zavezanec za plačilo davka. Zanimiva in aktualna tema, ki se zelo dotika tudi elektroenergetskih podjetij pred vstopom v EU. Aleksander Mervar prizna, da je v zadnjem času, odkar je direktor podjetja TE-TOL, bolj okupiran z delom, kot je bil kot finančni direktor TE Trbovlje, kar je bil v času, ko je prevzel funkcijo. Tudi to je eden od vzrokov za njegovo nekoliko manjšo dejavnost v zadnjem letu. Obljublja pa, da bodo zamujeno nadoknadili letos, ko se pripravlja enotna zakonodaja in njena harmonizacija z evropsko. Prepričan je, da lahko znotraj elektroenergetike sami organizirajo cenejše in kakovostnejše izobraževanje in priskrbijo kakovostnejše predavatelje za svoje delavce, kot ga ponujajo najrazličnejše organizacije, ki se ukvarjajo s tovrstno ponudbo. Zanimanje za letna strokovna srečanja Društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva so zagotovo jamstvo, da je to res tako. Minka Skubic 33 604 RADNJA ELEKTRARNE NAPREDUJE KLJUB OVIRAM Že poleti je bilo na gradbišču HE Bostanj precej dejavno, septembra in oktobra pa je bilo na tem območju zaznati se močnejši delovni utrip. Trenutno gradbena dela, ki jih izvaja gradbeni izvajalec Gradiš, potekajo po načrtih. V teku je tudi dobava turbinsko-generatorske in hidromehanske opreme (dobavitelja Litostroj in Monta-var), kar kaze na dobro organiziran in usklajen potek gradnje HE Bostanj. Res pa je, da se nekaterim težavam kljub prizadevanju niso mogli izogniti, in je septembra prišlo do manjše zamude, ki jo ze premosčajo s hitrejšim tempom del. S S .** Po besedah Mirana Zgaj-nerja, vodje projekta gradnje HE Bo?tanj, so opravili vse izkope v trdi hribini do projektirane kote. Vgradili so skoraj vse drenaane betone po celotni povr?ini preliv-nih polj in strojnice. Ostal je samo en oaji pas na prelivnih poljih in v strojnici, ki ga je treba tehnolo?ko izvesti po kontaktnem injektiranju pod kontrolnim hodnikom. Drenaani beton ni izveden tudi v desnem delu strojnice, ker je bilo treba opraviti sanacijo breaine izkopa, saj je prihajalo do doloËenih posedanj in razpok na zgornjem delu izkopa. Doslej so glede na terminski naËrt gradbenega izvajalca nekoliko zaostali le pri izvedbi betonskih blokov, vendar bodo zamudo nadoknadili s poveËano dinamiko del grad- Foto Miro Jakomin Pri vgradnji drenažnega betona so določene težave povzročali izviri vode v gradbeni jami, ki so jih začasno preusmerili z dodatnimi posegi. Miran Žgajner, vodja projekta gradnje HE Bostanj. benega izvajalca Gradisa. Dobavitelja turbinsko-generator-ske in liidromelianske opreme, to je Litostroj in Montavar, sledita terminskemu načrtu gradbenega izvajalca, saj svojo opremo za vbetoniranje v primarni beton pravočasno dostavljata na gradbišče. Litostroj je na gradbišče že dostavil vse drenažne cevovode za betonažo v primarni beton in tudi izvedel del montaže v drena- žnili jaških. Pri podizvajalcu In-kos v Krmelju pa so tudi že v končni fazi izdelave konusi sesalnih cevi. Pa tudi Montavar je na gradbišče že dobavil prve sidrne plošče za betonažo v primarni beton. Kot meni Miran Zgajner, to potrjuje pravilno usklajevanje med izvajalci del in uresničevanje terminsko načrtovanega poteka del. Na vprašanje glede sodelovanja z lokalno skupnostjo iz Posavja pa je povedal, da strokovna skupina (vodi jo g. Niko Galeša) postavlja določene pogoje pri vključevanju podizvajalcev iz Posavja. Po drugi strani pa podatki iz pripravljalnih del kažejo, da so 41 odstotkov del uresničila prav posavska podjetja, kar celo presega v pogodbi opredeljeno vrednost. Miro Jakomin VHTT ¦•":¦ ¦ L. o besedah predstavnikov vodstva HSE, ostaja rok za izgradnjo HE Bo?tanj nespremenjen in bo elektrarna zaËela obratovati leta 2006. Po planu potekajo tudi priprave na gradnjo HE Blanca. V teku je izdelava tehniËne dokumentacije in raznih ?tudij ter priprava idejnega projekta, za katerega je zadolaen konzorcij IBE/Savaprojekt. Po predvidenem naËrtu je v teku tudi razvojna faza za gradnjo HE Kr?ko. Predlog terminskega plana draavnega lokacijskega naËrta bo izdelal Urad za prostorsko planiranje pri MOPE. 35 RAVSKE ELEKTRARNE BODO DRUGA»E ORGANIZIRANE Ključni element organizacijske prenove Dravskih elektrarn bo centralizacija vzdrževanja. Do zastavljenih ciljev, med katerimi sta v ospredju boljše prilagajanje tržnim zahtevam in popolno obvladovanje stroškov, naj bi prišli postopoma in brez odpuščanja presežnih delavcev. ?nega poskusa uvedbe nove organiziranosti pred dvema letoma. Analiza je tako pokazala, da odgovornosti in pristojnosti posameznih zaposlenih niso jasno definirane, da je sistem Dravskih elektrarn preveË razvejan in da obstaja kar okrog sto razliËnih organizacijskih skupin, kar zelo oteauje koordinacijo delovnih procesov. Nadaljevanje na strani 45. S s .** ^* V' Dravskih elektrarnah Maribor so se marca lotili obseanega projekta prenove organiziranosti podjetja, ki naj bi obstojeËo organizacijsko strukturo bolj prilagodila tranim zahtevam. Po podrobni prouËitvi obstojeËega stanja so tako jeseni dobili tudi prve rezultate, ki jih bodo sku?ali uveljaviti s prvim januarjem prihodnje leto in tako postopoma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Kot nam je povedal pomoËnik direktorja Dravskih elektrarn Marjan Smon, so bili razlogi za zaËetek projekta prenove organiziranosti predvsem v avtomatizaciji nekaterih kljuËnih delovnih procesov in tudi uvedba trga z elektriËno energijo. ©e najveË sprememb je bilo priËakovati na podroËju vzdraevanja, saj je omenjena avtomatizacija elektrarn, ki se ?e nadaljuje, napovedovala tako preseake posameznih poklicnih profilov kot tudi spremenjen obseg vzdraevalnih del. Prav tako se je zmanj?al obseg fiziËnih del na elektrarnah, poveËala pa se je potreba po vkljuËevanju bolj zahtevnega strokovnega znanja. Zaradi ugotovljenega strukturnega neskladja kadrov so se v podjetju lotili poglobljene analize, ki je opozorila na vrsto slabosti, pri Ëemer jih je bil precej?en del tudi posledica neuspe- Foto Brane JanjiE Marjan Šmon: flV kratkem bomo dokonËali sistematizacijo in opis novih delovnih mest, sredi decembra pa naj bi bili za potrditev pripravljeni tudi ustrezni organizacijski dokumenti, tako da bomo z novo organiziranostjo lahko zaËeli 1. januarja prihodnje leto.« ©esta ^^5 medvladna konferenca eu ©e ni prinesla soglasij Medvladna konferenca Ëlanic Evropske unije, ki se je zaËela v zaËetku oktobra v Rimu, je prinesla do zdaj bistveno manj odloËitev, I kot so voditelji te zveze draav sprva napovedovali. Njena naloga je namreË opredeliti vsebino evropske ustavne pogodbe, ki jo je pripravila konvencija o prihodnosti Evrope, toda skupina draav vztraja pri spremembah, ki jih predlagajo, zato se bodo predstavniki draav brakone ?e nekaj Ëasa pogajali, preden bo ustava pripravljena, Ëeprav je predsedujoËi Uniji Silvio Berlusconi napovedoval, da se bo to zgodilo ?e med predsedovanjem Italije. Tokratna mednarodna konferenca (IGC) je ?esta po vrsti v zgodovini Evropske unije, tokrat je bila naj?tevilËnej?a, saj sodelujejo na njej tako ?efi vlad ter zunanji ministri draav Ëlanic kot tudi pristopnic zveze, torej skupno 25 draav. »e se zazremo nekoliko v zgodovino, so IGC doslej zaznamovale razliËne etape v povezovanju Evrope, med drugim tudi rojstvo Evropskih skupnosti na prvi konferenci v 50. letih minulega stoletja. Kot je obiËajno, se predstavniki draav na tak?ni konferenci pogajajo, sooËajo razliËna mnenja o spremembah in dopolnitvah temeljnih pogodb o Uniji, na koncu pa odloËijo, kar je zlasti pri tako vse veËjem Ëlanstvu teaavna naloga, saj mora biti odloËitev soglasna. Pogoji za spremembe so opredeljeni v 48. Ëlenu pogodbe o EU, ki doloËa, da lahko vlada katere koli Ëlanice oziroma Evropska komisija Evropskemu svetu predloai predlog sprememb. Evropski svet po posvetovanju s komisijo sprejme odloËitev o sklicu konference vladnih predstavnikov draav Ëlanic. Prvi dve konferenci v Rimu Kot reËeno, je IGC kljuËnega pomena predvsem za evropsko povezovanje, saj so bile spremembe institucionalne in zakonske strukture Unije ter podeljevanje novih pristojnosti vedno njen plod. Predstavniki draav so tako v zaËetku petdesetih let odloËali o sprejemanju treh temeljnih listin -pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo, pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in pogodbe o Evropski skupnosti za jedrsko energijo. V zaËetku devetdesetih let minulega stoletja sta potekali dve medvladni konferenci. Prva je odloËala o politiËni, druga o denarni Uniji, obe pa sta se zaËeli na vrhunskem zasedanju v Rimu - kar ?tiri od vsega skupaj ?estih konferenc so se, kot je zanimivo dodati, zgodile pod italijanskim predsedstvom. Dokument, ki so ga sodelujoËi takrat izpogajali, so Ëlanice uradno sprejele leto pozneje in ga imenovale Maastrichtska pogodba (podpisana je bila v tem mestu 7. februarja 1992) oziroma Pogodba o EU. Uradno je zaËela veljati leta 1993, ko se je tudi uveljavilo ime Evropska unija, ki zaznamuje novo poglavje procesa oblikovanja zveze. Omenjena pogodba je tako pomenila prelomnico v evropskem integracijskem procesu - nova struktura s tremi stebri je namreË povezala obstojeËe tri pogodbe v prvem izmed njih, v drugega sodi skupna zunanja in varnostna politika. V tretjega pa sodelovanje na podroËju pravosodja in notranjih zadev. Poleg tega je predvidela ?e oblikovanje evropske gospodarske in denarne unije, in to v treh fazah - zadnja se je konËala z uvedbo skupne valute. Amsterdam in Nica Marca 1996 se je spet pod predsedovanjem Italije zaËela Ëetrta IGC, ki je bila sklenjena dve leti pozneje s sprejemom Amsterdamske pogodbe. Tudi ta je prinesla velike spremembe, med njimi moanost institucionalizacije tako imenovanega okrepljenega sodelovanja, ki omogoËa Ëlanicam diferencirano integracijo, ter vnoviËno raz?iritev podroËij glasovanja s kvalificirano veËino, Evropski parlament pa je dobil skupaj s Svetom status sozakonodajalca. Peto konferenco je sklical Evropski svet na zasedanju v Helsinkih decembra 1999. ZaËela se je februarja naslednje leto in do konca leta privedla do pogodbe iz Nice, ki je bila podpisana februarja 2001. Omenjena pogodba je zagotovo ena izmed pomembnej?ih, saj je pripravila temelje za najveËjo ?iritev povezave, ?e zlasti na podroËju institucionalne zasnove Unije, kjer je uvedla nekaj novosti glede zasedenosti Evropske komisije, ?tevila sedeaev v Evropskem parlamentu, porazdelitve glasov v Svetu ter vnoviËno raz?iritev glasovanja s kvalificirano veËino. Toda po tej IGC je postalo jasno, da bo tako raznoliko Unijo teako povezati, zato so voditelji petnajsterice v sklepni fazi konference sprejeli deklaracijo o prihodnosti Evrope, v kateri so se zavzeli za ?iroko razpravo o skupnem delu draav Stare celine. Cilji so bili predvsem oblikovanje dogovora o razmejitvi pristojnosti med Unijo in Ëlanicami ob upo?tevanju naËela subsidiar-nosti, poenostavitev pogodb ter opredelitev vloge nacionalnih parlamentov v evropskem povezovanju. Na podlagi tega je Evropski svet na zasedanju v belgijskem Laeknu predlani sprejel ?e drugo, tokrat bolj ob?irno deklaracijo o prihodnosti Evrope, ki postavlja jasne okvire za revizijo pogodbe, za naslednjo etapo sprejemanja sprememb pa je omenjena institucija sklicala konvencijo o prihodnosti Evrope, sestavljeno iz predstavnikov vlad in nacionalnih parlamentov sedanjih in prihodnjih Ëlanic ter predstavnikov Komisije in Parlamenta. Konvencija, ki je bila sklicana z namenom, da bi preoblikovala pogodbe v ustavno besedilo, je junija letos oblikovala 37 38 predlog za novo strukturo Unije ter pripravila vse potrebno za ?esto IGC. KljuËna nesoglasja Italijansko predsedstvo je pred zaËetkom konference pripravilo osem glavnih toËk, o katerih so razpravljale Ëlanice in pristopnice na konferenci, ki se je zaËela 4. oktobra v Rimu. O veË kot 90 odstotkih vsebine, ki jo je v osnutku ustavne pogodbe pripravila konvencija o prihodnosti Evrope, se namreË vseh 25 draav strinja, ostaja le ?e nekaj kljuËnih vpra?anj. Prvo med njimi je sestava Evropske komisije -po ustavni pogodbi naj bi ta namreË leta 2009 ?tevilo Ëlanov z odloËevalno pravico skrËila na 15 (predsednik komisije, podpredsednik oziroma zunanji minister ter trinajst komisarjev), Ëeprav bi vsaka Ëlanica obdraala komisarsko mesto, vendar bi ga zapolnila po sistemu enakopravne rotacije. Temu kajpak nasprotuje veËina majhnih Ëlanic in terja ohranitev naËela en komisar s polno glasovalno pravico na draavo. Druga velika tema je odloËanje s kvalificirano veËino. SledeË osnutku ustavne pogodbe naj bi to postal temeljni naËin odloËanja, soglasje pa bi se ohranilo le pri zunanji, obrambni in davËni politiki. Obenem se spreminja sama definicija kvalificirane veËine - od leta 2009 bo namreË to dvojna veËina, kar pomeni, da bo za sprejem odloËitev potreben glas veËine draav Ëlanic, ki sestavljajo najmanj 60 odstotkov prebivalstva Unije, v nekaterih primerih pa celo dve tretjini Ëlanic s tem deleaem prebivalstva. Zaradi tega sta nezadovoljni predvsem Poljska in ©panija, saj se tako ukinja njima bolj naklonjen sistem -doslej je vsak Ëlanica namreË dobila ?tevilo glasov glede na svojo demografsko teao. Tretje vpra?anje zadeva definicijo zunanjega ministra Unije, saj ta v osnutku ustavne pogodbe ni povsem razjasnjena, predvsem niso dovolj natanËno opredeljene njegove pristojnosti in delitev dela s predsednikom Evropskega sveta. KroaeËe predsedstvo v svetu Unije pomeni Ëetrto temo - to naj bi bilo sicer ohranjeno na posameznih podroËjih delovanja te institucije (kar sicer ?e ni povsem razjasnjeno), bo pa ukinjeno splo?no naËelo polletne rotacije predsedstva EU. Namesto tega naj bi ustavna pogodba uvedla poloaaj predsednika Sveta z najveË petletnim mandatom, s Ëimer se ne morejo sprijazniti manj?e Ëlanice. Med zadnje ?tiri toËke je uvrstilo italijansko predsedstvo Unije delovanje zakonodajnega sveta, podroËje obrambe, postopke ratifikacije in druga vpra?anja, ki bodo zajela podroËja, kjer ?e ni soglasja, so pa v interesu posameznih draav. Poljska bi tako, denimo, rada v ustavni pogodbi uveljavila omembo kr?Ëanstva, nekatere Foto Dunja Wedam države, med njimi tudi Slovenija, bi rade opozorile na vprašanje minimalnega števila poslancev v Evropskem parlamentu na posamezno državo. Stališče Slovenije Slovenija, ki se je tokrat prvič udeležila medvladne konference, je še pred odhodom v Rim napovedala »konstruktivistično držo«. Kot je ocenila vlada, lahko država na osnutek ustavne pogodbe sicer pristane, a si bo vendarle prizadevala za spremembe, kjer prepoznava vitalen interes za državo. Med njimi je poudarila tri stališča: nasprotuje določilu, po katerem bi se najmanjše možno število poslancev v Evropskem parlamentu s sedanjih pet spustilo na štiri, meni, da bi bilo treba jasneje opredeliti pristojnosti predsednika Evropskega sveta, želi pa si tudi, da bi bila za zagon tesnejšega sodelovanja potrebna polovica držav članic in ne le predvidena tretjina. Po zadnjem mehanizmu se lahko skupina držav znotraj Unije odloči za tesnejšo integracijo, ki pa mora biti ves čas odprta tudi za druge članice. Za začetek sodelovanja je potrebna tretjina držav, Slovenija pa meni, da bi lahko Unija na tesnejše sodelovanje pristala le, če bi se za to odločila polovica, kot že rečeno, saj bi tako dosegla demokratično legitimnost. Nekoliko presenetljivo je bilo, da vlada med prednostmi v izhodiščih za nastop na konferenci ni omenila prizadevanj za spremembo osnutka, ki govori o Evropski komisiji. Slovenija namreč meni, da bi bila enakopravnost veliko boljša rešitev, po drugi strani pa je omenjeni predlog (predloženo rotacijo komisarjev z glasovalno pravico) že sprejela. Pogajanja bodo trda Glede na to, da se mnenja držav pri opisanih vprašanjih razlikujejo dalj časa, je bilo že pred konferenco pričakovati trda pogajanja. Da so nesoglasja še trši oreh, kot je predvidevalo italijansko predsedstvo, pa se je pokazalo tudi po začetku konference, saj države niso bistveno zbližale stališč. Predvsem skupina manjših in srednje velikih članic in pristopnic vztraja pri nekaterih ključnih spremembah osnutka ustavne pogodbe. Zlasti Avstrija in Finska ter Španija in Poljska, ki zelo odločno branijo svoje nacionalne interese. Prvi dve (ter še skupina podobno mislečih držav) vztrajata pri spremembi v sestavi Evropske komisije - namesto ponujene rešitve si prizadevata, da bi imela vsaka država svojega komisarja, vendar bi jih imelo le 15 glasovalno pravico, prav tako pa nista navdušeni nad uvedbo stalnega predsednika Evropskega sveta. Španijo in Poljsko so povezale predvsem zahteve glede sprejemanja odločitev v Uniji - kot smo že povedali, vztrajata pri sistemu dodelitve glasov glede na število prebivalstva, obenem pa si prizadevata za vključitev krščanstva v pogodbo. Nemčija, Francija, Velika Britanija in države Beneluksa so v nasprotju z naštetimi državami pripravljene sprejeti ustavo v pripravljeni obliki. Tudi države, ki sicer nasprotujejo nekaterim njenim delom, v osnovi besedila niso postavile pod vprašaj, navsezadnje so sprejem potrdile v Rimski izjavi, kot so poudarile na začetku konference. Svarilo na začetku Silvio Berlusconi, italijanski premier, je tako IGC začel s prepričanjem, da bo državam uspelo preseči razlike v pogledih. »Trdno verjamem, da nihče ne bo hotel prevzeti odgovornosti za propad medvladne konference. Ta bi sicer padla na tiste države, ki ne bi hotele videti prevladujoče večine pri določenih vprašanjih,« je dejal v nekoliko svarilnem tonu in tako opozoril države pred preveč »individualističnim zagovarjanjem nacionalnih interesov«. Uvod konference se je nadaljeval v optimističnem tonu - države so se celo zavezale, da bodo do konca leta uspešno opredelile reformo. Voditelji držav so prvi dan prepustili pogajanja zunanjim ministrom, ki so se strinjali, da uvedba posebnega zakonodajnega sveta, ki bi potrjeval evropske zakone, ni potrebna, temveč bodo to vlogo na podoben način kot doslej opravljale področne formacije Sveta. SpopadU so se tudi z vprašanjem predsedovanja posameznim delom te institucije - Slovenija je podprla uvedbo skupinskega predsedovanja, ki jo je sicer zagovarjala tudi večina drugih držav, vendar je treba sistem še razdelati. Večina se je tudi strinjala, da se ohrani zdajšnje število teh 39 40 Po tak?nem zaËetku IGC so padle v vodo napovedi italijanskega predsedstva, da bo ustava nared ae med njihovim vodenjem Unije. Draave si sicer aelijo, da bi Ëim prej konËale besedilo in s tem omogoËile draavljanom, da bi se z ustavno pogodbo seznanili ?e pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo junija 2004. Toda zlasti Avstrija, Finska, ©panija in Poljska so zaËele pogajanja s trdo oblikovanimi stali?Ëi in vsaj do zdaj niso bile pripravljene odstopati. področnih formacij, torej devet. Ustavna pogodba namreč števila svetov ne določa, temveč prepušča to možnost voditeljem Unije, izrecno pa omenja le svet za zunanje zadeve in svet za gospodarske in finančne zadeve. Brez zbliaanja v Bruslju Pogajanja so se nadaljevala po predvidenem urniku še 13. in 14. oktobra v Luksemburgu, svoja stališča so izmenjali voditelji držav tudi na vrhu v Bruslju 16. in 17. oktobra, toda do bistvenega zblizanja ni prišlo. Predstavniki držav članic in pristopnic namreč niso našli skupne besede o že opisani sestavi Evropske komisije in definiciji kvalificirane večine, s katero se običajno sprejemajo odločitve v ministrskem svetu -ponujeni rešitvi sta namreč, kot je bilo pričakovati, nasprotovali Španija in Poljska, ki sta ponovno dejali, da zavračata definicijo kvalificirane večine, ki bi zmanjšala njuno težo, ter da želita ohraniti način glasovanja, ki ga je predvidela pogodba iz Nice. »Nobene možnosti ni, da bi državi dosegli svoje,« je po pogovorih (17. oktobra) odločno komentiral nemški kancler Gerhard Schröder, ki sodi med zagovornike osnutka ustave in vanj ne želi posegati. Pri tem je zavrnil očitke, da želi izsiliti spremembo stališč obeh držav s povezovanjem tega vprašanja z vprašanjem denarne podpore, ki jo lahko pričakujeta iz evropskega proračuna v naslednjem obdobju. Da bi se stališča vendarle zbližala, namerava italijansko predsedstvo do konca novembra pripraviti predlog kompromisnega svežnja - vodja italijanske diplomacije Franco Frattini sicer še ni želel povedati, kaj bo vseboval, nakazal pa je, da bodo morale rešitve omogočiti učinkovito odločanje v svetu Evropske unije ter tudi ravnovesje med njenimi institucijami. Simona Bandur Povzeto po STA ii 111^1 If ill PRVA LETA PO ŠIRITVI BODO TRKA Prva leta po najveËji ?iritvi Evropske unije, v okviru katere bo maja prihodnje leto v povezavo vstopilo deset novih Ëlanic, bodo zelo teaka, napoveduje na podlagi pogovorov z uradniki povezave mednarodna svetovalna hi?a Burson-Marsteller v svoji analizi z naslovom ©iritev 2004: veliki pok in ?oki po njem. PriËakuje namreË predvsem teaave novink pri Ërpanju sredstev iz evropskega proraËuna, zastoj pri razvoju politik Unije, hude prepire o finanËni perspektivi za obdobje po letu 2006, naporen odnos z najveËjo novinko Poljsko, teaave pri delovanju institucij ter politiËne napetosti ob morebitni uvedbi varovalnih mehanizmov za sedanjo Evropsko unijo. Evropska komisija sicer zagotavlja, da je ta ?iritev daleË najbolje pripravljena, a je kljub temu sli?ati ocene, da je urnik zanjo predvsem posledica velike politiËne volje in ne objektivnih analiz. Od tod tudi pripombe, da bodo v Unijo vstopile draave, ki za Ëlanstvo niso pripravljene, zaradi Ëesar je morala povezava vzpostaviti sistem varovalk. Novinke bodo imele po predvidevanjih omenjene analize na veË podroË-jih teaave pri izpolnjevanju standardov Unije, ?e zlasti na podroËju varne prehrane. ObËutljivo bo ?e vpra?anje Ërpanja sredstev iz skupnega proraËuna, predvsem iz posameznih skladov. Novinke lahko namreË izgubijo del svojih sredstev iz proraËuna, Ëe pride v sistemih, ki so jih vzpostavile za pridobivanje denarja, do nepravilnosti, to pa bi privedlo do politiËne katastrofe. Kot navaja analiza, teaave zagotovo bodo - na to kaaejo ae zapleti v pripravah na Ërpanje teh sredstev, do zamud pa utegnejo med drugim privesti tudi slabo pripravljene administracije in korupcija. Za najteaji zalogaj med deseterico velja zlasti Poljska, saj ni politiËno stabilna, zato prihaja do hitrih menjav osebja v administraciji, kar pa vpliva na njeno uËinkovitost, menijo uradniki povezave. Sicer pa ?iritev ne bo povzroËila nev?eËnosti le novinkam, temveË celotni povezavi, zlasti zaradi teaav pri zastopanju vseh regij in sprejemanju finanËnih dogovorov. Ena izmed glavnih preizku?enj bodo tako pogajanja za novo finanËno perspektivo Unije za obdobje po letu 2006, ko se izteËe dotedanje sedemletno proraËunsko obdobje. Spori glede porabe sredstev bodo po napovedih omenjene svetovalne hi?e sproaili politiËne napetosti, ki bodo predvsem posledice tega, da bodo pripravljene najveËje Ëlanice plaËati v skupni proraËun zgolj najmanj?o moano vsoto, za dejansko integracijo pa bodo potrebni precej vi?ji zneski. V analizi je mogoËe zaslediti ?e precej?njo zaskrbljenost zaradi delovanja institucij, saj je veËina uradnikov Evropske komisije prepriËanih, da ustavna pogodba ne bo omogoËila uËinkovitega sprejemanja odloËitev. Tako bo treba postopke poenostaviti, predvsem pa poenotiti, ?e zlasti ker je priËakovati, da uradniki iz novink ne bodo ustrezno pripravljeni na delo v povezavi. A kljub tem Ërnogledim napovedim navaja analiza, ki omenja Slovenijo v pozitivnem smislu glede pripravljenosti za prikljuËitev Uniji, tudi prednosti ?iritve, med drugim predvsem na podroËju gospodarstva in njegove konkurenËnosti. STA Na IAJVE» KRITIK SLABI PROMETNI POLITIKI Skupina nevladnih organizacij, ki je ocenila delo vlade na podroËju izpolnjevanja evropske zakonodaje med letoma 2000 in 2002 z vidika varovanja okolja, je ugotovila, da je bila politika draave, ?e zlasti v sektorju energetike, premalo uËinkovita. Kot je opozorila, so zaradi energetske in elektroenergetske intenzivnosti v omenjenem obdobju ponovno zaËele nara?Ëati emisije toplogrednih plinov. PodroËje energije, ki obsega pridobivanje, pretvarjanje, transport in rabo energije, je neloËljivo povezano z vpra?anji klimatskih sprememb in okoljske davËne reforme, zato je ?e posebej pomembno za varovanje okolja, so ocenili pripravljavci v Ogledalu vladi 2000-2002. Sektor energije, ki ga je sicer podrobneje predstavil in ocenil avtor dr. Mihael Tom?iË iz Slovenskega E-Foruma, so razdelili na ?tiri indikatorje - energetsko uËinkovitost, odvisnost od fosilnih goriv, okoljski odtis energetike ter energetski program (NEP) in pojmovanje razvoja, na koncu pa naredili ?e skupno oceno, ki je bila na splo?no slaba. Ocenjevalci so namreË ugotovili, da so dvoletni doseaki vlade neugodni, in ne dopu?Ëajo optimistiËnih napovedi do konca mandata te vlade. Energetska intenzivnost Energetska intenzivnost je indikator celotnega stanja porabe energije, obenem pa tudi strukturni indikator Evropske unije za podroËje okolja, saj kaae med drugim na to, koliko vplivajo pridobivanje, distribucija in poraba energije na naravo in okolje. V obdobju med letoma 2001 in 2002 se je energetska uËinkovitost v Sloveniji zaËela poveËevati za pribliano pol odstotka na leto, kar so pripravljavci Ogledala vladi ocenili kot negativen razvojni obrat. ©e bolj se je poveËala elektroenergetska intenzivnost, in sicer za kar 5,4 odstotka v dveh letih. Tak?no gibanje je po mnenju raziskovalcev veËidel posledica neprimernega delovanja vlade oziroma pristojnega ministrstva, zlasti zaradi navzkrianega subvencioniranja velikih porabnikov in ustvarjanja anomalij pri odpiranju trga z elektriËno energijo. Kot razlagajo, je do takega napaËnega ravnanja privedla kopica nerazre?enih navzkrianih interesov vlade, ki je ?e vedno lastnik veËine energetskih podjetij, ter nekaterih kljuËnih energetskih intenzivnih podjetij, ki naj bi sicer prevzela vlogo skrbnika okolja. Draava se je tako prednostno odloËila varovati navidezno vrednost materialnega kapitala, vendar na ?kodo okolja, sklepajo pripravljavci Ogledala vladi, ki so tako delovanje vlade pri omenjenem indikatorju oznaËili kot zelo slabo. Odvisnost od fosilnih goriv Odvisnost od fosilnih goriv je v ?iroki potro?nji kazalec, koliko energije potrebuje prebivalstvo za ogrevanje. Slovenci uporabljamo v te namene predvsem kurilno olje in zemeljski plin, ki sta leta 2000 sestavljala v prvem primeru pribliano 60 odstotkov in v drugem 17 odstotkov vseh goriv zunaj obmoËij z daljinskim ogrevanjem, obenem pa ?e vedno veliko prebivalcev ogreva svoja domovanja s fosilnimi gorivi, opozarjajo predstavniki nevladnih organizacij. Zato bi morala vlada sprejeti na tem podroËju vrsto ukrepov, ki bi zagotovili predvsem uËinkovito rabo energije. PoveËanje bivalnih povr?in v domovih bi tako morale spremljati zahteve po zmanj?anju porabe na kvadratni meter, obenem pa bi bilo treba opredeliti arhitektonske, gradbene in energetsko-instalacijske ukrepe, kot so primerna izolacija, izraba sonËne energije in drugih obnovljivih virov (med njimi zlasti bio-mase, geotermalne energije in podobno), ter uËinkovitih ogrevalnih in klimatizacijskih naprav (kotli, toplotne Ërpalke, soproizvodnja elektriËne in toplotne energije). Kot sklepa Ogledalo vladi, je podpora draave uvajanju obnovljivih virov tako skopa, da v bistvu spodbuja rabo uvoznih goriv, s tem pa se ohranjajo negativna gibanja pri varovanju narave. Pripravljavci besedila, ki so ta indikator vendarle ocenili nekoliko bolje kot prej?njega, ?e opozarjajo, da vlada od leta, odkar je v pripravi program za razvoj biomase, ni sprejela ustreznih ukrepov, ki bi spodbudili rabo teh goriv med prebivalci. Okoljski odtis energetike Tretji indikator, ki so ga oblikovali predstavniki slovenskih okoljevarstvenih organizacij, izraaa zahtevo, da draava na obstojeËi stopnji razvoja tehnologije ne sme povzroËiti poveËanja pritiska energetike na okolje, saj so emisije toplogrednih in drugih ?kodljivih plinov v ozraËju previsoke, med njimi ?e zlasti emisije aveplovega dioksida in du?ikovih oksidov. Zato bi morale vse novogradnje slediti zahtevam po zmanj?anju teh ?kodljivih plinov. Lokalnega onesnaaevanja iz manj?ih kuri?Ë za zdaj sicer ?e ni mogoËe primerno omejiti, je pa treba sanirati vsaj veËja onesnaaevanja iz energetike, kar sicer ae poteka in je ae pokazalo nekatere rezultate, toda postopek kljub temu ?e bolj ali manj stagnira, ugotavlja Ogledalo vladi. Podobno ocenjuje energetski program vlade, ki je v pripravi ae od leta 2000: ?Glede na veË kot dveletno zamudo pri pripravi kljuËnega dokumenta (NEP), ki bo po razpoloaljivih virih ?e vedno naravnan predtranzicijsko (ohranjanje ekstenzivne porabe in proizvodnje energije), bi bila upraviËena celo bolj negativna ocena delovanja vlade. Tudi Agencija RS za okolje ?e ni na?la pozitivne vloge v izvajanju trajnostne energetske politike draave,« pi?e v omenjeni publikaciji. Skupna ocena poglavja energije tako ni obetavna -nasprotno: dvoletni doseaki vlade so po mnenju pripravljavcev neugodni, in ne dopu?Ëajo optimistiËnih napovedi vsaj do konca tega mandata. Vlada je bila po njihovem nedejavna predvsem zaradi sledenja interesom centrov moËi v energetskih in energetsko intenzivnih podjetjih, kot so HSE, Ta-lum, Petrol, Istrabenz in nekatera distribucijska podjetja, kot navajajo. Tak?no ravnanje kaae po 41 42 njihovem na pomanjkanje naprednega razvojnega koncepta, še več - vlada in pristojno ministrstvo naj bi celo pripravljali »črni scenarij«, po katerem bodo prejete dolgoročne odločitve o nadaljevanju netrajnostnega razvoja z vsiljenimi naložbenimi in subvencijskimi odločitvami ter s »kozmetično» vlogo inštrumentov za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov. »V naši politični realnosti je znatna možnost za uresničitev takšnega scenarija. Vsaj še v naslednjem mandatu utegne prevladovati razvojna stagnacija, zato je delo vlade v letih 2000 do 2002 globoko v območju ocene slabo,« so pesimistični. Industrija in promet Med sektorji, ki prav tako bistveno vplivajo na varovanje okolja in so povezani z elektrogospodarstvom, sta še industrija in promet. Zlasti prva je zaradi tega, ker prinaša državi velik del prihodka in obenem skrbi za zaposlovanje ljudi, med pomembnejšimi viri pritiskov na okolje. V zadnjih letih se razmere na področju industrijskega onesnaževanja sicer nekoliko izboljšujejo, vendar ne zaradi uvajanja do okolja prijaznejših tehnologij ali načina proizvodnje, temveč predvsem zaradi zmanjševanja obsega tovrstne proizvodnje. Kot očitajo pripravljavci publikacije, ministrstvo za okolje, prostor in energijo vse do danes ni sprejelo aktov za izvajanje ekološkega knjigovodstva, še več - temu področju ne namenja skoraj nobene pozornosti, četudi je njegov glavni namen boljše poznavanje in posledično večja možnost za obvladovanje vplivov podjetij na okolje. Menijo, da je eden izmed razlogov za ignoranco predvsem nepoznavanje bistva koncepta ekološkega knjigovodstva, saj se pogosto reducira zgolj na okoljsko poročanje v letnih poročilih in letnih bilancah. Po drugi strani pa priznavajo, da se deloma vendarle na tem področju nekaj dogaja - podjetja morajo namreč ministrstvu letno poročati o emisijah snovi v zrak in vodo, o količini odpadkov, ki jih pridobijo, o odpadni embalaži, hrupu ... Poleg omenjene problematike je Ogledalo vladi opozorilo še na onesnaževanje voda predvsem iz obratov proizvodnje papirja, kartona in lepenke, sicer pa ocenilo delovanje na področju industrije kot zadovoljivo, še zlasti ker se razmere počasi izboljšujejo. Veliko slabša je ocena poglavja promet - motoriziran promet namreč prispeva več kot četrtino skupnih emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, težnje pa kažejo, da se bodo do leta 2010 povečale še za polovico. Takšno naraščanje kajpak ne vpliva negativno le na podnebje, temveč na naravne habita-te in ne nazadnje tudi na zdravje ljudi. Pripravljavci publikacije so tako opozorili, da država preslabo skrbi, da bi se take razmere izboljšale. V zadnjem desetletju je namreč bistveno več denarja vlagala v razvoj cestne infrastrukture kot pa železniške, ki je do okolja prijaznejša. Prav tako menijo, da namenja vlada premalo pozornosti razvoju kolesarskega omrežja in vzpostavitvi javnega potniškega prometa. V zadnjih petih letih prejšnjega stoletja se je tako število potnikov, prepeljanih z avtobusi, zmanjšalo za približno 35 odstotkov, zgolj leta 2000 pa se je v primerjavi z le- Na ?kodo, ki jo okolju povzroËa promet, so ob dnevu mobilnosti, ki je bil 22. septembra, opozorili tudi predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo. Kot je dejala Alenka Burja, proizvede pribliano 20 odstotkov ogljikovega dioksida v zraku prav promet, veËino cestni - tako nastane namreË skoraj polovica omenjenega deleaa. Slovenska vlada je zato konec julija sprejela operativni program za zmanj?evanje toplogrednih plinov, kar je tudi slovenska zaveza po Kjotskem protokolu in politiki Evropske unije, toda sprejemanje predpisov vendarle ne bo dovolj za zmanj?anje omenjenih emisij v zraku, za to bo treba poskrbeti tudi za ozave?Ëenost ljudi, je poudarila Alenka Burja. Pri tem je ?e zlasti pomembno, da se odpovedo kratkim vsakdanjim potem, ki jih sicer lahko opravijo z avtobusom. Toda tudi vozni park mestnega potni?kega prometa ni zanemarljiv dejavnik - 20 let star avtobus namreË pridela toliko emisij ogljikovega dioksida kot 34 novih dizelskih osebnih vozil in kar 137 novih avtomobilov na bencinski pogon, je opozoril Matej Ga?periË iz Agencije RS za okolje. Po njegovih podatkih se pripelje v Ljubljano vsak dan pribliano 40 tisoË vozil, obremenitev okolja pa je tukaj ?e toliko veËja, ker je mesto v kotlini, kjer ni prepiha. Strategija EU za zmanj?evanje emisij, ki ji je treba slediti, je sicer dokaj preprosta, a teako uresniËljiva, saj je njen cilj do leta 2010 zniaati povpreËne emisije ogljikovega dioksida novoregistriranih vozil na 120 gramov na prevoaeni kilometer. Med prvimi ukrepi za doseganja tega cilja sta obve?Ëanje kupcev o porabi goriva ter pritisk na avtomobilsko industrijo, da s tehniËnimi izbolj?avami zmanj?a porabo goriv. STA tom prej zmanjšalo za kar tretjino. Manjše število potnikov v avtobusih se kajpak odraža v vse večjem številu osebnih vozil, večji gneči na cestah in kajpak v večjem onesnaževanju okolja. Ogledalo vladi je tako delo vlade pri omenjenem poglavju ocenilo kot slabo oziroma celo zelo slabo, s pripombo, da se razmere še slabšajo. Razlog za to pripisuje dejstvu, da v Sloveniji še nimamo izdelane prometne politike, čeprav je njen sprejem zapisan v koalicijski pogodbi vlade. Nevladne okoljske organizacije torej menijo, da država zelo slabo skrbi za okolje, zlasti na področju energetike, industrije in prometa. Minister za okolje, prostor in energijo se s tem ne strinja in trdi, da je vlada storila, kolikor je pač bilo v njeni moči, ter obenem poudaril, da je do zdaj v veliki meri zgolj sprejemala zakonodajo Evropske unije, zato njenih učinkov v praksi še ni mogoče izmeriti. Simona Bandur Povzeto po publikaciji Ogledalo vladi 2000-2002 s OCIALNA INTELIGENCA MENEDŽERJEV O tem, Ëemu mora menedaer pri svojem delu posveËati najveË pozornosti, so razliËna mnenja - nekateri prisegajo na zmoanost strate?kega razmi?ljanja, drugi na svetovljanske in mednarodne vizije, tretji na odnose z razliË-nimi javnostmi, Ëetrti poudarjajo vrline marljivosti, natanËnosti in lojalnosti, le malokdo pa omeni njegovo socialno inteligenco, kot poimenuje Bernhard Görg zmoanost delati z ljudmi, Ëe povzamemo zelo poenostavljeno. Ko govorimo o inteligenci menedžerjev, pomislimo najprej na njihove analitične sposobnosti, torej o zmožnostih logičnega in kritičnega mišljenja oziroma o znanjih, kako voditi podjetje v najrazličnejših razmerah. Toda v časih, ko postajajo komunikacije vse bolj močno sredstvo vodenja, postaja jasno, da morajo imeti menedžerji tudi zelo dobro razvit občutek za delo z ljudmi, kot smo omenili že prejšnjič. »Kdor se bolj zanima za reči, kakor ljudi, s težavo spoznava strukturo človeških nagibov in zlahka spregleda konflikte med ljudmi. In če jih že zazna, gleda nanje kot na skrajno nadležne zadeve, ki človeka odvračajo od resničnega dela,« razmišlja Bernhard Görg. S tem ne poskuša izničiti tehnične izobrazbe menedžerjev, meni le, da morajo imeti poleg analitične inteligence tudi drugo obliko, ki jo imenuje socialna inteligenca. Kaj je socialna inteligenca? Görg opredeljuje socialno inteligenco kot skupek najrazličnejših sposobnosti: 1. zmožnost dojemati in pravilno tolmačiti čustva drugih, 2. zmožnost vživeti se v drugega, 3. zmožnost oceniti, kaj lahko od drugega pričakujemo, 4. zmožnost ravnati situaciji ustrezno in 5. zmožnost ustvariti najboljše ozračje s komuniciranjem. Najhujša hiba menedžerske socialne inteligence je po avtorjevem mnenju, da oseba nima čuta za čustva in razpoloženja sogovorcev, sodelavcev in partnerjev. V tem primeru do njih ne pokaže primernega spoštovanja, kar se nemalokrat izraža tudi v pogovoru samem. Menedžer mora torej pokazati zanimanje za zadevo, o kateri se pogovarja, ter obenem dati vedeti, da zares posluša ter da je tudi sam avtentičen - v smislu, da ne skriva čustev. Tako gledano so torej pravila precej podobna tistim, ki veljajo na domala vseh področjih medsebojnih odnosov, kar niti ni nenavadno, saj so to pravzaprav bistveni pogoji za dobro komuniciranje, ne glede na temo, o kateri govorimo. Toda Görg k temu dodaja, da socialna inteligenca vendarle ni zmeraj nujno povezana s socialnim odnosom, saj se nemalokrat zgodi, da so mene- Foto Dunja Wedam džerji velikodušni in dobrotljivi ljudje, vendar ne premorejo dovolj sposobnosti vživljanja v druge ter obratno. V tem primeru lahko zlahka zaidejo v težave pri komuniciranju - čustva, ki sicer med delom vsaj v preteklosti niso bila zaželena, bodo po njegovem mnenju v prihodnosti zavzemala v delovnem procesu več prostora, saj so službe vse bolj močno vpete v življenje ljudi. Klasične vrline, kot so poslušnost, spoštovanje hierarhične avtoritete in pripravljenost za podrejanje, torej izginjajo, vse bolj pomembna pa je sposobnost empatije in komunikacije s sodelavci. Nekatera naËela vendarle ostajajo V skladu z opisanimi načeli so v vodstvih podjetij vse manj zaželeni ljudje tipa »trdega« menedžer-ja, a vendarle lastnosti takih oseb po mnenju Görga niso zanemarljive. Vodja mora tako imeti še naprej jasno zastavljene cilje in jih s pomočjo svoje ekipe tudi uresničevati. Prav zato mora okoli sebe ustvariti ozračje identifikacije, občudovanja in spoštovanja, ki bo spodbujalo zaposlene. Obe- 43 44 Naj konËamo s ?e eno mislijo avtorja, ki smo ga povzeli: Menedaerji s talentom za talente so ponosni na svoje sodelavce. Z njimi sicer ne postanejo domaËi, a po tem, kako govorijo o njih, je mogoËe ugotoviti, da se veselijo njihove rasti in razvoja. Dobre menedaerje tako med drugim spoznamo po njihovih sodelavcih, tako sedanjih kot nekdanjih. nem mora imeti menedaer Ëut za operativne posledice in jih v primeru neuspeha sprejeti nase, nikoli pa se ne sme zavzemati za cilje, za katere je zelo malo upanja, da bi jih lahko uresniËil - imeti mora torej tudi dober obËutek za presojanje. Toda to velja predvsem za udejanjanje ciljev podjetja, ne pa tudi za delo z ljudmi oziroma oblikovanje ekipe sodelavcev. To pot tako imenovani trdi principi vodenja ne pridejo v po?tev, temveË predvsem mehki naËini, med katere sodijo osebnostne znaËilnosti ljudi. V preteklosti je bila namreË pri zaposlovanju osrednjega pomena strokovna usposobljenost ljudi in njihova pretekla poklicna pot, od nedavnega pa so delodajalci vse bolj pozorni tudi na kandidatovo motivacijo, ambicioznost, zanimajo jih, kak?ne cilje si postavlja glede svoje kariere in kako ga ocenjujejo drugi. Vsak od omenjenih vidikov je zelo pomemben in veliko prispeva k oblikovanju podobe o zaposlenem ter njegovih prednostih in slabostih. Take lastnosti mora imeti kajpak tako menedaer in v veliki meri tudi njegovi sodelavci - vodja se namreË po mnenju Görga odlikuje med drugim tudi po ekipi, ki jo je oblikoval okrog sebe: ?Kdor hoËe biti vrhunski menedaer, mora biti zmoaen talente odkrivati in jih tudi navezati nase.« Z dobro ekipo si ne pridobi namreË ugleda le on in podjetje, temveË so zaposleni sposobni marsikdaj tudi sami prevzeti delo in komunicirati na naËin, ki je primeren za podjetje. Menedaerji lahko torej brez skrbi prepu?Ëajo delo sodelavcem in jim zaupajo, da v javnosti zasedajo njihov prostor. Tak?no zaupanje se kajpak odraaa tudi na drugih podroËjih -vodje so se pripravljeni zavzeti za svoje zaposlene, saj so dovolj samozavestni, da se ne bojijo za lasten poloaaj oziroma za manko, ki bi nastal v ekipi. ?Zadovoljstvo, ki ga obËuti?, ko vidi?, kako tvoj varovanec raste in se vzpenja, je veËja od bojazni, da se je z njegovim odhodom naredila luknja, ki se ne bo dala zama?iti,« kot slikovito ponazarja Görg lastne izku?nje ter dodaja, da je skrb, da ne bo mogoËe nadomestiti delavcev, pravzaprav povsem neutemeljena. Dobri menedaer mora namreË zmeraj najti ustrezno nadomestilo. ©ef ni bav bav Kljub temu, da naj bi menedaerji zbrali okrog sebe skupino sposobnih ljudi, ki se obenem tudi dobro razumejo tako z njim kot tudi z drugimi sode- lavci, razmerja med njimi vendarle niso tako preprosta. ?Menedaerji niso v podjetjih zato, da bi bilo posebno priljubljeni,« poudarja Görg in se nana?a na raziskave, ki potrjujejo, da njihova uËinkovitost ni sorazmerna priljubljenosti. ©e veË - Ëe se vodje pretirano trudijo biti blizu zaposlenim, ne trpi le uËinkovitost, temveË tudi morala njihovih sodelavcev. Kdor bi namreË bil rad priljubljen med njimi, jih bo le steaka priganjal k delu, obenem se bo marsikdaj nagibal k prizaneslji-vosti, kar pa na delovno mesto zagotovo ne sodi. Po dalj?em Ëasu bo to po mnenju Görga vplivalo predvsem na motivacijo najbolj sposobnih ljudi v ekipi. A po drugi strani je spet napaËna domneva, da se zaposleni v velikem loku izogibajo zahtevnim ?efom. To je zlasti v zelo napornih trenutkih morda sicer res, a vendarle ljudje radi delajo za vodje, ki od njih pogosto terjajo zahtevne naloge, saj jim s tem izkazujejo tudi zaupanje. Toda pod pogojem, da napori niso prehudi in da jih vodje pri delu primerno spodbujajo - tako s pohvalami kot tudi s povi?ki. Simona Bandur Povzeto po knjigi Bernhardt! Görga Prihodnost menedžerjev, menedzerji prihodnosti illiMfJI KOMISIJA V PRIČAKOVANJU GOSPODARSKEGA RAZVOJA Evropsko gospodarstvo kaae znake dolgo priËakovanega zagona, je ocenila Evropska komisija v Ëetrtletnem poroËilu o razmerah v evroobmoËju. Napoved za gospodarsko rast je sicer morala popraviti nekoliko navzdol -?e v zaËetku leta je namreË menila, da bodo draave evroobmoËja napredovale za odstotek, zdaj pa je to napoved zniaala za polovico, torej na 0,5 odstotka bruto domaËega proizvoda (BDP). Prav tako na morebitni gospodarski razvoj ne kaaejo niti konkretni statistiËni podatki, prej ravno nasprotno, saj evroobmoËje v drugem leto?njem Ëetrtletju ni doseglo gospodarskega napredovanja, ?e veË -BDP se je celo zmanj?al za desetinko odstotka. Toda Komisija vendarle poudarja, da so se izbolj?ali kazalci za poslovno in potro?ni?ko zaupanje, narasla pa sta tudi gospodarski indikator zaupanja, ki se je povzpel septembra za 0,3 toËke na 95,6, kar je najveË letos, in poslovni indikator. Zadnji je veËji za 0,06 toËke, s Ëimer je dosegel -0,42 toËke, in se po hudem padcu v preteklosti spet krepi. Sicer pa naj bi na okrevanje evropskega k ospodarstva vplivali tudi zunanji dejavni-i, predvsem hitrej?a rast ameri?kega in japonskega BDP. STA Nadaljevanje s strani 36. Prav tako se je pokazalo, da so nekateri postopki premalo formalizirani in podkrepljeni z dokumenti. Še največ slabosti pa je bilo na področju vzdrževanja, kjer je bilo ugotovljeno, da je bil v preteklosti dan prevelik poudarek samozadostnosti vzdrževalnih skupin, ko so posamezne elektrarne težile k temu, da bi večino dela opravile sami. Z več kot prepolovitvijo števila zaposlenih v zadnjih letih pa je takšen način organiziranosti postal neizvedljiv in pokazala se je močna potreba po centralizaciji vzdrževalnih procesov, saj zaradi pomanjkanja kadrov drugače ne bo mogoče opravljati vseh potrebnih nalog. Določene spremembe terja tudi avtomatizacija, saj določeni profili (predvsem stikalci in ključavničarji) po uveljavitvi daljinskega vodenja celotne verige Dravskih elektrarn ne bodo več potrebni. AnaUza obstoječih razmer je izpostavila tudi precejšnjo togost kot posledico dejstva, da se procesi vrsto let niso spreminjaU. Trg pa zahteva večjo fleksibilnost in takojšen odziv na dogodke v okolju. Zastavljene cilje uresniËiti v desetih letih Po besedah Marjana Smona jim je podroben vpogled v obstoječe razmere v podjetju dal pomembna izhodišča za začetek reorga-nizacijskih procesov, ki naj bi v naslednjih letih še povečaU učinkovitost Dravskih elektrarn in utrdiU njihov položaj na energetskem trgu. Tako naj bi izhodiščno organiziranost postaviU do konca tega leta, zastavljene cilje pa skušaU uresničevati postopoma, saj tudi avtomatizacijski procesi proizvodnje potekajo v korakih in tem korakom je pač treba slediti tudi z organiziranostjo dela. Kot je poudaril Marjan Smon, bistvenih kadrovskih pretresov v podjetju ne bo, seveda pa bo treba organizacijsko strukturo prilagoditi novim zahtevam. Tako so že ustanoviU službi za koordinacijo vzdrževanja in za koordinacijo vodenja objektov, nabavno planska služba bo razdeljena na nabavno službo in službo za kontroUng in planiranje, ustanoviU pa bodo tudi posa- mezne projektne skupine, ki bodo skrbele za uresničevanje posameznih poslovnih ciljev. Ključna zadeva pa bo centraUzacija vzdrževanja, pri čemer naj bi na celotnem območju dravske verige de-lovaU dve, pozneje pa ena vzdrževalna skupina. Na tem področju je pričakovati tudi največ težav, saj ljudje doslej niso biU vajeni fleksibilnosti, prav tako pa bo treba dopolniti posamezne vzdrževalne skupine s profiU, ki jih ta hip primanjkuje. Dravske elektrarne so namreč v povprečju precej star kolektiv, v naslednjih desetih letih pa naj bi se upokojilo še pribUžno sto ljudi. Tako bo treba v bUžnji prihodnosti razmišljati o pomlajevanju kadrov, na drugi strani pa to pomeni tudi, da bistvenih presežkov delavcev kljub drugačni organiziranosti podjetja ne bo. Tako naj bi po besedah Marjana Smona tovrstna vprašanja reševaU predvsem z nadaljevanjem dokupova-nja delovne dobe in v primeru mlajših delavcev tudi s prekvaUfikacijami. Brane JanjiE Foto Dušan Jež L j^^ ^ S B. 1 45 _L ^AD KONCENTRACIJO BDI VARUH KONKURENCE Vlada RS je konec septembra izdala uredbo o spremembi in dopolnitvah uredbe o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluab s podroËja distribucije elektriËne energije. Po tej uredbi distributerji elektriËne energije po 1. januarju 2005 ne smejo opravljati dejavnosti trgovanja z elektriËno energijo. Za izvajanje te dejavnosti morajo ustanoviti pravno osebo. Pri tem morajo upo?tevati moanosti koncentracije dejavnosti in optimiranje konkurenËnosti ponudbe skladno s pravili o prepreËevanju omejevanja konkurence. 46 Kot so sporoËili iz urada vlade za informiranje, gre za uskladitev z novo direktivo, sprejeto v Evropskem parlamentu junija letos (glede pravila za delovanje trga z elektriËno energijo), ki med drugim postavlja zahtevo po pravni loËitvi dejavnosti upravljanja distribucijskega omreaja od tranih dejavnosti pri oskrbi z energijo do 1. julija 2007. Z uredbo bo pravna loËitev tranih dejavnosti izvedena ae zdaj, saj je treba Ëim prej zaËeti ta proces, ki je po pravno-organizacijski in te-hniËno-informacijski plati izredno zahteven. Najpozneje do 1. julija 2007 je treba do konca odpreti tudi trg z elektriËno energijo, kar pomeni, da dobijo pravico izbire dobavitelja vsi odjemalci, tudi gospodinjski (okoli 800 tisoË odjemalcev). Trenutno je upraviËenih okrog osem tisoË odjemalcev, ki porabijo okrog 65 odstotkov vse elektriËne energije. Po novi direktivi je treba do 1. julija 2004 omogoËiti svobodno izbiro dobavitelja elektriËne energije vsem odjemalcem, razen gospodinjskim, kar pomeni, da se bo ?tevilo upraviËenih odjemalcev poveËalo na pribliano 70 ti- soË. Izpolnjevanje zahtev direktive prina?a torej prehajanje tarifnih odjemalcev izpod okrilja javnih sluab k tranim dobaviteljem elektriËne energije. Trane dobavitelje, ki so zdaj ?e v sklopu podjetij za distribucijo, Ëakajo v prihajajoËem obdobju izredno zahtevne naloge, kot so oskrba velikega ?tevila odjemalcev po tranih naËelih, spopad s tujo konkurenco po pridruaitvi EU, pravna loËitev od matiËnega podjetja in morebitno zdruaevanje zaradi ohranitve tranega deleaa. Uredba posega v obstojeËo strukturo Kako so omenjeno uredbo sprejeli v vodstvih elektrodistribucij-skih podjetij? Katere so tiste najbolj aktualne naloge, ki jim v tem trenutku namenjajo najveË pozornosti? V enem delu distribucije na zastavljeno vpra?anje niso odgovorili, v drugem so bili javnemu komuniciranju bolj naklonjeni, v tretjem pa so nas napotili na Davida ValentinËiËa, ki predseduje GIZ-u distribucije elektriËne energije in hkrati vodi tudi projektno skupino za izpeljavo omenjene vladne uredbe. Ker je bil ravno v tistem Ëasu na sluabeni poti, je del dejavnosti na tej ravni pojasnil Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ distribucije. Povedal je, da je projektna skupina pripravila gradivo, s katerim bo seznanila nadzorne svete elektro-distribucijskih podjetij v zvezi z ustanavljanjem druabe Nova energija. V pripravi pa je tudi elaborat, s katerim bodo novembra seznanili nadzorne svete distribucijskih podjetij, prav tako pa tudi predstavnike malih delniËarjev, SDE Slovenije in zaposlene. V elaboratu bodo podrobneje opredelili namene, cilje in postopek organiziranja skupne hËerinske druabe Nova energija. Mag^ Djor-dje Zebeljan, državni sekretar za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Foto Miro Jakomin Alojz Savi-ozzi, poslovodja GIZ distribucije elektriËne energije. Kot je povedal Peter Petrovič, predsednik uprave Elektra Celje, je bila omenjena vladna uredba najavljena in priËakovana. Uredba bistveno posega v strukturo in poslediËno tudi v poslovni okvir prihodnjega podjetja matere, torej Elektra Celje. Ker gre za uredbo, ki pri vseh petih podjetjih distribucije zahteva enake pristope in kr?itve, vodijo dejavnosti usklajeno v okviru GIZ distribucije, kjer so zapisana tudi skupna stali?Ëa, naloge in sklepi. Ob tem je PetroviË ?e povedal, da v Elektru Celje resno in odgovorno sodelujejo in dajejo prispevek k zahtevanemu pro- Foto Miro Jakomin jektu, ob tem pa se trudijo, da njihovo redno delovanje in poslanstvo ne bi bilo okrnjeno. Iz uprave Elektra Gorenjska so sporoËili, da se je njihovo podjetje skupaj z drugimi elektrodi-stribucijskimi podjetji na podlagi sklepov vlade vkljuËilo v dejavnosti za ustanovitev skupnega hËerinskega podjetja za traenje elektriËne energije, in sicer v okviru GIZ-a distribucicije elektriËne energije; koncentracijo so priglasili Uradu za varstvo konkurence. Urad je nameravano koncentracijo objavil v uradnem listu, njegova odloËitev, ali jo bo dovolil, pa jim ?e ni poznana. »e bo pozitivna, se bodo dejavno vkljuËili v pripravo pogodbe o ustanovitvi hËerinske druabe in zaËeli organizacijo te druabe. O dejavnostih so in bodo ?e obve?Ëali nadzorni svet Elektra Gorenjska. Pojasnili so tudi, da izloËitev trgovanja z elektriËno energijo iz sedanjega podjetja pomeni odtujitev pomembnega dela prihodkov in dobiËka, saj danes prodaja elektriËne energije upraviËenim odjemalcem pokriva tudi prodajo elektriËne energije tarifnim odjemalcem, ki poslujejo z izgubo. Po drugi strani pa glede na majhnost slovenskih elektro-distribucijskih podjetij v evropskem merilu (?e posebej zaradi njihove majhne kapitalske moËi) menijo, da z odpiranjem trga v prihodnjih letih brez koncentracije in povezav, kljub dana?nji uspe?nosti, najbra ne bi preaiveli. Odločitev naj bi bila znana še letos Kot je povedal mag. Djordje Ze-beljan, draavni sekretar za energetiko, je Urad za varstvo konkurence na podlagi zakona o prepreËevanju omejevanja konkurence izdal sklep o uvedbi postopka v zvezi s priglasitvijo koncentracije, ki jo je vloaila peterica ektrodistribucijskih podjetij (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska). Skupni projekt naj bi uresniËili z ustanovitvijo hËerinske druabe Nova energija. Pri tem je omenjeni urad ugotovil, da je prigla?ena koncentracija podrejena doloËbam zakona o prepreËevanju omejevanja konkurence in ?je izkazan resen sum glede njene skladnosti s pravili konkurence«. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da je Urad za varstvo konkurence ae prepovedal omenjeno koncentracijo javnih distribucijskih podjetij, saj gre v takih primerih za obiËajen postopek, ki je natanËno predpisan z zakonom. Ker je bil v Uradnem listu objavljen izvleËek sklepa o uvedbi tega postopka, lahko vsaka stranka v roku 30 dni izkaae svoj pravni interes in Uradu za varstvo konkurence posreduje podatke, v tem primeru pa lahko zahteva celo status stranke v postopku. KonËna odloËitev o koncentraciji distribucijskih podjetij naj bi bila predvidoma znana do konca leta. V zvezi s tem je mag. Aebeljan pojasnil, da naj bi pet javnih distribucijskih podjetij v tem okviru zdruailo vse tiste njihove dele, ki se ukvarjajo s prodajo elektriËne energije konËnim kupcem. Nova energija naj bi bila vsekakor regionalno organizirana, kar pomeni, da upraviËeni odjemalci niso v Ljubljani, Mariboru, Celju in v drugih mestih, temveË na celotnem obmoËju Slovenije. Vlada je na seji 23.oktobra pet javnih podjetij za distribucijo električne energije zadolžila, da začnejo tudi postopek za ustanovitev enovitega podjetja za opravljanje dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja.Te dejavnosti morajo pripeljati do ustanovitve nove družbe, ki bo opravljala dejavnost na celotnem območju države, najpozneje do 1. januarja 2005.Takšna ureditev je potrebna zato, ker je zaradi ekonomije obsega to bolj gospodarno, omogoča enotne pogoje glede dostopa do omrežja za celotno Slovenijo, omogoča skladen razvoj omrežja in kakovosti oskrbe ter je z napredkom informacijske tehnike v zadnjem desetletju tudi tehnično izvedljivo. A7 Po sporočilu vladnega urada za informiranje bodo javne službe za dobavo tarifnim odjemalcem postopno ugašale, najpozneje do 1. julija 2007, tarifni odjemalci bodo postajali upravičeni, njihovo oskrbo bodo prevzela tržna podjetja za dobavo energije. Slovenska distribucijska podjetja so v evropskem merilu dokaj majhna, se bolj pa je majhna njihova kapitalska moč. Ta moč se se zmanjšuje z obveznostjo pravne ločitve tržnih in netržnih dejavnosti, ki ima lahko za posledico, da iz petih relativno majhnih podjetij nastane še deset manjših. Sicer pa je Slovenija leta 2003 postala delno odvisna od uvoza električne energije. Tehnična povezanost našega sistema omogoča zadosten uvoz, uskladitev s pravnim redom EVpa enakovreden nastop vseh evropskih podjetij za oskrbo z električno energijo. Zato lahko pričakujemo zaostritev konkurence na slovenskem trgu z električno energijo. Ce želimo podjetja za prodajo upravičenim odjemalcem ohraniti konkurenčna, je nujna vsaj delna združitev. Tako lahko nastane skupno podjetje za prodajo električne energije končnim odjemalcem, ki bo sposobno konkurirati tujim ponudnikom vsaj na slovenskem trgu. Zelo verjetno pa dolgoročno slovenski trg za preživetje ne bo dovolj in bo treba s ponudbo nastopiti širše, na enotnem evropskem trgu z električno energijo. 48 Kakšna bo lastniška struktura? Trenutno je vprašanje o lastniških deležih v Novi energiji še odprto; jasno je le to, da so lastniki lahko vlada, pidi in elektrodistri-bucijska podjetja. Na uradu za energetiko podpirajo predlog, po katerem naj bi imela distribucijska podjetja večino v tej družbi, kolikšni pa bodo odstotki posameznih lastniških deležev, pa je stvar pogajanj. Pri tem se mag. Zebeljan, kot sam pravi, zavzema za tako lastniško strukturo, ki bo omogočala optimalno konkurenčno prodajo doma proizvedene električne energije, hkrati pa naj bi omogočala tudi učinkovito poslovanje distribucijskih podjetij. Država želi skozi lastniško strukturo doseči, da se bodo izvajali tam opredeljeni strateški cilji. V Nacionalnem energetskem programu je namreč zapisano, da mora biti najmanj 75 odstotkov slovenske elektrike konkurenčno ponujeno naši industriji. In to je tudi ključna naloga Nove energije. Po besedah mag. Žebe-ljana je zadeva v bistvu zelo preprosta: Ce imaš »nesposobnega trgovca«, ta ne zna narediti velike marže. Nesposoben trgovec rešuje svojo nesposobnost tako, da kupuje blago ceneje. Država pa želi ohraniti sposobnega trgovca (znotraj novonastajajočih razmerij - vstop v EU), ki zna blago, ki ni ravno poceni, dobro prodati. Poudaril pa je še, da pri ustanavljanju družbe Nova energija ne gre samo za lastniško strukturo, temveč so odprta tudi nekatera vprašanja glede razmerja med matičnim in hčerinskim podjetjem, med drugim tudi vprašanje o poslovni svobodi. Miro Jakomin KONČANA ZDRUŽITEV DVEH NAFTNIH DRUŽB Združitev ruskih najinih družb Yu-kos in Sibneft se je po besedah Mihai-la Hodorkovskega, prvega moža največjega najinega podjetja v državi -Yukosa, končala v začetku tega meseca. Ob tem je zanikal pisanje Financial Timesa, da naj bi si ameriška družba ExxonMobil prizadevala pridobiti 40-odstotni delež te družbe. Po poročanju omenjenega časnika, naj bi bilo ameriško podjetje pripravljeno plačati za navedeni delež 25 milijard dolarjev, razmišljalo pa naj bi celo o večinskem lastništvu. Uspešno sklenjeni posel bi pomenil, da je ruska vladna elita pripravljena sprejeti tudi tuje lastništvo v družbah, ki opravljajo s ključnimi državnimi naravnimi viri, z namenom, da bi spodbudila gospodarsko rast. Toda to se vsaj po besedah Hodorkovskega vendarle ne bo zgodilo, tokrat se je pokazalo celo nasprotno, saj sta se združili dve domači podjetji in še povečali svojo moč. Nova družba z imenom YukosSibneft je namreč postala četrta največja naftna družba na svetu v zasebni lasti. Njene zaloge naj bi štele približno 19,4 milijarde sodov nafte in plina, dnevna proizvodnja pa naj bi znašala 2,06 milijona sodov. V podjetje, ki ima več kot 2500 bencinskih servisov, je vključenih šest glavnih ruskih rafinerij, ena v Litvi ter še nekaj v Belo-rusiji. STA TUJI NALOŽBENIM PREMAGUJEJO KRIZO Albanskemu elektrogospodarstvu se, kot kaže, vendarle obetajo boljši časi. Naložbe v to gospodarsko panogo so se letos povzpele na 340 milijonov dolarjev, daleč največ od tega pa so prispevala tuja podjetja. Kot je poudaril albanski premier Fatos Nano, so bila letošnja vlaganja najobsežnejša v zadnjih 15 letih in bodo nedvomno pripomogla k rešitvi energetske krize v državi. Večino od omenjenega zneska - 180 milijonov dolarjev - so prispevale Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in Svetovna banka, in sicer za obnovo in posodobitev sistema za prenos električne energije. Poleg tega je EBRD skupaj z Japonsko, Švico, Italijo in nekaterimi drugimi državami zagotovila 50 milijonov dolarjev za urejanje akumulacijskega jezera na reki Drim, Svetovna banka in EIB pa sta prispevali še 110 milijonov za gradnjo nove termoelektrarne Valona. STA, Tanjug SMERI NADALJNJEGA ZNIAEVANJA STRO©KOV Med poglavitnimi razvojnimi in poslovnimi cilji podjetja za obdobje štirih let je mag. Andrej Sušteršič, član uprave javnega podjetja Elektro Gorenjska, omenil zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave električne energije, spodbujanje učinkovite rabe energije, zagotavljanje racionalizacije poslovanja, zagotavljanje rasti produktivnosti in obvladovanje števila zaposlenih, dosledno uresničevanje zakonskih in podzakonskih aktov ter drugih usmeritev vlade, zagotavljanje dejavnosti za pridobitev večjega števila upravičenih odjemalcev ter implementiranje tehnoloških rešitev in pridobitev poslovne odličnosti in okoljskega certifikata 14001. VzaËetnem delu pogovora je mag. Andrej Sušteršič poudaril, da je eden od glavnih ciljev, ki ga vidi v podjetju Elektro Gorenjska, poveËevanje energetske uËinkovitosti, in sicer v doseganju priËakovanega razmerja med koristno in konËno energijo ter med konËno in primarno energijo. S tem naj bi podjetje doseglo hitrej?o rast bruto domaËega proizvoda v primerjavi z rastjo rabe konËne energije. Kot Ëlan uprave pri izhodi?Ënem pokrivanju tranega podroËja vidi v ?ir?ih globalizacijskih povezavah moanost cenovno ugodnej?e skupne nabave energije in cenovno zanimivo prodajo po produktih. Pomembno nalogo vidi v raziskavi potreb trga in oblikovanju celovite ponudbe, energen-tov, kompleksnih storitev tranih dejavnosti novogradenj in vzdraevanju naprav v procesu naËrtovanja, projektiranja, izvajanja in obratovanja naprav distribucijskega sistema. Namerava se Mag. Andrej ©u?ter?iË, Ëlan uprave javnega podjetja Elektro Gorenjska, je svoje videnje o tem, kako najbolj uËinkovito uresniËevati razvojne in poslovne cilje podjetja, zasnoval na podlagi ?irokih teoretiËnih znanj in praktiËnih izku?enj, ki si jih je pridobil pri opravljanju dosedanjih nalog v vladnih krogih. V zadnjih letih je uspe?no deloval kot draavni podsekretar na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kjer je bilo gospodarsko podroËje njegova glavna zaposlitev. Novo delovno podroËje, ki ga je v zaËetku oktobra prevzel v podjetju Elektro Gorenjska, mu pomeni, kot je poudaril, velik izziv. posvetiti povezovanju na podroËju celotne elektroenergetske infrastrukture s poudarkom na ekologiji in uËinkoviti rabi energije ter povezavi gorenjskih obËin na tem podroËju. Kakšno je temeljno izhodišče pri povečevanju energetske učinkovitosti? ?Kot predvideva Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, bo mogoËe niajo stopnjo rasti porabe elektriËne energije v primerjavi z rastjo bruto domaËega proizvoda dosegati predvsem s prestrukturiranjem gospodarstva iz industrijskega v storitveno gospodarstvo, in sicer z uporabo energetsko manj intenzivne proizvodnje ob hkratnem uvajanju tehnologij z uËinkovitej?o in raci- Foto Miro Jakomin 49 50 onalnejšo rabo energije oziroma s povečanjem energetske učinkovitosti na vseh področjih rabe energije. Nižjo stopnjo rasti porabe električne energije naj bi uresničevali tudi s spreminjanjem strukture porabe primarnih virov, povečano učinkovitostjo investicij, boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti, povečanjem produktivnosti in varčevanjem z električno energijo. Omenjenemu cilju naj bi služilo tudi zasledovanje ustrezne ravni cen električne energije, ki bi bila primerljiva s cenami v državah Evropske unije.« Katere kriterije boste ?e upo?tevali pri poslovanju podjetja? »Pri poslovanju je treba upoštevati tudi kriterije za napoved porabe električne energije za prihodnje obdobje in pa odjem za minulo obdobje. Ta metoda je zelo uspešna za kratkoročne in srednjeročne napovedi. Odvisna je namreč od razmer v gospodarstvu, ki se zadnja leta zelo hitro spreminjajo. V Sloveniji bo letošnja rast porabe električne energije v primerjavi z letom 2002 višja od pričakovanih 2,5 odstotka. Za poslovanje podjetja je zelo pomembno tudi dejstvo, da je vlada RS decembra lani sprejela akt, s katerim bo po novem višino om-režnine, ki jo je treba plačevati za uporabo energetskega omrežja (omrežnina in prispevki), sprejemala Agencija za energijo samostojno. S tem bo lahko podjetje pripravilo okvir svojega poslovanja v bližnji prihodnosti.« Prvi in daleË najpomembnej?i cilj distribucije je vsekakor zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave elektriËne energije, s poveËanjem zanesljivosti napajanja odjemalcev. Na kak?en naËin naj bi po va?em mnenju v naslednjih letih na tem podroËju dosegli priËakovano evropsko povpreËje? »V sodobnem podjetju je treba za uspešno delovanje transparentno ločiti med dejavnostjo trgovanja, nabave in prodaje na eni strani in dejavnostjo upravljanja in vzdrževanja distribucijske mreže na drugi strani. Ta ločitev omogoča ugotavljanje uspešnosti poslovanja za oba dela na ločen in pri- Andrej ©u?ter?iË se je rodil leta 1956 v Kranju in mladostna leta preaivel na Orehku in v Bri-tofu pri Kranju. KonËal je osnovno ?olo, poklicno natakarsko ?olo, prvo stopnjo pravne fakultete ob delu (1987) in drugo stopnjo pravne fakultete (1995). Leta 2002 je uspe?no konËal magistrski ?tudij na podroËju organizacije in procesov odloËanja v javnem sektorju in postal magister pravnih znanosti. Na dosedanji razgibani poklicni poti je deloval kot in?truktor in vodja usposabljanj za specialno uporabo psov (v organih za notranje zadeve), kot predavatelj in pisec del s podroËja kinologije, kot kriminalistiËni in?pektor na podroËju gospodarskega in organiziranega kriminala, kot naËelnik za varovanje na Ministrstvu za obrambo, kot svetovalec vlade za zahtevna sistemska vpra?anja, kot direktor logistike v obrambnem ministrstvu, kot predsednik vladne komisije za izvedbo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil itd. V zadnjih letih je bil kot draavni podsekretar zaposlen na Ministrstvu za gospodarstvo, kjer je v okviru svojih nalog opravljal programske naloge prestrukturiranja podjetij s podroËja azbestne proizvodnje ter gradbeni?tva in industrije gradbenih materialov, poleg tega je na vladi RS oziroma ministrstvu opravljal ?e vrsto drugih nalog. Letos spomladi se je odloËil, da bo kandidiral za mesto Ëlana uprave podjetja Elektra Gorenjska, saj je bilo gospodarsko podroËje v zadnjih letih njegova glavna zaposlitev. Vlada ga je imenovala marca 2003, kot Ëlan uprave pa je v podjetju Elektro Gorenjska nastopil 1. oktobra 2003 za dobo ?tirih let. merljiv način. Gre za dejavnost, ki je natančno opredeljena v zakonodaji s področja elektrodi-stribucije in je nujni sestavni del dejavnosti podjetja, katera zajema izdelavo voznih redov, upravljanje dobave električne energije, vzdrževanje sistemov vodenja, nakup električne energije za pokrivanje izgub, prodajo električne energije tarifnim in upraviče- nim kupcem itd. Glede na hiter tehnološki razvoj je treba načrtovati take tehnološke razmere, ki bodo zagotavljale večjo centralizacijo upravljanja distribucijskega omrežja in s tem pretoka električne energije. Nakup in prodajo električne energije je treba pravilno načrtovati. Za zagotavljanje teh dejavnosti pa je treba graditi na visoko izobraženih, us- posobljenih in specializiranih kadrih, ki so nujni za uresničitev teh ciljev.« Zelo pomemben razvojni in poslovni cilj podjetja je tudi spodbujanje učinkovite rabe energije. Kakšne so temeljne možnosti za njegovo uresničitev? »V zvezi s tem bi omenil pripravo in uresničevanje programov učinkovite rabe električne energije in pojasnjevanje tarifnega sistema ter splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije. Z ustrezno informacijsko podporo je treba ustvariti koordinirano delovanje med službami podjetja, ki omogoča izkoristek strokovnega znanja delavcev različnih profilov, ki s tem zagotavljajo boljše informacije kupcem tudi pri učinkoviti rabi energije.« Kako doseči cilj zagotavljanja racionalizacije poslovanja družbe, s posebnim poudarkom na obvladovanju stroškov, če hočemo, da bo rast stroškov materiala in storitev nižja od rasti cen? »Racionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov je treba doseči v vseh poslovnih funkcijah, tako z vidika nabavne kot prodajne funkcije, s spremembo strategije v proizvodnji, kakovosti in zanesljivosti oskrbe kupcev z električno energijo, z zniževanjem stroškov v operativni funkciji pri delovni sili v pomenu povečanja njene produktivnosti in učinkovitejše izrabe. S približevanjem Slovenije EU in z liberalizacijo trga električne energije je racionalizacija podjetja vsekakor nujna.« Pomemben razvojni in poslovni cilj javnega distribucijskega podjetja je tudi zagotavljanje rasti produktivnosti in obvladovanja števila zaposlenih z organizacijskimi ukrepi, s ciljnim vodenjem ter instrumenti kadrovske politike v okvirih, ki bodo zagotavljali nemoteno poslovanje družbe. Kakšno je vase videnje na tem področju? »Podjetje mora kar se da izrabiti tržno preusmeritev svojega delovanja, povečati nakupe električne energije pri posameznih kup- cih in hkrati pri njih povečati učinkovitost rabe električne energije in s tem povezati tudi razvoj tistih povezovalnih dejavnosti, ki lahko povečajo prihodek podjetja in povečajo število delovnih mest, katere bi zapolnili presežni delavci iz tistih dejavnosti, ki bi se zmanjšale oziroma prestrukturirale. V podjetju je treba čim bolj povezati skupno opravljanje določenih storitev (nabava, prodaja tarifnim odjemalcem, prodaja upravičenim odjemalcem), proučitev možnosti ustanavljanja novih podjetij, ki bi se izdvojila iz matičnega podjetja in ki bi omogočila podjetniško izvajanje dopolnilnih dejavnosti in razvoj povezanih dejavnosti.« Kaj mora podjetje storiti, da bo pridobilo večje število upravičenih odjemalcev na lokalnem, regijskem, državnem in mednarodnem območju? »Podjetje mora oblikovati in natančno opredeliti ciljne trge in pri tem nujno upoštevati donosnost posameznega trga. Treba je uvesti natančno kalkulacijo in izračunati ekonomičnost posameznega proizvoda oziroma storitve. Proizvod ali storitev, ki ni donosna, podjetje izloči iz svoje dejavnosti in je ne prodaja kupcem. Poleg tega se je treba v podjetju usmeriti k trgu oziroma potrebam kupcev ter njihovim zahtevam in povpraševanju ter jim ponujati svetovalno in informacijsko dejavnost, povezano z agresivnim marketingom.« Na koga mora podjetje konkretno usmeriti svojo pozornost? »V zvezi s tem bi omenil gospodinjstva oziroma tarifne odjemalce, ki jim mora biti v tržni politiki podjetja namenjena osrednja pozornost. Nadalje so tu industrijski upravičeni odjemalci, ki jih je sicer manj, vendar imajo zelo različne potrebe po električni energiji. Potem bi omenil kupce, ki so povezani v lokalni skupnosti, kjer je način prodajanja energetskih proizvodov in storitev zelo različen in imajo velikokrat želje po različnih storitvah na enem mestu. Poleg tega pa mora biti pozornost podjetja usmerjena še na kupce na področju povezanih dejavnosti s po- dročja oskrbe s plinom, telekomunikacijami, ogrevanjem in podobno, kajti prodaja proizvodov in storitev povezanih dejavnosti se strogo povezuje s kupci električne energije, s katerimi ima podjetje že vzpostavljeno poveza- vo.« Katere so druge naloge na tem področju? »Treba je v določenem času vstopiti v lokalne mreže in ustanoviti podjetja na lokalni ravni; lahko samostojno, lahko pa tudi skupaj z lokalnimi skupnostmi. Hkrati gre za možnost proučitve prevzema primernega podjetja na lokalni ravni in za vprašanje, ali se organizirati v lokalni holding. To je predvsem mogoče na področju plina, ki se na podlagi energetskega zakona letos liberalizira. S tem bi lahko razvijali lokalna omrežja, skrbeli za distribucijo plina in tudi transport med Srednjo in Severno Evropo ter Italijo. Te dejavnosti bi omogočile razvoj povezovalnih dejavnosti, ki bi v nekaj letih postale vsaj tako pomembne kot distribucija električne energije. Poleg tega bi morali nadaljevati dejavnosti na področju telekomunikacij (podjetje za zakup optičnih kablov je že ustanovljeno in Elektro Gorenjska ima v njem tudi delež).« Kako pa je z zagotavljanjem implementiranja tehnoloških rešitev in s tem povezane pridobitve okoljskega certifikata 14001? »V skladu s strategijo gospodarskega razvoja je treba v podjetju uvajati sodobne tehnološke rešite, ki bodo poleg ekonomskega in socialnega vidika upoštevale tudi vidik varstva okolja, in sicer z uvajanjem novih tehnologij elementov omrežja z novimi vodi, vodniki in ekološke sprejemljive omrežne tehnologije in s tem pridobitev okoljskega certifikata 14001.« Mirojakomin 51 40 Tj W LET USPE©NEGA DELA GORENJSKE DISTRIBUCIJE V podjetju Elektro Gorenjska letos praznujejo 40 let uspešnega distribuiranja električne energije. Jubilejno leto so se posebej počastili konec septembra na slavnostnem srečanju v hotelu Toplice na Bledu. V prijetnem okolju so se poleg članov vodstva podjetja Elektro Gorenjska in nadzornega sveta zbrali tudi predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, gorenjskih občin ter distribucijskih in drugih podjetij. Med odličnimi gosti so bili tudi Janez Sušnik, predsednik državnega sveta RS, mag. Djordje Zebe-Ijan, državni sekretar za energetiko, in Janez Pšenica, starosta gorenjskih distributerjev. za to priloanost napisal novo knjigo z naslovom 40 let Elektra Gorenjske. Knjigo so po konËani prireditvi podarili gostom (o tem bomo veË pisali prihodnjiË). Sicer pa je za duhovito povezovanje programa poskrbel napovedovalec Jure Se?ek, veËkratni dobitnik gonga za najbolj?ega radijskega napovedovalca iz Radia Ognji?Ëe, ki je v sklepnem delu prireditve zaigral vlogo znamenitega Martina Krpana. Med izvrstnimi izvajalci so bili ?e lajnar Rastko Tepina, akademska glasbenika in kitarista Eva Jelenc in Anae Palka, pevka Janja Hvala in pianistka Mojca Prus. Kot je v govoru poudaril mag Drago Stefe, ima gorenjska elektroenergetika temelj na stoletni 52 Goste je pozdravil direktor Elektra Gorenjska mag. Drago ©tefe, med njimi ?e posebej gospoda Janka P?enico, graditelja prvih velikih energetskih objektov na Gorenjskem po drugi svetovni vojni. Ob tej priloanosti mu je Ëestital in dejal, da gospod P?enica kljub svojim 95 letom ?e vedno aivo spremlja razvoj elektroenergetike na Gorenjskem. Praznovanje 40-letnice Elektra Gorenjska je potekalo na visoki strokovni in kulturni ravni. K dogodku so po vsebinski plati zelo prispevali nagovori mag. Draga ©tefeta, direktorja Elektra Gorenjska, Vincenca Jan?e, predsednika uprave Elektra Ljubljana, Joaeta AntoniËa, aupana obËine Bled ter Aleksandra IgliËarja, predstavnika Iskraemeca kot partnerskega podjetja. Franc Beravs, predsednik nadzornega sveta Elektra Gorenjske, je podelil priznanja sedmim delavcem za njihovo 40-letno uspe?no delo v tem podjetju. K praznovanju visokega jubileja je zelo pripomogel tudi ing. Drago Papler, ki je Vse foto Drago Papler Udeleženci slavnostne prireditve ob 40-letnici Elektra Gorenjska na Bledu. tradiciji. Letos gorenjski distributerji praznujejo 110-letnico prve luËi v Kranju, 90-letnico ustanovitve Kranjskih deaelnih elektrarn, imenitne predhodnice povojnega elektrogospodarskega sistema Slovenije. Njen prvi sedea je bil v neposredni bliaini Bleda v Lescah, nato v Airovnici, pozneje pa v Ljubljani. Mineva skoraj ?est desetletij od organiziranosti elektrodistribucijskih obratov, 50 let od nastanka samostojnih distribucijskih podjetij in 40 let zdruaene gorenjske distribucije, katere pravni naslednik je podjetje Elektro Gorenjska. Takratni izvr?ni svet SRS je na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o elektrogospodarskih organizacijah (z odloËbo ?t. 023-14/63) z dne 19. julija 1963 ustanovil podjetje za distribucijo elektriËne energije Elektro Kranj, v katerega je spojil do tedaj samostojni distribucijski podjetji Elektro Kranj in Elektro Airovnica, prikljuËil pa jima je tudi male hidroelektrarne na tem obmoËju. Podjetje je imelo sedea na Stari cesti 3 v Kranju. Za vr?ilca dolanosti direktorja je bil postavljen gospod Igor MerviË, prvi direktor pa je bil gospod Mile Vozel. Do cilja s potrpežljivostjo in vztrajnostjo Zatem je mag. ©tefe povedal, da je bilo o enotnem podjetju mnogo predsodkov, ki jih je bilo teae razbiti kot atom. Potrebna sta bila velika potrpealjivost in vztrajnost za dosego tega cilja. Brez ustvarjalnega zavezni?tva z delavci ne bi bilo mogoËe ustvariti dobro podprtega poslovnega sistema, ki je transparenten, seveda pa ?e vedno odprt in pripravljen na dopolnjevanje. »e je bil potreben kdaj kompromis ali popu?Ëanje, je bila to po njegovih besedah prej modrost kot pa ne-znaËajnost. Tako kot je potreben kompromis med energetiko in okoljem, in to na mednarodni ravni, pa moramo vseeno vedeti, da se ne smemo artvovati za nekaj, kar je v pogubo energetiki. V povojnem obdobju je gradnja distribucijskih elektroenergetskih objektov potekala v treh obdobjih, za katere je znaËilna obnova po?kodovane elektriËne mreae in elektrifikacija podeaelja do leta 1961 ter zgraditev sre-dnjenapetostne 35 kV mreae z razdelilnimi transformatorskimi postajami v ?estdesetih letih. V sedemdesetih letih so uvedli nov prenosni napetostni nivo 110 kV in zaËeli novo etapo gradenj razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 kV. ZaËete investicije na podroËju srednje napetosti - prehod z 10 na 20-kilovoltno napetost iz sedemdesetih let so se nadaljevale v devetdeseta leta. Veliko prelomnico so v gorenjsko distribucijo prinesle nove 400 kV prenosne investicije v osemdesetih letih, in sicer z zgraditvijo 2 x 400 kV daljnovoda BeriËevo-Okroglo in postavitvijo razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV na Okroglem. Gorenjska je dobila po 33 letih nov proizvodni vir - HE MavËiËe. Gorenjski elektrodistributerji so gradili lastne male hidroelektrarne in spodbujali gradnjo teh malih proizvodnih objektov pri zasebnikih, saj imajo danes skupno 105 objektov. V devetdesetih letih so sledili trendom novih te- Vincenc Janša, predsednik uprave podjetja Elektro Ljubljana je mag. Dragu Stefetu, direktorju Elektra Gorenjska, podaril umetniško sliko za dolgoletno sodelovanje. 53 Sedem dobitnikov priznanj za 40-letno uspešno delo v Elek-tru Gorenjska (od leve proti desni): Janez Potočnik iz Službe za investicije, Ciril Dolinar iz Poslovne enote za dobavo električne energije, Silvester Ber-guš iz Krajevnega nadzor-ništva Cerklje, mag. Drago Stefe, direktor Elektra Gorenjska, Franc Ravnik iz Krajevnega nadzorništva Kranjska Gora, Jože Novak iz Službe za razvoj in projektiranje in Janez Pšenica iz Poslovne enote za distribucijo električne energije. 54 hnologij. Vpeljana je bila do okolja prijazna gradnja ekoloških daljnovodov z izoliranimi vodniki, ki so bolj zanesljivi ob sneženjih in zaledenitvah. V zaključeno 110 kV zanko okoli Kranja so vključili najmodernejši razdelilni transformatorski postaji v oklo-pljeni izvedbi RTP 110/20 kV Zlato polje in RTP 110/20 kV Lahore, letošnja skupna naložba s Savskimi elektrarnami Ljubljana pa je zgraditev RTP 110/20/6,3 kV v HE Medvode. Slovenska energetika je že v Evropi V nadaljevanju je mag. Stefe dejal, da bo 1. maja prihodnje leto Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Misel o združenih evropskih državah je stara več kakor dvesto let, po letu 1950 pa se je začela njena praktična pot. Premalokrat pa jasno povemo, da je slovenska energetika v Evropi že več kakor 30 let, saj smo z mrežo UCPTE povezani v sistem evropske mreže. Ne gre samo za povezavo, temveč za upoštevanje vseh energetsko tehnoloških kriterijev in dogovorov, ki jih Slovenija ni ni- koli kršila. Zato je spoštovan partner v evropski energetski povezavi. To spoštovanje pa so ustvarili tehnični strokovnjaki, ki so našli tudi pečat visoke tehnične kulture, kot del evropske tehnične kulture. Ko se je oziral na začetek - na prve podpisane pogodbe za pristop k Evropski skupnosti, je Jean Monet; duhovni oče unije, zapisal: »Ce bi se moral lotiti znova, bi pričel s kulturo, in to tehnično kulturo!« Blizu temu je tudi misel nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, ki je nekoč dejal: »Evropa, ki si jo želimo, je mnogo več kakor le gospodarska in denarna skupnost. Čeprav sta slednji zelo pomembni, je naša temeljna naloga v tem, da povzdignemo kulturno dimenzijo Evrope, ozirajoč se na duhovni razvoj stare celine in iz tega izpeljane možnosti za napredek.« Mag. Stefe je dejal, da to omenja zaradi tega, ker gre za prepogosto zanemarjen segment tehnične kulture, saj jemljemo razvoj tehnike za nekaj samo po sebi razumljivega in se pogosto ne zavedamo dragocenosti tehničnih rešitev. In o dragocenosti govori že ime današnje slavljenke - elektrike. Beseda izvira iz latinske besede elektrum, ki pomeni jantar, kar ponuja številne možnosti za asociacijo. Že sama barva nas napeljuje na to, da pomislimo na svetlobo, sonce in na toploto, tudi v jantar, pravijo, da so ujeti sončni žarki, tako kot elektroni, povzročitelji električnega toka. Prav je tudi, da se spomnimo na dragocenost. Električna energija postaja vse pomembnejša dobrina - brez elektrike si sploh ne moremo več predstavljati sodobnega življenja. Njena sila se je že kar preveč približala božanski -spravlja nas v absolutno odvisnost, saj se ob večjih izpadih električne energije svet malodane ustavi. Primer Kalifornije, Amerike - samo nekaj sekund je manjkalo, da se ni isto zgodilo Evropi. Kako malo časa je električna energija potrebovala, da nas je osvojila in kako nehvaležni smo ji pravzaprav za to udobje, ki nam ga omogoča. Na podlagi nove energetske zakonodaje Zadnje desetletje prejšnjega stoletja je bilo prelomno tudi za Elektro Gorenjsko. Zakon o gospodarskih družbah je bil zavezujoč dokument za obUkovanje javnega podjetja kot družbe, Energetski zakon (1999) pa posebni dokument za oblikovanje vsebine in organiziranosti podjetja, primerljiv z evropsko direktivo in prakso. Določil je načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije. Z zakonom se zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega varstva energije. Ko govorimo o trgu, moramo vedno jasno povedati, da gre pri električni energiji za posebni trg z zelo zahtevno, drago in zapleteno tehnologijo. Zato bo vedno obstajal tudi regulator, ki bo moral dosledno upoštevati vse te posebnosti. Nato je mag. Stefe poudaril, da smo primerljivi z Evropo. Hierarhija napetostnih nivojev, izbor omrežnih parametrov, tehnične izgube, konfiguracija omrežja in način vodenja sistema so primerljivi z drugimi. S harmoni-zacijo standardov in predpisov pred vstopom v Evropsko unijo in z uresničitvijo najpomembnejših nalog na področju načrtovanja in razvoja bomo zagotovili ustrezno zanesljivost, varnost in okoljsko sprejemljivost distribucijske infrastrukture z evropsko. Znanje kot najboljša naložba za prihodnost Gonilo vsega tega napredka je znanje, ki mu namenjamo vseskozi veliko pozornost. Pred dvajsetimi leti smo s težavo pridobivali štipendiste in visoko izobražen elektrotehnični kader, saj nam ga je z boljšimi plačami »speljala« takrat uspešna kranjska industrija. Podjetje Elektro Gorenjska je bilo eden glavnih pobudnikov, da se je v okviru elektrogospodarstva ustanovila višja strokovna šola za izobraževanje strokovnjakov iz prakse. Tako je v zadnjih letih na tej šoli diplomiralo 15 njihovih študentov, danes pa se dodatno izobražuje 43 njihovih delavcev, štipendirajo pa tudi študente ustreznih profilov. Delavcem omogočajo pridobitev vseh potrebnih funkcionalnih in jezikovnih znanj. Zavedajo se, da je vlaganje v amortizacijo znanja vredna naložba za prihodnja leta, ko bo in je že znanje pomemben dejavnik nove vrednosti. Ob tej priložnosti je mag. Stefe izrazil željo, da bi distribucija dobila bolj uravnotežen položaj v slovenski energetiki. Primarna delitev s cenovno politiko največkrat upošteva največje objekte, to je proizvodne, prenosne in rudarske. Distributerji kot končni dobavitelji električne energije potrošnikom doživljajo največ kritike za vse, kar ni popolnoma korektno v sistemu. Prav tako ni sprejemljivo, da so tudi delavci distribucije za enako delo slabše nagrajeni. Naš elektroenergetski sistem je tehnološko povezan, zahteven in prav vsak segment znotraj tega sistema je enako pomemben. Miro Jakomin Mag. Stefe je na Bledu med drugim omenil tudi novinarko Darjo Kocbek, ki je v članku »Desetletje energetskega tavanja« zapisala naslednje: »Glede statusa so elektrodistribucijska podjetja v najslabšem položaju. Vlada se namreč nikakor ne more odločiti, kaj bi z njimi.« V zvezi s tem je mag. Stefe povedal: »Nase mnenje je, da se družinska srebrnina, kar distribucija nesporno za državo je, proda res samo v največji stiski, torej takrat, ko gre za preživetje. Vitalnost energetskega sistema se bo težko ohranjala v razdrobljenem ali nepremišljenem lastništvu. Upati je, da bo v NEP-u to dovolj jasno začrtano v smeri utrjevanja enotnega elektroenergetskega sistema, v katerem naj končno tudi distribucija dobi popolnoma enakopraven položaj.« Ob tem je se dejal, da so v zadnjih štiridesetih letih na vsakem koraku nezadržno rast v distribuciji spremljale najbolj dragocene lastnosti, s katerimi se lahko pohvalijo, in to so iznajdljivost, poštenost, skromnost in marljivost. Taki bi radi ostali se naprej in upajo, da bodo potrošniki to opazili in bodo z njihovim delom zadovoljni. 55 V^TDPRTJE RTP MEDVODE Medvode, kraj v sotočju Sore in Save, je bil 15. oktobra simbolni kraj sotočij in stičišč. Savske elektrarne Ljubljana in Elektro Gorenjska sta s slovesnostjo zaznamovali konec skupne investicije - zgraditev razdelilno transformatorske postaje s sodobnim 110 kV GIS stikalisčem s tehnologijo SF6 , ki pomeni ključni proizvodno distribucijski objekt na širšem medvoškem območju. % Medvode pa so bile tudi kraj in poslovna priložnost za prvo uradno srečanje nove uprave Elektra Gorenjska z vodstvi elektroenergetskih podjetij, poslovnimi partnerji in javnostjo. »V slogi je moč,« je dejal v uvodnem govoru župan občine Medvode Stanislav Žagar. »Dokaz, da se vsi lahko dogovorimo, je prestavitev že določene lokacije energetskega objekta in zagotovitev možnosti za nadaljevanje projekta zgraditve krožnega križišča. Tako v zadnjih oktobrskih dneh tudi slavnostno predajamo namenu pomemben cestni projekt - krožišče, pri katerem so ob občini denarno sodelovale tudi Savske elektrarne Ljubljana,« je povedal Stanislav Žagar. Uspemo sodelovanje dveh elektroenergetskih podjetij Zgraditev nove RTP s transformacijami 110/20/6,3 kV Medvode s soinvestitorstvom Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana je nadaljevanje uspešnega sodelovanja dveh elektroenergetskih podjetij na območju Gorenjske. Družbi nadaljujeta več kot petdeset let dolgo tradicijo uspešnega sodelovanja, ki izhaja še iz obdobja Kranjskih deželnih elektrarn. Slednje so začele elektrifi- kacijo in gradnjo proizvodnih objektov in s tem razvoj gospodarstva v času prve svetovne vojne. Direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak je takole opisal potek priprav in izvedbe skupne investicije: »S podpisom dogovora 23. marca 1998 med Elesom, Elektroni Ljubljana, Elektroni Gorenjska in Savskimi elektrarnami Ljubljana o ukinitvi 35 kV napetosti na območju Medvod v letu 2002 so bili dani temelji za uresničitev dolgoletnih načrtov o ukinitvi te napetosti in posodobitvi srednje napetostnega omrežja s ciljem varnejšega in zanesljivejšega obratovanja in s tem napajanja potrošnikov z električno energijo. Tehnično tehnološka povezanost, tradicija, lokalna povezanost družb Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana ter sinergijski učinki skupne gradnje nove RTP Medvode, so bili dobri temelji, na katerih sta družbi sklenili pogodbo o sofinanciranju RTP Medvode in sprejeli skupni investicijski program v juniju 2001. Na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega 4. oktobra 2001, se je začela gradnja nove razdelilne transformatorske postaje. Gradbeno je bil objekt končan in predan mon-tažerjem opreme v oktobru 2002. Vgradnja in preizkušanje sodobnega 110 kV stikališča s kovin- sko oklopljenimi stikalnimi polji, izolirani s plinom SF6 v modularni izvedbi, novih energetskih transformatorjev, 20 kV stikališča z izvlačljivimi kovinsko oklopljenimi stikalnimi celicami z zračno izolacijo in vakumskimi odklopniki ter mikroračunalni-škega distriburiranega sistema vodenja, ki omogoča lokalno in daljinsko vodenje iz centra vodenja Savskih elektrarn Ljubljana in Elektra Gorenjska, je bila končana aprila letos, ko sta začela z obratovanjem 110 kV stikali-šče in prvi blok transformator agregata 2 v HE Medvode.« Drago Polak je v govoru še dejal, da je zgraditev novega RTP-ja začetek projekta obnove HE Medvode. Z njim je omogočena neposredna transformacija generatorske napetosti na 110 kV nivo, zmanjšale so se izgube transformacije, izboljšala se je fleksibilnost obratovanja agregatov HE Medvode ter povečala zanesljivost oddaje proizvedene električne energije tudi v izjemnih primerih. Z uvedbo nove transformacije pa se je povečala zanesljivost preskrbe porabnikov v okolici Medvod ter pokrivanje predvidene rasti porabe električne energije. Z zamenjavo tehnološko zastarele, dotrajane in nezanesljive opreme, ki bo odstranjena do konca leta, pa se bodo občutno zmanjšali tudi negativni vplivi na okolje. Varnost - varčnost -varstvo okolja Slavnostni govornik minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač je uspešno končano investicijo označil s tremi ključnimi poudarki: varnost, varčnost in varstvo okolja. »Elektroenergetsko omrežje z razdelilnima transformatorskima postajama Kleče in Okroglo bo z vzankano RTP Medvode bolj fleksibilno, varno, zanesljivo, hkrati pa gre tudi za pridobitev, ki bo v izjemnih primerih pomenila zanesljivo podporno točko slovenskega elektroenergetskega sistema v celoti. Z okoljskega vidika ima tehnologija, ki je bila uporabljena na tem projektu, bistveno prednost v primerjavi s klasično izvedbo. Zaradi uporabljene tehnologije pomeni manjšo zahtevo po prostoru, ki je tudi do okolja prijaznejša. Prizadevanja ministrstva za okolje, prostor in ener- gijo so v smeri zagotavljanja čim boljše oskrbe z električno energijo, za kar je bil temelj postavljen z uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije. Ministrstvo sodeluje tudi v delovnih skupinah Agencije za energijo, ki pripravljajo mehanizme za ugotavljanje upravičenosti stroškov pri podjetjih, in so financirana iz omrežnine. Ta upravičenost stroškov se bo ugotavljala skozi vidik presoje investicij v podjetjih s stališča zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo. Elektro Gorenjska je pod vodstvom mag. Draga Štefeta vedno skrbela za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo. Pričujoča investicija je le zadnja v nizu številnih, ki so bile temu namenjene in so bile z njegovo osebno noto zelo profesionalno izpeljane. Namesto sklepnih misli voščim kolektivu Elektra Gorenjska in novi upravi gospodu Knav-su in gospodu Šušteršiču ter Savskim elektrarnam Ljubljana uspešno nadaljevanje začrtane poti in uspešno poslovanje tudi v prihajajočih razmerah odprtega trga znotraj evropske skupnosti,« je na slovesnosti poudaril mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo. Izboljšana zanesljivost in kakovost napajanja za 5.500 odjemalcev Savske elektrarne Ljubljana so pohvalile zgledno in konstruktivno sodelovanje Elektra Gorenjska pri načrtovanju in izvedbi te skupne investicije z željo, da se uspešno sodelovanje nadaljuje tudi na naslednjih projektih, povezanih z ukinjanjem 35 kV napetosti na območju Gorenjske. Posebna zahvala je bila izrečena mag. Štefetu in gospodu Jamni-ku, ki sta s tem projektom končala svojo poslovno pot. Za uspešno uresničitev naložbe so pomemben delež prispevali gospod Cerkovnik, gospod Zumer, gospod Stern iz Elektra Gorenjska in gospod Brinšek, gospod Javeršek, gospod Dušak, gospod Flak iz Savskih elektrarn. Najpomembnejši dobavitelji in izvajalci so bili IBE Ljubljana (projektantske storitve), GIZ Gradiš Ljubljana (gradbena dela z instalacijami), SOL Intercontinental (dobava 110 kV GIS stikališča, ki ga je iz- Foto Drago Papler delal Astom iz Švice), Elektrona-bava Ljubljana (dobava 20 kV stikališča, ki ga je izdelal TSN iz Maribora, in dobava štirih energetskih transformatorjev tovarne Etra 33 iz Ljubljane), Elektrote-hna - Elex (dobava 110 kV kablov proizvajalca Kaiser Kabel in CCC iz Nemčije), Iskra Sistemi Ljubljana (izdelava in dobava opreme za zaščito in vodenje). Montažna dela so izvajali Elek-tromontaža Bizant (montaža 110 kV GIS, sekundarne opreme, naprav lastne rabe, ozemljitev, elektro instalacij) in Elektroser-visi Ljubljana (montaža 110 kV kablov in kabelskih zaključkov ter vključitev v 110 kV daljnovod). Z zgraditvijo RTP Medvode so se znižali investicijski stroški, zmanjšale so se izgube transformacije v višini 5,8 milijona kWh na leto, ustvarjeni bodo prihranki pri vzdrževanju in obratovanju, tako da se bodo sredstva, vložena v investicijo, povrnila v osmih letih. Kot je povedal novi predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs, je vrednost investicije po sprejetem investicijskem programu znašala 1,4 milijarde tolarjev, z dobrim vodenjem in racionalno gradnjo pa se je investicijska vrednost znižala za deset odstotkov oziroma na 1,2 milijarde tolarjev. Elektro Gorenjska je prispevala 60 odstotkov potrebnih sredstev, in sicer 710 milijonov tolarjev, Savske elektrarne Ljubljana pa 40 odstotkov sredstev, kar je 490 milijonov tolarjev. »Podjetji sta se odločili za kovinsko oklopljeno in s plinom SF6 izolirano 110 kV stikališče, ki v tehničnem pogledu zagotavlja popolno varnost pred dotikom, veliko obratovalno zanesljivost in zmogljivost, v poslovnem pogledu pa prinaša prihranek prostora in nižje stroške vzdrževanja. Z zgraditvijo nove razdelilne transformatorske postaje in s prehodom z 10 na 20 kV napetostni nivo se je izboljšala tudi zanesljivost in kakovost napajanja vseh 5.500 distribucijskih odjemalcev na območju Medvod,« je odgovoril na novinarska vprašanja Jože Knavs. Drago Papler Slavnostni trak ob odprtju so prerezali nekdanji direktor Elektra Gorenjska mag. Drago ©tefe, minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË in direktor Savskih elektrarn Drago Polak 57 lASAVJE POSTOPOMA NA 20 kV NAPETOSTNI NIVO Predstavniki Elektra Ljubljana, d. d., in župan Zagorja Matjaž Svagan so 9. oktobra z rezanjem slavnostnega traku zaznamovali konec rekonstrukcije razdelilne transformatorske postaje Potoška vas, s čimer je bil storjen se en pomemben korak k posodobitvi distribucijskega omrežja na tem območju. 58 Znamenom zanesljive, stro?kovno uËinkovite in kakovostne oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo in enakomernega razvoja celotnega oskrbovalnega obmoËja, Elektro Ljubljana, d. d., vlaga dodatna denarna sredstva v distribucijsko omreaje na obmoËju Zasavja. Glavni namen investicij je postopno opu?Ëanje in zamenjava tristopenjske transformacije napetosti 110/35/10 kV z optimalnej?o neposredno transformacijo 110/20 kV. S prehodom srednje napetosti na 20 kV na obmoËju Zagorja in Izlak je bila letos dokonËana tudi rekonstrukcija RTP 110/35/10 kV Poto?-ka vas za napetostni nivo 110/35/ 20 kV. Po besedah Matjaža Osvalda, izvr?nega direktorja OE DEE, je povojna industrializacija Zasavja prinesla zgraditev 35 kV omreaja vkljuËno s ?tevilnimi RTP 35/10 k V, 35/6 kV in industrijskimi transformatorskimi postajami. Hrbtenico tega omreaja so pomenile tako imenovane zasavske zbiralnice - dvosistemski 35 kV vod, ki je povezoval RTP-je od Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika do Zidanega Mostu. Osrednja napajalna toËka je bila termoelektrarna Trbovlje. Leta 1970 se je v ta sistem vkljuËila ?e RTP 110/ 35/10 kV Poto?ka vas. Hkrati z vkljuËitvijo RTP Poto?ka vas v omreaje so se pojavila tudi prva razmi?ljanja o moanostih prehoda Zasavja, ki je dobivalo znaËaj energetskega otoka z dokaj razvito in razvejano 35 kV in 10 kV mreao, na obratovanje z 20 kV nazivno napetostjo, s katero so se napajala sosednja obmoËja. Leta 1976 je ?tudija EIMV Razvoj srednjenapetostnega omreaja Zasavja z Litijo dokonËno in dovolj trdno opredelila odloËitev Foto Igor Cetinski za 20 kV napetost in doloËila dinamiko postopnega prehoda. V tem obdobju je podjetje zaËelo v novo zgrajene transformatorske postaje vgrajevati prevezljive distribucijske transformatorje 10 (20)/0.4 kV, poloaeni pa so bili tudi prvi metri enoailnih termopla-stiËnih kablov za napetost 20 kV. Naslednjih dvajset let je podjetje gradilo nove naprave za 20 kV, ki pa so skupaj s starimi obratovale z 10 kV napetostjo. Razvoj zahteva posodobitve Sredi devetdesetih let je z naËrtovano gradnjo avtoceste Ljublja-na-Celje pri?el trenutek, ko se je pokazalo, da po starem ne gre veË naprej. Za napajanje predorov na Trojanah bi bilo treba po prvotnih naËrtih zgraditi celo RTP 110/20 kV Izlake. Pozneje so se zahteve po potrebni moËi sicer zmanj?ale, a ?e vedno ne dovolj, da bi jih lahko zadovoljili z 10 kV omreajem. Tako so stekle dejavnosti za izvedbo prehoda na 20 kV napetost na obmoËju Izlak in Zagorja. Ob otvoritvi ni manjkalo nasmejanih obrazov. Za prehod je bilo treba zagotoviti 20 kV napajalni vir, ki ga je podjetje pridobilo z rekonstrukcijo RTP Poto?ka vas. S prehodom RTP Poto?ka vas na napetostni nivo 20 kV, z rekonstrukcijo zastarelih naprav ter z vgradnjo modernej?ih naprav za daljinsko vodenje za celoten objekt je bila doseaena veËja zanesljivost dobave elektriËne energije na obmoËju Zagorja in Izlak. Izbolj?ala se je tudi kakovost dobavljene elektriË-ne energije, predvsem v pogledu izbolj?anja napetostnih razmer, prav tako pa so se zaradi manj?ih tokov v distribucijskem srednje-napetostnem omreaju zmanj?ale tudi izgube elektriËne energije na tem obmoËju. Rekonstrukcijo je podjetje izvajalo na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo 20. aprila 1999. Vrednost investicije pa je zna?ala 280 milijonov tolarjev. Opravljena so bila obseana dela Prehod srednjenapetostnega omreaja na obmoËju Zagorja in Izlak z 10 kV na 20 kV napetostni nivo je bil najobseanej?i projekt na distribucijskem omreaju srednje in nizke napetosti v letu 2003, in to predvsem v organizacijskem in izvedbenem pogledu. Prehod je pokril obmoËje s 6400 odjemalci in je bil izveden na 142 distribucijskih in industrijskih transformatorskih postajah, ki jih napaja 140 kilometrov povezovalnih in prikljuËnih vodov k transformatorskim postajam. Za projekt izvedbe prehoda na 20 kV je bilo potrebnih ?e dodatnih 61 milijonov tolarjev. Med rekonstrukcijo je podjetje dela izvajalo v ?tirih etapah, v katerih je bilo postopno poru?eno 35 kV stikali-?Ëe in postavljeno novo 20 kV sti-kali?Ëe. Na objektu RTP Poto?ka vas so bila izvedena naslednja dela: - dograjen je bil nov energetski transformator 110/20 kV, moËi 31,5 MVA vkljuËno s pripadajoËim transformatorskim poljem, - poru?enih je bilo enajst 35 kV celic, v preostalih treh pa je bila rekonstruirana sekundarna oprema, - poru?eno je bilo celotno 10 kV stikali?Ëe, - zmontiranih je bilo 22 novih 20 kV celic, - izvedla se je predelava obstojeËega energetskega transformatorja ter prevezava iz napetostnega nivoja 110/35 kV na nivo 110/20 kV, - zamenjan je bil celoten sistem daljinskega vodenja v postaji. Po konËani 2. fazi prehoda RTP 110/35/10 kV Poto?ka vas na napetostni nivo 110/35/20 kV je bil izveden prehod celotnega srednjenapetostnega omreaja na obmoËju Zagorja, Kisovca in Izlak z 10 kV na 20 kV napetostni nivo. Ukinjena pa je bila tudi transformacija 35/10 kV v RTP Podvine. Trenutno v RTP Poto?ka vas obratujejo ?e tri 35 kV celice ter en transformator 110/35 kV, moËi 31,5 MVA, ki napajajo obmoËje Litije. Po dokonËani rekonstrukciji je RTP Poto?ka vas Foto Aleš Kuhar Pogled na RTP Potoška vas. Od leta 1997 do danes je Elektro Ljubljana v prehod na 20 kV napetostni nivo na tem obmoËju vloailo skoraj milijardo tolarjev, od tega 440 milijonov tolarjev v prilagoditev omreaja in transformatorskih postaj, 154 v gradnjo RP Izlake, 140 v transformacijo 110/20 kV in 280 milijonov v rekonstrukcijo RTP Poto?ka vas. Po besedah Matjaaa Osvalda je bil s konËano rekonstrukcijo RTP Poto?ka vas narejen ogromen korak, ki pa kljub temu pomeni le pribliano Ëetrtino prehoda celotnega Zasavja na 20 kV napetostni nivo. Naslednji veËji korak se bo v skladu s srednjeroËnim planom zgodil leta 2006, ko bo podjetje zgradilo novo RTP 110/20 kV RadeËe, ki bo nadomestila dotrajano RTP 35/10 kV Zidani Most. daljinsko voden in nadzorovan objekt brez stalne posadke. Vodi se ga iz centra vodenja Trbovlje in distribucijskega centra vodenja Ljubljana. KonËna etapa prehoda in s tem popolna odprava 35 kV nivoja napetosti v RTP Poto?ka vas bo mogoËa ?ele po zgraditvi RTP 110/20 kV Litija predvidoma do leta 2010. Seveda pa je to pogojeno z zgraditvijo novega daljnovoda 2x110 kV BeriËevo-Litija-TET mag. Violeta Irgl 59 lA»ETEK GRADNJE RTP RIBNICA Na dobro obiskani novinarski konferenci, ki jo je sklicala uprava Elektra Ljubljana, d. d., v petek, 3. oktobra, v prostorih obËine Ribnica, so predstavniki Elektra Ljubljana in aupan obËine Ribnica Alojz Marn novinarjem predstavili projekt gradnje razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Ribnica. 60 RP Ribnica sodi v okvir elektroenergetskega omreaja ene izmed petih distribucijskih enot podjetja - DE KoËevje, ki se razprostira na povr?ini pribliano 1.300 kvadratnih kilometrov z 38.000 prebivalci na obmoËju od Turjaka do Kolpe in meje z Notranjsko do KoËevskega roga. Skupaj DE KoËevje oskrbuje 17. 000 odjemalcev in jim je leta 2002 prodala 111.200 MWh elektriËne energije. V uporabi je 1.705 kilometrov elektriËnih vodov in 465 transformatorskih postaj z in?talirano moËjo 116 MVA. Trenutno se vse te naprave napajajo iz RTP KoËevje 110/20 kV. Po besedah pomoËnika izvr?nega direktorja Milana Mlakarja DE KoËevje na leto investira pribliano tristo milijonov tolarjev, v kar so v?teta sredstva za investicije in za vzdraevanje. Na leto zgradijo do deset transformatorskih postaj in obnovijo oziroma zgradijo od deset do petnajst kilometrov novih daljnovodov ter pribliano deset kilometrov nizkonapetostnega omreaja. V zadnjih desetih letih so pomembnej?i projekti: zgraditev obmejnih povezav v vrednosti 500 milijonov tolarjev, zgraditev optiËnih povezav v vrednosti okrog 310 milijonov tolarjev (od tega predvidoma 150 milijonov leta 2003). Najpomembnej?a investicija od leta 1976, ko je bila odprta RTP KoËevje, pa je konec septembra zaËeta gradnja RTP Ribnica v okvirni vrednosti 600 milijonov tolarjev. ZaËetek gradnje RTP Ribnica je rezultat pribliano dvajsetletnega truda in prizadevanj, da bi konËno pri?lo do zgraditve tega, nadvse potrebnega objekta. Izdelanih je bilo veË ?tudij, ki so prikazovale potrebo po gradnji tega objekta ae leta 1990, vendar je po letih 1991 in 1992 poraba energije zastala, nato se nekaj Ëasa celo zmanj?evala, po letu 1998 pa se je zaËela spet poveËevati. Danes je zgraditev tega objekta postala tehnolo?ko nujna in ekonomsko popolnoma upraviËena. Kot je poudaril Milan Mlakar, so vsa ta leta na DE KoËevje ob strokovni pomoËi sodelavcev iz uprave podjetja pripravljali teren za gradnjo. ?Pridobili smo zemlji?Ëe, sodelovali pri izdelavi lokacijske dokumentacije in leta 1995 pridobili lokacijsko dovoljenje. Za nekaj let je nato gradnja zastala, leto?njo jesen pa smo konËno - po pridobljenem gradbenem dovoljenju in opravljenih potrebnih javnih razpisih -zaËeli delo. Za zaËetek del je ne- dvomno najbolj zasluaen sedanji predsednik uprave Elektro Ljubljane in nekdanji direktor PE Elektro KoËevje Vincenc Jan?a, ki si je skupaj s sodelavci ves Ëas prizadeval za gradnjo tega objekta.« Poleg omenjenih dejavnosti so na DE KoËevje naËrtno opravili veliko del pri gradnji 20 kV vodov v okolici Ribnice, ki jih bo sedaj razmeroma enostavno vkljuËiti v novo RTP. Tako v mestu Ribnici ne bo treba izvajati prevelikih del na 20 kV napetostnem nivoju, Novinarji so si ogledali tudi bodoče gradbišče. saj se bodo v prvi fazi na RTP priključili le obstoječi objekti. Obeta se obËutno izbolj?anje razmer RTP Ribnica ima za gospodinjstva, predvsem pa za tamkajšnjo obrt in industrijo, izreden pomen. Omogočila bo hitrejši razvoj območja, saj bodo odstranjene omejitve glede razpoložljivosti električne moči, izboljšala se bo zanesljivost dobave in napetostne razmere. Med izboljšavami bo najbolj vidno zmanjšanje okvar in motenj v 20 kV omrežju. Zlasti nova, računalniško krmiljena tehnologija je zelo občutljiva tudi na tako imenovane motnje, ki trajajo samo 0,3 sekunde in so posledica prehodnih pojavov na omrežju. Odvisne so zlasti od vrste omrežja, konfiguracije terena in stanja omrežja. Tako število okvar kot motenj je premo sorazmerno z dolžino izvoda iz RTP, saj povzroča okvara na katerem koli delu dalj- novoda izpad celotnega voda. Za lažje razumevanje je pomočnik izvršnega direktorja Milan Mlakar nazorno razložil razliko v terminu motnja in okvara. »Okvara povzroči trajni izpad daljnovoda ali njegovega dela, ki traja do odprave okvare aH izvedbe preklopa, medtem ko je motnja kratkotrajna, 0,3 sekunde trajajoča prekinitev. Za gospodinjstva in večino drugega odjema je to skoraj nezaznavno, medtem ko pri nekaterih vrstah, predvsem starejših računalnikih oziroma računalniško krmiljenih strojih, povzroči izpad in je potreben ponovni zagon. Tisti, ki imajo tako krmiljene stroje (na primer stroji CNC ali računalniško krmiljene Unije), dobro vedo, kaj to pomeni. Razmerje med okvarami in motnjami je približno 1 : 5. Za območja, ki ležijo ob daljnovodu Kočevje-Ribnica-So-dražica, se bo število motenj zmanjšalo za štirikrat, za samo mesto Ribnico pa še več.« Postaja bo razdeljena na dva dela, in sicer zunanji prostozraËni del, ki vsebuje 110 kV stikali?Ëe z enosistemskimi zbiralnicami s H povezavo polj in energetski transformator 110/20 kV, 20 MVA, ter na stavbo, v kateri bodo 20 kV stikali?Ëe z enosistemskimi zbiralnicami, razdeljenimi na ?tiri sektorje, in komandni prostori. RTP Ribnica bo daljinsko voden in nadzorovan objekt brez stalne posadke. Oskrbovana bo iz centra vodenja KoËevje in daljinskega centra vodenja Ljubljana. Po zgraditvi se bo RTP Ribnica vzankala v obstojeËi napajalni 110 kV daljnovod RTP Grosuplje-RTP KoËevje, ki poteka v neposredni bliaini lokacije nove RTP. Po ?tudiji Energetska in obratovalna analiza napajanja obmoËja DE KoËevje (RTP Ribnica) naj bi obratovanje z enim transformatorjem zadostovalo do leta 2010. Takrat se bo izvedla druga faza gradnje, ki predvideva vgradnjo ?e enega energetskega transformatorja 110/20 kV, moËi 20 MVA, vkljuËno s pripadajoËim 110 kV poljem. Mesto Ribnica in ožja okolica je sedaj napajana po daljnovodu skupne dolžine 42 kilometrov. Po zgraditvi nove RTP pa bo samo mesto Ribnica napajano po štirih posameznih daljnovodih, dolžine nekaj kilometrov. S tem se bo ustrezno zmanjšalo število motenj in okvar. Tako bo ob okvari na enem od daljnovodov, ki bo napajal del Ribnice, brez napetosti samo tisti del Ribnice, pa še tega bo mogoče v razmeroma kratkem času prevezati na enega od nepokvarjenih daljnovodov. Podobno bo veljalo za Sodražico z okolico, saj se bo zaradi bližine RTP Ribnice tudi razdelilna postaja Sodražica obnašala kot del RTP. Drugi kraji ob tem daljnovodu so napajani po vzporednem daljnovodu, ki pa je skupne dolžine kar 51 kilometrov. Slednji bo po novem razdeljen na šest ustrezno skrajšanih samostojnih izvodov. Kraji, ki so nekoliko bolj oddaljeni od Ribnice, kot so Loški potok, Draga, Sv. Gregor, Karlovica in drugi, pa bodo imeli izboljšane napetostne razmere, saj so v teh krajih padci napetosti tako veliki, da še komaj zadoščajo predpisanim vrednostim. Z zgraditvijo RTP Ribnica bo pridobilo tudi Kočevje, saj do zdaj ni imelo zanesljive in dovolj velike rezerve v primeru izpada obeh transformatorjev v RTP Kočevje. Do tega bi lahko prišlo s spletom neugodnih okoliščin aH večje okvare na stikališču 110 kV. Tudi v takem primeru bodo odjemalci Kočevja, po zgraditvi RTP Ribnica in ob pomoči nekaterih sosednjih RTP, oskrbovani z dovolj kakovostno električno energijo. RTP Ribnica bo pomenila tudi velik denarni prihranek pri izgubah delovne moči v omrežju. Študija Energetska in obratovalna analiza napajanja območja DE Kočevje (RTP Ribnica), končana januarja 2002, ki je bila izdelana na DE Kočevje, kaže, da se bodo po vključitvi RTP Ribnica v omrežje izgube leta 2005 zmanjšale za približno 14 milijonov tolarjev. To dodatno kaže na utemeljenost zgraditve RTP Ribnica, ki naj bi bila v dobrem letu dni tudi dokončana. mag. Violeta Irgl 61 ODJETJE JE POPELJAL NA ZAVIDLJIVO RAVEN Jože Bertalanič, nekdanji direktor javnega podjetja Elektro Celje in nazadnje pomočnik direktorja - upokojil se je ob koncu prejšnjega leta -, je letos s svojim prispevkom dejavno sodeloval pri nastajanju zanimive knjige ob 90-le-tnici distribuiranja električne energije na ožjem in širšem območju Celja. Na svoji dosedanji delovni, strokovni in direktorski poti je uspešno uresničeval temeljno vodilo podjetja, ki je v zagotavljanju varne, zanesljive in trajne oskrbe odjemalcev s kakovostno električno energijo ob čim nižjih stroških poslovanja. 62 J ] ?olo v ] oze Bertalanič se je rodil leta 1938 na GoriËkem v Prekmurju. Leta 1959 je konËal tehni?ko srednjo Ljubljani in se nato zaposlil v takratnem podjetju Elektro Maribor - okolica. Leta 1960 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in diplomiral leta 1965. Po odsluaenju voja?kega roka se je leta 1966 zaposlil v takratnem podjetju Elektro Celje, kjer je bil najprej pripravnik, nato pa je vrsto let uspe?no deloval na podroËju za?Ëite in razvoja. Leta 1975 je postal direktor poslovne enote Elektro Celje, leta 1991 pa ga je vlada RS imenovala za direktorja javnega podjetja Elektro Celje. V dosedanjem obdobju je Joae BertalaniË povedel podjetje na zavidljivo raven, ki jo odlikujejo racionalna in uËinkovita organiziranost, timsko delo z usposobljenim kadrom, optimalno ?tevilo delavcev, urejene poslovne funkcije in dobri odnosi med zaposlenimi. Poslovni rezultati podjetja Elektro Celje so bili, Ëe jih primerjamo s primerljivimi podjetji ob upo?tevanju pogojev poslovanja, vedno med bolj?imi. S katerimi najpomembnejšimi izzivi ste se v javnem podjetju Elektro Celje srečevali na poslovnem, organizacijskem, tehničnem in tehnološkem področju v obdobju, ko ste delovali v vlogi direktorja? Prosim, če nam lahko v grobih obrisih predstavite pomembnejše prelomne trenutke, ki ste jih doživeli na tej poti. ?Prvi prelomni trenutek je bil, ko sem 1. januarja 1975 prevzel delovno mesto direktorja poslovne enote Celje. To je bila takrat najveËja PE v slovenski elektro-distribuciji, z vsemi poslovnimi funkcijami podjetja, saj so poslovne enote na obmoËju Elektra Celje (PE Celje, PE Kr?ko, PE Slovenj Gradec) bile pred tem samostojna podjetja. Kot je znano, je bilo takrat obdobje najveËjega samoupravljanja, obdobje nenehnih organizacijskih sprememb, obdobje tozdov, delovnih organizacij, sozdov in drugih podobnih organizacijskih oblik ter samoupravnih interesnih skupnosti, hkrati pa tudi obdobje skupnega prihodka elektrogospodarstva in premogovni?tva. Sam sem vedno sku?al biti Ëim bliae stroki, zato sem sodeloval tudi v raznih strokovnih delovnih organih pri re?evanju operativnih teaav. Tudi pravna in ekonomska problematika mi ni bila povsem tuja. Drugi prelomni trenutek je bil leta 1990, ko je izvr?ni svet Republike Slovenije sprejel Odlok o ustanovitvi javnega podjetja za prenos elektriËne energije in petih javnih podjetij za distribucijo elektriËne energije. Imenovan sem bil za direktorja javnega podjetja Elektro Celje, ki sem ga vodil do jeseni 1999, zatem pa sem bil do upokojitve pomoËnik direktorja. To obdobje je bilo najbolj zahtevno, predvsem v organizacijskem pogledu in glede ureditve poslovnih funkcij, saj je bilo potrebno iz tedanjih tozdov, ki so poslovala kot podjetja z razliËno mentaliteto zaposlenih in z razliËnimi tehniËnimi re?itvami, postaviti racionalno in uËinkovito strukturo javnega podjetja z upo?tevanjem obËutljivih Ëlove?kih odnosov. To je bilo obdobje tako imenovanega vrednostnega naËrta, s katerim je bil administrativno doloËen prihodek posameznega podjetja. Ekonomski poloaaj je bil v primerjavi z obdobjem delovanja samoupravnih interesnih skupnosti moËno poslab?an. Nastopilo je celo leto, ko je bila nakupna cena elektriËne energije vi?ja od prodajne. Menim, da mi je v tem obdobju v danih okoli?Ëinah uspelo oblikovati javno podjetje z racionalno organiziranostjo in dobrimi poslovnimi rezultati, saj smo bili vedno med bolj?imi v slovenski distribuciji. Naslednji prelomni trenutek pa je bil leta 1999 s sprejetjem Energetskega zakona in njegovih podzakonskih aktov. Organizacijo in delovanje podjetja je bilo treba uskladiti z Energetskim zakonom, Uredbo o izvajanju gospo- darskih javnih služb s področja distribucije električne energije in z drugimi uredbami, ki so bile sprejete na podlagi energetskega zakona, usklajenega z direktivami Sveta Evrope in evropskega parlamenta. Direktor mi je takrat zaupal naloge na področju implementacije energetske zakonodaje v podjetju.« Kaj ste v omenjenih letih dosegli pri zagotavljanju redne in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo? »Na tem področju je bil v tem času storjen velik premik. Spominjam se še časa, ko so bili odjemalci, predvsem na podeželju, en dan in celo več dni brez električne energije, napetostne razmere pa pri mnogih niso bile zadovoljive. Stanje smo v Elektru Celje bistveno izboljšali s številnimi ukrepi, med katerimi bi omenil predvsem naslednje: zgraditev in posodabljanje distribucijskih centrov vodenja, uvedbo avtomatskega ponovnega vklopa, revitalizacijo razdelilnih transformatorskih postaj in omrežja, gra- dnjo rezervnih poti napajanja, kabelsko izvedbo distribucijskega omrežja, prehod na ozemljeno SN zvezdišče transformatorjev preko maloohmskega upora, vgradnjo relejev za avtomatsko regulacijo napetosti v odvisnosti od obremenitve, vgradnjo dušilk za omejevanje kapacitivne komponente zemeljskostičnega toka, vgradnjo stikal Shunt v razdelilnih transformatorskih postajah, vgradnjo daljinsko vodenih od-klopnikov in ločilnikov v srednje-napetostnem omrežju, uporabo polizoliranih vodnikov ter uporabo sodobne mehanizacije, prevoznih in delovnih sredstev.« Kako pa so z dobavo elektriËne energije in drugimi storitvami Elektra Celje zadovoljni odjemalci? »Iz analize anket, ki je bila letos opravljena za podjetje Elektro Celje v CDE Klicnem centru, lahko vidimo, da so odjemalci zelo zadovoljni s storitvami podjetja. Rezultati kažejo, da podjetje redno izpolnjuje njihova pričakovanja (76 odstotkov), zadovoljni Foto Miro Jakomin pa so tudi z njihovimi zaposlenimi oziroma s kontaktnimi osebami dobavitelja (90 odstotkov). Glede kakovosti električne energije je 79 odstotkov odjemalcev nadpovprečno zadovoljnih. Pri odpravi napak je odstotek zadovoljnih 77 odstotkov, pri vzdrževanju pa je 74 odstotkov nadpovprečno zadovoljnih. Seveda si želimo priti še na višjo raven zadovoljstva odjemalcev, to je na 82 do 85 odstotkov. Temu odstotku je zelo blizu tudi rezultat glede mnenja o prijaznosti osebja podjetja Elektro Celje.« Kako ste si prizadevali poveËevati energetsko uËinkovitost pri odjemalcih elektriËne energije? »Bistvo je v tem, da je mogoče izdelati proizvod ali opraviti storitev s čim nižjimi stroški pri nezmanjšani kakovosti. To pa pomeni tudi znižanje stroškov za električno energijo. Zato je bila uvedena tudi uporaba tržnih zakonitosti na energetskem področju. Odjemalcem smo vedno svetovali pri izbiri energetske opreme, najustreznejše tarife ter gle- Nekdanji direktor podjetja Elektro Celje Joae BertalaniË je bil ves Ëas tudi skrben zbiratelj zgodovinskega gradiva o razvoju celjske elektrodistribucije. Letos se je precej angaairal pri nastajanju knjige, ki je iz?la ob 90-letnici distribuiranja elektriË-ne energije na tem obmoËju. 63 64 de ukrepov za zmanjšanje in uravnavanje konice. To smo v gospodarski javni službi šteli kot dolžnost, ki jo imamo do odjemalcev, v tržni dejavnosti pa kot skrb za čim bolj celovito ponudbo in s tem prednost pred konku- Kako pa ste se v Elektru Celje sooËili s potrebo po optimizira-nju stro?kov in produktivnosti, ki se je pojavila z uveljavljanjem nove energetske zakonodaje? »Učinkovito poslovanje z nizkimi stroški mi je bilo vedno temeljno vodilo pri delu. Nenehno sem na podlagi analiz sprejemal ukrepe za optimiziranje stroškov in povečanje produktivnosti zaposlenih. V nekaj letih se je število zaposlenih zmanjšalo za več kakor 20 odstotkov. Primerjava rezultatov z drugimi podjetji v elektro-distribucijski dejavnosti je bila vedno ugodna.« Veliko pozornost ste v podjetju namenili tudi uvajanju sistema kakovosti na vseh ravneh. V Ëem je po va?em mnenju poglavitni pomen celovitega sistema upravljanja kakovosti? »Pod tem pojmom razumem sprejem norm, ki imajo za cilj izboljšanje proizvodov in storitev, optimizacijo stroškov ter povečanje zadovoljstva kupcev. To v bistvu pomeni postavitev ustrezne organizacije, razporeditev kom-petentnih delavcev na posamezna delovna mesta, vodenje in izvajanje poslovnih procesov, tako da so za vsakega zaposlenega nedvoumno določene njegove obveznosti in pristojnosti; hkrati pa gre tudi za spoštovanje lastnih in s predpisi določenih norm ter za prilagajanje razmeram v okolju. To mora priti v zavest slehernemu zaposlenemu in postati trajna naloga, ne pa enkraten ukrep, kar je v naši dejavnosti zaradi pogostih sprememb v organiziranosti in ekonomskih odnosih še toliko bolj pomembno in zahtev- Kako ste v Elektru Celje pri gradnji elektroenergetskih naprav in objektov uresniËevali visoke zahteve po varstvu okolja? »Ves čas smo še posebno skrb namenjali varovanju okolja, kar se je začelo že pri načrtovanju tras elektrodistribucijskega omrežja in pri izbiri lokacij za elektroenergetske objekte. V okviru denarnih možnosti smo čim več omrežja kablirali. Uporabljali smo transformatorje z zmanjšanim hrupom, polizolirane vodnike, transformatorje s posebno izolir-no tekočino Midel ter gradili transformatorske postaje, ki se čim bolj vklapljajo v okolje. Elektroinštitut Milan Vidmar nam je izdelal Studijo o elektromagnetnem sevanju električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje in Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN elementov v transformatorski postaji SN/NN. Sicer pa se Elektro Celje ravna po pravilniku o ravnanju z odpadki in pravilniku o vzdrževanju lovilcev olj.« Vrsto let ste si prizadevali tudi za praviËnej?a razmerja glede denarnih bremen, tako v distribuciji kot tudi med posameznimi energetskimi dejavnostmi. »Res je. To je bilo v obdobju skupnega prihodka in vrednostnega plana. Na tem področju so se sicer določene stvari spremenile, vendar pa natančnih razmerij pri administrativnem urejanju teh zadev ni bilo mogoče doseči. Sedaj je drugače. Sredstva za poslovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja so določena z omrežnino, ki je dokaj objektivna. Ker pa je bilo v devetdesetih letih namenjeno premalo denarja za distribucijo, se ta zaostanek vleče naprej. Prav tako bo treba še nekaj storiti glede razmerja nakupnih in prodajnih cen električne energije za tarifne odjemalce.« V EU je junija pri?lo do spremenjene zakonodaje na podroËju elektriËne energije in plina. Kot je znano, mora biti trgovanje z elektriËno energijo loËeno od izvajanja gospodarskih javnih sluab na podroËju distribucije elektriËne energije. Kako utegne ta zahteva vplivati na organizacijsko strukturo v podjetjih elektrodistribucije? »Vsekakor se moramo prilagajati razmeram v Evropski uniji, saj smo tako rekoč že del nje. Seveda pa ima vsaka država svoje posebnosti, zato je treba vsako odločitev dobro pretehtati, saj se v nekaterih državah EU že pojavljajo predlogi za spremembo določb direktiv, ki pri nas še niso dobro zaživele. Ta sprememba lahko zelo vpliva na organizacijsko strukturo v podjetjih elektrodistribucije. Predvsem bo veliko odvisno od tega, koliko pravnih subjektov bo trgovalo z električno energijo in ali bodo kot gospodarske javne službe s področja distribucije opredeljene tako kot zdaj. Ce lahko povem svoje mnenje, menim, da bi bilo za elektro-distribucijo bolje, da bi bili gospodarska javna služba - upravljanje distribucijskega omrežja in distribucija električne energije ena gospodarska javna služba. Nekatere države imajo tako ureditev, pri nas pa je bila narejena analogija z elektroprenosom. Seveda pa je med prenosnim in distribucijskim omrežjem razlika.« Za vami je dokaj burno, pa tudi uspe?no poslovno aivljenje. Nam lahko zaupate, s Ëim se sedaj ukvarjate. »Odslej živim bolj mirno. Okrog hiše imam dovolj dela z okolico in velikim vrtom. Včasih se odpravim na atletski stadion v Celju, saj sem mednarodni atletski sodnik. Več časa namenjam tudi rekreaciji, tu in tam pa dneve preživljam v počitniški hišici v Pore-ču. Kot član še vedno sodelujem v komisiji pri GZS za vmesne in zaključne izpite za poklic elektri-kar - energetik na področju dual-nega izobraževalnega progra- Miro Jakomin renco.« ma.« no.« ALA PLAKETA OBČINE CERKLJE BORISU MUŠIČU Elektro Gorenjska, d. d., iz Kranja namenja posebno skrb enakomernemu razvoju vseh delov gorenjske regije in ima pravi posluh za urejanje in gradnjo elektroenergetske infrastrukture na podeaelju. Eno tak?nih obmoËij je v obËini Cerklje na Gorenjskem, ki ga pokriva krajevno nadzorni?tvo Cerklje, eno izmed dvanajstih nadzorni?tev v Poslovni enoti za distribucijo elektriËne energije Elektra Gorenjska, d. d., Kranj. Vminulem obdobju so bili v visokonapetostno mrežo vneseni najnovejši tehnični dosežki z uvajanjem polizoliranih vodnikov na 20 kV daljnovodih, tako da se Cerklje lahko ponašajo z izjemno dobro izvedenim in oskrbovanim elektroenergetskim omrežjem. Posebna pozornost je bila namenjena zgraditvi zazanka-nega omrežja s posebnimi izvodi iz razdelilne transformatorske postaje Primskovo in predvideno zagotovitvijo dvostranskega napajanja iz razklopišča Visoko, ki pomeni precej velike denarne vložke. V triindvajsetih letih se je število transformatorskih postaj na Cerkljanskem povečalo za dve tretjini v primerjavi z letom 1980, oziroma s 35 na sedanjih 58 transformatorskih postaj. Zgrajena je bila pomembna kabelska zanka Ambrož-Jezerca-Kržiše za rezervno napajanje Krvavca, začela se je gradnja razklopišča Cerklje z najsodobnejšo tehnologijo SF6, vse je pripravljeno za rekonstrukcijo pomembnega razklopišča Letališče Brnik, prav tako z novimi celicami tehnologije SF6. Prostozračno nizkonapetostno omrežje cerkljanskih vasi je bilo ob hkratnem urejanju vseh dejavnikov komunalne infrastrukture sočasno zgrajeno v zemeljski kabelski izvedbi. Plod skupnega sodelovanja občine Cerklje in Elektra Gorenjska je znižanje stroškov pri kabliranju in tudi hkratna zgraditev občinske javne razsvetljave, ki jo nadzornistvo Cerklje že vrsto let vzdržuje. Občinski svet občine Cerklje je potrdil predlog župana občine Cerklje na Gorenjskem Franca »ebulja in ob občinskem prazniku 23. septembru podelil malo plaketo občine Cerklje Borisu Mu?iËuiz Vopovelj za prispevek k lepši urejenosti občine Cerklje in njenih vasi. Boris Mušič, rojen leta 1960, po poklicu elektrotehnik, je delovno mesto vodje krajevnega nadzor-ništva Cerklje prevzel leta 1993. V desetih letih njegovega vodenja je bil eden redkih, ki je - v povezavi s programom občinske uprave oziroma županom - načrtoval elektrifikacijo po vaseh v skladu z investicijskimi projekti in predvsem sodeloval pri obnovi javne razsvetljave. Treba je poudariti, da je bil tak način dela investicij bistveno cenejši za občino Cerklje kot za Elektro Gorenjska. S tem je pripomogel k lepši urejenosti vasi oziroma k lepšemu videzu občine Cerklje. Spominsko priznanje župana Franca Cebulja je na praznovanju na Šenturški gori pod Krvavcem prejel mag. Drago ©tefe za 23-letno zgledno sodelovanje na področju razvoja elektroenerge- tike v občini Cerklje na Gorenjskem. Mag. Drago Stefe je sodeloval in podpiral razvoj cerkljanskega območja že konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let kot predsednik komisije za razvoj rekreacijsko turističnega centra Krvavec in kot predsednik interesne skupnosti s področja letališkega prometa, kjer so usklajevali interese krajev in razvoja letališča. S svojim angažiranjem kot direktor Elektra Gorenjska in osebno kot človek s posluhom za krajinsko podobo in elektroenergetsko oskrbo odjemalcev čudovitih krajev cerkljanske ravni in hribovskih vasi pod Krvavcem, je pomembno vplival na razvoj in urejenost občine Cerklje. Drago Papler Foto Drago Papler Boris Mu?iË, krajevni nadzornik Cerkelj na Gorenjskem, je bil ponosen ob prejemu a priznanja. 65 IZBOLJ©ANIM SISTEMOM DO POSLOVNE ODLI»NOSTI Sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000 je v delni?ki druabi Elektro Maribor vzpostavljen, vzdraevan in naravnan tako, da spremlja in uveljavlja vse tiste spremembe in predloge, ki zagotavljajo bolj?e poslovanje. Na nadaljnji poti si intenzivno prizadevajo za izpopolnitev sistema vodenja kakovosti z elementi poslovne odliËnosti. V podjetju se namreË zavedajo, da novi izzivi, med katerimi je na prvem mestu uvedba trgovanja z elektriËno energijo, od vseh zaposlenih zahtevajo ?e veËjo angaairanost in bolj?i naËin delovanja na vseh ravneh druabe, tako rekoË od prvega do zadnjega. Kot predstavnik vodstva za kakovost v podjetju Elektro Maribor ste odgovorni za vzdraevanje in izpopolnitev sistema vodenja kakovosti. Kaj vam pravzaprav pomeni pridobitev certifikata kakovosti? ?V bistvu nam pridobitev certifikata ISO 9001:2000 pomeni ?ele zaËetek in ne konec dejavnosti uresniËevanja sistema kakovosti. S poslovnikom kakovosti in sistemskimi postopki smo identificirali posamezne procese pri izvajanju dejavnosti in opredelili odgovornosti nosilcev in izvajalcev procesov. Postavili smo merljive cilje za posamezne procese v podjetju in vzpostavili sistem o* 5* 66 Glede na sodobne zahteve na podroËju izbolj?evanja sistema vodenja kakovosti so se v prvi polovici leta v delni?ki druabi Elektro Maribor lotili izdelave osnutkov novih sistemskih postopkov in navodil na podroËju komuniciranja z javnostjo in odjemalci. Kot je v zaËetku oktobra v pogovoru pojasnil Tomaa ©i?ernik, direktor za kakovost (v funkciji predstavnika vodstva za kakovost), so odgovorni nosilci procesov pripravili ustrezno gradivo, ki zajema klicni center (prijava napak in motenj), posredovanje splo?nih informacij v informacijskih pisarnah, obve?Ëanje uporabnikov o naËrtovanih prekinitvah dobave elektriËne energije, komuniciranje z mediji, druabenimi ustanovami itd. Ob tem je gospod ©i?ernik izrecno poudaril, da je za sistem vodenja kakovosti bistveno, da so za vse procese postavljeni merljivi cilji, ki jih redno spremljajo in ugotavljajo, ali se dosegajo ali ne, kar je tudi pogoj za uËinkovitost. »e v danem trenutku ugotovijo, da se cilji ne dosegajo, sprejmejo korektivne ukrepe. V delni?ki druabi Elektro Maribor so v prvi polovici leta 2003 v skladu z zastavljenimi nalogami in cilji po sprejetem naËrtu izvedli 18 rednih notranjih presoj. Za odstopanja in priporoËila, ki so bila na presojah ugotovljena, so posamezni odgovorni nosilci procesov sprejeli ustrezne ukrepe. DoloËeni so bili posamezni izvajalci ukrepov in postavljeni roki za odpravo odstopanj. Zunanjo presojo pa je aprila izvedel SIQ - In?titut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane, ki je ugotovil ?tiri odstopanja. Na svetu za kakovost so sprejeli ustrezne ukrepe, za to ustanovo pripravili pisno obvestilo (o tem, kako bodo odpravili ugotovljena odstopanja), postavili odgovorne izvajalce ukrepov in doloËili roke, do katerih morajo biti odstopanja odpravljena. Sicer pa so zunanji presojevalci v zapisu o pregledu predlagali tudi nekatera priporoËila, katera so obravnavali na svetu za kakovost in jih upo?tevali kot priloanosti za izbolj?anje uËinkovitosti delovanja sistema vodenja kakovosti. spremljanja izvajanja teh ciljev z namenom ugotavljanja naše uspešnosti. Standard ISO 9001: 2000 je procesno naravnan in od nas v vsakem trenutku in na vseli področjih zahteva, da nenehno izboljšujemo izvajanje procesov dejavnosti, da upoštevamo zahteve in pričakovanja naših odjemalcev, da ustrezno komuniciramo z javnostjo, da zagotovimo motivacijo in stimulacijo zaposlenih, in da stalno izboljšujemo ugled družbe. Skratka, na nadaljnji poti si v podjetju intenzivno prizadevamo za dograditev sistema vodenja kakovosti z elementi poslovne odličnosti.« Kmalu bodo pomembni odjemalci in dobavitelji elektriËne energije na prostem trgu izbirali najugodnej?e ponudnike, kar pomeni, da boste morali v podjetju ?e bolj prisluhniti njihovim potrebam, aeljam in priËakovanjem. Katere naloge ste si zadali, da bi izpolnili zastavljene cilje? »Naše poslovanje smo v celoti prilagodili zahtevam energetskega zakona. Temu ustrezno smo spremenili oziroma dopolnili sistemsko dokumentacijo in v njej na novo opredelili posamezne procese. Kompletna sistemska dokumentacija je objavljena na naši notranji računalniški mreži in je dostopna večini zaposlenih. Učinkovitost in ustreznost delovanja sistema vodenja kakovosti v podjetju preverjamo z obravnavo celovitih ocen delovanja posameznih procesov, z notranjimi presojami, z analiziranjem poslovanja z odjemalci električne energije in naročniki storitev, z ocenjevanjem zadovoljstva zaposlenih, z ocenjevanjem kakovosti dobaviteljev opreme in materiala, z analiziranjem stroškov kakovosti, z ugotavljanjem učinkovitosti izvedenih korektivnih in preventivnih ukrepov ter z obravnavo predlaganih izboljšav.« Kaj obvladujete s korektivnimi in preventivnimi ukrepi? Koliko ukrepov ste sprejeli in uresniËili v prvi polovici leta? »S korektivnimi in preventivnimi ukrepi obvladujemo posamezna odstopanja pri izvajanju procesov in vodenju sistema kakovosti v podjetju. Pri tej metodi je zelo pomembno, da odgovorna oseba, ki je ukrep izdala in postavila roke, po končanih dejavnostih izdela in na koncu obrazca zapiše oceno učinkovitosti izdanega ukrepa. Le tako lahko ocenjujemo uspešnost in smiselnost izdanih ukrepov. Tako smo v prvi polovici leta pri vodenju sistema kakovosti sprejeli devet ukrepov in jih pet že uresničili. Pri vodenju procesov pa smo sprejeli 58 ukrepov in jih uresničili 42. Za čim boljše izvajanje sistema vodenja kakovosti je treba preko odgovornih nosilcev procesov zagotoviti, da se metoda izvajanja preventivnih in korektivnih ukrepov uporablja na vseh ravneh v delniški družbi.« Na podroËju izbolj?evanja sistema kakovosti ni mogoËe doseËi veËjih premikov brez kakovostnega izobraaevanja zaposlenih. Kako v Elektru Maribor poteka tovrstna dejavnost? »Izobraževanje poteka na podlagi zastavljenih načrtov. Doslej smo izobrazili polovico predvidenih notranjih presojevalcev. Udeležili smo se seminarjev in delavnic, na katerih smo pridobili dodatna znanja in izkušnje s področja obvladovanja vodenja sistema kakovosti. Skupaj s Centrom za kakovost in podjetništvo - BIC smo v podjetju izvedli notranje presoje procesov, ki so jih izvajali prihodnji notranji presojevalci, in si tako pridobili določena znanja in izkušnje.« Zelo pomembno je tudi ugotavljanje zadovoljstva odjemalcev, ne nazadnje pa tudi zadovoljstva zaposlenih. Kaj ste ugotovili na teh podroËjih? »Za oboje, tako za ugotavljanje zadovoljstva odjemalcev električne energije kot za ugotavljanje zadovoljstva naših zaposlenih, smo že naredili ustrezne ankete. Ker so podatki trenutno še v obdelavi, bo treba na rezultate še počakati. Posebej bi rad omenil anketo o ugotavljanju zadovoljstva zaposlenih, s katero smo zajeli precej širok krog ljudi in skušali ugotoviti stanje zadovoljstva in motiviranosti zaposlenih v delniški družbi. V vprašalniku smo zastavili več vprašanj glede odnosov v podjetju, nagrajevanja, delovanja sveta delavcev, obveščenosti, izobraževanja, delovnega mesta, delovnega časa, prehrane, Tomaa ©i?ernik je ae vrsto let zaposlen v elektrodistribuciji. Tokrat omenimo samo obdobje od leta 1982 do 2001, ko je najprej deloval kot direktor tozda, pozneje pa kot direktor PE Elektro Maribor mesto. Zatem je v podjetju Elektro Maribor prevzel mesto direktorja za kakovost (v funkciji predstavnika vodstva za kakovost). Opravlja pa tudi zanimivo delo urednika Infotoka, notranjega informacijskega lista podjetja Elektro Maribor. Foto Miro Jakomin športnega društva, počitniških zmogljivosti in podobno.« In kateri so va?i nadaljnji koraki v smeri doseganja poslovne odliËnosti pri izbolj?evanju sistema vodenja kakovosti? »Izpopolnitev ukrepov za izboljševanje sistema vodenja kakovosti je naravnana v smeri poslovne odličnosti. Med drugim letos izboljšujemo tudi proces komuniciranja z javnostjo. Skupaj z upravo pripravljamo novo celovito grafično podobo družbe. Vse delamo z namenom, da bi čim bolj zadovoljili potrebe in pričakovanja kupcev električne energije. Zato je v prihodnje predvideno poenotenje postopkov in skrajševanje časov pri izvedbi naših storitev. Poleg tega razmišljamo tudi o uvajanju okoljskega certifikata ISO 14001 in OHSAS 18001, to je standarda kakovosti, ki ureja problematiko varnosti in zdravja pri delu. Naslednji korak pa bo integracija omenjenih standardov kakovosti v obstoječo dokumentacijo, ki bo na intranetu dosegljiva vsem zaposlenim.« Miro Jakomin 67 s k^TRATEŠKI CILJ BORZENA DVIG LIKVIDNOSTI TRGA Slovenski energetski trg sodi med manj?e v Evropi, zato je ?e toliko bolj obËutljiv na aktualna^ dogajanja na energetskem podroËju. Aelja je, da bi Ljubljana postala regionalno energetsko sredi?Ëe za draave jugovzhodne Evrope in s tem draavam s tega obmoËja odprla vrata na trg zdruaene Evrope. ^ 58 Lo 68 V" poletnih mesecih je po odhodu Gorazda Skubi-na na mesto direktorja gospodarske javne službe Upravljanje prenosnega sistema vodstvo Borzena prevzel mag. Damjan Stanek. Za pogovor smo ga ujeli sredi oktobra tik pred odhodom v Kolumbijo na zasedanje svetovnega združenja borz z električno energijo APEx in mu zastavili nekaj aktualnih vprašanj. V Ëem vidite poglavitne pomanjkljivosti dosedanje slovenske borze z elektriËno energijo in kako se jih boste lotili? »Treba je upoštevati, da je trgovanje z električno energijo tudi svetovna novost in da veliko izkušenj na tem področju tudi v drugih državah ni. Odslej bomo še več pozornosti namenili trženju, precej dela pa nas čaka tudi na področju izobraževanja udeležencev trga, saj je poznavanje trgovanja po mojem mnenju ključnega pomena za delovanje trga. V Sloveniji je ta element še toliko pomembnejši, ker se srečujemo tudi z izredno majhnostjo trga, ki se je pokazal tudi kot ovira pri delovanju finančnega trga. Zal je neslavno propadla tudi blagovna borza, ki bi - če bi tedaj zaživela - zagotovo prispevala k povečanju vedenja o trgovanju z blagom. Na drugi strani pa bi verjetno bila tudi bolje dodelana zakonodaja s tega področja, saj se sedaj srečujemo s precejšnim številom še odprtih vprašanj, zlasti na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, nepopolna je zakonodaja glede denarnega obračuna in poravnav, nejasna so pravila za obvladovanje poslovnih tveganj ... kar vse posredno vpliva tudi na dogajanja na trgu z električno energijo.« Na nedavni predstavitvi v Mariboru ste opozorili na leto?nje specifiËno dogajanje na energetski borzi. So se zadeve v zadnjem mesecu kaj spremenile? »Z vnovičnim hrvaškim odjemom polovice proizvedene električne energije iz jedrske elektrarne Krško so se razmere na strani ponudbe v Sloveniji precej spremenile, pri čemer se je potrdilo, da v primeru, ko ponudba in povpraševanje nista uravnotežena, prihaja do nestanovitnosti gibanja cen, ki so praviloma tudi zelo visoke. Po poletnem zatišju se je promet na organiziranem trgu znova dvignil, tako da lahko že govorimo o trgovanju v spomla- danskih okvirih, pri čemer pa gre vzroke pripisati dejstvu, da je Eles spodbudil ponudbo z energijo iz naslova prednostnega dispe-čiranja in je prišlo do uravnoteženja ponudbe in povpraševanja. Pri tem gre poudariti, da je za likvidnost vsake borze potrebno veliko število dejavnih članov, ki morajo biti tudi strukturno di-verzificirani. Na našem trgu pa je ravno obratno. Imamo precej majhno število članov, pa še ti so vsi bolj na strani kupcev, kar vsekakor ni v prid večjemu dogajanju na energetski borzi. Naš prvi strateški cilj je zato dvig likvidnosti trga in povečanje števila udeležencev, ki jih bomo skušali tudi spodbuditi, da bi več trgovali in na borzo privabili tudi nove člane. Precej pozornosti pa nameravamo nameniti tudi izobraževanju, z namenom, da vsi upravičeni odjemalci Borzen sprejmejo kot učinkovito orodje za obvladovanje tveganj in izboljšanje lastnih poslovnih rezultatov.« Slovenija bo maja prihodnje leto postala del zdruaene Evrope, kjer deluje vrsta moËnih energetskih borz. Kako bo to vplivalo na va?o prihodnost? »V zvezi s tem je treba upoštevati več elementov. Prvi je omejenost prenosnih zmogljivosti in ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na tem področju še ne bo bistvenih sprememb. Tega problema, ki pomeni oviro večjemu pretoku in trgovanju z električno energijo, se zaveda tudi evropska komisija in sprejeta je že vrsta priporočil za odpravo tovrstnih zamaškov, kar pa bo terjalo svoj čas. Drugič, slovenska vlada je zaprosila za odlog popolnega odprtja trga do leta 2007, kar naj bi zmanjšalo zunanji pritisk na slovenski trg z električno energijo. Foto Brane JanjiE Po drugi strani pa naj bi se prihodnje leto vendarle povečalo tudi število tujih udeležencev na našem trgu, saj bo sodelovanje na Borzenu precej bolj enostavno in ne bo več povezano z zapletenimi registracijskimi postopki. Pri tem je seveda še odprto vprašanje načina dodeljevanja prostih prenosnih zmogljivosti oziroma sploh obsega teh zmogljivosti. Vsekakor pa se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo izboljšale možnosti Borzena, da se razvije v pravo regionalno borzo za države jugovzhodne Evrope. Slovenija in z njo Borzen bosta namreč za te države postala vstopnica na trg Evropske unije, kar bo razmere v regiji precej spremenilo.« Doslej ste uspe?no razvijali predvsem dnevni trg. Lahko napoveste potencialno ?iritev ponudbe? »Zaposleni v Borzenu gledamo na borzo predvsem kot na širšo energetsko borzo, in ne le kot na borzo z električno energijo, pri čemer se krog potencialnih dejavnosti hitro precej razširi. Naša težnja je, da bi bili navzoči tudi na drugih področjih, kot so denimo vremenski derivativi, emisijska dovoljenja, biomasa, zemelj- Mag. Damjan Stanek je bil imenovan za direktorja Borzena 1. julija letos. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1994 je opravil trimeseËno prakso pri Bernische Kraftwerke AG v Bernu, nato pa sprva opravljal delo inaenirja za za?Ëito v Elektro Gorenjska. Leta 1996 je novo zaposlitev dobil v podjetju Elektro-Slovenija, in sicer kot inaenir za energetske analize. Sodeloval je pri projektu druge faze gradnje Republi?kega centra vodenja ter se dejavno vkljuËeval tudi v delo strokovnih mednarodnih organizacij kot nacionalni korespondent UCTE, bil je Ëlan delovne skupine UCTE Obratovalna statistika ter Ëlan tehniËnega komiteja UCTE/Centrel/Ukrajina in delovne skupine Eurelectric Systint. Dejavno je bil vkljuËen tudi v projekt reorganizacije Elesa v delu, ki se je nana?al na organiziranje trga z elektriËno energijo, leta 2001 pa je postal prokurist in vodja sektorja za analize in razvoj v Elesovem hËerinskem podjetju Borzen. V okviru del v Borzenu je sodeloval pri projektih uvedbe trgovalno-informacijskega sistema Tisot, kliringa bilateralnih pogodb in pri pripravi pravilnikov za delovanje trga elektriËne energije, bil pa je tudi Ëlan delovne skupine mednarodne strokovne organizacije Europex. Leto?nje poletje je na Fakulteti za elektrotehniko dokonËal ?e magistrski ?tudij. ski plin ... Seveda pa je naša trenutna pozornost v prvi vrsti namenjena dnevnemu trgu z električno energijo, kjer evidentiramo pogodbe in sodelujemo pri pripravi voznih redov. S spremembo uredbe o organiziranem trgu bomo z novim letom prevzeli tudi obračun odstopanj, kar je doslej počenjal Eles.« Ali ?iritve dejavnosti pomenijo tudi kadrovske okrepitve? »Ta hip nas je v Borzenu zaposlenih devetnajst in bistvenega povečanja števila zaposlenih ne pričakujem. Vsekakor pa bi si okrepitve želeli, ne le zaradi prevzema novih nalog, ampak tudi zato, ker želimo dejavno sodelovati pri raziskovanju novih trgov in razvijanju dodatnih storitev.« Prav zdaj odhajate na zasedanje svetovnega zdruaenja energetskih borz, vemo pa tudi, da je bil Borzen eden od ustanoviteljev evropskega zdruaenja Eu-roPEX. Katera so tista poglavitna vpra?anja, s katerimi se ta hip ubadata zdruaenji? »Borzen ima dejavno vlogo že od same ustanovitve evropskega združenja energetskih borz in naši predstavniki so sodelovali tudi v posameznih delovnih skupinah. Eden od rezultatov dela našega združenja je tudi najnovejši predlog glede obvladovanja zamašitev, ki je bil zelo dobro sprejet v strokovnih krogih. Gre za popolnoma drugačno rešitev od skandinavske delitve trga, ki temelji na centraliziranem modelu, kar pomeni, da bi se ga dalo uveljaviti postopoma. Naše prepričanje namreč je, da je vprašanje zamašitev treba reševati postopoma, na posameznih mejah in na določenih regijah in trgih, ter pri trgovanju in določanju prostih zmogljivosti upoštevati tudi dvostranske sporazume. Sicer pa pri reševanju teh vprašanj tesno sodelujemo tudi z organizacijo evropskih sistemskih operaterjev ETSO. Druga večja naloga v zadnjem času pa je bila oblikovanje pripomb na strateški dokument evropske komisije o nadaljnjem razvoju notranjega trga z električno energijo, intenzivno pa se ukvarjamo tudi z vprašanji nadzora trga.« Brane JanjiE 69 is* 70 JiMiiMiMiHiiwi'iifljiflTr Po izredno spreminjajoËih se cenah in precej majhnih koliËinah prodane elektriËne energije na dnevnem trgu julija in avgusta se je trgovanje na dnevnem trgu septembra znova konËalo v povpreËno veËjih dnevnih koliËinah prodane elektriËne energije. Vzrok za to je bila veËja ponujena koliËina elektriËne energije iz naslova prednostnega dispeËiranja, saj je po konËanem rednem letnem remontu septembra ponovno zaËela proizvajati termoelektrarna Trbovlje. Med drugimi manj vplivnimi dejavniki, ki so prispevali k veËji koliËini ponujene elektriËne energije na dnevnem trgu, lahko omenimo tudi rahlo zniaanje vroËih poletnih temperatur, ki so omogoËile veËjo proizvodnjo predvsem v Nuklearni elektrarni Kr?ko. PovpreËna dnevna koliËina sklenjenih poslov na dnevnem trgu je zna?ala 1.206 MWh, povpreË-ni indeks SLOeX pa 8.106. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SIM V MESECU SEPTEMBRU 2003 .- <& & a,* J1 rp -L> fjj. # ¦ DNEVNI TRG [MWh] li'f.^^li'f^i'liHlli'Ni'/.li^.H^ViiriililiilirH^i NajveËji delea v sklenjenih poslih na dnevnem trgu v minulem mesecu sestavljajo posli, sklenjeni po sprotnem naËinu trgovanja s standardiziranim produktom pasovne energije, medtem ko so deleai poslov, sklenjeni z drugimi produkti zanemarljivi. V primerjavi z avgustom se je delea trgovanja s pasovno energijo poveËal za pribliano pet odstotkov, v enakem odstotku pa se je delea trgovanja s produktom trapezne energije zmanj?al. »eprav je delea trgovanja z urno energijo po avkcijskem naËinu majhen, so udeleaenci trgovanja septembra trgovali z vsemi urnimi produkti, najveË z urnim produktom 23, najmanj z urnim produktom 13. Razlog za veËino trgovanja s produktom pasovne energije v primerjavi z urnimi produkti nam podaja tudi primerjava enotnega teËaja pasovne energije 8.111 SIT/MWh in povpreËne cene sklenjenih poslov z vsemi urnimi produkti, ki zna?a 9.442 SIT/MWh, ki prikazuje, da je trgovanje po sprotnem naËinu trgovanja precej cenej?e. DELEŽI TRGOVANJA NA DNEVNEM TRGU S STANDARDNIMI PRODUKTI V MESECU SEPTEMBRU 2003 ¦ PASOVNA ENERGUA ¦ NOČNA ENERGIJA :Hii]iHKi^f^iH'Jhiii[iiilM Primerjava deleaev sprotnega in avkcijskega naËina trgovanja na slovenskem in nem?kem dnevnem trgu v septembru prikazuje ravno nasprotno stanje na obeh trgih. Na slovenskem dnevnem trgu so udeleaenci trgovali veËinoma po sprotnem naËinu, kar 99 odstotkov, na nem?kem dnevnem trgu pa zna?a delea sprotnega trgovanja manj kakor dva odstotka, delea avkcijskega trgovanja z vsemi urnimi produkti pa kar 98 odstotkov. Tako je mogoËe primerjati indeksa, ki pomenita veËino sklenjenih poslov na posameznem dnevnem trgu in tudi tvorita enako obliko produkta: enotni teËaj pasovne energije na slovenskem dnevnem trgu z nem?kim indeksom vseh sklenjenih poslov z vsemi urnimi produkti Phelix Day Base. Primerjava indeksov prikazuje zelo usklajeni gibanji indeksov, razen 5. septembra 2003, ko je bil slovenski enotni teËaj pasovne energije izjemoma niaji od nem?kega indeksa Phelix Day Base. V povpreËju pa je enotni teËaj pasovne energije na dnevnem trgu za petino vi?ji kakor nem?ki indeks Phelix Day Base. PRIMERJAVA CEN NA SLOVENSKEM IN NEMŠKEM DNEVNEM TRGU ELEKTRIČNE ENERGIJE sssssssssssssssssssssyssysssss —Rmrnija PBPhBlbt Day B Ivan rižnar (1926-2003) Z bolečino v srcih smo se v začetku oktobra poslovili od očeta mariborskega ERC-a, sposobnega vodje, dobrega prijatelja, mentorja in nekdanjega sodelavca. Ivan Rižner se je rodil 22. oktobra 1926 v Zagrebu. Na Hrvaškem je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, v Mariboru pa je pozneje končal trgovsko šolo in prvo stopnjo pravne fakultete. Svojo izredno razgibano poklicno pot je začel v Cinkarni Celje, nato pa nadaljeval v različnih podjetjih na območju nekdanje Jugoslavije, od rudnika svinca v Trepči do tovarne aluminija v Kidričevem, predvsem na računovodskem in finančnem področju kot bi-lancist, računovodja, vodja finančne operative in direktor finančne službe. Leta 1959 je prišel v HE Fala, 1961 je prešel v skupne službe Dravskih elektrarn Maribor. Od vsega začetka je dejavno sodeloval pri nastajanju drugega elektronskega računskega središča v elektrogospodarstvu. Morda je tudi zato pozneje dobil vzdevek »oče mariborskega ERC-a«. Drugi vzrok za to je dejstvo je, da je takrat zbral okoli sebe zelo mlado ekipo, ki je štela v povprečju komaj polovico njegovih takratnih let. Leta 1969 je postal vodja novoustanovljenega ERC-a, ki ga je uspešno vodil vse do leta 1978, ko se je po 19 letih dela v elektrogospodarstvu odločil spremeniti svojo poklicno pot. Vendar je računalništvu in informatiki ostal na zvest vse do upokojitve. Njegova mlada ekipa v ERC-u se je takoj posvetila izzivom takratne računalniške tehnologije, ki je slonela na luknjanih karticah. Večji problem je takrat pomenilo zajemanje velikih količin podatkov, ki ga je Ivekova ekipa mladih deklet, ki so tudi na tekmovanjih dosegala najvišje uvrstitve, uspešno reševala. Z za današnje čase nesprejemljivo skromnimi računalniškimi viri je bilo treba rešiti vse postavljene naloge, ki včasih vsebinsko niso dosti zaostajale za današnjimi zahtevami. Zato je podpiral potrebno usposabljanje in šolanje, ki je bilo takrat na področju računalništva in informatike večidel omejeno na tečaje, ki jih je prirejal dobavitelj računalniške opreme oziroma njegov zastopnik v Radovljici. Ob tem je ERC sodeloval s takratno Visoko ekonomsko komercialno šolo in z Višjo tehniško šolo v Mariboru. ERC, ki ga je vodil, je bil tudi v tistem času zelo učinkovit, kar je zahtevalo od zaposlenih med drugim to, da so ne glede na dan ali uro dneva skupaj z njim opravili zahtevano nalogo. Obdelave plač za 18.000 zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu ter računalniška podpora prodajni službi, ki je skrajšala pritok denarja za deset dni, in druge uspešne obdelave za elektrogospodarska podjetja in EGS, so le pospešile plasiranje znanja zunaj Slovenije. ERC je prevzel obdelave periodičnih in zaključnih računov elektrogospodarskih organizacij po vsej Jugoslaviji za takratni Jugel. Računalniško podporo prodajni službi pa so uspešno vpeljali v elektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine. V tem obdobju je ERC izvajal obdelave tudi za nekaj večjih zunanjih naročnikov, kar mu je kot regionalnemu računskemu središču omogočalo določene prednosti pri nabavi računalniške opreme, ki je bila v tistem času in okolju, ki računalništvu ni bilo ravno naklonjeno, pri nas le omejeno dostopna, saj je bilo treba pred vsako nabavo pridobiti celo vrsto dovoljenj. Pri tem ni bilo pomembno, da je bila ta oprema v mariborskem ERC-u takrat najeta. Z zdravjem je imel težave že od takrat, ko je bil med vojno ranjen v glavo. Po dolgi vrsti operacij je že v mladih letih preživel prvi srčni infarkt. To pa ga ni omajalo in trmasto je kljub nadaljnjim zdravstvenim težavam delal naprej. Ni se mogel izogniti niti sladkorni bolezni niti raku, pred nekaj leti pa ga je zadela še možganska kap. A vse to je z izredno voljo do življenja in dela uspešno premagoval. V jeseni življenja si je krajšal čas tudi z reševanjem križank, seveda s pomočjo osebnega računalnika. Pri tem je sam zgradil in dopolnjeval lasten ugankarski slovar. Čeprav je vedno poudarjal stroko in delo, je bil kot človek izredno širok in razumevajoč za osebne težave svojih sodelavcev, ki jih je pomagal reševati. Sodelavci smo ga zato upravičeno imenovali kar »ata Rižner«. Ni čudno, da je z veseljem vse do letos prihajal v ERC med nas, ki smo bili prav tako veseli njegovih obiskov. Še pri zadnjem srečanju je bil poln novih zamisli in pozitivne energije. Takega se bomo vedno spominjali. Sodelavci iz Informatike 71 NA OBZORJU ENERGIJA PRIHODNOSTI V zaËetku oktobra sta v Ljubljani potekali dve strokovni sreËanji, na katerih so energetski strokovnjaki razpravljali o trenutnem stanju in moanostih izkori?Ëanja nekaterih alternativnih virov energije. Na Fakulteti za strojni?tvo je potekal seminar z naslovom Premagovanje ovir in izku?nje pri pridobivanju zelene elektrike (v okviru mednarodnega projekta OPET RES-e), na Univerzi v Ljubljani pa je potekal sestanek vodij projektov EU s podroËja neposrednega pretvarjanja sonËne energije v elektriËno (fotonapetostna tehnika). Seminar o premagovanju ovir in o izku?njah pri pridobivanju zelene elektrike sta uspe?no pripravila in izvedla Agencija za prestrukturiranje energetike in Fakulteta za strojni?tvo. Na njem je poleg predstavnikov Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter domaËih energetskih strokovnjakov sodelovalo tudi nekaj tujih gostov in predavateljev, med katerimi posebej omenimo Christiane Eg-ger, koordinatorico mednarodnega projekta OPET RES-e. Med drugim je povedala, da Avstrija pridobi ae 70 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov energije, do leta 2010 pa jih bo ae 78 odstotkov. Kot je dejala, je za Slovenijo zelo pomembno, da Ëim prej oblikuje lastno strategijo za poveËanje deleaa obnovljivih virov energije, saj bodo koristi zelene elektrike v prihodnje vse veËje. Ker so elektrarne na obnovljive vire manj?e in delujejo v manj?ih okoljih, do tako velikih izpadov elektriËne energije, kot so se pred nedavnim zgodili v ZDA in Italiji ne more priti. Poleg tega je omenila tudi finanËne koristi, ki jih bo prineslo trgovanje z dovoljenji za emisije toplogrednih plinov. Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, je med drugim povedal tudi naslednje: ?O zeleni elektriki, kvalificiranih proizvajalcih, obnovljivih virih energije in soproi-zvodnji v zadnjih letih tudi v Sloveniji vse veË govorimo. Napredek je za mnoge nas, ki se ae vrsto let ukvarjamo z omenjenimi pojmi in seveda tudi projekti, prepoËasen. Res pa je, da gredo razmi?ljanja in ukrepi vsekakor v pravo smer. Po letu 1995 nam je namreË uspelo v draavno politiko vkljuËiti nepovratne finanËne spodbude za investicije v OVE za gospodarske subjekte in gospodinjstva.« Povedal je tudi, da se sicer dolgoroËno priËakuje, da bo trajnostni razvoj slonel na obnovljivih virih energije, vendar njihov delea ?e ne bo pomembnej?i v naslednjih tridesetih letih. Ne glede na to dejstvo, pa je potreben moËan kratkoroËni in srednjeroËni razvoj, da bi lahko na pridobivanje energije iz alternativnih virov resneje raËunali v obdobju od leta 2020 do 2040. Sicer pa so na seminarju predavali tudi Hinko ©olinc iz Urada za energetiko pri MOP (razvoj kvalificirane proizvodnje elektriËne energije v Sloveniji), Uro? Stritih s Fakultete za strojni?tvo (sodelovanje Slovenije v mreai OPET in direktiva EU za promocijo zelene elektrike), prof. dr. Miha Tom?iË iz In?tituta Joaef ©tefan - Center za energetsko uËinkovitost (ekonomski instrumenti za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije), Marko Gospodjina-Ëkiiz Ekowatta (okoljski in energetski pomen malih hidroelektrarn), Karlo Per?olja iz Elektra Primorska (dosedanje izku?nje s projektom vetrnih elektrarn v Franko Nemac, direktor za prestrukturiranje Foto Miro Jakomin Sloveniji). Nastopilo pa je ?e nekaj predavateljev, ki so predstavili tudi druge vidike in moanosti na podroËju izkori?Ëanja obnovljivih virov energije. Predstavili projekte na podroËju fotovoltaike Sestanek vodij projektov Evropske unije s podroËja fotona-petostne tehnike (kraj?e fotovol-taika), ki ga je na Univerzi v Ljubljani pripravila Fakulteta za elektrotehniko, je uradno odprl rektor Univerze prof. Joae Mencinger. Kot je pojasnil Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike, EU trenutno financira ali sofinancira veË kakor 60 raziskovalno razvojnih projektov s podroËja fotonapetostne tehnike. Glavna podroËja teh projektov so: fotonapetostna tehnika in evropske raziskave, tehnologije na podlagi silicija, ten-koplastne tehnologije, nove generacije, komponente in sistemi ter vkljuËevanje fotonapetostnih sistemov v objekte. Pri nekaterih od teh projektov sodelujeta Fakulteta za elektrotehniko in Agencija za prestrukturiranje energetike. Na sreËanju so vodje O pomenu in moanostih izkori?Ëanja zelene elektrike so na novinarski konferenci spregovorili Christiane Eg-ger, koordinatorica mednarodnega projekta OPET RES-e, Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike in Hinko ©olinc iz Urada za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Slovenski E-forum ob 10-letnici ustanovitve pripravlja mednarodno strokovno konferenco o spremembah v energetskih paradigmah trgov Evropske unije, in sicer od 13. do 14. novembra 2003 v veliki dvorani Zavoda za gradbeni?tvo na DimiËevi 12 v Ljubljani. Na sreËanju, ki se ga bodo udeleaili mednarodno priznani strokovnjaki s podroËja energetske politike EU, bodo velik del pozornosti namenili obravnavi aktualnih sprememb, izzivov in vpra?anj glede problematike evropskih energetskih trgov. VeË o tem si lahko preberete na spletni strani Slovenskega E-foruma (http://www.ljudmila.org/sef). omenjenih projektov EU predstavili cilje, doseaeno stanje razvoja in priËakovane rezultate. Raziskave na podroËju proizvodnje elektriËne energije iz sonca so strate?ko izredno pomembne, saj je to eden od najverjetnej?ih glavnih virov energije v prihodnosti. Da ne gre samo za dolgoroËne cilje, govori dejstvo, da so v NemËiji lani dali v pogon za 80 megavatov solarnih elektrarn, v Sloveniji pa nekaj megavatov. ?PravoËasno vkljuËevanje slovenske znanstvene sfere in drugih podjetij je seveda izredno pomembno za na?e mesto pri prihodnjem razvoju in proizvodnji opreme. SreËanje tako eminen-tnih strokovnjakov iz Evrope v Ljubljani, na podroËju razvoja proizvodnje elektriËne energije iz sonca, je veliko priznanje za dr. Marka TopiËa s Fakultete za Elektrotehniko, ki je zaradi svojih referenc, kot obiËajno, veliko bolj poznan v evropskih krogih kot doma,« je ob tej priloanosti poudaril Nemac. Miro Jakomin 73 Z LJUBLJANSKE TOPLARNE PEŠ NA TRIGLAV Ze pred leti se je med pohodniki službe obratovanja v TE-TOL porodila zamisel o pohodu iz Ljubljane na najvišji slovenski vrh Triglav. Takrat je bila to samo zamisel, katere uresničitev pa iz leta v leto ni uspela. Končno pa je na pobudo nekaj vztrajnih moz padla odločitev, da se letos naposled le odpravimo na pot. Pohodno akcijo smo imenovali Ponesimo EKO TE-TOL sonček na Triglav. S tem sloganom smo želeli promovirati ekološko športno pripadnost zaposlenih v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana. .fefO Ze poleti smo se večkrat odpravili v hribe, in tako smo začetek pohoda, 16. septembra, pričakali kar najbolje pripravljeni. Tretji dan smo nameravali prispeti do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Trdno smo bili prepričani, da ob lepem vremenu in brez neprijetnih presenečenj lahko to tudi dosežemo. Tako smo se v torek, 16. septembra, ob 7. uri zbrali pred TE-TOL Ljubljana in po zajtrku v naši menzi krenili na pot. Prvi koraki so nas vodili po najbolj neprijetni poti skozi Ljubljano in občutili smo naglico in nestrpnost, ki ju povzroča jutranji mestni vrvež. Po dveh urah hoje po asfaltu smo zakoračili v nekoliko bolj naraven in prijeten okoliš brega reke Save, kjer smo se dokončno poslovili od mestnega okoliša. Pot nas je vodila ob reki Savi do Medvod in čez gozdove Sorskega polja do Kranja. Tu smo se prvikrat ustavili in potešili lakoto in žejo. Nato smo nadaljevali skozi Spodnjo in Zgornjo Besnico. Po nasvetu domačinov smo zaviU s ceste na železniško progo in si s tem skrajšali pot za nekaj sto metrov. Ogledali smo si zapuščeno železniško postajo v Podnartu, kjer smo si pozdravih prve žulje. Gostoljubnost gorenj- skih gozdov je pokvaril Simensov vlak, ki nas je s signalom začel preganjati z mostička, ki je sicer namenjen njemu, in ne sprehajalcem. Po hitrem umiku s tirov smo končali etapo prvega dne v Ovsišču blizu Podnarta. Začetek drugega dne je bil zelo težaven, saj je prvi dan pustil nekaj bolečin in žuljev na naših nogah. Po nekaj kilometrih ogrevanja so se mišične bolečine razblinile. Pot nas je pripeljala v Ka-mno Gorico. Prijetna vasica, ki ima tudi zgodovinski pomen, nas je očarala s svojim arboretumom, ki je postavljen na vznožju hriba. Ves hrib je zasajen z lepo oblikovanim okrasnim grmičevjem, ki poudarja lepoto gorenjske vasice. Le s težavo smo se poslovili od prijaznih ljudi in nadaljevali pot do vasice Brod in proti Lancove-mu. Občudovali smo polna drevesa sadovnjakov, ki so izžarevala svojo jesensko lepoto. Zelo slikovita pot poteka ob bregu Save Bohinjke skozi gozd, kamor gozdarska tehnika še ni posegla. Spustih smo se do lično urejenega skavtskega centra, v katerem nas Pohodniki: Tomaž Stram-šak, Marjan Kozinc, Bojan Dordevic, Peter Zupan, Roman Radovan. Spremljevalna ekipa: Dragan Dajič, Matjaž Pintar. je pozdravil veliki indijanski totem. Na?e potovanje se je nadaljevalo po prelepih travnatih jasah, spremljale so nas Ëebelice iz ?tevilnih Ëebelnjakov. Naravno idilo je kmalu zamenjal voja?ki poligon v Bohinjski Beli. Tu smo imeli kraj?i postanek in beseda je nanesla tudi na doaivljaje iz Ëasa sluaenja voja?kega roka. Drugi dan hoje se je konËal v poznih popoldanskih urah na poklju?kih ravnicah na Rudnem polju. Tretji dan smo pot nadaljevali preko Rudnega polja na Pokljuki do planine Konj?Ëica. Povzpeli smo se na Studorski preval, od tu pa nadaljevali po ravni in manj zahtevni poti do Vodnikove koËe. Ves Ëas nas je spremljajo lepo, sonËno vreme, kar je ?e poudarilo lepoto na?ih gora. Pred nami se je ae v vsej svoji veliËini kazal na? konËni cilj - Triglav. Na poti do Kredarice smo Ëutili precej?njo utrujenost, tako da smo hojo upoËasnili. V zgodnjih popoldanskih urah smo dosegli dom na Kredarici. Prevzel nas je obËutek zmagoslavja, Ëeprav cilj ?e ni bil doseaen, saj nas je Ëakal ?e vzpon na vrh. Najnapornej?i del na?ega pohoda se je zaËel v stenah malega Triglava, zaradi poledenele poti in velike utrujenosti. Razmere so zahtevale tudi alpinistiËno navezovanje in varovanje. Z zadnjimi atomi moËi smo osvojili vrh Triglava in s tem na? cilj. Veselje na vrhu je teako opisati. Po slikanju in krstu nas je pozdravilo ?e letalo s svojim akrobatskim nastopom. V dom na Kredarici smo se vraËali polni radostnih obËutkov. Naslednje jutro smo doËakali prelep sonËni vzhod, naredili nekaj fotografij in se po zajtrku spustili v dolino. Za pot vrnitve smo izbrali Kovinarski dom v dolini Krma. SreËali smo tudi nekoliko neprijaznega pastirja, ki ga je zbodla na?a hoja po pa?nikih, saj smo motili njegove krave pri popoldanskem poËitku. V dolini nas je priËakala spremljevalna ekipa in nas odpeljala domov. Vsi pohodniki in spremljevalna ekipa se zahvaljujemo direktorju TE-TOL Aleksandru Mervarju za izkazano podporo, podjetju Eurest in podjetju G7, ki sta nam prav tako pomagala pri izvedbi pohoda. Udeleaenci pohoda IN ZE JE LETO NAOKOLI flKako hitro teËe Ëas,« pogosto sli?imo med nami upokojenci. Od lanskega oktobra smo se res le dobro obrnili in ae je leto naokoli, ko smo se na lep jesenski dan, 10. oktobra, spet zbrali na 5. rednem obËnem zboru upokojencev Dravskih elektrarn, tokrat v prostorih uprave. Po opravljenih formalnostih (imenovanje delovnega predsedstva, preverjanju sklepËnosti in podobno) je predsednik Dru?tva upokojencev Janez Brunker podal izËrpno letno poroËilo o delu dru?tva. Pri tem je poudaril, da so bili vsi trije leto?nji izleti, pomladni na Notranjsko in jesenska v Vuzenico in v Olimje, odliËno organizirani in vodeni. ©e posebej se je ob tej priloanosti zahvalil na?emu Ëlanu Joaetu Pra-perju za izËrpno in podrobno razlago ob vodenju izleta v Vuzenico in pod Malo Kopo. Po potrditvi poroËil, ki so jih podali predsednik, blagajnik in nadzorni odbor, nas je predsednik seznanil tudi s spremembo nekaterih Ëlenov pravilnika dru?tva. Predlagane spremembe so bile sprejete, prav tako pa tudi zmanj?anje ?tevila Ëlanov upravnega odbora za eno Ëlanico. Za tokratni obËni zbor smo skupaj z vabilom prejeli tudi vpra?alnik z namenom, da bi med Ëlani dobili predloge, kako v prihodnje delo dru?tva ?e izbolj?ati in dopolniti. Med uradnim delom sta se nam pridruaila tudi direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef in predsednik sindikata DEM Ervin Kos. Direktor nas je po kratkem pozdravnem govoru seznanil z delom, razvojem in problemi podjetja danes, Ervin Kos pa s skrbjo sindikata za pravice delavcev. Njunega obiska smo bili veseli, Ëeprav sta se morala zaradi nujnih opravkov hitro posloviti od nas. Ves Ëas pa je bil z nami Zvonko Vivod iz elektrarne Mariborski otok, ki nas je pozdravil tudi v imenu vodje elektrarne Kristjana Mravljaka. V drugem delu obËnega zbora smo se ob prijetnem klepetu podprli ?e z okusnim kosilom in ob kozarcu dobrega vina obujali spomine s tiho aeljo, da se ob letu dni vsi spet snidemo. Jana Jelen 75 IN KAMBODŽA V Saigonu, ki se uradno imenuje Ho Chi Minh City in ima devet milijonov prebivalcev, smo bili nastanjeni v prvem okroaju v hotelu Rex, v katerem so AmeriËani med vojno imeli tiskovne konference. Saigon je gospodarsko sredi?Ëe in tudi najveËje mesto v draavi. uresničim in klobuk takoj uporabim. Za ogled Saigona sta ostala le še slaba dva dneva. Izrabimo ju za ogled muzeja vietnamske vojne, rezbarske delavnice in Cu Chija, predela severno od Saigona, v katerem so Vietnamci izkopali čez 200 kilometrov podzemnih predorov. Kopali so jih 25 let, od 1940 do 1965, že za vojno s Francozi, uporabili pa predvsem v vojni z Američani. Zgradili so pravo podzemno mesto z delavnicami, kuhinjami, spalnicami. Del rovov je danes namenjen tudi turističnim ogledom. Domač vodnik pokaže v gozdu, kako so bili vhodi v rove zakriti in demonstrira vstop v rov. Ko na ta način poskušajo v rov vstopiti naši fantje, se večina zatakne pri bokih; tisti, ki je najbolj suh, je pa prevelik, da bi šel v rov. V rov potem vstopimo pri »turističnem« vhodu, po stopnicah in po 76 Kot je bilo v Hanoju na ulici mnogo koles, tako je tu najpogostejše prevozno sredstvo motor. Menda jih je tri milijone. Niso tako redki prizori, ko se na motorju pelje vsa družina, starša in en ali dva otroka. Zvečer je v bližini hotela pevska prireditev na prostem. Ko želimo prečkati ulico, se moramo zelo potruditi, da nam med veliko množico motorjev uspe priti čez cesto. Naslednji dan se po zajtrku odpeljemo na celodnevni izlet v središče delte reke Mekong, ki je vietnamska žitnica riža, v provinco Vinh Lonh. Na poti si ogledamo tempelj, ki je mešanica budizma, konfucianizma in krščanstva. V My Thoyu se vkrcamo na ladjo -spet smo edini potniki - in se odpeljemo po enem od ogromnih rokavov reke Mekong. Pri tem opazujemo promet po reki. Nekatere ladje so tako naložene z mivko, peskom ali zemljo, da naložene kupe tovora od vode loči komaj viden ladijski rob. Ustavimo se na otoku sadja, ki je videti kot kakšen botanični vrt. Tu spoznavamo in tudi okušamo različno tropsko sadje, ogledamo si delavnico kokosovih sladic in se s čolni zapeljemo po kanalih. Že dolgo imam v načrtu, da si kupim vietnamski klobuk. Vsakič me ustavi pomislek, kako ga bom na nadaljnji poti prenašala. Ker pa rahlo rosi, načrt za en dolar tudi Kambodza: Tempelj Bayon »alokitešvara«. Cu Chi: Saigon - demonstriranje vstopa v rov. njih močno sklonjeni prehodimo kakšnih 30 metrov. Ven pridemo vsi prepoteni. Pokažejo nam tudi, kako so iz avtomobilskih pnevmatik izdelovali opanke, kakšne pasti so uporabljali, kako so dim iz podzemnih kuhinj po rovih speljali proč ipd. Ugotovimo, da so Vietnamci v vojskovanju s pridom izkoristili prednosti svoje telesne konstitucije, nizke in drobne rasti, skromnosti ter domačega terena. Zvečer se po reki Saigon odpeljemo še na etno prireditev, kjer nam prikažejo običaje ob poroki. Čeprav v Vietnamu po moški razlagi ni kaj kupiti, morda edino svilo v Saigonu, prideš do drugačnega sklepa, ko vstopiš v pokrito tržnico. Podobna je turškemu bazarju, če mu odšteješ zlati del. V pol ure sem bila večkrat »madam« kot v vsem svojem življenju, ko so mi prodajalke ponujale, kar sem iskala, pa tudi tisto, česar nisem. Seveda je bilo treba barantati. Bila pa sem prijetno presenečena, da vsiljivost ni bila prehuda, prav tako ne beračenje na ulici. Z možem si ogledava še nekaj prodajaln svile, ki je za moj okus malo preveč pisano vezena, pravkar odprto veleblagovnico nasproti hotela in popijeva kavo v italijanski restavraciji (edino tam dobiš nekaj kavi podobnega) in treba se je posloviti od Vietnama. Iz Saigona odletimo v Siam Rep v Kambodžo. Na air- busu 320 se nas pelje 12 potnikov. SARS ima še vedno svoje učinke. Dežela veličastnih templjev Siam Rep je izhodišče za ogled tempeljskega kompleksa Angkor, ki sodi med svetovna čudesa. Siam Rep ima 130.000 prebivalcev in se šele zadnjih šest let, odkar je bila končana dvajsetletna vojna, odpira turizmu. Gradijo številne hotele, vendar turistov tokrat ni bilo. V hotelu z dvesto sobami nas je bilo dvajset turistov. Za nas je bilo to krasno, saj ni bilo nikjer nobene gneče, nobenih vrst. Poleg tega je bilo vroče in soparno, vendar je lokalni vodnik imel v hladilniku vozila dovolj hladne vode, da smo zdržali. Takrat se nam ni sanjalo, da je to le uvod v še bolj vroče poletje v Sloveniji. Dva dneva smo si ogledovali veličastne khmerske templje Angkor Thom, Angkor Wat, Banteay Srei in templje v džungli. Templji so bili zgrajeni med 9. in 14. stoletjem, najmogočnejši Angkor Wat v 12. stol. n. št. Velja za največjo religiozno zgradbo v Aziji, če ne celo na svetu. Zgrajen je v obliki tempeljske gore s petimi vrhovi, posvečen hindujskemu bogu Višnuju, domnevno pa je bil grajen tudi kot grobnica Surjavarmana II. Obdaja ga če-tverokotno obzidje, ki je 1000 metrov dolgo in 800 metrov široko, s 150 metrov širokim vodnim kanalom. Veličastna je 475 metrov dolga avenija s kipi - nagami (kačami), ki vodi do tempeljske zgradbe. V templju sta bili dve knjižnici, štirje bazeni in nepregledna množica hodnikov - galerij. Na nekaterih so lepo ohranjeni reliefni prizori v kamnu iz življenja in bojevanja s Tajci. Nekaj desetletij mlajši je Angkor Thom z budističnim templjem Bayon, čez 300 metrov dolgo slo-njo teraso in kipom gobavega kralja. V mesto je več vhodov. Lepo je ohranjen 20 metrov visok južni vhod, okrašen s slonjim rilci. Na vsaki strani vhoda je po 54 kipov, na eni strani so kipi bogov, na drugi zlih duhov. Tempelj Bayon ima 54 četverokotnih stolpov, okrašenih z do dva in pol metra visokimi kamnitimi glavami, imenovanimi »alokitešvara«, ki gledajo na vse štiri strani neba. Ob koncu 12. stoletja je v Ang- korju živelo do milijon prebivalcev in je bilo največje mesto na svetu. Zakaj je bilo v 15. stoletju opuščeno, je še nerešena uganka. Kaj pa se zgodi, če naravi pustiš prosto pot, smo si ogledali pri nekoliko oddaljenih džungelskih templjih. Velikanske korenine dreves, ki jih ne spraviš na fotografijo, so naredile prava razdejanja. Nekatere templje obnavljajo, večinoma s pomočjo evropskih držav, druge puščajo take, kot so, na ogled turistom, če niso tako razmajani, da bi bil ogled nevaren. Na poti do teh templjev smo se peljali skozi pravo kamboško vas. Naredili smo nekaj posnetkov hiš, ki so večinoma na kolih, da bivalni del hiše ob deževju ni poplavljen. Kmalu je bila za nami gruča otrok in ko smo jim razdeliU kemične svinčnike, so se nasmejani in zadovoljni radi fotografirali. Malo naprej so njihovi starejši vrstniki gradili oziroma utrjevali cesto. Lopata in napol strgani pleteni koši so bili vsi pripomočki, ki so jih imeli. Ceste so v Kambodži zelo slabe. Bili smo le 160 kilometrov oddaljeni od meje s Tajsko, vendar potovanje v to smer po cesti ni mogoče, ker je ni. Čeprav si Kambodže nismo ogledali tako, kot smo si Vietnam, je bilo že iz videnega moč sklepati, da je mnogo revnejša dežela in da so jo Pol Potov režim in vojskovanja prizadeli mnogo bolj kot njihovo sosedo. Zvečer nam prikažejo še khmerske plese in plešoče nimfe, naslednji dan pa se začne naša vrnitev preko Phnom Pena do Kuala Lumpurja. Ker imamo do poleta v Frankfurt več kot deset ur časa, najamemo večji kombi s šoferjem in si ogledamo še to malezijsko mesto, vključno z novim upravnim središčem Putrajajo. Bilo je lepo. In za konec? Svoje znance po kakšni daljši poti vprašam, ali bi šli še enkrat, če bi imeli priložnost? Kadar je odgovor pritrdilen, vem, da je bilo potovanje uspešno in je uresničilo njihova pričakovanja. Ce meni zastavite enako vprašanje, je odgovor da. Priporočam tudi vam. Majda Kovacic 77 ŠKODLJIVO POŽIVILO? Hladni in vse kraj?i jesenski dnevi so prinesli s sabo tudi obiËajno lenobnost, ki jo je zaËutiti zlasti ob hladnih jutrih. Pod odejo je vsekakor najbolj prijetno, zato se zaËne boj z budilko, edina misel, ki marsikoga poaivlja, je topla, di?eËa kava. ^ s 78 —l^k ajverjetneje je težko I ^^ ugotoviti, kaj je tisto, ^fc kar večino ljudi najbolj _l_ ^ privlači pri kavi. Je to res njena moč, da jih pripravi, da se spopadejo s še enim delovnim dnem, ali pa je to zgolj obred, navada in deluje v resnici bolj na principu placebo učinka -ljudi prebudi, ker verjamejo, da jih bo? Bržkone vsakega po malo, a vendarle vsebuje kava kofein, poživilo, ki se nahaja tudi v ka-kavovih zrnih, čajnih lističih in oreških kole, nemalokrat pa ga farmacevti dodajajo tudi nekaterim zdravilom. UËinki kofeina Kofein poživlja vse organe in tkiva, na njihove celice pa učinkuje posredno in neposredno. V prvem primeru spodbudi sproščanje adrenalina in noradrenalina, hormonov nadledvičnih žlez, ki spodbujata celično delovanje, v drugem pa vpliva na kemične reakcije v celicah. Ze majhne količine kofeina spodbudijo možganske celice ter s tem zmanjšajo zaspanost in utrujenost - človekove reakcije so tako hitrejše, poleg tega pa se tudi lažje zbere. Kajpak ima kofein takšen učinek le do neke mere, saj privedejo večje količine do čezmernega vzburjenja, tesnobe, razdražljivosti in nemira. Prav zaradi tega ni dobro piti kave pred spanjem. Povzroči namreč nespečnost, zjutraj pa pri nekaterih celo mačka z občutkom hude zbitosti in zaspanosti. Kava podobno vpliva tudi na delovanje srca - majhne količine poživijo srčne mišice in povečajo črpalno moč, zaradi česar kri hitreje kroži, krvni tlak pa se za kratek čas dvigne. Omenjeni napitek tako premaga tudi težave, ki jih imajo nekateri ljudje zaradi nizkega krvnega tlaka, vendar, kot rečeno, deluje le za nekaj časa. Da bi ga zbijali vedno znova, pa ni priporočljivo, saj povzroči preveč kofeina čezmerno vzdraženost srčne mišice, zaradi česar se lahko pojavijo palpitacije oziroma občutek, da bije srce hitro in nenavadno močno. Tudi želodcu pomagajo majhne količine omenjenega poživila pri delu, saj zaradi hitrejše tvorbe želodčne kisline hitreje prebavi, prevelike pa po drugi strani privedejo do bolečin v trebuhu in slabosti. Podobno škodi, če ga zaužijemo na prazen želodec, torej pred zajtrkom Kofein vpliva še na delovanje ledvic, saj poveča tvorbo urina, prav tako na skeletno mišičje -spodbudi namreč sposobnost pri telesnih dejavnostih. Prav zaradi poživljajočega učinka lahko torej izboljša atletske fizične sposobnosti, zato je na športnih tekmovanjih prepovedan. Toda tudi v tem primeru deluje poživljajoče zgolj do neke mere - prevelika količina namreč spodbudi trzanje mišičja. Kavna abstinenËna kriza Kljub opisanemu je vendarle treba še enkrat dodati, da povzroča kofein, ki sicer velja za sestavino, ki organizmu prej škodi kot koristi, neprijetne občutke le, če ga zaužijemo preveč. Po neki meri, ki je odvisna od posameznika in kajpak od tega, koliko omenjenega poživila pijača sploh vsebuje, začutijo »kofetarji« nemir in drhtenje. Toda tisti, ki redno uživajo večje količine kofeina dnevno, na primer, več kot pet skodelic na dan, pogosto ugotovijo, da se je njihova toleranca za to poživilo povečala in da morajo - če želijo doseči enak poživljajoč učinek - količino povečati. Največji ljubitelji kave lahko doživijo celo abstinenčne pojave, kot so utrujenost, glavobol in razdražlji-vost, če so nekaj ur brez priljubljenega napitka. Takšna zasvojenost se ne pojavlja le v telesni obliki, temveč tudi v duševni, ki je vsaj pri pitju kave bolj pogosta. Ta napitek je namreč za marsikoga, kot smo že dejali, nepogrešljiv del vsakdanjika in ima obredni pomen, velikokrat je povezan tudi z druženjem. Kot smo že poudarili, je kofein pogosto tudi sestavni del različnih zdravilnih pripravkov. Dodajajo ga, denimo, zdravilom za zgodnje preventivno zdravljenje migrene in analgetikom oziroma sredstvom proti bolečinam. Toda v zadnjem primeru je njegova vloga vprašljiva, saj v resnici ne povečuje analgetičnega učinka. Kofein je torej lahko po eni strani zelo zaželeno sredstvo, a na dolgi rok, predvsem pa v večjih količinah škodi organizmu. A vendarle se zaradi tega bržkone ni treba izogibati kavi Simona Bandur Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji I»ARICA Visokogorje je pobelil prvi sneg. Vzponi postanejo zato precej zahtevnej?i kot v kopnem, posebno ?e na severnih straneh. Zato bo na?a pot vodila v nezahteven svet zlatorumenih macesnov in prostranih travnikov, od koder bomo visoke gore spremljali le s pogledi. Pot me popelje v dolino Trente. Pri oznaki Vr-snik zavijem z glavne ceste in se peljem skozi vasico z redkimi domaËijami. Parkiram pri prvi zapornici v Vasi na Skali (druga je nekaj vi?je; ceste vodijo ?e precej dlje po planoti, vendar le za izbrance). Zanimivih imen je tu cela vrsta, vsa pa odkrivajo svojevrstno romantiËno pokrajino: Dol pod plazmi, Ravni dol, SonËna korita, Klanci, PlaziË, Krbuljnik, Skerlavje, Na jamah ... Jutro je hladno, mogoËno ostenje Velikega ©piËja zapira pot sonËnim aarkom. Pot me vodi po gozdnih cestah, blianjicah in neoznaËenih stezicah. Zemlja je zmrznjena in je prekrita s spolzko slano. Spremlja me ptiËje petje, drugih aivali ni, Ëeprav je svizËevih lukenj polno. Edini stik s civilizacijo so bele sledi letal na modrem nebu. Po dveh urah hoje se znajdem na razglednem grebenu, kjer me konËno pozdravi toplo sonce. ©e preden jih zagledam, jih zasli?im: gamse, ki ?pihajo«. S tem me hoËejo pregnati iz svojega kraljestva. Pri?el pa sem samo na kratek obisk in bom kmalu tudi od?el. Pred mano je dolgo valovito ru-?evnato sleme, ki se tu in tam izostri v greben. Ustavim se na prvem vrhu z imenom Plaski Vr?ac. Razgled je izreden, kontrasti tudi, vse naokrog visoki beli vrhovi, nad njimi temna modrina in spet beli igrivi oblaki. Greben je dolg, zato pot pod noge! Toda ‘pot’ je le sled predhodnikov, za- to ne gre tako hitro. Pred prevalom »ez Drt obidem strmi stolp v grebenu, kjer je treba tudi malce poplezati. Prehod je na juani strani. »ez preval je vËasih vodila tovorna pot, kjer so prena?ali sir s planine V Plazeh v sosednjo dolino, imenovano Trebi?ki dol. Naslednji vrh je bolj travnat kakor drugi, to je »isti vrh. Nadaljujem po valovitem kra?kem svetu z vse veË redkimi macesni, ki s svojo barvo izrazito izstopajo. Nekateri so ?e zeleni, drugi rumeni, so pa tudi rjavooranani. Paleto barv popestrijo zlate trave in rdeËi pasovi ‘zahajajoËih’ listavcev. »aka me ?e zadnji vrh v dolgi verigi. Pot do tja pa je zapletena. Z nekaj iskanja se le odkrije zakrita poliËka, ki me povede na vr?no poboËje v labirintu ru?evja. Pred mano paleta visokih prvakov, globoko pod mano vijuga SoËe. Sestop je dokaj hiter in vodi po igrivo speljani komaj vidni stezici do planine V Plazeh. Prav lep svet miru in ti?ine in primeren za jesensko lahkotno pohajkovanje. ©e nekaj podatkov: Z imenom Ti-Ëarica veËina pozna vrh (pravzaprav sta dva, Velika in Mala) nad Dolino Triglavskih jezer. Obstajata pa tudi vrhova z enakima imenoma na drugi strani iste doline, nad SoËo, toËneje nad Spodnjo Trento. Velika TiËarica (1892 m) je najvi?ji vrh travnato gozdnate planote pod mogoËnim ostenjem Velikega ©piËja. Planota prepada proti SoËi s strmimi poboËji, na SV strani je dolinica Trebi?ki dol (kjer vodi markirana pot na Prehodavce), na JV je skalna barijera ©piËja, proti JZ pa se izteËe v prostrani vasi Vr-snik ob SoËi. Na planoti je planina V Plazeh (1548 m), kjer so vËasih pasli. Na robu planote proti Trebi?kemu dolu je vrsta blagih sredogorskih vrhov z zanimivimi imeni (od Z proti V): Mala (1798 m) in Velika TiËarica, Ko?utnik (1818), ©nita (1803 m), »isti vrh (1875 m), Plaski Vr?ac (1868 m), Griva (1804 m), vmes je preval »ez Drt (1808 m). Do vrhov vodijo tri neoznaËene stezice, ki jim je mestoma teako slediti (markacij ni nobenih!). Prav veliko obiskovalcev sem ne pride. ©e najveË je plezalcev, ki se tu in tam odpravijo v visoke stene mogoËnega ostenja ©piËja (najenostavnej?i prehod na greben je Tu-mova smer, ki poteka naravnost z Grive, v bliaini pa je markantni 500 metrov visoki Centralni steber, ki se izteËe prav na vrhu Velikega ©piËja). V zimskem Ëasu se na prostrana sneai?Ëa podajo turni smuËarji, veËinoma sta njihov cilj »isti vrh in Plaski Vr?ac. Literatura: Andrej Stritar: Gore nad SoËo, zemljevid: Trenta, 1:25.000. Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan «j&*V j*. -''," ji ikiiii^kiiiiiiiiH ¦Ki ^¦l , jHF^^m . MESTO V BELGIJI (KONEC CORMONSA) UČENEC SAMOSTAN V SRBIJI REKA NA PELOPO- NEZU (GR), EVROTAS LITA PALIČICA PIJAČA ST. SLOV. JEZERO V KANADI DERIVAT ALKOHOLA IZDOLBINA, BRAZDA OB ROBU DESKE JEČA, ZAPOR ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (PETER) BULA,NAPOLNJENA Z VODO HROSC SKARABEJ, GOVNAC PEVEC JOHN AM. IGRALKA (LINDA) UROŠ ROJKO BLISKANJE IN... LIČINKA DEL ŽELEZNIŠKE POSTAJE KANADSKI POPEVKAR (BRYAN) JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA GR. MUZA LIRSKEGA PESNIŠTVA LEPA VEZA RUS. IGR. SAV1NA (KONEC MARIJE) MESTO V IRANU SKAND. DROBIŽ OKRASNI PTIC DVORIŠČ EDWARD PISATELJICA PEROCI PODZEM. SPICA PRI KOLESU ERNA MUSER ALPSKA SMUČ. DISCIPLINA GAJANE (BALET) > PREDUJEM, NAPLACILO 3246 TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net Ohranjamo tradicijo in sprejemamo nove izzive riloanost le redkokdaj potrka na vrata. Raje potrkajte na vrata vi -pa se vam bod odprla.