Leto XXXVII
Št. 19
Murska Sobota 16. maj 1985
CENA 40 DIN
NASLOV
Le z delom in znanjem do dobrih reZUltatOV MURE V POMURSKEM ZORUŽMFM DELU ŠE NAPREJ NARAŠČAJO
Zaostrene razmere gospodarjenja se nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. Te se kažejo predvsem v slabšanju gospodarskega položaja pomurskih organizacij združenega dela, vse več pa je takih, ki v poslovnih rezultatih prikazujejo rdeče številke. Po podatkih iz periodičnih obračunov za letošnje prvo četrtletje se je v pomurskem gospodarstvu pojavilo 44 izgubarjev, še posebej pa zaskrbljuje podatek, da se med njimi pojavljajo nekatere nove organizacije združenega dela. V enakem lanskem obdobju je v Pomurju poslovalo z izgubo 28 gospodarskih organizacij, letos pa je dosegla izguba že višino 964 milijonov dinarjev ali kar za dobrih 178 odstotkov več kot v lanskem prvem četrtletju.
Največ izgub ima tudi tokrat Naftina temeljna organizacija Petrokemija, kije ustvarila več kot tretjino vseh pomurskih izgub v gospodarstvu, najbitrejšo rast izgub pa beležijo v soboški občini. V primerjavi z enakim obdobjem lani je tu izguba večja za več kot trikrat, nanjo pa je v največji meri vplivala izguba v temeljni organizaciji Prašičereja Beltinci, ki ima 30 odstotkov vseh izgub v občini. Med večjimi pomurskimi izgubarji naj omenimo še tozd Mineralna voda Radenske s 137 milijoni dinarjev, Tehnostrojev tozd Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije s 102 milijoni dinarjev ter Mesno industrijo s skoraj 47 milijoni dinarjev izgube.
Ce k seznamu organizacij združenega dela, ki so v četrtletju poslovale z izgubo, dodamo še tiste iz družbenih dejavnosti ter finančne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, potem znaša skupna pomurska izguba oziroma nekriti odhodki po periodičnem obračunu 1 milijardo 153 milijonov dinarjev. Med slednjimi izstopajo zlasti vse štiri občinske
POMURJE ODRINJENO OD GRADNJE ELEKTRARN
V ponedeljek so se sestali predstavniki izvršnih svetov pomurskih občin in komisija za gradnjo elektrarn na reki Muri pri Medobčinski gospodarski zbornici s predstavniki Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Namen posvetaje bil ugotoviti posledice, ki jih bo povzročila gradnja elektrarn, in vključevanje občin v pripravi dokumentacije.
Predstavniki pomurskih občin so poudarili, da sicer načelno soglašajo z gradnjo elektrarn, vendar je še prej potrebno odpraviti nekatere bistvene probleme zaradi podtalnice in pitne vode, mikroklime in kmetijske pridelave. Ugotovili so, da je projekt le tehnično dodelan, da pa ne upošteva vsega ostalega, kar skuša rešiti tipsko, čeprav je potreben specifičen pristop. Velike so težave zaradi izgube kmetijskih zemljišč in iskanja nadomestnih, to naj bi storile zemljiške skupnosti občin, kar pa kadrovsko pa tudi sicer ni mogo-če. Upravičeno se namreč zastavlja problem iskanja nadomestnih zemljišč in gozdov, kijih ob loku Mure nameravajo posekati. Premalo je tudi povedanega o Posledicah zbirnega jezera v Apaški dolini, kjer bo poplavlje-
SREČANJE Z MIHAELOM KUZMIČEM
Ko se svojih korenin zavemo ... smo naslovili tokratni Vestnikov intervju s publicistom, ki živi in dela v Ljubljani, Mihaelom Kuzmičem, ki z lastnimi iskanji in raziskavami išče odgovore na vprašanja: kdo so Prekmurci, kakšne so in kako daleč segajo njih korenine, katere minule izkušnje in spoznanja so trajne vrednosti za nas in prihodnje rodove .Zavzema se, da bi bilo potrebno pripraviti širši projekt o zgodovini Prekmuija in v tem okviru na osnovi primarnih in sekundarnih virov napisati splošno zgodovino tega dela Slovenije. Str. 4.
zdravstvene skupnosti, ki so imele v tem času več kot 102 milijona dinarjev nekritih odhodkov ali dobrih 65 odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Med glavnimi vzroki izgub v organizacijah združenega dela tudi tokrat najčešče omenjajo ne
Kar naenkrat je reka Mura spet močno narasla. Razlila se je tudi čez cesto pri Veržeju in na odseku Srednja Bistrica—Razkrižje, tako da so ju morali zapreti za ves promet. Naš posnetek je nastal pri mostu na Bistrici, kjer je nemirna reka prestopila bregove in si ubrala pot tudi mimo »Kantine«. To je bilo preteklo sredo. (Foto: J. G.)
PROJEKTI ENOSTRANSKO PRIPRAVLJENI
nih 282 hektarjev, če pa Avstrijci ne pristanejo na jezero, na svoji strani, kar je zelo verjetno, bo poplavljenih 500 hektarjev. Od predvidenih 282 hektarjev bo poplavljenih kar 90 hektarjev obdelovalne zemlje I. razreda. Povsem zanemarjen je tudi urbani vidik, projekti namreč ne upoštevajo, da je to območje gosto naseljeno in da ni drugih možnosti za te prebivalce. Novo
Če ste se odločili za Vestnikov izlet v Škofjo Loko, v soboto 1. junija, potem ne odlašajte več. Takoj se prijavite in vplačajte izletnino, kajti prostih sedežev bo vsak čas zmanjkalo!
O IZŽREBANCIH PREBERITE NA 24. STRANI.
sorazmerja med nakupnimi in prodajnimi cenami, nenehno povečevanje zalog, ki so povezane z likvidnostnimi krediti, obresti za te pa jim zmanjšujejo dohodek. Ponekod je izguba sicer le sezonskega značaja, v veliki večini pa bi se vseeno kazalo resneje zamisliti
pridobljenih kmetijskih površin pa še ni nihče analiziral. Nihče pa ne more predvideti sprememb v mikroklimi.
Kot vse kaže, pa v občinah le ugotavljajo, kajti očitno imajo premalo informacij, pa tudi v pripravo dokumentacije so vključeni tik pred zdajci. Dokaz za to so tudi srednjeročni prostorski plani, ki so izdelani in jih bo potrebno spreminjati, zato so
V SETAROVI PRI LENARTU BODO GRADILI
Farma za 1250 glav živine
Iz leta v leto uspešnejšim živinorejcem v lenarški občini se obeta nova pridobitev. Pred kratkim so predstavniki delovnih organizacij Emone inženiringa iz Ljubljane, Time iz Maribora, lenarškega Agrokombinata in Gradisa tozd GE Maribor podpisali pogodbo o gradnji novih in obnovi obstoječih hlevov na farmi govejih pitancev v Setarovi pri Lenartu.
V novih prostorih bo prostor za 1250 govejih pitancev, gradbena in obrtniška dela pa so ocenjena na 300 milijonov dinarjev. Nova in razširjena farma bo lenarškim živinorejcem zagotavljala stalen odkup telet, TMI Košaki pa predvsem trdno osnovo. Slo bo za odkupovanje 100-kilogramskih telet, ki bodo zapustila farmo, ko bodo tehtala 500 kilogramov. Proizvodnja v Setarovi bo izjemno racionalna, saj bodo na 300 nektarjih okoliških njiv lahko pridelali lastno krmo.	Vp
nad strukturo proizvodnje. Še vedno je namreč tako, da imajo največ težav tam, kjer je velika poraba materiala, v izdelke pa je vloženega premalo kakovostnega dela in predvsem znanja.
L. Kovač
predlagali, naj skušajo storiti, kar se storiti da. Po strokovni plati naj bi spremljal in iskal rešitve pn pripravi dokumentacije Zavod za ekonomiko in urbanizem, akcijo pa bo spremljala komisija imenovana pri Medobčinski gospodarski zbornici. Cena kilovata, ki naj bi ga dale elektrarne na Muri, ni tako majhna. V ilustracijo še to: samo v soboški občini bo potrebno izvesti spremembe na najmanj 30 objektih. Torej trenutni blišč, ki se ponuja ob gradnji elektrarn, lahko prinese še veliko bede. Janez Votek
Nakazanih že nad 70 milijonov dinarjev
Akcija zbiranja dodatnih sredstev za dograditev in opremljanje kirurškega bloka v Rakičanu je v polnem teku. V javni razpravi, ki je bila v vseh okoljih, je dobila popolno podporo. Kljub nekaterim pripombam za izboljšanje odnosov nekaterih zdravstvenih delavcev do bolnikov kažejo delovni ljudje in občani Pomurja veliko razumevanja za čim prejšnjo dograditev tega zelo potrebnega pomurskega objekta. Rezultati dobro zastavljene akcije za dodatno zbiranje sredstev, ki jo vodi pomurski medobčinski svet SZDL na pobudo osrednjega gradbenega odbora, so že vidni. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo zbranih 70,118.707 dinarjev, kar je približno tretjina načrtovanega denarja. Od tega je bilo v soboški občini zbranih 51,069.000 dinarjev, v lendavski 10,351.000, v ljutomerski 4,712.000 in v radgonski občini 3,914.000 dinarjev. Iz sklada skupne porabe je bilo nakazanih 21 milijonov, od enodnevnega zaslužka 27 milijonov, prispevki kmetov znašajo 18 milijonov, obrtnikov 953.000 dinarjev in drugi prispevki 2,729.000 dinarjev. Prispevki obrtnikov so bili doslej nakazani le iz soboške in lendavske občine. Posebej je treba omeniti prispevke lovskih družin, ki so nakazale nad 1,300.000 dinarjev, prispevke od športnih in glasbenih prireditev 195.700 dinarjev, pri-
PRIHAJA IZ PODZEMLJA
Imenuje se topla voda, najbogatejša nahajališča pa so na naslednjih območjih: Moravske Toplice, Radenci, Murska Sobota, Veržej, Lendava in del Goričkega. Raziskovalni nalogi — soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem Geotermalna energija kot možen vir toplotne energije za Mursko Soboto in okolico in ljubljanskega Geološkega zavoda Hidrološka ocena možnosti koriščenja termalnih voda v Pomurju — nas ob številnih, že opravljenih študijah, raziskavah, posvetih in simpozijih utrjujeta v prepričanju, da je omenjen obnovljiv alternativni energetski vir priložnost, ki bi jo morali začeti čimprej izkoriščati.
Podatki, ki si resda tu in tam nekoliko nasprotujejo, so bili že večkrat objavljeni, kljub temu pa ne bo odveč, če jih ponovimo, saj je očitno, da gre to pot zares.
Med najobetavnejšimi raziskovalnimi vrtinami je zadnja, šesta v Moravskih Toplicah pri Murski Soboti, izvrtana leta 1982. Na uro daje 208 kubičnih metrov vode s temperaturo 63 stopinj Celzija. S toplotno energijo iz te vrtine bi lahko brez toplotnih črpalk ogrevali 2170 oziroma 2465 stanovanj in prihranili letno 3150 ton kurilnega olja. S toplotnimi črpalkami pa bi bilo mogoče ogrevati 5100 oziroma 5470 stanovanj z letnim prihrankom 5660 ton kurilnega olja. V obeh primerih je odšteta potrebna energija za pogon toplotnih črpalk in upoštevano tudi ogrevanje sanitarne vode.
VEČ V OPREMO, MANJ V ZIDOVE
Če je regionalna komisija za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje ob ustanovitvi imela še kar veliko dela, so v zadnjem času seje komisije bolj redke, pa tudi dnevni red ni preveč obsežen. Tudi iz tega bi lahko zaključili, da je naložbena dejavnost v Pomurju v stagniranju, kar je predvsem posledica slabe akumulativne sposobnosti gospodarstva. To je po zaključnih računih za leto 1984 namenilo za akumulacijo le nekaj več kot 5 milijard dinarjev ali za 52 odstotkov več kot leto prej.
In kakšna je bila investicijska dejavnost v pomurskem združenem delu v lanskem letu? V tem letu je bilo pri službi družbenega knjigovodstva evidentiranih 7,3 milijarde dinarjev plači za naložbe, kar na prvi pogled sicer ni malo, drugačna pa je slika, če nekoliko analiziramo strukturo teh vlaganj. Gospodarske naložbe predstavljajo namreč le dobrih 61 odstotkov, delež teh v strukturi celotnih naložb pa seje v primerjavi z letom prej celo znižal. Težnje so torej povsem drugačne od republiškega povprečja, kjer predstavljajo gospodarske naložbe skoraj tri četrtine vseh naložb, njihov delež pa se je lani celo povečal. Več kot četrtina vseh naložb ali dobri dve milijardi dinarjev odpade v Pomurju na stanovanjsko dejavnost.
Spodbudno ob vsem tem pa je, da se tudi v Pomurju iz leta v leto povečuje delež lastnih sredstev investitorjev. Ta so se v lanskem letu povečala že na dobrih 53 odstotkov, vendar je ta delež še vedno nižji od republiškega povprečja. Prav tako pa je tudi spodbudno, da pomurske organizacije združenega dela vse več sredstev vlagajo v opremo in manj v zidove, saj je obveljalo spoznanje, da le takšne naložbe zagotavljajo tudi vračilo najetih kreditov.
L. Kovač
spevke namesto cvetja ob dnevu žena (Aktiv kmečkih žena TZO G. Radgona 10.000, učenci OŠ G. Radgona 7.744, OOS OZ Prlekija Ljutomer 7.000 itd.) Gasilsko društvo Apače 10.000 dinarjev, DG Kraševski vrh 6.700, GD Sov-jak 5.000 dinarjev, Ribiška družina Lendava DE Hotiza 44.400, KO ZZB Tišina 29.200, ŠD Le-davski dol Rogašovci 20.000 dinarjev itd. Med posamezniki je doslej največ prispevala tovarišica iz Ljutomera 100.000, Vanek Šiftar iz Petanjec 30.000, Jože Bratina iz Križevec pri Ljutomeru, Alojz in Anica Prelog iz Veržeja po 20.000 dinarjev ter Ladislav Seči iz Turnišča in Terezija Smej iz Bogojine po 15.000 dinarjev. V devizah so prispevali: Jože Čretnik iz Murske Sobote 1.000 švicarskih frankov, Hauns Joahim Werner iz Ingolstadta 500 mark, Ludvik Sečko iz Postfacha 300 mark, Dezider Žižek iz Essna 100 mark in Koloman Lazar iz Mar-kišavec 200 švedskih kron. Seveda pa je veliko delovnih ljudi in občanov, ki so že nakazali prispevke za dograditev in opremljanje kirurgije, vendar nekoliko manjše zneske. Dosedanji rezultati akcije so torej spodbudni, zato lahko pričakujemo, da se bo zbiranje sredstev nadaljevalo in da bomo Pomurci čim prej dogradili in opremili kirurški blok v Rakičanu.
Feri Maučec
Ali bi se splačalo? Poznavalci zagotavljajo, da bi se, čeprav se bere 80 milijonov dinarjev, kolikor bi bilo potrebno na osnovi sedaj veljavnih cen vložiti v eno samo vrtino za izkoriščanje tople vode, zelo veliko, preveč. Primerjava s ceno kurilnega olja —za liter je treba odšteti že 74,30 dinarjev — in ceno uvožene nafte, k' je 300 dolarjev za tono, zbuja vtis, da bi se moralo splačati. Toda računica vendarle ni tako preprosta, saj moramo, upoštevati ne tako majhna vlaganja v »pripravo terena«, torej v tehnično-teh-nološko opremljenost za gretje stanovanjskih in poslovnih prostorov, ogrevanje sanitarne vode v gospodarstvu in nazadnje transport ter razpečavanje v povezavi z obstoječimi načini proizvodnje in porabe toplotne energije. Skratka, naložbeni zalogaj je velik, pri čemer hrabri dejstvo, da imajo prizadevanja gmotno podporo vseh štirih pomurskih občin in da je zanimanje v organizacijah združenega dela veliko. Do jeseni bo ljubljanski Geološki zavod pripravil lokacije za posamezne raziskovalne vrtine, medtem ko stanovanjska skupnost v Murski Soboti že pripravlja projekt izkoriščanja odpadnih voda in zemeljskega plina v energetske namene. Lahko sklenemo, da bodo z izkoriščanjem tople vode v pokrajini ob Muri pomembno prispevali k preusmeritvenim prizadevanjem v energetskem gospodarstvu naše republike.
B. Žunec
aktualno doma in po svetu
V zadnjih desetih letih se je udarna moč JLA povečala več kot trikrat. Po zaslugi novega pehotnega orožja, puškomitraljeza, mitraljeza, polavtomatske ostrostrelne puške in avtomatske pištole, seje gostota strelskega ognja naše pehote samo v zadnjih nekaj letih povečala za več kot štirikrat. Na paradi ob dnevu zmage v Beogradu so sodelovali tudi tanki, domače proizvodnje (na sliki)
DVAJSET TISOČ NA POLJANI Osrednja jugoslovanska proslava ob 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom bo v soboto 18. maja na Poljani pri Prevaljah. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo okoli 20 tisoč ljudi. Na slovesnosti bodo odkrili spomenik svobodi in miru.
NACIONALIZEM -
STRUP EVROPE
Ta trditev je bila izrečena in zapisana v drugi polovici prejšnjega stoletja, nastala pa je kot posledica francoske meščanske revolucije: ljudstvo-narod, to je tisto, kar naj bi odtlej vladalo svetu — v Evropi seveda. Fevdalizem je bil načelno pokopan, čeprav se je kot nalepka ohranil vse v dvajseto stoletje. Porajati se je začela narodna zavest, z njo pa tudi narodnostna mržnja — nacionalizem. Ljudstva Evrope — narodi imenovana — so začela raziskovati svojo preteklost, da bi se tako potrdila, pri čemer pa tudi potvarjanja zgodovinskih dejstev niso bila nobena redkost. Politična filozofija o vsem tem se je oblikovala v nastajajočih meščanskih strankah in je v svoji skrajnosti, v ideologiji rasizma, v nacionalsocializmu hitlerjevskega tipa, pripeljala Evropo v kaos uničevanja pripadnikov vseh tistih ljudstev, ki niso bili »rasa«. Kam je to pripeljalo, nam povedo zločini v koncentracijskih taboriščih in drugi načini razseljevanja ljudstev Evrope v drugi svetovni vojni.
Slovenci smo iskali svojo narodno bit nič manj prizadevno kot drugi. Bili pa smo v tej igri »narodnih zadev« maloštevilni, v sosedstvu močnejših, pogostokrat tudi bolj napadalnih, vse do leta 1919 privesek treh državnih tvorb, nato pa smo ozemeljsko okrnjeni preživeli dobroh dvajset let v kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji.
V zgodnjih majskih dneh 1945 so zmagovite enote NOV zasedle Trst in Koroško, ki sta bila izven meja stare Jugoslavije. Dejstvo, da potem nova jugoslovanska oziroma slovenska meja na zahodu ni bila na Taljamentu, na severu nad Celovcem in na severovzhodu na Rabi, ni tragedija. Življenje je v desetletjih po vojni vendarle dokazalo tisto. o čemer so bili prepričani mnogi, ki so imeli besedo pri odločanju mej, namreč, da nimajo prav. Slovenci onstran naših meja — pa tudi Gradiščanski Hrvati — se znova in znova potrjujejo, neglede na tolikokrat imenovan 7. člen Državne pogodbe, podpisane 15. maja na
globus
I Pomoč najmanj razvitim državam se je drastično  zmanjšala. Na konferenci OZN o najmanj razvitih leta I 1981 so predvideli, da bi se pomoč tem državam do 1985  povečala za 66 odst. Vendarje pomoč do 1983 narasla
I samo za 15 odst.	
Neizpolnjene obveznosti dajalcem pomoči se po-  krivajo z obdobjem nizkih cen surovin, kijih izvažajo E najmanj razvite države, in s potrebo, da se zatekajo h I komercialnim virom financiranja ter kreditom Medna-   rodnega denarnega sklada, da bi se tako znebile denarnih E " težav. Med 1980in I983jesrednjeročniindolgoročnidolg ®  teh držav narasel na 28,7 milijarde dolarjev, karje četrtina   vsega izvoza v teh deželah.
NAMESTO BEOGRAJSKEGA PISMA
. Spet Kopaonik
Pred tednom je Kopaonik v , Srbiji spet prizadel potres, ki je naredil več škode kot oni lan-. ski. Objekti, ki so jih začasno usposobili za bivanje, so močno poškodovani. V številnih vaseh ne smejo uporabljati vode, ker je onesnažena. Medicinske skupine so takoj odšle na ogrožena območja. Ob potresu je poginilo veliko živine, v vasi Gornji Laviči pa se je zrušila šola. Precei ie noško-dovano tudi poslopje ambulante v Djerekari.
Razprodaja industrije
Čedalje več italijanskih industrijskih podjetij prehaja v tuje roke. Švedi so kupili Zanussija, Nemci zavarovalno družbo Generali, za Alfo se zanima japonsko podjetje Nissan, Olivetti je prodal 25 odstotkov kapitala ameriški družbi ITT, Fiat se pogaja z ameriškim Fordom o kooperaciji v Evropi. Institut za industrijsko obnovo je prepustil državno živilsko industrijo zasebniku Carlu De Benedettiju. Italijanska državna industrija je namreč kronično v finančnih težavah, bodisi zaradi nizke produktivnosti, slabe organiziranosti ali krize na določenih področjih, zlasti v železarstvu. Novi strategiji delne privatizacije državne industrije nihče ne nasprotuje. Republikanci, liberali in večji del krščanskih demokratov misli, da je to edina prava pot za sanacijo velikega dela državne industrije. Zaskrbljeni pa so sindikati, ker vse te transakcije gredo mimo njih.
Dunaju, ki naj bi omogočil nemoten razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Ne da se našteti poskusov, s katerimi so v tridesetih letih v Avstriji, predvsem na Koroškem, razlagali 7. člen in vseh njegovih pet točk tako, da manjšina ne bi imela zajamčene vzgoje v svojem jeziku, da slovenski in hrvaški jezik na jezikovno mešanem območju ne bi bila v uradih, da ne bi bila enakovredna nemškemu itd.
Trideset let so avstrijske oblasti razmišljale o tem. kako ta določila obiti. In jim je tudi uspelo. Uzakonili so nekakšen konsenz: najmanj 25 odst, manjšinskega prebivalsstva mora biti na nekem strnjenem območju, da lahko uveljavijo svoje pravice! To pa je seveda žebelj v glavo in nič podoben avstrijski praksi drugje, ki omogoča — neki stranki na primer — da ima svoje poslance v parlamentu že, če doseže pet odstotkov volilnih glasov.
Seveda tudi v A vstriji oblast ni sama od sebe; je volja vladajočih in opozicijskih strank, ki — predvsem svobodnjaška na Koroškem — brenkajo na čustva večinskega, nemškogovorečega ljudstva, in tako z večjimi ali manjšimi injekcijami nacionalizma zastrupljajo ozračje celo tako daleč, da večinskemu narodu dopovedujejo, kako ogrožen utegne biti zaradi peščice Slovencev.
Mnogi avstrijski politiki, razumniki in drugi; med njimi tudi nekdanji kancler Bruno Kreiski, sedanji predsednik republike Rudolj Kirchschlager ter nekdanji koroški deželni glavar Hans Sima, so kazali na strup nacionalnega šovinizma in čeprav te temne sile nikoli niso dosegale nikakršnega »konsenza« (če pač že mora biti), so pogostokrat uveljavile svojo protimanjšinsko voljo.
Za nas nobeno sprenevedanje, nacionalna mržnja in za konec 20. stoletja tako anahronistično jahanje nekakšnega germanskega konja po južnokoroških dolinah in poljih ne spreminja nobenih dejstev tudi po tridesetih letih od podpisa Državne pogodbe.
Avstrijski novinar in publicist Wolf in der Maur, Korošec po izvoru, je pred nedavnim zapisal tudi tole: »Avstrijci, Slovenci in Hrvati, imamo dolgo in častno zgodovino, vsak zase, pa tudi skupaj. Veliko se imamo zahvaliti eden drugemu, hkrati pa smo si prizadejali tudi hude bolečine. To bi nas moralo še posebej usposabljati za politično modrost, ki večjemu nalaga tudi večjo strpnost...«
Nacionalizem ima pri sosedih Avstrijcih dva značaja, enega, kadar gre za zagovarjanje južnih Tirolcev v Italiji, drugega, kadar gre za manjšine, ki živijo v Avstriji.
VARŠAVA — Meddemon-stracijami, ki so jih ob prvomajskih praznikih organizirali pristaši Solidarnosti, so varnostni organi priprli 590 ljudi.
PITTSBURG — V okviru Meseca jugoslovanske kulture v Pittsburgu so odkrili doprsni kip našega izumitelja Nikole Tesle.
NEW DELHI — Približno sto nosečnic, ki so bile v indijskem mestu Bhopalu lanskega decembra izpostavljene učinku strupenega plina, je rodilo popačene otroke.
BRUSELJ — Nizozemska je prva od držav EGS upoštevala predlog evropske komisije in tujim delavcem dala volilno pravico.
WASHINGTON — Predstavniški dom ameriškega kongresa je priporočil Reaganovi administraciji, naj iz Washingtona izžene sovjetskega veleposlanika Dobrini-na, če se sovjetska vlada ne bo uradno opravičila zaradi uboja ameriškega majorja v NDR pred nekaj tedni.
STRASSBOURG — Ameriški predsednik Reagan v svojem govoru pred evrop-’ skim parlamentom niti z besedo ni omenil sovjetskega prispevka k zmagi v drugi svetovni vojni.
STOCKHOLM — Znani sovjetski znanstvenik Jurij Nagzodski je na Švedskem zaprosil za politični azil.
DUNAJ — Avstrijski avtomobilisti so lani pokončali na cestah 83.517 glav divjadi, od tega skoraj 29 tisoč srn in 435 jelenov.
ISLAMABAD — Pakistan bo prosil Zahod za 413 milijonov dolarjev pomoči, da bi lahko preskrbel trimilijonsko vojsko beguncev iz Afganistana.
RIO DE JANEIRO - Z reformo strankarskega sistema, ki jo je brazilski kongres sprejel pred dnevi, so dovolili tudi dejavnost brazilske komunistične partije, prepovedane že od leta 1947. KP Brazilije šteje nekaj deset tisoč članov.
globus
TUD! ZA BOJKOT SO ZDRAVILA
Združene države Amerike so pred štirinajstimi dnevi uresničile svojo grožnjo: uvedle so gospodarski embargo — bojkot Nikaragve. Embargo je nekoč pomenil le prisilno zadrževanje ladij tiste države, proti kateri je neka druga država uvedla embargo. Ameriški bojkot Nikaragve bi bil uspešen, če bi bili na tem svetu samo dve državi — ZDA in Nikaragva. Nekateri veliki povojni gospodarski bojkoti se niso obnesli.
G ospodarsko-trgo vinska navezanost Nikaragve na ZDA do uvedbe bojkota bi hitro potrdila tisto o samo dveh državah: Nikaragva je čez noč zgubila 99 odst, trga za izvoz kave, 95 odst, trga za izvoz mesa in 99 odst, trga za izvoz banan. To je za nikaragovsko gospodarstvo izredno hud udarec, ki se mu je mogoče izogniti samo s takojšnjo preusmeritvijo zunanje trgovine. Treba je tudi omeniti, da so Kava, meso in banane poglavitni izvozni pridelki Nikaragve.
Ameriški gospodarski bojkot Nikaragve v svetu ne odobravajo, tako v latinskoameriških državah kakor tudi v Evropi. Na sedežu Evropske gospodarske skupnosti trdijo, da si je z bojkotom naredil Washington medvedjo uslugo — Nikaragvo bo s tem približal Kubi in Sovjetski zvezi, ki je že dala vedeti, da bo »gospodarsko in diplomatsko podprla Nikaragvo«. Ameriški gospodarski bojkot bo v Nikaragvi čutil v prvi vrsti
zasebni sektor gospodarstva, ki obsega dve tretjini celotne proizvodnje. Prizadeti bodo tudi kmetijcki, ki ne bodo mogli dobiti rezervnih delov za svoje stroje, ker so največ ameriške izdelave. Za Ameriko nezaželeni učinki so lahko tudi v povečanju nacionalne solidarnosti v Nikaragvi. Poznavalci podobnih ukrepov pa tudi zatrjujejo, da se je v takšnih okoliščinah okrepila in osamosvojila industrija tiste dežele, ki jo je prizadel embargo.
Kako je bilo v preteklosti z nekaterimi velikimi gospodarskimi bojkoti? Znan je ameriški embargo za izvoz opreme za sovjetski plinovod. Ta bojkot je najnovejši, zato ga omenjamo na prvem mestu, bil pa je ameriška reakcija na znane dogodke na Poljskem leta 1981. Ameriška podjetja so takrat čez noč izgubila posle. Washington je evropskim zaveznikom sicer prepovedal prodajo te opreme, v kateri je bila ameriška tehnologija, toda nič ni
zaleglo — opremo so Sovjetski zvezi prodale Francija, Italija in Velika Britanija.
Podobno usodo je doživela ameriška zapora za prodajo žita v SZ leta 1980 (kot protest zoper sovjetsko invazijo v Afganistan). Z velikim zadovoljstvom so žito Sovjetski zvezi prodale Argentina, Kanada in Avstralija! Okrog milijardo dolaijev je_ stal ta bojkot ameriški proračun, ker so morali odkupiti vsaj nekaj presežkov žitaric ameriških farmaijev.
Nič kaj boljše se ni zgodilo s tistim ameriškim bojkotom, s katerim naj bi izsilili rešitev svojih talcev v Teheranu. Ameriški primanjkljaj blaga v Iranu so takoj zapolnile države Evropske gospodarske skupnosti, saj so svoj izvoz v to državo skoraj čez noč podvojile.
Leta 1963 je bil uveden embargo NATO za izvoz jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo. Tri leta je trajala ta zapora, gospodarsko so si opomogle takrat nekatere države izven pakta NATO, predvsem pa japonska. Jeklene cevi so pač izdelovali tudi v drugih državah, ne samo v državah NATO.
To je le nekaj gospodarskih bojkotov, ki, kol po pravilu, tistim, ki so jih uvedli, niso prinesli želenega.
BITKA MED POLICIJO IN DEMONSTRANTI
Prejšnjo soboto se je v Nessel-wangu na Bavarskem spopadlo večje število demonstrantov s policijo. V tem kraju se je na »tovariškem srečanju« zbralo kakih 400 nekdanjih pripadnikov ese-sovske Hitlerjeve gardne tankovske in esesovske tankovske divizije »Hitlerjugend«.
Zveza nemških sindikatov je sklicala protestno zborovanje in na smučarskem štadionu se je zbralo 4 tisoč ljudi, ki so protestirali proti takšnemu srečanju esesovcev. Medtem se je pred hotelom, v katerem je bilo »tovariško srečanje«, zbralo nekaj sto, večinoma mladih in bojevito razpoloženih ljudi, ki so metali
kamnite kocke, vrečke z barvo, rakete, pivske konzerve in jajca v stavbo hotela. Demonstranti so v zboru ponavljali: »Nacisti ven!« in podobno. Ko so nekateri hoteli predreti policijski kordon okoli hotela, se jih je policija lotila z brizgalno. Demonstranti so potem začeli obmetavati policijo s kamenjem in z raketami. Nekate-
ri so ruvali letve iz plotov in z njimi mahali po policistih.
Zborovanje esesovcev V Nes-selwangu so ostro obsodili člani socialdemokratske frakcije v Bundestagu, kanclerju Kohlu pa je poslalo protest tudi mednarodno združenje nekdanjih jetnikov v koncentracijskih taboriščih.
PLINA DOVOLJ - T00A V ZEMLJI
Energetska prihodnost naše države naj bi slonela na zemeljskem plinu, toda načrpamo ga še
CESTE VSE BOLJ KRITIČNE
Lahko se zgodi, da bomo v dveh letih morali postopno zapreti 30 odstotkov od skupno 14 tisoč kilometrov omrežja magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v Sloveniji. Tako trdijo strokovne službe Združenih cestnih podjetij Slovenije, ki med drugim navaja, da v zadnjih treh sezonah nismo z novo asfaltno plastjo obnovili nobene ceste.
Pregledi so pokazali, da bi morali v Sloveniji nemudoma obnoviti 832 kilometrov uničenega asfalta, za kar bi potrebovali nekaj čez. osem in pol milijard dinarjev.
Kritično je zato, ker zadnja leta dajemo za ceste le 5 odst, od prodajne cene litra bencina (po vsej Jugoslaviji). Še pred manj kot 15 leti je znašal ta delež 30 odstotkov.
vedno dvakrat manj kot smo načrtovali. Zato ga uvozimo devetkrat več kot smo predvidevali. Uvoženi zemeljski plin je trikrat dražji od domačega.
Večjo porabo zemeljskega plina podpira tudi ZIS, vendar to zaenkrat pomeni samo večji uvoz plina, kajti trenutne napovedi po povečanju količin doma načrpanega plina so skromne. Novi plin iz Jadrana in iz Panonske nižine ne bo pritekel v predvidenih rokih. Nekoliko boljši so obeti v Molvah in Kalinovcu na Hrvaškem, kjer so pred koncem minulega leta povečali proizvodnjo plina na milijardo 600 milijonov kubikov. V severnem Jadranu so v bližini Pulja odkrili velike zalo-, ge zemeljskega plina, toda črpati ga bodo začeli šele okoli leta 1990.
STRAN 2
VESTNIK, 16. MAJA 1985
od tedna
MURSKA SOBOTA — Člani OK ZK morajo vzpostaviti žive stike s sekretarji OO ZK in članstvom, ki so prva fronta za uresničevanje idejne in akcijske enotnosti. To je na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij in člane občinskega komiteja poudaril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern, ko je govoril o nalogah po 16. seji CK ZKJ in kadrovskih pripravah na kongrese ZK. O aktualnih vprašanjih delovanja političnega sistema je predavala izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS Valerija Skerbec. Na seminarju so se dogovorili o konkretnih nalogah OO ZK ter prisluhnili oceni vamostno-političnih razmer v občini in izvajanju programa marksističnega izobraževanja.
MURSKA SOBOTA — Na občinskem tekmovanju Tito-revolucija-mir je sodelovalo kar 73 mladih; od tega 42 pionirk in pionirjev v 14 ekipah ter 31 mladink in mladincev v 11 ekipah (7 iz KS in 4 s srednjih šol). V skupini pionirjev je zmagal Aleš Časar pred Robijem Poredošem in Danielo Ružič — vsi iz ekipe OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota, ki je bila najuspešnejša. Med mladinci je bil prvi Robi Šerbec (srednješolski center) pred Zdenko Šaruga in Matejo Hozjan (OO ZSMS Beltinci). Med moštvi pa je zmagala OO ZSMS Beltinci.
GORNJA RADGONA - V Gorenju Elrad so se odločili za nov način nagrajevanja, in sicer se bo vrednost točke v naslednjih treh mesecih obračunavala po novi metodologiji, ki je v skladu z novim samoupravnim sporazumom. Značilnost novega načina obračunavanja je različno vrednotenje točke, kar naj bi spodbudno vplivalo na delavce. Tako naj bi bolje delali in gospodarili. Vrednost točke se v tozdih oblikuje na osnovi doseganja plana proizvodnje, dohodka in novih izdelkov. S tem pa se približujejo nagrajevanju po delu.
GORNJA RADGONA — Na seji izvršnega sveta so člam obravnavali poročilo o delu temeljnega tožilstva v lanskem letu. Zatem so se seznanili z organiziranostjo in zagotavljanjem finančnih sredstev za zdravstveno varstvo, o čemer bo razpravljala skupnost pomurskih občin. Seznanili so se tudi z usklajenostjo planov organizacij združenega dela z resolucijskimi usmeritvami.
GORNJA RADGONA — V Radgoni sicer ni bilo posebne prireditve ob dnevu zmage, zato pa seje na sam dan in ob koncu tedna zvrstila vrsta kulturnih prireditev. V četrtek je gostovalo v Radgoni KUD Ivan Kaučič s predstavo Žalujoči ostali, ki so jo v petek ponovili v Apačah, v nedeljo pa v Vidmu ob Ščavnici. Obmejni simfonični orkester se je predstavil z novim programom v petek v avli osnovne šole, kot gostja pa je nastopila sopranistka Božena Mlejnikova. V nedeljo pa je bilo srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov radgonske občine.
GORNJA RADGONA — V Gorenju Elrad so v prvem četrtletju ustvarili 1,1 milijarde prihodka, kar je dvakrat več kot v lanskem letu. Ob temje treba zapisati, da so dosegli le 24-odstotno uresničitev plana. Cisti dohodek znaša 217,6 milijona dinarjev in ga bodo razporedili za osebne dohodke, stanovanjski sklad in ostale namene skupne porabe. Za akumulacijo je bilo izločenih 34 odstotkov sredstev, kar kaže na ugodne poslovanje.
GORNJA RADGONA — Tozd Bivalne enote Avtoradgone je podpisal pogodbo za izdelavo 98 bivalnih enot za Pomgrad iz Splita, kijih bo le-ta postavil za svoje delavce v Iranu. Vrednost posla znaša 12 starih milijard, naročnik pa bo plačal v dolarjih. V tem tozdu pa bodo sredi maja začeli z izdelavo 88 montažnih hiš za Jamajko, ki naj bi jih naredili do konca junija.
GORNJA RADGONA — Med analizo uresničevanja programov v prvem četrtletju v posameznih tozdih Avtoradgone so ugotovili, da je v vseh tozdih razen v Transportu, kjer je plan presežen za 8 odstotkov, fizični obseg manjši od načrtovanega. V primerjavi z lanskim letom je v tozdu Bivalne enote manjši celo za 29 odstotkov, sicer pa je proizvodnja v primerjavi z lanskim obdobjem v vseh tozdih večja. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 5,2 odstotka. Pri izvozu dosega največje uspehe tozd Transport, ki prodaja na tuje glede na lansko obdobje za 98,9 odstotka več, v tozdu Bivalne enote pa je bil usmerjen predvsem na klirinško območje.
Spremeniti odnose ali zmanjšati rejo
Razmere v osnovni kmetijski proizvodnji se vedno bolj zaostrujejo, posledica tega je tudi slab materialni položaj organizacij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. V posebno težkem položaju so prašičje farme. Prašičereja v Podgradu je v letošnjem prvem četrtletju plačala 3 milijarde obresti, kohkor predvidevajo, da bodo porabili za osebne dohodke v letošnjem letu. Toda pri tem veijetno ne bo ostalo, ker se razmere še zaostrujejo. Pogoji za
—LJUTOMER--------------------
Trimesečni rezultati že
Čeprav ponavadi odgovorni v različnih službah po treh mesecih zagotavljajo, da je to prekratek čas za ocenjevanje celoletnega gospodaijenja, pa za občino Ljutomer veijetno ne bi smelo držati, vsaj po izkušnjah iz leta 1984 ne. Že takoj na začetku so rezultati gospodarjenja namreč zelo slabi. Celotni prihodek se je povečal za 41 odstotkov in glede na gibanje cen, ki so se po podatkih statistike v povprečju povečale za okrog 70 odstotkov, lahko zatrdimo, da se je celotni prihodek zmanjšal. Vzrok za takšna gibanja so slabši prodajni pogoji in visoka neplača-
Talent kot tabu tema?
V zvezi z odmevom Jane Kolarič v zadnji številki Vestnika, ki zadeva intervju z našim uveljavljenim strokovnjakom za področje razvojne psihologije, Pomurcem dr. Ludvikom Horvatom (18. aprila) se nam je po telefonu oglasil dr. Hoivat in želel, da objavimo naslednje: Z vsebino odmeva.sem seznanjen iz drugega vira. Ne čutim potrebe po polemiki, saj prispevek Jane Kolarič ne polemizira z intervjujem, marveč nekaterimi obče znanimi spoznanji in dejstvi v slovenskem prostoru. Dodam naj le še to, da je v tem odmevu nekaj hudih strokovnih spodrsljajev.« (B. Ž.)
do tedna
gospodarjenje pa so neugodni že od lanskega leta, saj je veliko nesorazmerje cen krme (koruze) na eni in mesa na drugi strani.
»Posledica tega je tudi gospodarjenje v prvem tromesečju,« pravi direktor farme v Podgradu, Ivan Mlinarič, »v tem četrtletju smo imeli 4,840.000 dinaijev izgube. Celoten prihodek pa je znašal 109 milijonov dinarjev. Prihodek se je povečal na račun povečanega obsega prireje.« Glede na utrjene vezi v reprodukcij
na realizacija. Celotni prihodek se je najbolj povečal v gradbeništvu (92 odstotkov), najmanj pa v trgovini (62 odstotka). Seveda so najaktualnejše izgube. Tudi v prvem trimesečju jih je precej: DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja 102 milijona, DO Lesnina TOZD Mizarstvo 25 milijonov, Ljutomerčan tozd Simentalka 9 milijonov in TOK Kooperacija 2 milijona ter DO Komgrad 5 milijonov dinarjev, v negospodarstvu pa zdravstvena skupnost 19 milijonov in skupnost za zaposlovanje 542 tisoč dinarjev.
V gospodarstvu izgube opravi-
PROSVETNI DELAVCI PRAZNOVALI
Doklej še razlike?
Prosvetni delavci občine Murska Sobota bodo odslej praznovali svoj dan namesto novembra že v mesecu mladosti. Tako so minuli petekpripravili slovesno prireditev v kavami Diane v Murski Soboti — nekoliko dru-< gače kot običajno, vendar dokaj uspešno.
Slavnostni govornik na proslavi, sekretar Medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje Franc Kolarič, je najprej spregovoril o praznovanju letošnjih jubilejev, nato pa z besedo posegel domala na vsa področja vzgojnoizobraževalnega dela.
»Noben poklic ni tako vezan na celoten lik človeka, kot je to poklic učitelja, ki že s svojim zgledom vpliva na družbeno okolje. Gre pa tudi za poklic, ki ima opravka z oblikovanjem mladih ljudi, kjer se vsaka napaka in pomanjkljivost, vse zamujeno, usodno in neizbrisno odraža.« Še vedno pa je položaj pedagoških delavcev neustrezen, »saj pedagoško delo kljub načelnim stališčem in zahtevam še vedno ni ustrezno vrednoteno, kar velja sicer tudi za druge družbene dejavnosti. Po podatkih za preteklo leto je bilo doseženo okrog 52-odstotno povečanje osebnih dohodkov učiteljev, kar pa še vedno ne zadošča za odpravo razkoraka oziroma zaostanka OD teh delavcev. Zato bomo morali kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in zmanjšanim dohodkovnim zmožnostim v občini skupno najti možnost za spodbudnejše nagrajevanje pedagoških delavcev in za postopno odpravljanje neupravičenih razlik.«
V vzgojnoizobraževalnih organizacijah pa bodo morali sami najti učinkovitejše načine za nagrajevanje po delu — je še v zvezi s tem problemom poudaril Franc Kolarič. Opozoril je tudi na zaskrbljujoče dejstvo, da se
LETNA PROGRAMSKA SKUPŠČINA ZZB OBČINE M. SOBOTA
Večja skrb spominskim obeležjem
V Murski Soboti je bila letna programska skupščina občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so pregledali opravljeno delo v
ski verigi je položaj trenutno Še ugoden, saj sta del izgube pokrila Mešalnica in Mesoizdelki. Toda, če se položaj ne bo uredil, se bo stanje poslabšalo in izgube ne bodo majhne. Ko bodo izgube nekaj milijardne, stanja ne bo možno urediti v okviru delovne organizacije. Verjetno bo potrebna širša družbena pomoč, drugače pa bodo morali razmišljati o zmanjšanju prireje.
J. Votek
opozarjajo
čujejo z izrednim povečanjem stroškov poslovanja, stalnimi podražitvami reprodukcijskih materialov, energije in ostalih proizvodnih storitev in manjšo prodajo, ki je posledica slabše kupne moči prebivalstva. Izguba v Teh-nostroju je izključno posledica neplačanih obresti v letu 1984 in gre le za prenos iz minulega leta, v letošnjem letu pa ta delovna organizacija ni poslovala z izgubo. V zdravstveni skupnosti pa je izguba nastala zaradi izpada solidarnostnih sredstev ter višjih odhodkov za zdravstveno varstvo.
Iz naštetega vidimo, da se razmere poslovanja še naprej zaostrujejo. Zlasti zaskrbljujoče je zmanjševanje prodajnih možnosti v nekaterih organizacijah. Zaradi tega lahko pričakujemo v naslednjem obdobju zmanjševanje proizvodnje in zaposlovanja. Načrtovane naloge bo težko uresničiti. Zato ne bi bilo odveč nekaj konkretnih akcij: Izvršni svet je že sklenil, da bo v nekaterih organizacijah združenega dela pripravil posebne pogovore z vodilnimi delavci, podobno pa bi lahko storile tudi družbenopolitične organizacije. D_
Letošnji nagrajenci OIS Murska Sobota (Foto: J. G.)
okrog 30 odstotkov mladine v Pomurju ne odloča za nadaljnje šolanje po končani osemletki.
Med uspehi v vzgoji in izobraževanju pa je posebej počrtal ugotovitev, da so vsi predšolski otroci ne glede na socialno poreklo in okolje deležni vsaj ene izmed oblik predšolske vzgoje, da priprave obsegajo že 300 ur na otroka, v osnovnem šolstvu pa se je generacijski osip zmanjšal od 20 odstotkov v letu 1975 na 8,6 odstotka v preteklem šolskem letu.
Kot je to že tradicija, so na proslavi podelili priznanja in plaketo občinske izobraževalne skupnosti najzaslužnejšim pedagoškim delavcem in šolskim kolektivom v občini. Letošnji nagrajenci so: Jože Brumen, ravnatelj OŠ Dane Šumenjak v Murski Soboti (... kot ravnatelj se poglablja v pedagoške probleme in jih spešno rešuje skupaj z učiteljskim zborom, šolo mu je uspelo odpreti okolju in z njim navezati močnejše vezi....), Franc Huber, pedagoški svetovalec pri OE Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti (... ves čas si močno prizadeva za strokovni razvoj svojega predmetnega področja — biologije in kemije — sodeloval je pi uvajanju naravoslovnih dejavnosti v osnovne in srednje šole, aktivno je sodeloval
NOB
minulem letu in sprejeli program dela za letos. Ugotovili so, da je bila aktivnost soboških borcev izredno pestra, kar velja tako za občinsko organizacijo kot za večino krajevnih organizacij ZB,
ki so se vključevale tudi v delo ostalih organizacij na terenu. Zato so posebno pozornost namenili krepitvi borčevskih delegacij v sistemu samoupravljanja, družbenopolitičnem zboru, v konferencah SZDL itd. Kot je v svojem uvodnem referatu povedal tudi predsednik OO ZZB NOV Štefan Šabjan, so bila posebna prizadevanja usmerjena v prenašanje revolucionarnih tradicij NOB in njihovih izročil na mladi rod. Zato so se ostro zoperstavljali vsem poskusom razvrednotenja pridobitev ljudske revolucije.
Sicer pa so se v preteklem letu najpogosteje ukvarjali z gradnjo spominskih obeležij iz NOB, zato nameravajo letos sprejeti samoupravni sporazum o varstvu in skrbi teh pomnikov. Med drugim naj bi prenesli spominsko ploščo s Cvetkove hiše v Murski Soboti na zgradbo doma TVD Partizan, v soboškem gradu pa postavili spominsko ploščo. Veliko nalog jih čaka tudi pri ureditvi okolice in nakupa opreme za dom borcev in mladine na Vaneči, v katerega je bilo vloženih precej sredstev.
Poleg tega so se ukvarjali še z vrsto drugih borčevskih težav, z zagotavljanjem zakonskih pravic borcev in invalidov ter zdravstvenim varstvom. Tako je lansko leto prejemalo stalno priznavalnino 24 borcev, občasno denarno pomoč pa 28 borcev. Kot je bilo rečeno na skupščini, so si sproti prizadevali za ustrezno valorizacijo osebnih dohodkov borcev in za to, da se obseg pravic iz invalidskega zavarovanja ne omejuje. Ob tej priložnosti so znova izrazili zadovoljstvo s storitvami borčevskega dispanzerja v Rakičanu.
Med pomembnejše naloge v letošnjem letu štejejo gotovo •priprave na osrednjo proslavo ob dnevu borca na Vaneči, ki jo bodo povezali s 40-letnico osvoboditve in skupščino Prekmurske
pri oblikovanju mreže srednjih šol v Pomurju in pri uvajanju usmerjenega izobraževanja ..,), Bariča Gašpar, vzgojiteljica iz Bogojine (... mnogo let je delala v izredno težkih razmerah, sama je izdelovala igrače in vzgojna sredstva, tesno sodeluje s starši, šolo, krajem in širšim okoljem . . .), Geza Kišfalvi, upokojeni ravnatelj OŠ Rogašovci (... veliko je storil za razvoj tehnične vzgoje v šoli, uspešno je povezoval šolo s krajevno skupnostjo, zavzeto je reševal probleme romskih otrok . . .), Aranka Zadravec, razredna učiteljica iz Beltinec (... dosega izredne uspehe na strokovnem področju, zavzeto je delovala v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, uspešno dela s pionirji, teži, daje pouk sodoben in ustvarjalen ...), in kolektiv OŠ Bakovci (... ima najslabše delovne razmere v občini, toda kljub temu dosega ob prizadevnem delu učiteljev in učencev nadpoprečne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju • • •)
Prireditev so s kulturnim programom obogatili Prekmurski oktet iz M. Sobote, folkloristi, skupina Kociper-Baranja iz Beltinec in pionirja OŠ Edvard Kardelj iz Murske Sobote.
JOŽE GRAJ
brigade-čete, ker domicilnemu odboru poteče petletni mandat. Pokrovitelja prireditve bosta OK SZDL v Murski Soboti in Lendavi. Nekaj krajevnih organizacij zveze borcev v soboški občini bo
letos razvilo svoje prapore. Ker bo prihodnje leto borčevski kongres, se bodo tudi v soboški občini borci aktivno vključevali v priprave, kar velja tudi za volitve v letu 1986.
Milan Jerše
Zdravilišče Radenska n. sol. o Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravno zdravilišče prosta dela in naloge:
VODENJE PROGRAMA ZDRAVJE - LEPOTA
Pogoji: srednješolska izobrazba medicinske ali fizioterapevtske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje nemškega in angleškega jezika
Poskusno delo traja J mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni o izidu izbire.
Svet osnovne šole Fokovci razpisuje dela in naloge ravnatelja.
Kandidat za ravnatelja mora poleg pogojev v 511. členu ZZD izpolnjevati tudi pogoje Zakona o osnovni šoli. Izpolnjevati mora še naslednje pogoje:
— da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične re-voluciie, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja- z združenim delom in do družbenih interesov nasploh;
—- da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,^! jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog šole.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijavite se v 15 dneh po razpisu.
Prijave pošljite na OŠ Fokovci, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izidu razpisa.
Slovesnost in priznanja
13. MAJ DAN VARNOSTI
Tudi ob letošnjem 13. maju — dnevu varnosti — je bilo v Pomurju več prireditev. Osrednja slovesnost je bila v petek v Moravskih Toplicah. Slavnostni govornik, sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič, je še posebej poudaril pomen krepitve družbene samozaščite ter vlogo in naloge organov za notranje zadeve pri tem ter čestital za praznik. Kulturni program so pripravili člani kul-turnoumetniškega društva, ki deluje na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti (recital, folklora in instrumentalni ansambel), nato pa je načelnik UNZ Bela Banfi podelil letošnja priznanja.
Plaketo organov za notranje zadeve sta letos dobila: Občinska specializirana enota za reševanje iz vode in na vodi pri občinskem štabu za civilno zaščito občine Gornja Radgona in direktor Gojitvenega lovišča Kompas Gornji Petrovci Geza Bačič. Zlati znak ONZ sta dobila: Franc Bračko in Janez Kralj, oba iz radgonske občine. Srebrne znake so prejeli: Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Marija Fifolt iz Apač, Felik Kardinar in Silvo Knuplež, oba iz Ljutomera. Podeljeno je bilo še 15 bronastih znakov ONZ, ki pa sojih dobili: Peter Jaušovec iz Ljubljanske banke, Alojz Gobar iz Tovarne mlečnega prahu, Štefan Gyurica iz Gorenja Var-stroj, Zvonko Pamič, strojevodja, Ludvik Šinko s Temelja Cankova, Jože Škraban iz Ina-Nafte, Jože Šenčur, Ludvik Bokan, Milivoj Dunjko, Olga Germadnik, Jože Kraner, Jože Kuzmič, Marta Nabergoj, Antonija Vežnaver in Vlado Zupančič, vsi nekdanji oziroma sedanji delavci organov za notranje zadeve. Pisne pohval: so dobili: Štefan Abraham, Pavla Balažič, Cvetka Džuban, Milan Graj. Renata Korošec, Ciril Magdič, Alojz Nemec, Drago Ribaš. Dragica Vogrinčič, Breda Žunič, vsi delavci UNZ Murska Sobota. Plakete varnosti za 20-oziroma 25-letno delo v organih za notranje zadeve pa so dobili: Božo Culič, Milovan Gajič, Alojz Jozelj. Ivan Kamničar, Viktor Klobučar, Silvo Knuplež, Janez Lang. Karel Melin, Miran Pevec, Zvone Potočnik, Martin Pravdič, Geza Rituper. Stanislav Sever, Martin Španbauer, Anton Štrakl, Stane Topličar in Simo Marič.
Š.S.
VESTNIK, 16. MAJA 1385
STRAN 3
Povod srečanju s publicistom Mihaelom Kuzmičem je pravzaprav plaz odmevov (dialoških, polemičnih in še kakšnih), ki jo je sprožil izid dela Miroslava Kokolja Prekmurski Slovenci 1919—1941, medtem ko so razlogi globlji. Že ob listanju in branju zbornikov Slovenska krajina (izšel v Beltincih leta 1935) in Panonski zbornik (izšel v Murski Soboti leta 1966), revij (Mladi Prekmurec, Odmevi, Topoli, Svet ob Muri) in nekaterih časnikov in časopisov (zlasti Novi čas, Ljudska pravica in Novine) se samoumevno rojevajo vprašanja, dvomi, iskanja: kdo smo, kakšne so :n kako daleč segajo naše korenine, katere minule izkušnje in spoznanja so trajne vrednosti za nas in prihodnje rodove. S povsem konkretnimi vprašanji smo se obrnili na več poznavalcev in raziskovalcev pomurske cerkvene zgodovine in srednjega veka, protestantizma, izseljenstva, slovstva, šolstva in politične zgodovine ter zgodovine NOB. Prvi se je na naša vprašanja odzval
Mihael Kuzmič, ki živi in dela v Ljubljani.
kako se opredeljujete do odnosov med evangeličani, katoličani, protestanti, Židi, kalvinci in pripadniki ostalih verskih skupnosti v Prekmurju — nekdaj in danes? Bolj ali manj je znano, da vam gre za objektivno preverbo vseh okoliščih, v katerih so živeli in delovali protestanti med obema vojnama. Kaj je mogoče glede tega kar najbolj strnjeno ugotoviti za skrajni del severovzhodne Slovenije?
Pokrajini med Muro in Rabo, njeni zgodovini, kulturi in celoviti narodnostno-življenjski sliki je protestantizem, ki seje tu pojavil že na začetku 16. stoletja in je odtlej- neprekinjeno navzoč, dal svojstven pečat. Protireformacija luteranstva m kalvinizma ni izbrisala, čeprav so bili časi 17.in 18. stoletja v ersko zelo burni z mnogimi preganjanji, zapiranjem cerkv a. izganjanjem duhovnikov.
Svojo cerkveno narodno samostojnost je dobila evangeličanska cerkev šele po letu 1945. Med vojnama je sodila cerkvenoupravno v okvir nemške, pred prvo svetovno vojno pa v okvir madžarske luteranske cerkve. Ni čudno, da so bili nekateri duhovniki zaradi cerkvene podrejenosti madžarski cerkvi madžarsko usmerjeni. Pravi čudež je. da je protestantizem na tem koščku zemlje navkljub vsem preizkuš-tjam ostal in ohranil svojo mate-'insko besedo in pripadnost slovenstvu. Presoje, da so bili lute-'ani kot celota madžarsko usmerjeni in madžaroni. so premalo domišljene in resne obravnave ne vzdržijo. Do leta 1777 je dobršen del Prekmurja, kier so živeli katoličani, pripadal zagrebški škofiji. Po tem letuje ves prekmurski katoliški del prišel pod cerkveno upravo novoustanovljene sombotelske škofije, pod katero je ostal vse do priključitve k mariborski škofiji v novi Jugoslaviji. Židje so bili v Prekmurju narodnostno in versko prisotni do druge svetovne vojne. Po njej je bila podrta njihova sinagoga (v Murski Soboti — op. B. Ž.) in na njenem mestu zgrajen stanovanjski blok. Mnogim je še danes žal za sinagogo, saj bi lahko bila posebna zgodovinska zanimivost Prekmurja. Med vojnama in po osvoboditvi so se pojavile v Prekmurju manjše protestantske verske skupnosti. Dr. Jože Smej je v svojem romanu o Miklošu Kuzmiču — Po sledovih zlatega peresa — orisal odnose med pripadniki različnih veroizpovedi v 18. stoletju zelo pozitivno, vzorno m skoraj v duhu današnjega eku-menizhta. Seveda mu nekateri zgodovinarji ugovarjajo. Med vojnama so bili odnosi med katoličani in protestanti v glavnem strpni. nekaterih političnih strankah . akcijah so sodelovali
katoliški m evangeličanski duhovniki. Pri pregledovanju tiskov, ki so izšli med vojnama, sem odkril, da so bili odnosi včasih tudi premalo bratski in so se na obeh straneh pojavljali ekscesni dogodki. Vse do 2. vatikanskega koncila je bilo razumevanje ekumenizma pri katoličanih v Slomškovem duhu: verniki drugih veroizpovedi . vrnit te se v katolicizem! Nekateri evangeličanski teologi so še danes mnenja, da je sodobni ekumenizem prefinjena oblika protireformacije.
Niste edini, ki zagovarja tezo, da je še docela odprto vprašanje »vendslovenske« teorije oziroma iredentistično tendenčnih razmišljanj tako imenovanih »jezerolet-nikov«. Kaj menite: je ta »proizvod« spleta določenih zgodovinskih okoliščin povsem preživel ali je njegova tendenca še navzoča?
V prekmurski literaturi in literaturi o Prekmurju sem pogosto naletel na izraze »Vend, vendski, vend-slovenski« in podobne. Večkrat so ga uporabljali kot etiketo. slabo nalepko. Vse do zdaj . pa še nisem prišel do dna pravi, popolni vsebini tega izraza. Sčasoma sem odkril, da so uporabniki z izrazom »Vend« imeli v mislih predvsem-troje; lahko bi govorili tudi o treh teorijah o »Vendih«. Najprej, da gre za potomce nekega germanskega plemena, ki se je ohranilo v majhnem številu samo še v Prekmurju. Nato, da gre za potomce tistega najstarejševa rodu Slovanov, ki naj bi po nekaterih zgodovinskih virih živeli v osrednji Evropi že stoletja pred Kristusom, posebno ob reki Vistula ob Baltiku. Vende so jih imenovali drugi narodi, sami pa so se imenovali »Slovenci«, »Slovenje«. Od kod ime Vendi? Nekateri zgodovinarji menijo, da je to izpeljanka iz tevtonskih narečij (dansko Wand, staronorveško Vatn) in pomeni voda. Se pravi ljudstvo ob vodi. Lahko bi tudi bila izpeljanka iz nemške' besede Wenden (obrniti se); ljudstvo, ki se veliko seli, premik, obrača. Besedo Vinja iz gotskega jezika povezujejo z nemškim Weiden (pašnik); torej ljudstvo pastirjev, ljudje na pašnikih. Zanimiva je razlaga, da prihaja iz izraza Vin-dos. kar v keltščini pomeni »bel, bledikast« ali »bledegaobraza«.Z njim so temnolasi Kelti označevali prišleke, ki so bili za razlikood njih bledolično ljudstvo. Rimski zgodovinar Jordanis je razdelil Slovane v tri skupine: Venete, Ante in Slovane (ostala sle anska plemena). Vende je označeval za vzhodne Slovane in iz njih naj bi prišel knez Samo. Po tej teoriji naj bi Vendi naselili panonsko območje v času rimskega cesarstva. Prihajajoča ljudstva na to območje sojih utesnjevala, krčila in asimilirala, dokler niso ostali samo še v dveh večjih.skupinah, ki ju danes poznamo kot prekmurske Slovence in Lužiške Srbe. Ta teorija nas naravnost izziva, da bi poskušali raziskati vprašanje,, če se je vsaj del prekmurskega prebivalstva ohranil v neprekinjenih rodovih iz časa naselitve panonskega prostora s slovenskimi plemeni. Po tretji teoriji naj bi šlo za potomce Keltov. To teorijo je zagovarjal časopis Domovina, kije po prvi svetovni vojni izhajal v Budimpešti. Povzel jo je po raziskavah ruskega jezikoslovca A. A. Šahmatova (1864—1920). ki je zagovarjal tezo, da so se Kelti delili na iri skupine: keltsko pleme \ Brcl imp v Franciji. keltska pL mcUj v sevrm Italiji in ob se-verm obali .l idriimi.eoi morja v picsil lii.T' dobi in KUm v sever-
SREČANJE Z MIHAELOM KUZMIČEM
KORENIN ZAVEMO.
plemen iz Italije proti severu in vzhodu, o čemer je pisal Ivan Rebec v knjigi So bili Etruščani Slovani? (Lipa. Koper. 1984) Ob teh vsebinah izraza »Vendi« pajih je verjetno še več. Madžarščine namreč ne obvladam tako dobro, da bi lahko temeljito proučil tudi madžarske vire in literaturo. Prav na osnovi le-teh bi lahko kdo koristno dopolnil vsebino izraza »Venu«. Pri nas nisem' nikjer zasledil — ne v pisani ne v govorjeni besedi — da bi se ime »Vend« rabilo za prekmurske Slovence. Sodim, daje s starejšo generacijo »jezeroletnikov« izginilo tudi »vendstvo«. Če je kaj sledov »vendstva« na Madžarskem. pa bo moral ugotoviti kdo od strokovnjakov, ki poznajo razmere med Madžari.
Kaj sodite: je res »pravilna trditev slovstvenega zgodovinarja
Jožeta Pogačnika,daje prevajalec biblije (to je Nove zaveze leta 1771 — op. B. Z.) Štefan Kuzmič sicer zgledno opravil svoje delo, pa vendar poglobil razloček med knjižno slovenščino in prekmurskim narečjem in tako »zavrl prekmurski integracijski proces v slovensko slovstvo globoko v XX. stoletje«?
Prof. dr. Jože Pogačnik, ki ga osebno poznam in cenim, saj sva se večkrat srečala na raznih znanstvenih simpozijih, je mnenja. da je protestantski pastor Štefan Kuzmič zavrl vraščanje prekmurskega slovstva v osrednjo slovensko literaturo vse do našega stoletja. Nisem edini, ki tej trditvi oporeka. Ko Štefan Kuzmič, in že pred njim Temlin. Kerčmar in Sever ne bi pisali v ljudstvu domači govorici ter s tem dvigali poleg verske tudi jezikovno, in narodnostno zavest bralcev, bi danes težko govorili o slovenskem Prekmurju. Madžarski in včasih tudi hrvaški apetiti po tej pokrajini so bili v preteklosti v določenih obdobjih prav srhljivo močni. Kaj naj bi po Pogačnikovem mišljenju naredil Štefan Kuzmič? Ali naj bi odložil pero in ne pripravljal verskih in šolskih učbenikov za svoje rojake v Prekmurju. ko je živel v izgnanstvu v drugem kiaju Ogrske, kakor nekdaj pred njim Primož Trubar?
Ali naj bi prosil katoliške duhovnike na Kranjskem in Štajerskem, naj pošljejo redke preostale, ognju iztrgane izvode Dalmatinove Biblije med tedanje protestantske ogrske Slovence'? Pogačnikovo premalo domišljeno trditev bo. morala slovstvena zgodovina čimprej popraviti, saj je Štefan Kuzmič s svojim prevodom Nouvega zakona leta 1771 posta-\ J trden temelj prekmurščini, ki
. \ pravem času in zrelem -.m integrirala v slovensko
I nba pa je pripomniti, mnogi prekmurski - obogatili knjižno čemur bi lahko ' prekmurski li-. na se zadnje tiskih revi-: : .m se celo rali pre--	lesto. saj
KO SE SVOJIH
bi s tem obogatili pestrost slovenščine.
Kako bi komentirali še eno .sodim iz knjige Miroslava Kokolja Prekmurski Slovenci: »Kljub prizadevanju, da bi varovali in ohranjali domačo govorico pred navalom tujstva, je katoliški tisk Ivanocvjevega kroga utrjeval prekmurski knjižni jezik, ne pa knjižne slovenščine. S tem pa se je po zakonitostih dialektike nadaljevalo odtujevanje Prekmurcev od osredjih Slovencev. V novih okoliščinah seje nadaljevalo tisto, kar je začel že Ferenc Temlin, ko je 1715 prvi prekmurski katekizem »preložo na čisti slovenski jezik«, in kar so nadaljevali oba Kuzmiča in vsi ostali prekmurski pisatelji. Ohranjali so prekmurski knjižni jezik in se odtujevali knjižni slovenščini in tako objektivno zavi-
rali zbliževanje prekmurstva z osredji m slovenstvom«.
Kokoljeve sodbe o krivdi Ivanocvjevega kroga, da se je »nadaljevalo odtujevanje Prekmurcev od osrednjih Slovencev«, ne morem zadovoljivo komentirali. Upoštevati bi moral precej političnih dejstev in okoliščin, ki pajih do podrobnosti ne poznam. Če dovolite pa bi se za trenutek ustavil pri dveh nenapisanih podvprašanjih. Omenili ste 1 ranča Temlina. daje leta 1715 »preložo na čisti slovenski jezik« Lutrov Mali katekizem. Do zdaj še ni zadovoljivega odgovora, kaj je razumel pod pojmom »čisti slovenski jezik«. Jasno je, da ni mogel imeti v mislih neke vrste vseslovenske slovenščine kot je knjižnijezik. saj je katekizem izšel v pristni prekmurščini. Ali je mislil na jezik prednikov, panonskih Slovencev? Ali je mislil na hrvaške kajkavščine očiščeni prekmurski jezik? Ali na kaj tretjega? Drugo je vprašanje razmerja in odnosov med vero in narodnostjo, ki ni enostavno in se ga ne da »z lahkoto in dokončno razrešili ter vsestransko osvetliti. To velja tako za teoretično, načelno stran tega problema kakor za presojo konkretnih zgodovinskih razmer v tem pogledu. Človekovi svetovnonazorski pogledi in vnaprejšnje sodbe se namreč prav v tem primeru skušajo znova in znova uveljaviti in zatemniti objektivno resničnost, kolikor je sploh mogoča?« Torej je treba vlogo Iva-noeyja in njegovega kroga še naprej osvetljevati in pri tem paziti, da ocene ne bi bile iz kakršnihkoli vzrokov »napačno fundirane«.
Radi bi, da se nekoliko dlje pomudite pri vprašanju, ki ste si ga sami zastavili v Delovih Književnih listih 21. marca letos, namreč: Ali so bili prekmurski izseljenci v Ameriki res sami madžaroni in njihov »Amerikanszki Szloven-ezov Glasz« najbolj protijugoslovansko usmerjen tednik? Koliko vezi imajo naši rojaki v pensilvanskem mestu Betlehem in drugih mestih v ZDA še z domovino? V kolikšni meri kaže domovina zanimanja zanje? N aj vprašamo še drugače: kaj kot raziskovalec te problematike sodite o dejstvu, dav antologiji književnosti Slovencev v
Severni Ameriki Naši na tujih tleh (izdala jo je leta 1982 Cankarjeva založba v Ljubljani) ni niti z enim samim prispevkom omenjena književna ustvarjalnost prekmurskega slovstva v Severni Ameriki?
Prvi Prekmurci so se začeli izseljevati v Ameriko že proti koncu prejšnjega stoletja, posebno v letih 1906—1914. Največ se jih je naselilo v Pensilvaniji, v mestu Betlehem in okoliških krajih. Ustanovili so svoje cerkve, socialna. kulturna, politična in druga društva. Živeli so pestro življenje v svojem jeziku in svoji narodnostno-kulturni in verski tradiciji. Skoraj v vseh mestih, kjer so živeli v večjem številu Pre-kmurci. so bili tudi Madžari, s svojimi madžarskimi društvi in svojini madžarskim narodno-kulturnim življenjem. Za razliko od njihovih so naši rojaki svoja društva zmeraj imenovali »slovenska, vendska« ali kar oboje. Upoštevati moramo dejstvo, da so se pred prvo svetovno vojno doma učili prekmursko, pisali so v madžarskem črkopisu, zato je logično, da so tudi v Ameriki govorili in pisali v prekmurščini z madžarskim črkopisom, saj kaj drugega ne bi razumeli. Raba je bila pogojena s prvo generacijo naših izseljencev, ki je danes v majhnem številu še živa. Betlehem je bil svojčas nekakšno kulturno središče Prekmurcev v Ameriki, saj so tam v letih 1921 —1954 izdajali svoj tednik »Amerikanszki Szlo-vencov Glasz«. ki je povezoval rojake v Ameriki in so ga radi brali tudi doma v Prekmurju. Urednik in izdajatelj tega časopisa je bil Aleksander Kardoš. osrednja in zelo zaslužna osebnost Prekmurcev v Ameriki. Pred tem so za krajše obdobje — v nekaterih primerih, leto ali dve — izhajali tudi drugi prekmurski časopisi. V pogovoru o »madžaronstvu« naših rojakov v Ameriki moram opozoriti na dejstvo, da so Madžari med prvo svetovno vojno in tudi po njej stalno pošiljali v Ameriko svoje zastopnike, ki so skrbeli za politično, narodnostno m kulturno življenje njihovih izseljencev — mednje so prištevali tudi Prekmurce. Z jugoslovanske strani takih akcij ni bilo. Še leta 1930 so pisali po časopisih v Sloveniji. da bo potrebno za prekmurske izseljence nekaj storiti.
SVETA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽELEZNE DVERI IN STARA CESTA
RAZPISUJETA PROSTA DELA IN NALOGE
TAJNIKA
ZA KS ŽELEZNE DVERI IN KS STARA CESTA
Pogoji:
— ssrednja strokovna-izobrazba ekonomske oziroma administrativne smeri ali druga ustrezna srednja šola,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Zaželjeno je, da je kandidat občan KS Železne dveri ali KS Stara cesta.
Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Začetek dela je 1.6. 1985.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira krajevna skupnost Železne dveri 8 dni po objavi razpisa.
DELAVSKI SVET
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
ZGEP Pomurski tisk
Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje
na podlagi sklepa prosta dela in naloge
PROGRAMERJA v AOP
za nedoločen čas.
Interesenti, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja strokovna izobrazba ekonomske ali elektrotehniške smeri — usmeritev šibki tok.
— 1 leto prakse.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk. Murska Sobota, Lendavska 1.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Seveda pa v tem pogovoru ni mogoče izčrpno in argumentirano odgovoriti na zastavljeno vprašanje. 1 o sem storil na drugem mestu. Prekmurske rojake v Betlehemu in drugih ameriških mestih — po približni oceni naj bijih bilo okrog 30 tisoč — vežejo s »starimi kraji« močne čustvene in rodbinske vezi. Mlajša generacija išče svoje korenine v Prekmurju. Posamič ali v skupinah prihajajo na obiske in so navdušeni nad napredkom in lepšo podobo Prekmurja od tiste, ki jo nosijo v sebi od časa, ko so šli čez veliko lužo.
Nekateri so naročeni na domače časopise, koledarje in na Rodno grudo. Skratka, svojo povezanost s »starimi kraji« čutijo, se je zavedajo in na možne načine uresničujejo. Na vprašanje, v kolikšni meri kaže naša samoupravna družba zanimanje zanje, pa lahko da kompetenten odgovor Izseljenska matica in za stike z izseljenci zadolženi organi pri SZDL v Murski Soboti. Kar pa zadeva omenjeno občutno pomanjkljivost antologije Naši na tujih tleh, meje ta globoko razočarala, zato sem nanjo javno opozoril v Delu in Vestniku. Odmeva seveda ni bilo nobenega, zato sem sam iz ameriških prekmurskih tiskov izpisal prozo — jo prevedel v knjižno slovenščino — pesmi in humor. Ce bi bila slovenska založba pripravljena izdati to prekmursko antologijo, bi jo dal rade volje v tisk- Ob koncu naj še omenim, daje februarja letos izšla v Chikagu v ZDA zajetna knjiga (544 strani) Prekmurci in Prek-
Upam, da bo prihodnost ovrgla izjavo nekega prekmurskega izobraženca in aktivnega raziskovalca zgodovine, da bomo Prekmurci dobili svojo zgodovino takrat, ko jo bodo pisali računalniki.
murje, ki so jo pripravili bratje Alojz. Janez in dr. Jože Sraka. Kljub številnim napakam in premalo sistematičnemu pristopu prinaša nekaj novih podatkov in zgodovinskih prikazov Prekmurcev doma in po svetu.
BRANKO ŽUNEC
Sl HAN 4
VESTNIK, 16. MAJA 1985
kulturna obzorja
DELAVEN ZASILNI IZHOD
Že ob izidu velike plošče Zasilni izhod/Nužni izlaz istoimenske skupine iz Murske Sobote v začetku januarja tega leta smo zapisali, da to pravzaprav pomeni prelomnico, spodbudo in delovno zmago ter nakazuje smer, po kateri naj bi skupina nadaljevala svoje ustvarjanje. V teh prerokbah se nismo ušteli, saj se sadovi kažejo prav v teh dneh.
Po koncertu v Hah sportova v Zagrebu, kjer so kot predskupina skupine Bijelo dugme pred 25.000 poslušalci navdušili, so dobili veter v jadra zagnanosti. Dogovorili so se za slovensko turnejo po večjih slovenskih mestih s to skupino pod pokroviteljstvom RTB-produkcija plošč, ki se je pravkar uspešno končala. Sledil je koncert v avstrijski Radgoni, kjer so spet navdušili več kot polno gimnazijsko dvorano. Ta nastop jim je odprl vrata za še več gostovanj po Avstriji. Po koncertu v študentskem naselju v Mariboru pa je sledil vrhunec v dosedanjem obstoju skupine Zasilni izhod.
Dnevi zabavne glasbe Opatija ’85
Zasilni izhod je potoval v
nastop je pomenil v Opatiji presenečenje prve vrste in pohvalne kritike od vsepovsod.
Naslednji večer, 28. marca, pa je sledila promocija njihove velike plošče v znani diskoteki Frap pod pokroviteljstvom RTB, ki je ob tem predstavila tudi nove plošče Bajage, Riblje čorbe in Plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Janeza Gregorca. V ta namenje RTB priskrbela Zasilnemu izhodu nov propagandni material: plakate, brošure, razglednice itd. Skratka, Opatija pomeni za Zasilni izhod novo obvezo za nadaljevanje uspešne poti, po kateri že sedaj stopa. V to jih silijo tudi zelo ugodne kritike in odmevi po jugoslovanskih glasbenih časopisih in radijskih medijih, ki so sledili po nastopih na opatijskih dnevih zabavne glasbe.
Rezultati po Opatiji so zelo otipljivo. Posebej lahko poudarimo nastop v kulturnem centru Moše Pijade v Zagrebu skupaj s člani plesnega orkestra RTV Zagreb. Sledilo pa je snemanje TV oddaje Video godba.
To je le nekaj dejstev, ki potrjujejo delo in zagnanost članov skupine, ki pa ne bi
SLIKE ZLATKA GNEZDE.
V Murski Soboti poteka PL'F (Pomladni ustvarjalni festival mladih) in v ta izvirni sklop kulturno-zabavnih prireditev mladih sodi tudi razstava likovnih del akademskega slikarja Zlatka Gnezde, ki sicer živi in dela v Ljutomeru.
Pesniško seje o njegovem slikarstvu na odprtju razstave izražal Franc Obal, ki je tudi pojasnil, čemu. Odprtje v Klubu mladih, kjer je razstava na ogled, pa je bilo nekonvencionalno in pristno, kot celotna manifestacija mladih, o kateri vse pohvalno. Tako, kot je izraznost slikarja — njegovega motivnega sveta, ki ga s pomočjo likovnih momentov izraža v risbi — o-značil umetnostni zgodovinar. Ta izrazna slikarska tehnika pomeni slikarju možnost iskanja in preverjanja medsebojnih odnosov samostojnih slikarskih celot. Še v večji meri pa mu služi kot skica, zapis »spočet v transu, v pravem trenutku«, in bo pozneje osnovna podlaga, izhodiščni element pri realizaciji zamišljenega projekta. Značilnost in odlike Gnezdovega likovnega izraza se v risbi kažejo predvsem v maksimalno pretehtani kompoziciji, ki formalno odgovarja danethu motivu in poudarja njegovo vsebino.
kulturni koledar
Četrtek, 16. maja
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 11. uri otvoritev razstave Otroška ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi. Razstava sodi v okvir tovrstnih tradicionalnih počastitev meseca mladosti.
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20. uri z monodramo FRAK LOVA VRNITEV nastopil znani slovenski gledališki igralec Zlatko Šugman.
BELTINCI — V klubskih prostorih bo ob 20. uri predstava Gledališča MI iz Murske Sobote. Soboški gledališčniki se bodo predstavili z lonesko-vo UČNO URO, katere glavna interpreta sta uigrana Nataša Matjašec in Milivoj Roš.
PETEK, 17. MAJA
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 20. uri občinsko srečanje pevskih zborov in oktetov. Ob 20. uri bo na grajskem dvorišču glasbeni večer, na katerem bodo sodelovali Jani Kovačič iz Ljubljane, Pohorje expres iz Maribora in glasbena skupina Doroja iz Murske Sobote. Prireditev sodi v okvir Pomladnega ustvarjalnega festivala mladih.
SREDA, 22. MAJA
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani bo ob 20. uri gostovala gledališka skupina Ana Monro iz Ljubljane.
razstave
Opatijo iz dveh razlogov. Prvi je bil nastop na rock večeru, kjer je vsak J RT center predstavil po dve najbolj obetavni skupini. Ob ljubljanskem Videosexu je bil Zasilni izhod predstavnik RTV Ljubljana. Bil je eden redkih, ki so se na odru predstavili z živo glasbo, saj so ostali rajši »zaigrali« ob playbacku«. In prav živi
KNJIŽNICA S TRADICIJO
V Križevcih pri Ljutomeru so preteklo sredo odprli obnovljeno knjižnico, v kateri je najstarejša knjiga stara 98 let, knjižni fond pa šteje 1500 knjig. Na otvoritvi knjižnice, ki ima v tem kraju tradicijo, je nastopila folklorna skupina, zapel mladinski pevski zbor in se predstavili recitatorji prireditev pa je sodila v počastitev dneva zmage in 40-letnice osvoboditve. Knjižnica bo odprta ob nedeljah dopoldne, v njej pa bo knjižničarka Ina Weixel, predsednica kulturno-prosvetnega društva in pedagoginja v Križevcih pri Ljutomeru, bb
-------PREJEL! SMO-------------------------------
POMISLEKI IN ARGUMENTI dr. VLADIMIRA SKERLAKA
LIPOVŠEK, KLEKL IN BENKO
Način, kako se izraža M. Kokolj o okrajnem glavarju Gašperju Lipovšku, se nam zdi žaljiv. Na tega ,,sreskega načelnika” se je jezil Miško Kranjec, ker je delal težave Ljudski pravici. Kaj je počenjal G. Lipovšek? Svojo dolžnost je izvrševal. Ali je bil kaj slabši od drugih? Ali je tak list, kot je bila Ljudska pravica, sploh kje lahko izhajal? Kratek čas že, potem so ga prepovedali tudi drugod.
Manj oseben kakor do Lipovška je M. Kokolj do Klekla st. in Josipa Benka. Na strani 339 piše: ,,Pobudniki Kluba so imeli predvsem namen, zbirati vse mlade sile, ki naj bi se nekoč uprle in iztrgale Prekmurje izpod Kleklovega 'n Benkovega vpliva. V mislih so imeli boj proti gospodarskemu izkoriščanju ’ in duhovnemu Podrejanju . . .”
Zadnji stavek je v bistvu pravilen, toda pripomniti je treba, da večina članov ni cenila demagoških nastopov, temveč je dajala prednost konkretnim akcijam, s katerimi bi dosegali hitre uspehe. Glede Klekla in Benka pa je bilo takole: nismo nikoli osebno nasprotovali nikomur. V stikih z
pomenilo nič, če ne bi ustvarjali dobre glasbe, ki pa pri široki publiki žal še ne odmeva tako kot bi morala. Pohvaliti pa gre tovarno perila Mura iz Murske Sobote, ki je prispevala oblačila za člane in jih tudi drugače moralno podprla.
V. Celec
Jožefom Kleklom starejšim smo dobili vtis, da je predvsem Prekmurec in šele na drugem mestu katoličan, torej je pri njem možno doseči usluge in pomoč za nekaj, kar je prekmurskemu ljudstvu v nesporno korist. Gotovo je, da on ni bil najbolj nestrpen predstavnik katoliške miselnosti med starešinami Zavednosti.
O Benku pa moramo ugotoviti, da je bil silno daljnoviden človek.
Kadarkoli smo ga za kaj prosili, nam je ustregel. Dal nam je vozilo za gimnazijsko akcijo, dal nam je denar. Glavna njegova zasluga pa je bila, da nam je bil vedno na razpolago njegov časopis Murska Krajina. S tem je odpadla velika skrb za nas. Imeli smo možnost, da delamo propagando za naše akcije in da ogovarjamo na napade v Novinah.
Leta 1936 so bili napadi na KPA najhujši. Zahtevali so, naj oblast prepove delo našemu klubu. Nič niso dosegli. Novine so zato napadale Benka kot kapitalističnega zaveznika komunistov. Toda KPA je ostal in delal. Prav gotovo je, da bi bil Klub razpuščen, če bi bil soboški poslanec pripadnik klerikalne stranke, ne pa Benko.
Danes ob 20. uri bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti občinsko srečanje pevskih zborov in oktetov, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij. Nastopilo bo devet zborov, med katerimi bo pevski zbor Društva upokojencev ped vodstvom Jožeta Vukana zapel uvodni pesmi: Slavka Miheliča Slovensko
pesem in Tomaža Boleta Himno upokojencev.
Po pozdravnem nagovoru pa se bodo poleg že omenjenega zvrstili še pevski zbor Društva upokojencev Beltinci, ki ga prav tako vodi Jože Vukan, ženski pevski zbor Agromer-kur z zborovodkinjo Anko Suhadolnik, pevski zbor KUD Ady Enre iz Prosenjakovce pod vodstvom Lacija Gyiireka, mešani pevski zbor Kulturno-prosvetnega društva Rogašov-ci pod vodstvom Štefana Rožmana, Prekmurski oktet, ki ga vodi Aleksander Vlaj, sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote z zborovodjem Tomažem Kuharjem in Komorni moški zbor KUD Beltinci, ki ga vodi Jože Grlec mlajši. Kot je razbrati iz vabila, bodo na sporedu predvsem ljudske in narodne pesmi, nekaj bo tudi borbenih in umetnih pesmi.
VPRAŠANJE PREKMURŠČINE V JAVNI RABI
Zameriti moramo tovarišu Kokolju njegov negativen odnos do prekmurščine v tisku. Prekmurščina tvori skupaj s prleškim narečjem (in deloma s kajkavšči-no) ostanek panonske slovenščine ter jo moramo že iz tega razloga obravnavati kot veliko kulturno vrednoto. Razni besedni umetniki so dosegali znatne učinke prav s tem, da so svoja dela pisali v narečju. Recimo: Miroslav Krleža, Balade Petriče Kerempuha, Vučak; Ivo Andrič, Na Drini čuprija, itd. Kaj bi bili vredni Gruntovčani, Svojega telesa gospodar, Let mrtve ptice, če ne bi osebe govorile v narečju?
Jasno je, da s prekmurščino ni mogoče izraziti vsega, kar zmoremo s knjižno slovenščino, toda iz tega ne sledi, da bi jo morali preganjati. Nasprotno! S prekmurščino bi bilo mogoče slovenski knjižni jezik obogatiti. Toda o tem naj se pogovorijo jezikoslovci, gotovo je le to, da o tem vprašanju še nikakor ni bila izrečena zadnja beseda.
AGRARNA REFORMA
Velika vrednota Kokoljeve knjige
DOBER GLASBENI NARAŠČAJ
Na zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Skopju je med 63 tekmovalci iz Slovenije osvojil prvo nagrado Simon Lubšina iz Kroga.
Organizator, Društvo glasbenih pedagogov Makedonije, je v počastitev evropskega leta glasbe skupno z Zvezo društev glasbenih pedagogov Jugoslavije priredilo tudi vrsto spremljajočih prireditev. med temi koncert učencev in študentov Evropske unije glasbenih šol. na katerem so poleg domačinov sodelovali tudi mladi umetniki iz Belgije, Španije, Avstrije. Nemške demokratične republike in Švice.
Na tem 14. zveznem tekmovanju. kije bilo od 19. do 22. aprila v Skopju, je Simon Lubšina tekmoval z igranjem na saksofon v 4. kategoriji. Za svoj nastop je dobil prvo nagrado ali 90,2 točke od 100 možnih. Ta nagrada je potrdila že prej prejeto prvo nagrado na minulem 14. republiškem tekmovanju Slovenije, ki je bilo v Trbovljah.
Simon Lubšina se je rodil leta 1966 in že z osmimi leti začel igrati na klarinet. S petnajstimi leti pa je spoznal saksofon. Pokončani nižji glasbeni šoli, kjer sta ga učila tov. Grlec in tov. Prelog, seje vpisal na srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Obenem je začel sodelovati z velikim orkestrom, ki ga je vodil Ernest Lukač. Praktično se je seznanil tudi z jazzom in ga soustvarjal s svojim saksofonom. Tako je ob študiju klarineta in
pa je del o agrarni reformi. Sicer moramo takoj pristaviti: če je že že to snov obdelal, bi bil moral kaj pisati tudi o predpisih za varstvo kmetov in njihovem učinku. Pa še kaj podobnega. Na primer, o moratoriju.
V pravni terminologinji tega dela je več nepravilnosti, na primer, omenja ..prisvojilno listino”, prav bi bilo: prisojilno, srbsko besedo ,,rešenje” prevaja z ,,rešitev”, pravilno bi bilo ,,odločba”. Gotovo so v tem delu knjige še kake napake, toda kljub tem morebitnim in obstoječim pomanjkljivostim daje ta del dober pregled o tem, kako se je dobro zamišljena akcija izpridila in kako majhen je bil njen uspeh, čeprav bi ta lahko bil precejšen.
KONČNE MISLI
Kdor hoče pisati zgodovino, mora najprej napraviti dispozicijo: napisati točke, ki jih bo obdelal, potem te zbrati v dele, poglavja itd. Ko je to narejeno, mora dati dispozicijo v pregled raznim poznavalcem snovi in jih vprašati predvsem, ali kaj manjka, zatem, ali je snov po vrednosti in tehtnosti pravilno razporejena.
Kokoljeva knjiga tvori v tem pogledu za bodočega zgodovinarja
klavirja, ki je obvezen predmet na srednji glasbeni šoli, za lastno zadovoljstvo igral tudi na saksofon.
Letos končuje študij na srednji glasbeni šoli v Mariboru pri prof. Prelu. zato šta prejeti prvi nagradi priznanje za dosedanje delo in dober navdih za izpopolnjevanje in nadaljevanje študija glasbe na Akademiji za glasbo v Gradcu. Seveda so pogoji za sprejem na to glasbeno akademijo ostrejši, saj je potrebno opraviti teoretični in praktični izpit iz klasike in jazza.
Nastopa tudi s soboškim jazz kvartetom, ki ga vodi Ernest Lukač, in pripravlja diplomski celovečerni koncert, ki naj bi bil po njegovi želji v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti v začetku junija.
Vojči Celec
koristen temelj, toda njegov prikaz je izrazito pomanjkljiv in je razpored gradiva nepregleden. Iz tega sledi, da pri delu hi bil zadosti sistematičen in se je preveč zanašal na lastno razsodnost.
Druga zahteva pri pisanju zgodovine je kritičnost do podatkov. Kdor je vajen sodnih obravnav, ta ve, da narekuje sodnik o vsem, kar se dogaja, zapisnik. Pri tem ga nadzirata obe stranki, po možnosti celo dva odvetnika. Kljub temu se dogaja, da zaidejo v zapisnik netočnosti. Kaj šele v druge listine!
Zato mora zgodovinar ob vsakem zgodovinskem viru najprej preveriti, ali je vsebina sploh verjetna. Potem preverjati vsak podatek posebej in še v povezavi z drugimi. Nikdar pa ne sme zgodovinar podleči skušnjavi, da bi prikazoval dogodke tako, kakor si jih on želi.
V pisanju tovariša Kokolja pa je jasno vidno, kdo mu je pri srcu, in to ga zanese tako daleč, da prezre datume, vrstni red dogodkov, s tem pa tudi vzročne zveze.
Ta obdelava torej ne more biti dokončna, temveč jo morajo prevzeti strokovno usposobljeni in nepristranski zgodovinarji.
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Tito, misel, beseda in delo, ki jo v počastitev 40-letnice osvoboditve in praznika krajevne skupnosti Ljutomer posreduje arhiv Jugoslavije.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so — Marie Cardinal: IN BESEDE SO RAZKRILE (Pomurska za' žba), MIRKO TIPKA NA RADIRKO (Moj mikro, Knjižnica, Ljubiji-na) in Peter Kavalar: SMOLČEK (Mladinska knjiga).
KELTGRNI NAGRAJENEC
MEŠANI PEVSKI ZBOR ZDRAVILIŠČA REDENSKA
Mešani pevski zbor je bil ustanovljen v letu 1969, najprej kot moški pevski zbor, tri leta za tem je začel delovati ženski zb 'r. Vidne uspehe je v začetku delovanja dosegel moški zbor, saj je že od začetka sodeloval pri prireditvah v občinskem in medobčinskem merilu. Leta 1972 pa je že zastopal občino na območnem srečanju v Ormožu. V poznejših letih je sodeloval na večini srečanj na območju Pomurja, trikrat pa je že nastopil na osrednjem slovenskem taboru v Šentvidu pri Stični.
Zadnja tri leta nastopa zbor kot mešani pevski zbor. V tem času je naštudiral povsem nov repertoar. 'Značilno za zbor je, da ga sestavljajo člani kolektiva, večina jih je iz neposredne proizvodnje, zastopane pa so vse dejavnosti v okviru delovne organizacije. To pa je gotovo pozitivno, saj se na tak način delavci v okviru delovne organizacije med seboj bolje spoznajo in vedo za probleme drugih. V letu 1983 je zbor prvič gostoval tudi zunaj naših meja, in sicer je imel samostojni koncert na Madžarskem. Kot samostojna glasbena skupina nastopa na večini proslav v delovni organizaciji in okoliških krajih in tako že 16 let opravlja pomembno kulturno poslanstvo med delovnimi ljudmi Radenske in krajani radgonske občine.	jv
Tovariš urednik,
nimam ne volje ne potrpljenja, da bi se kakorkoli vmešaval v »polemike«, ki jih vodi na straneh vašega lista dr. Vladimir Škerlak. Zaradi njegovih ponovnih neresničnih trditev Vas prosim, da objavite naslednje: Vladimir Skerlak ni imel z mojim sprejetjem v partijo prav nobene zveze. To velja tudi za sprejem Jožeta Tivadarja in Alija Kardoša.
S tovariškimi pozdravi!
Rudi ČačinovičJ
L
VESTNIK, 16. MAJ A 1985
STRAN 5
KOMENTIRAMO
BOLJ SE POGLOBITI V VSEBINO DELA!
Nekoliko pozno, pa vendarle so le prišli podatki o osnovnih značilnostih gospodarskih gibanj organizacij s področja družbenih dejavnosti v soboški občini v preteklem letu Pravimo pozno zato, ker bi zdaj lahko že vedeli o rezultatih v prvem četrtletju le-
SREČANJE OB DNEVU ZMAGE
i četrtek sb w v Ljutomeru srečali pripadnik i in starešine enot teritorialne obrambe in z tem počastili dan zmage in 40 let svobode. Slavnostni govornik. Ozvald Tučič. predsednik OK ZKS Ljutomer, je zbranim spregovoril o pomenu zmage nad fašizmom. Emil Kuhar. predsednik SO Ljutomer, pa je nekaterim starešinam enot teritorialne obrambe vročil visoka odlikovanja predsedstva SFRJ, s katerimi jih je odlikovalo za aktivno in dolgoletno delo 'tri krepitvi obrambne pripravljenosti in razvoja teritorialnih enot. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Zvonko Knajlič. medalje zaslug za narod pa Miloš V rbančič. Andrej Škrget. Milan Oilman. Milan Kukal, Anton Kaučič in Alojz Ciglarič.	D. L.
lošniega leta. C e pa vemo, kako |X>časi sc zbirajo in obdelujejo podatki, se zdi v tem trenutku povsem samoumevno ta kasnitev. Morda za neprizadetega opazovalca gospodarskih gibanj to ne potnem nič posebej presenetljivega. toda za tiste, ki ne morejo tako dolgo čakati na tiradne podatke. redsiavlja lak način dela dodatno nevšečnost.
Pa pojdinio k nekaterim osnovnim pokazateljem! V primerjavi /. letom prej seje celotni prihodek na področju družbenih dejavnosti v soboški občini sicer povečal za 54 odstotkov, toda rast porabljenih sredstev je bila za 4 indeksne točke hitrejša. To je gotvo slabo, saj v gospodarstvu znaša ta razlika le 1 odstotek. Razne vrste energij in močne podražitve zdravil so nedvoumno najbolj vplivale na tak porast materialnih stroškov. Poleg tega je amortizacija porasla le za 25 odstotkov, večina ozdov v družbenih dejavnostih pa je v lanskem letu obračunala le 75-odstotno amortizacijo, kajti drugače bi bila rast dohotka znatno nižja. Zelo različna je tudi rast dohodka v posameznih družbenih dejavnos
tih soboške občine, ki pa v splošnem zaostaja za občinskim in republiškim povprečjem.
V oči bode tudi, podatek, da delež, sredstev skupne dovoljene porabe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti upada od leta 1961. Največji padec so zabeležili v lanskem letu, in sicer za 2.4 odstotke. V tem času pa so znašali povprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca 27.677 dinarjev, kar je pomenilo za 9.2 odstotka manj od povprečja v negospodarstvu soboške občine. Najnižje osebne dohodke so imel na področju vzgoje in izobraževanja. v informativni dejavnosti tudi v enaki kvalifikacijski strukturi zaposlenih, še posebej v osnovnem šolstvu.
Nesporno je. da bi o reševanju problematike na področju družbenih dejavnosti morali v večji men razpravljati tudi delavci izvajalskih organizacij, predvsem pa o uresničevanju programa, sprejetega na začetku leta. Ob tem je namreč nesprejemljivo, ko svobodno menjavo dela vidimo marsikje zgolj skozi denar, manj pase poglabljajo v vsebino dela, ki je tesno povezana z zahtevami po
učinkovitejši kadrovski politiki in razvojnih programih, Tu pa jih čaka še veliko dela!
Ker so največji problemi v osnovnem šolstvu, se je izvršni svet odločil, da tu dovoli nekoliko višjo rast osebnih dohodkov, da bi se lahko čimprej približali republiškemu povprečju. Povsod bo treba sproti valorizirati rast sred-slev za osebne dohodke v primerjavi L rastjo sredstev v gospodarstvu. Gotovo pa je sprejemljiva pobuda, da se primerjave v osebnih dohodkih naredijo še med upravnimi organi, učitelji in zdravniki, kakor tudi v ostalem delu negospodarstva. V mislih imamo zlasti podatke o kvalifikacijski strukturi, najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih, ki se izplačujejo v družbenih dejavnostih. To primerjavo naj bi naredili do konca letošnjega maja, ob polletju pa bi ob potrebi spremenili posamezne prispevne stopnje samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tem pa je treba vztrajati, da se enotna izhodišča izdelajo na republiški ravni, kajti drugače bodo jalova vsa prizadevanja!
Milan Jerše
sobota
,,SOBOTA" n. sol. o.
TOZD OBRTNIŠTVO, o. sub. o., Kopališka 2, Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge
- KV TERACERJA - KERAMIČARJA, 2 delavca - KV SLIKOPLESKARJA, 2 delavca.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— končana poklicna šola oziroma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 45-dnevno poskusno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: ,,Sobota", TOZD Obrtništvo, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po opravljeni izbiri.
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Jože Janež	(
RANJENI IN MRTVI ®ATAUONI rreCearmejcev v Fwamv
Veletrgovina Potrošnik
TOZD Izbira
Murska Sobota
OBJAVLJA
po sklepu delavskega sveta tozda
javno dražbo
za prodajo stanovanjske hiše v Juriju štev. 14 — hiša, dvorišče s površino 4,74 ara, vi. štev. 20 k. o. Jurij.
Izklicna cena je 3.309.373.- din.
Javna dražba bo 10. junija 1985 ob 10. uri na kraju samem.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne. Prometni davek plača kupec.
Pravico sodelovanja na dražbi imajo pravne in fizične osebe, s tem, da imajo pravne osebe pri nakupu prednost.
V Pomurju sta izkrvavela dva bataljona rdečearmejcev, eden ob Muri m v Muri, drugi širom po Prekmurju. Od stotin ranjenih, ki so jih reševali v mnogih improviziranih bolnišnicah v prekmurskih vaseh in mestih, jih je prav tako mnogo pomrlo. Tako je pomoč ruskim ranjencem bila ena od najpomembnejših nalog in skrbi okrajnih odborov OF, kakor tudi krajevnih odborov OF. Naše takratne oblasti so sicer izdale poziv, naj čimveč Prekmurcev daruje kri in uspeh ni izostal. Stotine predvsem mladih ljudi so se prijavile, da s svojo krvjo rešijo ranjence. Zbirališče krvodajalcev je bila Kodrova hiša v Murski Soboti. kjer so uredili posebno ambulanto. Rusi so tudi po številu krvodajalcev ocenjevali odnos naših ljudi do zavezniške armade. Po potrebi pa so tudi ruski zdravniki nudili pomoč našim ljudem. V Prekmurju je že v prvi polovici aprila 1945 bilo organiziranih čez 20 zasilnih frontnih ruskih bolnišnic, največ v šolskih poslopjih. V Murski Soboti. Lendavi in na podeželju so številne naše žene in dekleta stregle ranjencem, prale in likale perilo ter organizirale zbiralne akcije za obdarovanje in dodatno prehrano ranjenih rdečearmejcev. Tako so zbrale na tone žita, pšenice in krompitja, veliko masti, moke, sladkorja, masla, perutnine, mleka, fižola in na tisoče jajc. Od naših takratnih oblast: za to skrb dobivale veliko priznanj in pohval, žal je ta velika { žrtvovalnost prehitro šla v poza,.o. Ni bilo vasi v Prek-muiju. ki se ne bi izkazala, iz mnogih okoliških vasi, kjer so bile ruske bolnice, pa so ranjencem vsak dan prinašali mleko, jajca, perutnino m druga živila za bolnike. Ponekod so tudi šolski otroci organizirano obiskovali ranjence in jih obdarili. Tudi posteljnino za bolnice so zbrali med prebivalstvom. V Murski Soboti so ženske organizirale obiske ranjencev in obdaritve. Ženske lendavskega okraja so zbrale tri kamione hrane za rdečear-mejce. Ranjeni vojaki so sprejemali darila s solzami v očeh in se spominjali svojih družin v daljnji sovjetski domovini. Pripovedovali so, da dobro poznajo junaštva jugoslovanskih partizanov in se zahvaljevali za izredno gostoljubnost prekmurskih žena. Nekateri ranjenci so pripovedovali, kako so videli maršala Tita na proslavi osvobojenega Beograda. Ob prvem maju je bilo obiskanih in obdarovanih čez 600 ranjencev.
V Tešanovcih je bila naj večja ruska frontna bolnica. Vasje bila v varni razdalji od fronte. V to veliko vas so vozili od M ure hudo ranjene borce RA. Pri Kuharjevih' je bila operacijska soba, v tej hiši so imeli ruski vojaški zdravniki tudi rentgenski aparat. Po operaciji so.ranjene vojake razmestili po
hišah m domačini sojih negovali. V bolnišnici v Tešanovcih je umrlo 55 ruskih ranjencev, pokopavali so jih na tešanovskem pokopališču, kjer je bilo v dolgi pravokotni obliki skupno grobišče umrlih ranjencev. Štefan Fe-rencek. Ivan Kuronja in Jožef Casar so kopali grobove. Pri vaški kapeli pa je bil pokopan 25-letni sovjetski kapetan Vasilij, kije prvi prijezdil v Tešanovce. a krogla nemške zaščitnice, ki se je še zadrževala v vasi, mu je preprečila nadaljnjo zmagovito pot. Sedemnajst let je mladina Tešanovec krasila njegov grob. Večja frontna bolnica je bila tudi v šoli v Brezovcih. V tej bolnišnici je umrlo 23 ranjencev. Bolnice za ruske ranjence so bile še na Gorici, lu sta bili dve manjši bolnici v katerih je umrlo 5 hudo ranjenih vojakov. Lažje ranjence so namreč Rusi vozili nekam na Madžarsko. V tej bolnici sta pomagala kot pomožna bolničarja tudi domačina Jožef Torok in Jožef Talaber. Bolnice so bile še v šolah v Dobrovniku. Gerlincih, pri Gradu, v Kupšincih in v Lipovcih, tuje umrlo 16ranjencev. Ker v šoli ni bilo dovolj prostora, so razpeli pred šolo še šotore. V Prosenjakovcih je bila bolnica v šoli in v gradiču, v gostilni Varga pa am-
V Murski Soboti je skupna grobnica padlih in umrlih rdečearmejcev v Pomurju.
bulanta. Tuje bila bolnica od 3. aprila pa do 29. junija 1945. V Kuzmi, kjer je bila bolnica tudi v šoli, je spodnji del vasi bil prav tako zaseden za potrebe te bolnice. Tudi domačini so se zatekali v to bolnico. Tudi v Fokovcih je bila bolnica v šoli, in to do začetka junija 1945, ko so ranjence in bolnike preselili v Prosenjakovce. V Gornjih Petrovcihje v poslopju današnje zadruge bila organizirana pomoč RK z ambu-lanto. veterinarska postaja pa je bila pi i gasilnem domu-. V Dolnjih Slavičih je bila bolnica v soli, in v sosednjih hišah. Na šolskem vrtu sti pokopali 12 umrjjh ranjencev. V Lendavi sta obe šolski poslopji postali ruske bolnice, v katerih je umrlo 13 rdečearmejcev. Tu so Rusi že maja 1945 na starem pokopališču nad mestom postavili
lep nagrobnik iz belega kamna. Fudi po prekopu umrlih leta 1962 je ta nagrobnik ostal. V Murski Soboti takoj na začetku aprila ni bilo bolnišnic, te so pričele delati v mestu šele, ko je rusko topništvo ukrotilo nemške topniške baterije okrog Kapele, ki so nenehno ogrožale M. Soboto. Sprva so ranjence vozili v Tešanovce. potem pa so uredili bolnice v martinišču (dijaškem domu), v gradu in v gimnaziji. Sprva so umrle ranjence pokopavali v M. Soboti na gimnazijskem vrtu, častnike pa na zeleni travnati terasi pred soboškim gradom. Ambulanta je bila v Kodrovi. o operacijska soba pa v Kološevi hiši. Komandant mesta Barsukov je na zahtevo armijske oblasti poskrbel, da so vse umrle rdečearmejce na območju M. Sobote prekopali in pokopali v skupen grob na soboškem pokopališču. kamor so v skupno grobnico položili 18 oficirjev. 9 podoficirjev in 33 vojakov RA. Spomenik pašo tvorile 4 velike bele marmorne plošče, z okvirjem povezane med seboj. Na mestnem pokopališču v Gornji Radgoni je bilo skupno grobišče padlih sovjetskih vojakov. Bolgarov in jugoslovanskih graničarjev, ki so padli v spopadu z Nemci 6. aprila 1941. Tuje počivalo 24 ruskih borcev. V
Odrancih je bila bolgarska bolnišnica. v Gančanih pa krajši čas bolgarska vojaška ambulanta.
Od pomladi 1945 do pomladi 1962 so padli in umrli rdečear-mejci počivali na 82 različnih krajih v Pomurju. Pokopani so bili v posamičnih ali skupinskih grobovih na vaških pokopališčih, pa tudi na vrtovih, njivah, v gozdovih ali pač tani, kjer je kateri padel. Skupna grobišča so bila v M. Soboti, Lendavi. Cankovi. Ocinju, Gornji Radgoni, Bogojini in v Prosenjakovcih. Ta grobišča so bila označena tudi s spomenik: Že leta 1961 smo zbrali podatke o vseh teh grobovih, kajti odločeno je bilo, da sc v M. Soboti z.gradi centralna grobnica za vse rdečearmejce padle v Pomurju. Komisijo za prekop 'posmrtnih ostan
kov vseh raečearmejcev pri nas smo sestavljali Jože Janeš kot predsednik. Marija Ferjanova kot tajnica, dr. Pečan in sanitetni tehnik Janez Ošlaj ter Dušan Devetak kot pirotehnik (strokovnjak za strelivo). V poldrugem mesecu smo izkopali vsa okostja in 1. nov. 1962 na dan mrtvih je bila odkrita na soboškem pokopališču ruska grobnica, kjer je dobilo svoje večno domovanje 521 pripadnikov RA — mrtvi bataljon. ki mu poveljuje padli gar-dijski polkovmk Gugin Ivan An-drejevič. ki gaje zadelo ob Muri 10. aprila 1945. Načrt za grobnico je izdelal mg. arh. Štefan Ficko iz M. Sobote. Drugi ruski bataljon pa počiva v sipinah Mure in v okolici V eržeja. Leta 1963 smo prekopali tudi padle Bolgare —,206 okostij je tovornjak odpeljal v pločevinastih krstah v Vukovar. kjerso6. okt. 1963 odkrili bolgarsko grobnico. v kateri počiva 1027 vojakov bolgarske armade, ki so padli od 9. okt. 1944 pa do konca vojne v bojih v Sremu. Slavoniji in Sloveniji.
Ob prekopih rdečearmejcev pa so grobarji, oživljali spomine na nekatere padle. V Beltincih se je rad mudil mlad 25-letni oficir. Hodil je zamišljeno, kot bi slutil, da vojne ne bo preživel. Ko je obiskal tudi pokopališče, je zaprosil svoje bojne tovariše, naj mu izpolnijo zadnjo željo in ga Dokopljejo v Beltincih, če pade. Čez nekaj dni je bil hudo ranjen v ižakovcih in je v bolnici v Lipovcih umrl. Izpolnili so mu poslednjo željo. Številni ruski vojaki so izrazili željo, naj jih pokopljejo na Slovenskem, če padejo na avstrijskih tleh. Neki oficir sije v Nus-kovi pri hiši kmetovalca Karla Lepoše sam izbral prostor na vrtu, rekoč, da želi počivati v bratski jugoslovanski zemlji. Čez nekaj dni je padel v Avstriji. Njegovi bojni tovariši so ga več ur nosili na nosilih v Nuskovo in mu na izbranem mestu priredili veličasten pogreb z vojaško glasbo, spremstvom oficirjev na črnih konjih in s častno salvo. Iz nekega groba v Gornjih Petrovci h smo vzeli drobne otroške kosti in jih položili v pločevinasto krsto. To je bil doraščajočisin komandanta ruske enote, ki je prodirala v Avstrijo. Nemški nacisti so mu ubili ženo, hčerko je pustil pri tetki, sina pa je vzel s seboj, oziroma se mu je sam pridružil in ga spremljal na vseh bojnih pohodih. Občudovali smo mladega junaka in ponosnega očeta, ki sta si vroče želela čimprej vrnili se v domovino. Nekega dne pa je bil v bojih na avstrijski strani sinček hudo ranjen. Hitro so ga pripeljali v Gor. Petrovče, kjer so še zdravniki ha vso moč trudili, da bi mu rešili življenje. Sinko je umrl v očetovem naročju. Vesdan je oče ihtel na sinkovem grobu, proti večeru so ga morali s silo spraviti s pokopališča.
Delovna organizacija GORENJE—VARSTROJ Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Razpisna komisija DS DSSS razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
VODJA DSSS
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo šolo pravne, organizacijske ali ekonomske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	vodilne in organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge:
vodja oddelka za organiziranje Pogoj:
— visoka šola ekonomske ali organizacijske smeri
— nad 3 leta delovnih izkušenj s področja organiziranja poslovanja in AOP
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE—VARSTROJ — Kadrovska služba 69220 Lendava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Mercator -Sloga
Na podlagi 114. člena statuta DO MERCATOR-SLOGA, trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo, p. o. Gornja Radgona
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (reelekcija):
1.	POSLOVODJA I PE POTROŠNJA, Gornja Radgona,
2.	POSLOVODJA I PE POHIŠTVO, Gornja Radgona,
3.	POSLOVODJA I PE SAMOPOSTREŽBA, Gornja Radgona,
4.	POSLOVODJA I PE MARKET-MURA, Apače,
5.	POSLOVODJA II PE TEHNOCENTER, Gornja Radgona,
6.	POSLOVODJA III PE KONFEKCIJA, Gornja Radgona,
7	PORI OVODJA lil PE ŽEPOVCI, Žepovci.
8.	POSLOVODJA lil PE ŠČAVNICA, Sp. Ščavnica (ni reelekcija),
9.	POSLOVODJA V PE ROŽIČKI VRH, Rožički vrh,
10.	POSLOVODJA V PE ZBIGOVCI, Zbigovci.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod zap. št. od 1 do 8 morajo imeti kandidati poslovodsko ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
— pod zap. št. od 9 do 10 morajo imeti kandidati poslovodsko šolo ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
—	sposobnost vodenja poslovne enote in
—	sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let, po poteku so lahko zopet izbrani.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR-SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
STRAN 6
VESTNIK, 16. MAJA 1985
kmetijska panorama
DOSEŽENI USPEHI - OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ
Leto 1985 je zadnje v tem srednjeročnem obdobju, zato tudi v kmetijstvu že pripravljajo nove srednjeročne načrte. Ker vselej poudarjamo, daje pri načrtovanju potrebno izhajati iz realnih možnosti in graditi nadaljnji razvoj na doseženih uspehih, poglejmo, kako se plani pomurskega kmetijstva uresničujejo v tem srednjeročnem obdobju.
Čeprav razmere za gospodarjenje v kmetijstvu zlasti v zadnjih letih tekočega srednjeročnega obdobja niso bile najugodnejše, je pomursko kmetijstvo doseglo nekatere spodbudne proizvodne uspehe. Ti se odražajo predvsem v poljedelstvu in živinoreji, ka-kot tudi v živilskopredelovalni industriji. Tudi na področju družbenoekonomskih odnosov so dosegli nekatere ugodne premike. dohodkovno povezovanje, ki je marsikje le na papirju, je na nekaterih področjih pomurskega kmetijstva zaživelo tudi v praksi. Vendar se to povezovanje ne bi smelo začeti pri poljedelstvu in končati pri živilskopredelovalni industriji, pravijo kmetijci, pač pa bi moralo segati od-proizvajalcev reprodukcijskega materiala za kmetijstvo do porabnikov hrane. Zdaj pa je še vedno tako, da kmetijstvo pri tem še vedno potegne najkrajši konec, saj se je težko dohodkovno povezovati in prelivati dohodek, če ga ne ustvarja niti primarna kmetijska proizvodnja niti predelava. Medtem ko se v kmetijstvu otepajo z izgubami, ostaja proizvajalcem reprodukcijskega materiala precejšen del čistega dohodka, ki ga
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 9. maja, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 94 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so 65 živali, cena pa se je gibala od 9.000 do 12.000 dinarjev za par. 2. maja zaradi praznika sejma ni bilo.
Kmetijci z letošnjim spomladanskim vremenom, ki je zares muhasto, niso zadovoljni. Večina je verjetno že posejala sladkorno in krmilno peso ter posadila krompir. Tudi za koruzo so že pripravili precejšnje površine, toda lepega vremena, primernega
Z zadnjo podražitvijo vodi posebno „škropivno "računovodstvo
namenjajo za akumulacijo, pa se še vseeno nenehno pojavljajo z zahtevki po višjih cenah. Zaradi cenovnih nesorazmerij je bilo pomursko kmetijstvo v lanskem letu ob dve milijardi dinarjev dohodka, to pa pomeni, da seje toliko sredstev odlilo iz Pomurja na druga, tudi razvitejša območja. pomursko gospodarstvo pa je s tem siromašnejše za tolikšno akumulacijo.
Če predstavlja pomursko kmetijstvo pomemben delež pri oskrbi Slovenije s hrano, potem mora biti tudi skrb slovenske družbe za to kmetijstvo temu primerna. Ne bi sicer mogli trdili, da sprejeti ukrepi za pospeševanje kmetijstva ne dajejo uspehov, vendar v manjši meri prav na območjih, ki so izrazito kmetijska. Ta so že po svoji gospodarski moči šibkejša in sredstva, ki se zbirajo v občinskih skladih, toliko manjša. Denar za pospeševanje kmetijstva bi se moral stekati tja, kjer je
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Se bomo letos odločili za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic?
Glede na vremenske razmere, ki so zelo ugodne za rast trav in detelj, predvsem na pognojenih površinah, ter neugodne za sušenje krme, bomo morali čimveč trav z naših travnikov silirati.
Ze več let nazaj spremljamo v Pomurju kakovost sena, ki se iz leta v leto slabša. Leta 1982 je bila povprečna vrednost 26 analiziranih vzorcev sena naslednja: surove preb, beljakovine 5.59 %, škrobne enote 31.53 % in surove vlaknine 28.61 %, leta 1984 smo pri 65 vzorcih analiziranega sena ugotovili naslednje vrednosti: prebavljive beljakovine 4.97 %, škrobne vrednosti 28,50 % in surove vlaknine 30,01 %. Čeprav je bilo v letu 1984 surovih vlaknin manj, je seno slabše. To pomeni, da smo kosili seno prej, vendar smo pri spravljanju izgubili veliko hranilnih snovi zaradi slabšega vremena ob spravilu. Res, da je razlika v prebavljivih beljakovinah majhna in znaša le 6 g na 1 kg sena, vendar če to pomnožimo s količino sena z enega ha. ki gaje povprečno od 6000 do 7000 kg, je to 36000 g ali 36 kg prebavljivih beljakovin, kar pomeni od 100 do 150 kg oljnih tropin. Če primerjamo te količine s travniškimi površinami v soboški občini, kijih je približno 8180 ha in če bi na petdesetih odstotkih površin pridelali za 6 g več beljakovin, bi pridelali 164160 kg več prebavljivih beljakovin, kar je za okoli 500 ton oljnih tropin, pridelati se pa da še mnogo več beljakovin, seveda ob pravilnem izkoriščanju -travnikov.
Torej možnosti pridelave beljakovinske krme na travnatem svetu so velike, vendar ob pravilnem postopku.
Sušenje na tleh je v mesecu maju, ko je trava godna za spravilo, skoraj nemogoče, če ho
(PRE)POZNA SETEV KORUZE?
za setev, ni od nikoder.
»Ce se bo vreme v teh dneh izboljšalo, bomo ujeli še pravi čas za setev koruze, drugače pa bo le-ta uporabna le za siliranje,« nam je rekel Tibor Hašaj iz Markovec. Sam je namenil koruzi kar 5,5 hektarja površin, od tega bo
proizvodnja, saj zgolj z regresiranjem porabe ne bomo odpravili težavnega položaja v kmetijstvu in ne povečali proizvodnje.
Da predstavlja pomursko kmetijstvo pomemben delež pri oskrbi Slovenije s hrano, potrjujejo tudi nekateri lanskoletni proizvodni dosežki. V letu 1984 so pomurski rejci oddali mesni industriji več kot 200 tisoč prašičev. 27 tisoč pitanih govedi, namolzli več kot 48 milijonov litrov mleka, prireja brojlerjev pa je presegla 8.500 ton. Spodbudni so tudi dosežki v poljedelstvu, saj sO pridelovalci oddali 29 tisoč ton tržnih presežkov krušnih žit, 112 tisoč ton sladkorne pese. 10 tisoč ton krompirja. 6 tisoč ton sadja in blizu 2 tisoč ton povrtnin.
Čeprav ob dobri proizvodnih uspehih pomurski kmetijci ne morejo biti zadovoljni s finančnimi dosežki, vseeno dokaj smelo načrtujejo nadaljnji razvoj. Uspešen razvoj so zasnovali pred
čemo primerno kakovostno krmo. Zalo je potrebno prvi odkos trave silirati. Za siliranje trav je potrebno trikrat manj lepega vremena kol za sušenje. Siliranje trav je postopek, ki ga poznajo v svetu že več let. zato ni nobenega problema pri spravilu dobre silaže.
Osnovni pogoj za dobro silažo je pravilno venenje zelene mase, naj bolje je. da ima zelena masa ob siliranju od 35 do 40 odstotkov suhe snovi, vendar moramo upoštevati tudi ostale faktorje, ki vplivajo na silažo, predvsem starost trave ob siliranju, vrste silosa. možnosti rezanja silažne mase, tlačenje, ter dnevni odvzem silaže ob krmljenju. Upoštevati moramo tudi čas krmljenja silaže. Če krmimo travno silažo v poletnem času, venemo manj, za krmljenje v zimskem času pa venemo močneje. Posebno primerno je siliranje trav v koritaste silose. ko napolnimo silos do polovice oziroma 60-odstotno s travo, nato silos pokrijemo s folijo, ga v jesenskem času tik ob siliranju koruze odkrijemo in dopolnimo s koruzno silažo. V tem primeru lahko trava močneje ovene in ob dodajanju koruzne silaže dobimo mešano silažo. ki vsebuje vse potrebne hranilne snovi za izravnavo obroka, predvsem v zimskem času.
Travo za siliranje kosimo mlado v začetku latenja vodilnih trav v ruši. Posebno letos, ko je obilno padavin, je kljub hladnemu vremenu trava rastla intenzivno in je v tem času ugodna za siliranje, pri močnejšem gnojenju trav je celo že nekoliko pozno. Zato je potrebno vsak trenutek lepega vremena izkoristili za spravilo travne silaže.
Siliramo lahko vse vrste trav in travno-deteljnih mešanic. Večji je delež trav, boljša bo silaža in večji
pridelek z dveh hektarjev siliral. Zaskrbljeno se je oziral v nebo in si, tako kot vsi, želel sonce, ki bi posrkalo vodo z njiv, da bi lahko končno posejal koruzo sebi in sosedom. Hašaj je namreč v tistem kraju eden redkih, ki ima vso potrebno mehanizacijo za setev in spravilo koruze, pšenice in sladkorne pese. Zato ga ne skrbi le za svoje neposejane njive, preden bo zasejal vsem sokrajanom, bo moralo miniti veliko dni, sončnih in delavnih. Samo za lastno uporabo se mu vsa druga mehanizacija ne bi izplačala, zato seje vsako jesen in pomlad tudi drugim.
Hašajevi imajo vsega skupaj 8.5 hektarja lastne obdelovalne zemlje in 4 hektarje v najemu. Lani so oddali kar 12,5 tone pšenice. Niso je zamenjali za koruzo, ker so imeli dovolj lastne. Tudi letos so zasejali sladkorno peso na površini 1.9 hektarja, Zaradi mehanizacije, Kije pri hiši, večja dela opravijo hitro, problem pa je z okopavanjem, redčenjem in podobnimi deli, kjer je potrebno imeti dovolj ljudi, kajti s stroji se vseeno ne da vsega obdelati.
Čeprav so Haša jevi usmerjeni v
vsem na h ilrejšem tehniško-tehno-loškem razvoju, boljši organiziranosti primarnega kmetijstva in živilske predelave, na načelih proizvodnje skupnih izdelkov in skupnega prihodka ter na boljšem povezovanju s porabniki hrane. Naročena proizvodnja mora biti organizirana, saj morajo kmetijci vedeti kaj, koliko in za koga bodo pridelovali. Tako se ne bodo ponavljale stare napake in težave, ko se ob zmanjšanem povpraševanju kopičijo zaloge, kupci pa iščejo hrano tam, kjer je trenutno cenejša. Takšno obnašanje je namreč kaj slaba rešitev, saj se moramo zavedati, da je organizirana proizvodnja dražja, vendar pa zagotavlja hrano tudi takrat, ko je drugje primanjkuje in je tam tudi dražja.
Ludvik Kovač
jedeleždetelj. bolj moramo veneti zeleno maso. Trava s travnikov bi morala biti izpostavljena soncu vsaj od 10 do 12 ur. Na vlago v travi pa vliva tudi vreme. Vlaž-nejša je zemlja, več vlage je v zeleni masi, zato jo moramo dalj časa veneli.
Če silažo spravljamo v slabem vremenu, je prav, da počakamo, da se trava posuši, nikakor ne smemo silirati mokre trave. Trava z ležanjem na tleh izgubi sicer veliko beta karotina (vit. A), hranilna vrednost pa se zaradi vene-nja poveča in tudi okusnosfšilaže z večjo vsebino suhe snovi je večja.
Travo lahko siliramo v vse vrste silosov, kakor tudi na prostem pod plastično folijo.
Zaradi zapiranja silaže in odvzema pri krmljenju so boljši stolpni silosi, pri večjem številu živali ter krmljenju travnesilaže v zimskem času pa lažje siliramo v koritaste silose, posebno narezano maso. V koritastih silosih se travna masa lažje pospravlja s samo-nakladalnimi prikolicami in jo lahko dobro stlačimo s traktorjem, kar je osnovno za uspešnost siliranja.
Če siliramo pod plastično folijo. moramo le-to okrog kupa zakopali v zemljo, od 15 do 20 cm globoko in na kupu folijo obtežiti, da preprečimo dostop zunanjemu zraku v silažni kup.
Torej možnosti za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic so velike. hranilne vrednosti za 100 odstotkov večje kot v senu, zato bi bilo prav, da bi čimveč trav, predvsem ves prvi odkos z naših travnikov, silirali, le tako bomo dobili večin boljšo osnovno krmo kot doslej.
mae. Ernest OMER
ZVZ za Pomurje
poljedelstvo, imajo v hlevu tudi 30 glav živine in 10 prašičev. Od devetih krav molznic namolzejo precej mleka, prodajajo tudi plemenske telice, vendar jih zadnje čase raje pustijo doma, ker je cena prenizka. Čeprav bi prodali telico za pleme, zanjo ne bi dobili dosti več, kot če bi jo prodali za zakol. Živini pokladajo, doma pridelano krmo, kije dovolj kakovostna, saj poleg silaže iz koruze za živino trikrat na leto kosijo travo in belo deteljo.
Čeprav mnogi kmetijci opuščajo živinorejo, Hašajevi še ne mislijo zmanjševati osnovne črede, sedaj le več ne dokupujejo telet, vse kar se skoti v domačem hlevu, pa ostane v njem. Tako kot so zgradili v letih 1975 in 76 hlev s posojilom, so Hašajevi tudi vso potrebno mehanizacijo kupili s pomočjo posojil.
Časi se spreminjajo tudi v kmetijstvu. Sedaj nočejo zaradi previsokih obresti vzeti na kredit niti umetnega gnojila, ampak ga raje plačajo z gotovino.
Bernarda Peček
ZAVAROVALSTVO
PREPOZNO ZVONITI
EKONOMSKO IN SOCIALNO VARNOST KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM OMOGOČA ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV
Osnovna pridelava v kmetijstvu poteka na prostem. Tu so vsakoletne škode skoraj reden, katastrofalne škode pa pogost pojav.
Med najbolj škodljive naravne pojave, ki so najpogostejši in povzročajo največ gmotne škode. so toča in neurje-vihar.
Nevihte s točo so kompleksni meteorološki pojavi z ekstremnimi spremembami v času in prostoru.
Zavedati se moramo, da leži .Slovenija v takem podnebnem območju, kjer so med vegetacijo številne nevihte s točo, ki povzroča veliko škodo in uniči kmetijske kulture in druge materialne dobrine.
Za preprečevanje škode, ki jo napravi toča, imamo precej razširjen in uveljavljen sistem raketne obrambe. Uspeh obrambe pred točo bo lahko bistveno vplival na višino premije za posamezne poljedelske kulture. Zavarovanje pred nevarnostjo toče pa ostaja še vedno eden izmed nepogrešljivih dejavnikov, ki omogočajo ekonomsko in socialno varnost kmetijskim pridelovalcem.
Strah, ki ga občutijo kmetij-
1979	1980	1981
3.398 ha 3.477 ha 4.855 ha
Iz rezultatov je vidno, da seje zavarovalna zaščita kooperacijske proizvodnje iz leta v leto širila. V zadnjem letu pa je opazen precejšen padec, ker se je že malo pozabilo na katastrofi iz let 1978 in 1980. Velik padec je na območju TZO Murska Sobota. Na nekaterih območjih pa se ne more uveljaviti tovrstno zavarovanje in. to predvsem na celotnem območju KZ Lendava. KZ Panonka TZO Martjanci in TZO Beltinci. v večjem delu občin Ljutomer in Radgona. Na teh območjih KZ, predvsem pa TZO in kmetijski pospeševalci, niso opravili svojih nalog, ki so zapisane v akcijskem programu iz leta 1981!'Nekatera območja Pomurja pa so’ odlično zajeta v zavarovanje, in to predvsem območja TZO Apače. TZO Cankova. TZO Petrovci. TZO Prosenjakovci in le delno TZO Murska Sobota.
V vsakoletno akcijo se uspešno vključujejo tudi sami kooperanti TZO, ki sodelujejo skupaj s pospeševalci pri popisu zasejanih površin in s svojimi predstavniki tudi pri ocenitvi škode po toči. S tako delitvijo dela je dosežena nižja cena (premija) zavarovanja in tudi nižji akvizi-cijski stroški, tako ostane več sredstev za pokrivanje škod. Tako uporabljamo premijsko tarifo družbenega sektorja — družbena proizvodnja. Akvizi-cijske stroške pa delimo 50 % : 50 % med TZO in ZS TRI-G LAV, Pomursko območno skupnostjo M. Sobota.
V Sloveniji se skoraj vsako leto pojavljajo večje ali manjše katastrofe. Te katastrofe so spodbudile k razmišljanju družbenopolitične dejavnike in za
V LETU 1985 V ZADRUŽNI SEKTOR
CEZ DVE MILIJARDI NALOŽB
V ABC Pomurki bodo v letošnjem letu v združenem sektorju za naložbe namenili 2.074,726.000dinarjev. Sredstva bodo namenili naložbam v govedorejo, prašičerejo, nakup mehanizacije, za obnove sadovnjakov, v objekte za pripravo sadja in vrtnin, obnove skladišč, odkup zemlje, melioracije, obnove vinogradov in rejo perutnine.
Od vseh naložb jih bo za 1300.026.000 dinarjev v KZ Panonki, 13,500.000 din bo investirala KZ Radgona, trije brojlerski objekti kooperantov Agromerkurja bodo stali 13,500 milijonov, v KZ Ljutomer—Križevci bodo investirali za 194500 milijonov, v Ljutomerčanu 67,500, v KZ Lendava 274 in v Zasavski kmetijski zadrugi Trbovlje 2,074 milijona dinarjev.	B.H.
ski pridelovalci pred točo, ko se zgrinjajo črni oblaki, je predvsem posledica nepredvidenih okoliščin, ki se lahko vsako leto ponavljajo. Zato je nujno, da se razvije zavarovanje pred točo, ker se le tako tudi pridelovanje lahko bolj smelo organizira. Ob škodi ni potrebna posebna pomoč družbene skupnosti, ker prizadeti dobijo odškodnino na podlagi zavarovalne police.
V Sloveniji so skoraj vsako leto večje ali manjše katastrofe. Tudi naše Pomurje sta v zadnjih letih zajeli dve katastrofi, in sicer 1978. leta in 1980. leta.
Katastrofa, ki je leta 1978 prizadela Pomurje, je opozorila na zaskrbljujoče stanje v kmetijskem zavarovanju, saj je bilo zavarovanih zelo malo površin. Tedaj se je začela prebujati misel, da bi morala biti zavarovana vsaj organizirana kmetijska pridelava. Vse subjektivne sile v Pomurju — od TZO, SZDL do MGZ za Pomurje in Pomurska območna skupnost — so se vključile v akcijo za povečanje zavarovalnega zajetja. oziroma za primerno zavarovalno zaščito kmetijske pridelave.
Po letu 1978 prizadevanja niso bila zaman in tako smo po letih zajeli v zavarovanje naslednje površine kooperacijske proizvodnje:
1982	1983	1984
5.039 ha 5.223 ha 4.440 ha
pridobivanje hrane odgovorne ustanove, kako zajeti v zavarovalno zaščito kmetijsko pridelavo. V ta namen je izdelan akcijski program, pri katerem so sodelovali Komite za kmetijstvo, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica in Zavarovalna Skupnost Triglav, sprejela pa gaje RK SZDL Slovenije — koordinacijski odbor.
Akcijski program vključuje vse dejavnike, ki so odgovorni ali odvisni od pridelave, predelave in prodaje hrane, v akcijo za razširitev zavarovanja, ki bi moralo postati stalna dolgoročna naloga vseh dejavnikov.
Star pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno. Rešitev je v zavarovalni zaščiti, ker je to del solidarnosti, ki na osnovi vzajemnosti in solidarnosti omogoča obnovo, oziroma daje sredstva za nadomestilo poškodovanih ali uničenih stvari in predmetov.
Torej je cilj zavarovanja ekonomske narave in predstavlja združevanje sredstev na podlagi solidarnosti in vzajemnosti pred enakimi ali sorodnimi nevarnostmi zaradi skupnega tveganja po načelu: »VSI ZA VSAKOGAR. VSAKDO ZA VSE«.
Pridelava hrane postaja prednostna naloga, zato bi se zavarovalna zaščita kmetijske pridelave morala izraziti kot strošek pridelave in bi tako zgoraj navedeno načelo še bolj držalo.
Ekonomsko in socialno varnost kmetijskim pridelovalcem omogoča zavarovanje posevkov in plodov, zato bi se morali aktivno in konkretno vključiti v to akcijo vsi dejavniki.
Tibor Bagari, kmet. inž.
VESTNIK, Itt. MAJA 1985
STRAN 7
naši kraji in ljudje
TUDI Z A STEFANA JE PRIŠLA SREČA
lesnina pohištvo
MURSKA SOBOTA, Bakovska 1
Okrog poldneva pridemo r Bu-dince na horiškem. Sneg se zaletava v okna avtomobila in nam zastrinja pogled. S omenjeni smo k Stelami Lainščaku ...
Štefana srečamo kar zunaj: k uri si na plamen, čeravno.tedaj. močno sneži. . .
i a zakaj tako živite? Motate sorodnikov ali koga drugega, da bi se preselili k njemu?
•Saj že imam drugo hišo, tam na britoju. Drugam ne grem nikamor. Meni je tu dobro . . .«
TAKO SMO ZAPI-
SALI V VESTNIKU
19. JANUARJA 1984.
Tudi tokrat je zunaj kuril in grel vodo, toda zdaj ni bil sam in z njegovega obraza je sijalo zadovoljstvo.
»Zdaj pa se nič več ne more porušiti na mojo kravo in tele. Kmalu bom tudi jaz dobil svojo sobo, kjer bom lahko v miru spal in si kuhal. Poglejte, novo hišo gradimo.« nam je ves vznemirjen začel pripovedovali.
IZBUDINEC
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zimo sla Štefan in krava še nekako prestala, čeprav je zmanjkovalo sena. 1'oda lačna ni smela biti, rajši j e bil on. N aj brž sta spala kar v enem prostoru, v stali, daje bilo obema bolj toplo. Potem je prišel nekega dne k njemu domačin Aleksander Varga, nakupovalec živine, in dejal: »Pišta, kaj če bi ti postavili manjšo leseno hišo. l ake ne moreš več imeti!« In res. Kmalu po tistem so z mačkovske žage pripeljali les, domačini pa so začeli postavljati hišo. Prostor za kravo in tele so že uredili. tako da ju je Štefan lahko preselil na varno. No, tudi njemu bo kmalu bolje, ko se bo preselil v novo hišo.
TAKO SMO KONČALI ZAPIS V VESTNIKU 28. NOVEMBRA 1984,
KO SMO PONOVNO OBISKALI BU-DINEC
Pa gremo še tretjič tja. Ondan se odpravimo na pot. Zdaj jo že kar dobro poznamo, čeprav je njegova domačija bolj odmaknjena od vasi. Kljubvsemusmoob prihodu nekoliko negotovi, saj nikjer ne vidimo več podirajoče se ,cim-prane' hiše. Tedaj pa zagledamo Stefana, ki pride iz svoje sobe in nas pozdravi kot dobre znance.
— Kje pa je stara hiša? nas zanima.
»Podrl sem jo in kot vidite, bom tu zdaj imel vrt.« In res. Nekatere vrtnine že kukajo iz zemlje.
Štefan je v glavnem sam uredil tudi okolico. Postal je drugačen človek. Končno je tudi zanj prišla sreča. Brez sosedske pomoči in solidarnosti pa bi bil zdaj najbrž že čisto na dnu. Zato naj bo to zgled, kako je treba pomagati osamljenim in ostarelim ljudem.
Ko smo že v Budincih, se oglasimo tudi pri predsedniku vaškega odbora Rudolfu Bediču,
ki nas seznam s krajevnimi akcijami. načrti in problemi.
»V zadnjem času smo najbolj zavzeli pri obnovi nekdanje šole, v kateri urejamo dvorano z odrom m prostore za vaške sestanke. Ostrešje smo že obnovili in opravili tudi precej notranjih del. Delamo tudi prostovoljno, prispevali smo les. vseeno pa nam zmanjkuje denarja, nekaterim pa tudi volja. Dosti dela in skrbi nam povzročajo tudi vaške ceste. V prihodnjem srednjeročnem obdobju je naša največja želja, da bi asfaltirali cesto proti Markovcem in Uredili pokopališče.«
Drugi domačini v Budincih, tudi vaški predsednik, pa so se posebej pritoževali nad divjadjo, ki jim dela veliko škodo na posevkih. Ali naj pridelujemo poljščine za divjad ali za krave, svinje in druge lastne potrebe? so nas spraševali. Odgovoriti pa jim bo moral seveda nekdo drug. Morda Kompas, ki ima tam lovišča, ah . . .
Tekst in foto: JOŽE G RAJ
Zdravilišče »Radenska« n. sol. o. Radenci
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Naravno zdravilišče prosta dela in naloge
VODJE KUHINJE
v restavraciji Park
Pogoj: KV delavec gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Radenska, Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
Zdravilišče Radenska Radenci n. sol. o. TOZD JERUZALEM LJUTOMER Odbor za delovna razmerja delavcev
Podirajoče ,cimprane' hiše ni več. Štefan si je tam že uredil vrt.
Budinčarji so v zadnjem času najbolj zavzeti z obnovo nekdanje osnovne šole. Urejajo dvorano z odrom in prostorom za vaške sestanke oziroma družbenopolitično dejavnost.
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Pomočnika vzdrževalca hotela
2.	KV natakarja
Pogoji:
1.	KV električar, 1 leto delovnih izkušenj
2.	Gostinska šola — smer natakar, pasivno znanje nemškega jezika, 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje za navedena dela se sklene za nedoločen čas. Stanovanja ni.
Rok prijave je 8 dni.
Prijave pošljite na naslov:
Radenska, tozd Jeruzalem Ljutomer
Odboru za delovna razmerja delavcev
V ISKANJU DOLIČA
SOZD N SUB O
MERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
TEKO p.
63000 CELJE GUBČEVA 2
Ni težko najti Doliča na Goričkem. kjer jih je veliko za vsako večjo vzpetino ali hribom. Vendar pa je le eden Dolič — vas, v kateri je središče dogajanja poleg gostilne še trgovina. Naravnost vanjo smo se namenili, po dolgotrajnem blodenju med pomladno ozelenelimzgozdovi in po sledovih naliva prejšnjega dne na cestah. Ponekod so poti prečkali manjšu hudourniki, drugod je bilo nepoznavanje terena krivo za še skoraj brezupno iskanje, kajti smerokazov je očitno premalo, ljudje pa so tako zgovorni in prijazni, da s svojo gostobesednostjo često zameglijo odgovor na vprašanje kam in kod. No, pa nam je navsezadnje le uspelo tudi po daljši poti priti v iskani Dolič iz Martinja in najbolj severnih delov Prekmurja, o katerih bomo tudi pisali. Tokrat pa smo vso pozornost namenih Doličanom, ki jih je (redek) sončni dan v letošnji muhasti pomladi privabil na piano.
Pred Potrošnikovo trgovino sta Škaperov Karol in Štefan Bun-derla sicer malo boječe pristala na pogovor. Potem pa se je prvi razgovoril o svoji vasi, ki da ima Škaperov dol, kjer živijo Romi, in mu pravijo tudi Jesenice, Gornji dol in Logarovo grabo ter Vroski breg in Majcovo ali Smočko grabo. Seveda naključnemu popotniku v začetku ni takoj jasno kako in kaj, predvsem pa kje je kaj, toda za doma
čine je vse samo po sebi umevno. Manj jasno pa jim je, kaj se dogaja »tam gori«, da ga vreme tako lomi. »Koruze letos že ne bo,« je v svoji žalosti in že skorajda jezi prepričljiv priletni Bun-derla, ki da takega vremena ne pomni, kljub številnim križem, ki jih ima na plečih. Malega Dušana nekatere otročaje, ki kukajo iz bližine, pa to očitno ne skrbi. Kot vsi njihovi vrstniki, so brezkskrbni v svoji igri, zadovoljni da je sonce le pregnalo dež in jim omogočilo igro na prostem. Pred trgovino je prostora dovolj, živahno pa tudi, saj jo je prav takrat iz bližnje hiše primahal Jožef Kisilak, ves dobre volje in navdušen, ker mu je uspelo v dobrodelni akciji zbrati že kar lep kup denaija za kirurgijo.
»Ljudje radi dajo, saj so v glavnem zgodnejših rojstnih letnic in vedo, kako potrebujemo to našo bolnišnico. Tudi po 2500 dinarjev so prispevali posamezniki, v povprečju pa tam med 1500 in 2000 dinarji, kar je za te drage čase kar veliko. In prispevajo vsi!
Nekako sto deset hiš je namreč v Doliču, v katerih je življenje številk pa seveda več, vendar so prebivalci pomrli ali pa se preselili drugam. Vračajo se le občasno, kar pa ne pomeni, da ne bi sodelovali tudi s sredstvi za razvoj svoje rojstne vasi, če je potrebno.
Obnovljena in dobro založena trgovina
Običajno je najbolj živahno v gostilnah, in tudi v Doliču jo imajo — Špilakovo. Toda ni se nam bilo potrebno odpraviti tja, saj smo veliko novega in zanimivega zvedeli kar v trgovini »Veliko ljudi se obrne tu,« pravi Jožica Kuhar, ki je poslovodki-nja v njej. Njene besede so potrdili kupci, ki so prihajali in odhajali, veliko pa je bilo tudi takih, ki so postali, in ko so videli, da beležimo za objavo, dodali kakšno svojo.
Drago Pelcar, ki sodi med »večje kmete, je bil najprej tiho.
»Imam veliko dela in naj raje govorijo drugi, kot je to že običaj, da tisti, ki več govorijo manj delajo, tudi škode,« je menil skoraj neprijazno. Potem pa je le pojasnil zakaj: »Kar napišite, da imamo v Doliču veliko Romov, ki ne obiskujejo šole. Če bi jih
Pred vaško trgovino v Doliču se je kmalu razvil N živahen pomenek. Eden izmed domačinov je potožil zaradi setve koruze, drugi je pripovedoval o zbiranju prispevkov za bolnico, tretji... (Foto: J. G.)
Tudi Štefan Cener je postal; vračal se je iz Dolnjih Slaveč, kjer je kupil pujska. S kupčijo je bil očitno nadvse zadovoljen.
(Foto: J. G.)
bilo več šolanih, ne bi delali tolikšne škode, kot jo zdaj.« Njegovim besedam je pritrdila tudi Žoharjeva Marija iz Doliča 125. Seveda pa njuna trditev ne velja za vse Rome. Tudi »naši« so med prebivalci Doliča, taki »civilizirani«, ki so se vključili v življenje na vasi, kot Štefan Cener, ki je prav tako postal pred trgovino na poti iz Dolnjih Slaveč, od koder je na posebnem vozičku — nekakšni samokolnici — peljal mlade pujske. Ko se je pred trgovino pripeljal še Herman Ficko, pa se je bilo potrebno prijeti za gumb. Pripeljal se je namreč na mopedu v svoji delovni obleki in kadar vidiš dimnikarja. ti prinese srečo in izpolni željo le. če se primeš za gumb — pravi ljudski pregovor. In goričkega dimnikarja z Grada pozna veliko ljudi. Nekaj pa nam jih je uspelo spoznati tudi nam in predstaviti vam.
Brigita Bavčar
SOZD MERX CELJE TDO »TEKO« CELJE
Komisija za delovna razmerja, po sklepu z dne 3. 4. 1985
objavlja prosta dela in naloge, za prodajalno YU BOUTIQUE v Radencih:
POSLOVODJA
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
- V. stopnjo strokovne usposobljenosti, ekonomske ali komercialne smeri,
- 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih in nalogah,
- 3-mesečno poskusno delo, - znanje tujega jezika — nemščine.
2 PRODAJALCA
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
- IV. stopnjo strokovne usposobljenosti,
- 3 leta delovnih izkušenj,
- znanje tujega jezika — nemščine.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD MERX, TDO TEKO Celje, Gubčeva ulica 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA
TOZD AGROPLOD, proizvodnja, kooperacija in maloobmejni promet, n. sub. o.
69240 Ljutomer, ul. Rada Pušenjaka 8
Razpisna komisija v skladu z določili
Zakona o združenem delu in Statuta tozda
PONOVNO RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa - DIREKTORJA TOZDA
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg pogojev določenih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjevati še naslednje:
1.	visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri;
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih;
3.	sposobnost za gospodarjenje ter organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanje zaposlitve.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v zaprti osvojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po izbiri.
STRAN 8
VESTNIK, 16. MAJA 1985
SAMOUPRAVNE POB SO ŠE NEMOČNE
NAGIBANJE K ZASEBNEMU NAMESTO K JAVNEMU
ub0,n,s™11 na
Ob pripravi obiska v krajevni skupnosti Črešnjevci-Zbigovci smo se odločili za nekoliko drugačno prakso, kot je bilo to doslej, ko so nam na obiskih, kjer smo bili, predstavili svoje rezultate, se »pohvalili«, nas opozorili na tegobe, ki jih imajo z nakupom tega ali onega, mi pa smo to zabeležili in morda povedali svoje mnenje. Pri pripravi tokratnega obiska, ko smo se lotili krajevne samouprave, predvsem kako se uresničuje z vidika ustavne opredeljenosti, smo se odločili povabiti k sodelovanju poleg aktivistov krajevne skupnosti in nosilcev delegatskih funkcij tudi predstavnike oziroma najbolj odgovorne nosilce funkcij v občini in družbenopolitičnih organizacijah. To pa predvsem z namenom, da pride do izmenjave mnenj temeljnega okolja našega družbenopolitičnega sistema in tistih, ki skrbijo, da se temeljni principi in interesi okolij uresničujejo v okviru družbenopolitične skupnosti, v našem primeru občine. Zato je bilo pričakovati, da bodo ob načelnih opredelitvah in problemih uveljavljanja samoupravljanja poudarjeni tudi konkretni bodisi rešeni ali pa še nerešeni problemi, kar se je pokazalo tudi v diskusiji. To pa ne more biti slabo, ampak je lahko le pozitivna izkušnja tako za nas kot medij kot tudi za obe strani, ki sta sedli za skupno mizo. Ob tem pa se je s sodelovanjem predstavnikov delovnega kolektiva odprla še ena stran uresničevanja delovanja političnega sistema.
Interese je vse težje uveljavljati
Krajevna skupnost je po ustavi opredeljena kot eden od temeljnih nosilcev odločanja in upravljanja, hkrati pa je tudi temeljni nosilec interesov ob-
Dana Sukič predsednica Izvršnega sveta: »Za položaj v AS smo dosti sami krivi, pa ne mislim na vodstvo KS, ampak nasploh, na vse delovne ljudi. Saj se vedno ali skoraj vedno obnašamo različno, kot delavci in kot krajani. Po dogovorih smo zbirali v občini G. Radgona 0,40 odstotka od čistega osebnega dohodka, kar se je delilo po zaposlenih v AS. Toda vse kar je bilo sprejelo, je bilo slabo izpeljano.«
čana glede na to, kje živi. Interesi v krajevni skupnosti so povezani s temeljno eksistenco, kjer naj bi človek užival sadove svojega dela. Torej krajevna skupnost pomeni, oziroma naj bi pomenila potrditev človekove samobitnosti in mu dajala možnost potrditve kot celovite osebnosti.
»Za uveljavljanje ustavnega koncepta vloge krajevne skupnosti, ki daje pravico in dolžnost občanom, da se ob uresničevanju svojih ciljev in interesov povezujejo v krajevni skupnosti, je potrebno zagotoviti določene temeljne in v prvi vrsti materialne možnosti. Ti sicer niso edini, ampak so zelo pomembni,« pravi Feliks Petek, predsednik sveta Kraje ne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci, in nadaljuje »to kaže na določene potrebe povezovanja z združenim delom, saj sta temeljni družbeni cilj in smoter
Minuli petek je bilo naše uredništvo na obisku v kra? jevni skupnosti Črešnjevci-Zbigovci. Namen obiska je bil osvetlili problematiko krajevne samouprav« in uve-i (javljanje interesov ,v tej skupnosti. V razpravi so sodelovali predstavniki sveta krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL, vodje delegacij v KS, OO ZK in vaških odborov. Prisotni so bili tudi predstavniki oziroma nosilci odgovornih funkcij v občini in družbenopolitičnih organizacijah, predstavniki tozda Moda. Uredništvo pa so predstavljali glavni urednik Štefan Dravec, odgovorni urednik Jože Šabjan in novinarja Vlado Paveo in Janez Votek, kije pogovor pripravil z,a objavo.
medsebojna odvisnost združenega dela in KS.«
Toda ob ekonomski krizi, ki je več nihče ne oporeka, se vse bolj kaže tudi politična kriza, toda ne v smislu ogrožanja temeljnih principov socialističnega samoupravljanja in nestrinjanja z njimi, ampak je vse bolj prisotno nespoštovanje teh principov in odtujevanje procesov odločanja od neposrednega proizvajalca in krajana. Ali to pomeni tudi odtujevanje človekovega dela oziroma rezultatov na eni strani in uveljavljanje birokratskih interesov, ki naj bi poosebljali družbene interese na drugi strani? Posledice so že prisotne, kar se tudi v KS Črešnjevci-Zbigovci potrjuje, vse več je namreč uveljavljanja zasebnih interesov oziroma nagibanja k zasebnemu, namesto k javnemu. Če temu tako rečemo, v takem stanju človek išče srečo v zasebni aktivnosti namesto v javni, čeprav bi mu vsota skupne sreče prinesla več kot zasebna.
»Zainteresiranost! Ja mi v. vaških odborih to najbolje vemo. Čim bolj je prisotna kriza, tem bolj se manjša zanimanje za aktivnosti. Po drugi strani pa je to verjetno posledica napak, ki so bile storjene v preteklosti, in kjer je naša krajevna skupnost bila oškodovana. Sedaj pa pogosto slišiš, da bodo tako ali tako na občini naredili po svoje. Sicer pa kritizirajo vsevprek, na sestanek pa ne pridejo. Tako so težave v samem vaškem odboru, saj ta krat, ko je čas za to, da nekaj sklenemo, ne pridejo, ampak se pojavljajo pozneje,« pravi Franc Fras, predsednik vaškega odbora v Zbigovcih. Tone Mlakar, predsednik krajevne konference SZDL: »V družbenopolitičnih organizacijah smo ocenili, da so naši delegati aktivni glede na probleme, ki so obravnavani v sisih ali zboru krajevnih skupnosti. Zlasti aktivna je bila v zadnjem obdobju delegacija v samoupravni skupnosti za komunalno dejavnost. Na ravni KS pa glede na nekatere nerazrešene probleme in neizpolnjene obljube v preteklosti aktivnost močno popušča, čepiav smo pred kratkim naredili določene kadrovske spremembe. Na ravni občine so delegati vse preveč samo glasovalni stroj za dvigovanje rok, ki pa nima nobenega vpliva. Gradiva so namreč strokovna, informacije pa enostranske, kar se še posebej odraža v samoupravnih skupnostih. Namesto da bi predstavniki strokovnih služb prišli na teren in prikazali potrebe v občini, ras obveščajo o vsem le pisno, tako premalo vemo o stanju v občini, zato morda včasih tudi agresivnost pri uve-I javljanju svojega. Če bi bilo lo drugače in bi bila prisotna povratna informacija, bi se temu izognili. Žal so naše izkušnje
grenke in tudi stare, in to že 8 let.«
»Krajevna skupnost je v preteklosti veliko naredila. Opravljene so bile melioracije s sodelovanjem krajanov, ki ni bilo malo. Zgrajen je vodovod, transformatorji itd. Asfaltiranih je bilo čez 10 km cest, neas-faltirana pa je ostala poliška, cesta. Nekaj so na to vplivale objektivne okoliščine, zlasti cene, po drugi pa se pojavljajo subjektivne,« meni Jože Kolbl, predsednik skupščine, ki je še dodal, da so se na strokovni službi dogovorili, da bi KS namenila milijon dinarjev. Kmetijski kombinat bi s svojo strojno opremo poskušal pripraviti osnovo na 500 metrih Moda bi prispevala del sredstev, ki jih je že obljubila, toda pri tem je ostalo. Problem ceste, ki je bila prelagana in izrivana iz programov že od leta 1977 naprej, na nek način odraža položaj v KS. Cesto, ki bi jo morali začeti graditi pred 2 letoma je »uničil« aneks k srednjeročnemu planu, ki jo je iz njega izrinil leta 1983. V letošnjem letu pa je med občani prekipelo in sedaj zahtevajo, da se obljube in
tudi sprejete odločitve izpolnijo, to so izrazili tudi na zborih občanov, kjer so jasno povedali, da dokler ne dobijo planiranih sredstev od komunalne skupnosti, tudi novega referenduma ne bo. To pa se odraža v družbenopolitičnem življenju, saj so od takrat aktivnosti zamrle in kljub prizadevanjem je odziv krajanov slab. Ta primer je morda jasen dokaz, da je še zmeraj močnejši centralistični model odločanja, ki pa kljub moči in vplivu ne sprejema nase nobene odgovornossti. To dokazujejo tudi vsestranske aktivnosti KS, ki pa se žal zaletavajo v debelo steno.
Eden od vodij delegacij pravi takole: »Če ocenjujem naše aktivnosti in poskuse uveljavljanja temeljnih interesov v programih na ravni občine, potem je naše delo zunaj. Kaj šele zahteve po izpolnitvi obveznosti iz preteklosti, čeprav smo do sedaj razumeli pomanjkanje sredstev na ravni občine.« To pa zahteva malo več odgovornosti, če je že ni bilo v preteklosti, pa naj bo v sedanjosti. Žal se vse preveč glasuje, v tem glasovanju pa ne moreš najti svojega bistvenega interesa.
Dokaz za nespoštovanje temeljnega interesa so tudi pogodbe z banko, ko so se sredstva, ki so bila namenjena za poliško cesto,'porabila v druge namene, in to ne samo enkrat, ampak celo dvakrat v teh 8 letih, odkar je v programu.
Kako do boljšega dela?
»Kot kaže, so interesi vedno bolj izraziti, toda upoštevati je treba, da moč gospodarstva v zadnjih treh letih v občini pa
da, zato je vprašanje, če bo vse moč doseči zlasti v prihodnje. Kot kaže, pa se je pri poliški cesti, prepozno začelo z akcijo, verjetno bi bilo potrebno to storiti pred pripravo planov, da bi KS in strokovna služba lahko bolj učinkovito razpravljali. Zavedati pa se je treba, da niste krivi sami vsega in tudi strokovna služba ni vsega kriva,« je menila predsednica izvršnega sveta Dana Sukič. Edvard Metličar pa je nadaljeval: »Ob zmanjšanih materialnih možnostih narašča nestrpnost, kar v svojih potrebah občani izražajo, in to v tistih zaselkih, ki so bili zmeraj odmaknjeni.« Še morda en dokaz, kako je na eni strani dejanska moč funkcije delegata razvrednotena, namreč, ob sprejetih programih je bilo potrebno vložiti veliko truda in opraviti veliko poti, od funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij do odgovornih v občini, ki naj bi vsaj izrekli kako dobro besedo, da bi akcija gradnje le stala, torej uveljavili svojo moč, kot kaže delegatska ni enakovredna. Veliko energije je poleg formalnega
registriranja interesa potrebno še pri neformalnem uveljavljanju nekega interesa. To pa je verjetno tudi vzrok neučinkovitosti. Neformalno pot je bilo potrebnoo ubrati tudi pri osvetljevanju preteklosti.
Solidarnost
»Solidarnost je sedaj na nizki ravni, če jo hočeš uveljaviti, je zato potreben program, ki je za krajane zanimiv, toda ko se enkrat nek program ne uresniči, se takoj postavi vprašanje uveljavljanja solidarnosti. V preteklosti smo gradili ravno s pomočjo solidarnosti, sedaj pa, ko vsega nismo naredili, se to vprašanje zaostruje,« misli Franc Fras. Toda resnica je še ena, slabitev materialne osnove gospodarstva in s tem delovnega človeka zmanjšuje tudi materialno osnovo krajevne skupnosti. V večjih KS, še posebej tistih, v katerih je več naselij, se bodo ob slabem usklajevanju glede na materialni položaj vse bolj uveljavljali parcialni interesi. Še zlasti pa bo na to vplivala inflacija. To, kar kdo ima, bo takoj potrošil. S tem pa
Zgodovina KS je tudi zanimiva. Takoj po vojni sta bila Črešnjevci in Zbigovci dva centra, ki sta imela vse pristojnosti, ki so izhajale iz takratne družbenopolitične ureditve. Vasi Orehovci in Ptujska cesta sta bili nekaj časa povezani z enim, zatem pa z drugim centrom. Police pa so bile povezane z Radgono, potem pa z Lomanošami. Ze iz tega izhaja različnost znotraj same KS, tako glede razvitosti kot tudi s socialnega vidika. Znotraj KS so izrazito urbanizirana naselja na eni strani, na drugi pa še ruralizirana naselja, ki so skoraj še zaselki. Njihov položaj pa se, kar se tiče družbenega standarda, v celotnem povojnem obdobju ni dosti spremenil, primer so Police.
se bo pritisk na družbenopolitično skupnost povečal.
Planiranje
»Pri nas. je s tem tako, da že planirane potrebe še naprej planiraš. Saj smo že dvakrat načrtovali in dvakrat izpadli. Resda je poliška cesta največji problem, toda imamo tudi druge. To kar že imamo, nam sedaj uničujejo. Nič še nismo rekli o slabi povezanosti z avtobusi, zlasti delavskimi. Vodovod je samo v Črešnjevcih. To bi bilo potrebno urediti, a kot kaže, tega ne bomo storili.« pravi Anton Kranjc. Na pomoč delovnih organizacij več ni mogoče računati, saj smo že na polovici leta.
Žejenpride do vodnjaka
Kljub dokaj močnemu združenemu delu v krajevni skupnosti, saj bo tu del Elrada, tozd Moda in Kmetijski kombinat tozd Radgonske gorice, ki ima gorice na območju krajevne
skupnosti, pomoči ni. Žal kot kaže, ti v glavnem le pobirajo sadove s terena. Njihov odnos do krajevne skupnosti se odraža kot do berača, ki naj bi na kolenih prosil za drobtinice. Žal pa je to premalo za normalno funkcioniranje socialnega sistema, kar pa krajevna skupnost brez dvoma je, in ravno neurejeni, celo vzvišeni odnosi na eni strani in zahtevana ponižnost od druge strani ne bosta omogočili normalnega delovanja tega sistema. Delovne organizacije imajo preveč kapitalni i: monopolni odnos do matične krajevne skupnosti, češ če si žejen, boš že prišel. Takrat pa te bomo dali na verigo kot psa, da ne pobegneš predaleč.
In tako tudi je, v praksi, kako si sicer razlagati javne razprave o prostorskem planu v krajevni skupnosti in dogovarjanja o racionalni rabi prostora, na drugi strani pa v kombinatu že prodajajo zemljišča svojim »partnerjem«, tako je spet na dobrem tisti, ki je pri skledi in ki ima neformalno moč. Kako sedaj urejati npr. zazidalne načrte, ki jih bo plačal, krajan krajevne skupnosti,
kupci pa pridejo na urejen »fevd«, ki so ga uredili nekda
nji viničarji, sedanji proletarci. Ali drug primer: ponujeno je dobro sodelovanje na formalni ravni, celo možnost udeležbe na sestankih v tozdu, ko pa gre za valorizacijo že nekoč obljubljenih sredstev in potrjenih na samoupravnih organih, pa tega ni mogoče storiti, ker se ne ve, koliko kubikov gramoza bo pripeljano na cesto. Žal se v tej delovni organizaciji premalo zavedajo, da imajo do krajevne skupnosti obveznosti že zaradi zemljišča, na katerem stoji ta tovarna. Namreč vsepovsod poznajo dajatve od zemljišča oziroma mestno rento, ki je KS ne dobiva. Torej neki vzajemni odnosi bi morali biti pogojeni že po naravni poti brez truda žejnega, da gre do vodnjaka.
Napetosti ki preraščajo v konflikte
Položaj KS Črešnjevci Zbigovci so poskušali že nekaj-
Krajevno skupnost Črešnjevci-Zbigovci sestavlja 6 vasi, in sicer: Črešnjevci, Orehovci, Orehovski vrh, Ptujska cesta, Police in Zbigovci. V Krajevni skupnosti je naseljenih 1869 prebivalcev v 508 gospodinjstvih. Obsega pa 1676 hektarjev površin. Z ostalim svetom jo povezujejo 3 lokalne ceste in 39.950 krajevnih cest, od katerih je 10.600 metrov asfaltiranih. Z ozirom na primestni značaj je v krajevni skupnosti nekaj industrijskih obratov. Najpomembnejša je. Mura tozd Moda, del poslovnih prostorov ima tudi Elrad, Kmetijski kombinat pa ima pretežni del svojih vinogradov na območju krajevne skupnosti.
Od infrastrukturnih objektov razen cest imajo v krajevni skupnosti trgovino in oddelek Vzgojno-varstvene organizacije ter 3 gostilne. S telefonskimi priključki so preslabo opremljeni.
Zaposlenih je okrog 700 delavcev, ostali del prebivalstva pa se ukvarja v pretežni meri s kmetijstvom.
Na področju kulturnih znamenitosti sta tu domačija Petra Dajnka in vila Holt, ki pa je potrebna temeljite obnove. Razen tega pa v krajevni skupnosti deluje kulturno društvo Peter Dajn-
ko, kije zelo aktivno.
Krajevna skupnost ? do nedavna svoje programe finansirala iz samoprisp .ka in ob posameznih akc? z neposrednim zbiranjem denarja, danes pa so tTu vir sredstva, ki jih dobi v h za delovanje delegatske; . ;s-tema in komunalno t. je iz občinskega pror . i' pa so za vse aktivno :i pičla. Višina teh
znaša 2,500.000 dinar? pomeni par tisoča! prebivalca.
krat reševati, nak? . . .’ tudi nekatere rešitve. > ? sedanja ekonomske.  takšna, aa problema naenkrat odpravil ki smo jih že imeli i sno kažejo na to, da bo šem delu potrebno neka j meniti, in to na obeh stran KS bo potrebno pravo vključevanje v določene a'lo e še posebej pri pripravah pianov bodo morali biti bolj aktivni. Na naši strani pa bo potrebno prav tako veliko spremeniti, zlasti več bo potrebno doslednosti in neposrednega angažiranja ob doslednem uresničevanju delegatskega sistema in sprejetih programov. Veliko bo potrebno storiti v družbenopolitičnih organizacijah, da bomo vse to dosegli. Primer Črešnjevec — Zbigovec jasno kaže, kako ne moremo več delati,« pravi Marija Šedi-vi, predsednica OK SZDL.
VESTNIK, 16. MAJA i 985
STRAN 9
IMAM DOSTI DELA
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV LENDAVA
Prenašanje tradicij na mlade
KAJ PA POSLOVNA MORALA?
Predsednik obrtnega združenj a v Murski Soboti nam je povedal, da kakih izrazitih kršitev poslovne morale ni, vsaj obrtno združenje ni dobilo večjih pritožb — vendar kljub temu ugotavlja, »da večkrat zasledimo, da kako delo ni opravljeno kakovostno, da se preveč obljublja, pa se dolgo ne opravi, da nekateri začno delati, pa delo puste ali ga šele po daljšem času dokončajo.« Povedal je tudi, da »ljudje sprašujejo, kdo mi lahko naredi to ali ono. kaj popravi. .. Zelo težko je svetovati, kajti vedno se posamezni obrtniki izgovarjajo, da imajo dosti dela.
Torej je še vedno nekaj obrtnikov. kisi lahko »privoščijo« zavlačevanje dokončanja začetih del.
To velja predvsem za gradbenike, ki ponavadi začno graditi na več mestih, in tako vlečejo investitorje za nos celo leto. So namreč posamezniki. ki imajo v določeni stroki »monopol«, pa tudi taki, ki imajo dosti dela. Kaže torej, daje določenih obrtnikov še vedno premalo. ni prave konkurence, kar se seveda neugodno odraža pri kakovosti del in cenah. Nič novega ni, da so posamezniki pripravljeni mojstrom plačati več kot zahtevajo, samo da se čimprej oglasijo na gradbišču. Kaže tudi, da imajo (spet posamezniki) debele mošnje. V tem inflacijskem obdobju se morda preplačilo celo splača.
Kaj pa tisti, ki so z denarjem na 'esnem in celo upajo, da bo mojster na plačilo malo počakal? So dvakrat tepeni: delo dolgo ni dokončano in potem, ko je, morajo seveda (zaradi nenehnih draži-tev^plačati več.
Taka je torej ta reč. Podobno velja za drobne obrtne storitve.
Na mojstra moraš čakati dolgo, ga moledovati, češ. prosim gospod, pridite popravit pralni stroj, televizor, hladilnik ..., saj plačam, kolikor boste zahtevali. Lahko potemtakem takemu mojstru, ki ga moraš takorekoč na kolenih prositi...
Nekaj rešitev smo že nakazali: potrebna je večja konkurenca, torej več zasebnih obrtnikov oziroma več delavcev za take storitve. zaposlenih v družbenih obrtnih podjetjih. Posamezniki, ki imajo zdaj »monopol«, bi se morali zavedati, da bo stanje na »tržišču« lahko povsem drugačno že jutri, zato se ne kaže igrati (kaj šele izigravati) s strankami. Ne nazadnje: zdaj, ko so obrtne in druge storitve več kot predrage, mora vsak občan biti tudi bolj ah manj »samovec« oziroma hišni mojster. Televizorja sicer ne more popraviti nestrokovnjak, vsak pa lahko zamenja gumo (pa tudi motor) na pralnem stroju, kaj zavari, zabetonira, prišije (ali celo sešije)... Možnosti za »osebno« delo (s tem pa tudi za rekreacijo, ki je marsikomu tudi potrebna) je več kot dovolj, le volje je treba. Seveda pa s tem ne trdimo, da lahko povsem nadomestimo mojstre.
Lahko pa prispevamo, da bodo imeli manj dela, da bodo cenejši, hitrejši in da s poslovno moralo ne bodo sprti.
Š. SOBOČAN
soboški studentski servis
Od nedavna Študentski servis v Murski Soboti deluje na Arhitekta Novaka ulici številka 19 pred podhodom v idiličnem okolju železniške postaje. Ta delovna organizacija posebnega družbenega pomena je pravzaprav podružnica mariborskega servisa, ki je v naši sredini prisoten že več kot n t let. Prej je Darko Kutoš, ki Študentski servis v Murski Soboti vodi, gostoval v prostorih Kluba mladih v gradu, zdaj pa je z lastno iznajdljivostjo in finančno pomočjo soboškega združenega dela uspel urediti prostore nekdanjega Pomurkinega skladiš-
V 8 krajevnih združenjih zveze borcev in vojaških invalidov v občini Lendava je včlanjenih 484 občanov, od katerih je 295 borcev — kmetov. 152 upokojencev in 37 zaposlenih v združenem delu. Povprečna starost borcev je 64 let in je iz leta v leto — razumljivo — višja. Prav zaradi tega pa v borčevski organizaciji namenjajo posebno skrb gmotnemu stanju svojega članstva. Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da materialna osnova ni slaba, med drugim jo izboljšujejo tudi priznavalnine, ki jih prejema 134 borcev. Rešili so tudi večino stanovanjskih problemov. Letos so se člani lahko
V okviru obrambnega dneva in 40-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom so na Srednješolskem centru tehnično pedagoške usmeritve Murska Sobota izvedli vrsto obrambnih in samozaščitnih aktivnosti. Tri pehotne enote pa so izvedle pohod k Domu borcev in mladine na Vanečo, kjer so si ogledali prostore doma in se seznanili z dogajanji v času NOB na Vaneči.	Foto: Feri Maučec
Sodelovanje
V Ljutomeru se je mudila štiričlanska delegacija komunistične mladine iz Koszega. ki joje vodil Miklos Balogh. S svojimi vrstniki so se dogovorili o letošnji izmenjavi in programu, ki ga bodo mladinci predstavili 18. in 19. maja v občini Ljutomer. Takrat bodo ljutomersko mladino obiskali folklorna skupina, rock ansambel in mladinska dramska skupina. Folkloristi se bodo predstavili v Veržeju na Večeru prijateljstva, plesa in pesmi, pripravili pa bodo tudi samostojni folklorni večer. Rock ansambel bo z domačimi glasbeniki zabaval mladino na plesno-zabavnem večeru, dramska skupina osmih mladih pa bo z gledališkim delom sodobne vsebine gostovala na dvojezičnem območju občine Lendava.
Bogata tradicija medsebojnih stikov mladine iz Ljutomera in Koszega se tako nadaljuje, letos pa jo bodo dopolnili še z nekaterimi novostmi, tako bo od 6. do 16. julija 20 ljutomerskih mladincev letovalo na Blatnem jezeru, od 9. do 19. pa prav toliko mladih z Madžarske v naselju Borik pri Zadru. Dogovorili so se tudi o sodelovanju v mladinski delovni brigadi Janko Ribič, ki bo letos pomagala pobratenemu mestu Titovo Užice.
Po razgovorih predstavnikov obeh mladinskih organizacij je delegacijo iz Koszega sprejel tudi Boris Prejac, predsednik MS SZDL za Pomurje, popoldne pa so si ogledali še Murin tozd Tovarne oblačil, kjer sojih seznanili z dosežki poslovanja in predstavili proizvodni proces.
D. L.
ča. Zares so zaenkrat še hladni, toda Ijčno opremljeni in vedno polni mladih. Predvsem tistih, ki iščejo zaposlitve in imajo status študenta. Druge iskalce zaposlitve zaenkrat zavračajo, saj gre, kot že naslov pove za studenski servis in preživetje tistega dela mladih ljudi, ki se odločajo za študij pa v vedno dražjih časih vedno slabše shajajo.
Prej je servis «>eloval le sezonsko — posebej v času letnih počitnic, zdaj pa je delo kontinuirano skozi vse leto. Vedno manj je namreč študentov, ki bi jim bile dovolj štipendije, še manj pa tistih iz delavskih in kmečkih
potegovali tudi za stanovanjski kredit. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno stanje; borci imajo pri zdravniku prednost, škoda pa je. ker ne deluje več poseben dispanzer za borce.
Borci občine Lendava še posebej skrbe za prenašanje tradicij NOB na mlade. Posamezniki so česti gostje na osnovnih šolah in v vzgojno varstvenih ustanovah, kjer pripovedujejo o svojem deležu v NOV in sploh o vključevanju občanov s tega območja v osvobodilni boj. Priložnost, da se mladi rod seznani s preteklostjo, so tudi razna borčevska srečanja. Trenutno se pripravljajo na shod.
MURSKA SOBOTA
Titova cesta bo zaprta
Že večkrat smo slišali predloge, naj bi v Murski Soboti za javni cestni promet zaprli Titovo ceste, kajti ob njej so številne trgovine in drugi lokali, še več tega pa bi lahko bilo, če ne bi bilo prometa. Predlog bo uresničen, vendar šele v prihodnjem srednjeročnem	obdobju
(1986—90), ko bodo povsem uredili Gregorčičevo ulico. Tedaj bo za javni promet odprt tudi del ceste, ki pri cerkvi zavije mimo bolnice. Gregorčičeva ulica bo torej prevzela promet, ki zdaj poteka po Titovi cesti. Vendar pa tedaj te ceste ne bodo v celoti zaprli, ampak bo zaprta od ulice arh. Novaka do ulice Staneta Rozmana, torej od urarstva do »šopinga«. Potlej bo zaprta (vsaj s Titove ceste) tudi Cvetkova ulica (ulica, kjer je Jeklotehna).
In kaj dotlej? Zvedeli smo, da bodo letos dvakrat zaprli Titovo cesto: med obema velikima sejmoma. Tedaj naj bi Titova cesta zaživela (vsaj za dan), tako kot bo čez nekaj let: na njej bo sejem, gostinci bodo predstavili svojo ponudbo pijač in pristnih domačih jedil, pa tudi kaka kulturna ah zabavna prireditev naj bi tod prestala ognjeni krst. Skratka, gre za to, da Titova cesta oživi. Pa ne le podnevi, ampak tudi ponoči: postala naj bi soboški »korzo«.
Seveda pa bo treba to cesto dotlej še usposobiti. Idejna zasnova ureditve je že narejena, v pripravi so končni načrti. V drugi
družin, ki bi imeli dovolj sredstev za študij, dobljenih od roditeljev. Zanimanje za delo je torej veliko, in to ne le takoimenovanih pa-vzerjev med študenti, ki skušajo z začasno zaposlitvijo rešiti svoj egzistenčni problem. Predvsem težaška dela so dobro plačana in v mladih je poleg volje tudi moč, zato so pripravljeni poprijeti za vsako delo. Eno takih je bilo v zadnjem času kopanje jarkov za PTT in odziv je bii velik, kot je po pričakovanjih tudi obisk mladih, ne le ko iščejo delo, ampak se srečujejo v prostorih novega Študentskega servisa.
Brigita Bavčar
ki bo 4. julija v Veliki Polani. Sicer pa so borci lendavske občine na nedavni skupščini sprejeli obsežen program aktivnosti, v katerem so dali poseben poudarek ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednot NOB na mlade, vzdrževanju grobov in spominskih obeležij NOB in drugemu. Seveda pa borci ne bodo zaobšli tudi svojega dela nalog v sedanjem gospodarskem in političnem trenutku, ampak se bodo vanj kot družbenopolitična organizacija aktivno vključevali.
Š. S
polovici tega leta bodo povsem uredili pločnike. Še prej pa bodo naredili priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko. Na Titovi cesti naj bi bilo v prihodnosti več majhnih lokalov različnih dejavnosti in ta ulica naj bi dajala poseben pečat mestecu. Š. S.
ŽIVO JEDRO SLOVENSTVA
Velikonočne praznike je preživel doma, v Žibercih v Apaški dolini, tudi Peter Zorec, predsednik slovenskega kulturno-šport-nega društva v Erlangnu. To društvo, ki je bilo ustanovljeno februarja 1982 leta, šteje okoli 59 Slovencev, ki živijo v tem okoli stotisočglavem zahodnonem-škem mestu v neposredni bližini Niirnberga, mestu, znanem predvsem po univerzitetni tradiciji medicinske m tehniške fakultete, pa tudi središču nosilca nemške elektro industrije — Siemensa, ki daje delo 38 tisoč delavcem, med njimi tudi okoli 1.650 Jugoslovanom. Druži jih predvsem — ob skrbi za materni jezik — ljubezen do kulture in športa.
Črprav deluje v Erlangnu od leta 1974 kljub jugoslovanskih delavcev, ki je zrasel iz tri leta prej ustanovljenega FK (nogometnega kluba) Jugoslavija, so bili Slovenci v obeh slabo zastopani, kot da ni bilo pravega motiva. To sem ugotovil kmalu, saj sem bil dve leti na čelu FK Jugoslavija, kasneje pa član upravnega odbora jugoslovanskega kluba«, razlaga vzroke za nastanek slovenskega društva Peter Zorec. »Ker deluje v 30 kilometrov oddaljenem Niirn-bergu močno slovensko društvo Simon Jenko, smo želeli biti njihova sekcija, toda nismo naleteli na razumevanje. Zato smo ustanovili lastno društvo, kateremu se je priključila večina od okoli 70 tam živečih Slovencev. Sicer pa je že prej delovala uspešno otroška folklorna skupina pod vodstvom učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka Manice Šerbinek, Verženke, ki sedaj vodi še odraslo folklorno skupino, zraven pa je še tajnica društva in pravzaprav motor naše kulturne dejavnosti.«
Kultura in skrb, da bi se otroci naših delavcev začasno zaposlenih v Erlangnu ne »izgubili« v okolju večinskega naroda, sta
KOMENTIRAMO
Delegatsko malodušje
Marje res, da delegati — najsi gre za zbor krajevnih skupnosti, združenega dela ah družbenopolitični zbor — gredo na sejo skupščine zato, da telovadijo z rokami, ko potrjujejo sklepe in. usmeritve, ki so jim jih pripravili drugi? Po zadnji seji (in nekaterih sejah prej) zborov skupščine občine Ljutomer bi zagotovo lahko pritrdili tej misli. Mogoče bi ne bilo vredno izgubljati besed, če ne bi bilo na dnevnem redu nekaj tako pomembnih točk, kot so gospodarjenje v letu 1984, izpolnjevanje načrta zaposlovanja in informacija o povprečno izplačanih čistih osebnih dohodkih v ozdih in delovnih skupnosti. Je že res, da seje predsedstvo za zadnjo sejo odločilo za nekatere spremembe, ki naj bi poživile delo skup-
Na seji skupščine je bilo tudi gradivo o izplačanih čistih osebnih dohodkih v ozdih in delovnih skupnostih. Razpon v občini Ljutomer je od 16.000,00 din (v Ljutomerčanovem tozdu Vinogradništvo) do preko 51.000,00 din (v veterinarski postaji) — gre seveda za povpreček. Seveda pa ima ta informacija tudi majhno lepotno napako. Namreč: nikjer niso zapisani tudi osebni dohodki funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij: OK ZKS, OK SZDL, OK ZSMS in SO Ljutomer. Mar so ti osebni dohodki takšna skrivnost? Ali pa se nekdo boji, kaj bo porekel delavec tozda Vinogradništvo o osebnem dohodku partijskega sekretarja ali predsednika socialistične zveze? In če že niso zapisali tega, bi lahko napisali povpreček OD družbenopolitičnih organizacij.
D. L.
ščine (skupna razpravi vseh treh zborov o pomembnejših točkah dnevnega reda, že vnaprej’ pripravljeni referati nekaterih temeljnih delegacij), pa tudi to ni prineslo nobene spremembe. Namesto da bi se »kresala mnenja«, so pripravljeni referati delegatov iz Mure, Lesnine, Tehnostrojain Konusa izzveneli zgolj kot informacija, kije šla na eno uho noter, na drugo pa ven.
Tudi mnenj delegatov na nekatere konkretne predloge podpredsednika izvršnega sveta Franca Štrakla — o integracijskih in reorganizacijskih procesih v občini Ljutomer in združenem delu, ni bilo. Kot daje gospodarsko leto 1984 minilo v znamenju najboljših dosežkov ljutomerskega gospodarstva, kot da so osebni dohodki delavcev nad republiškim povprečjem, kot da je sestava zaposlenih najugodnejša, skratka — kot da ne bi bilo čisto ničesar
osnovni vodili dela tega društva. Ob uspelih folklornih predstavitvah plesov iz vseh delov Slovenije in tudi Jugoslavije, s katerimi so osvojili že tudi Nemce in seveda Slovence v njihovih klubih v Nurnbergu, Ingolstadtu, Augsburgu in Miinchnu, so razširili kulturno nejavnost še na narodnozabavni kvartet, recita-
Peter Zorec: »Z društvom si lajšamo bivanje v tujini.«
torsko skupino in moški pevski zbor. Tega tvorijo skupaj s pevci kluba Simon Jenko. Pravkar pa se Manica Šerbinek trudi, da bi pognala korenine tudi otroška lutkovna sekcija.
»Zavedamo se, da je 4 ure pouka v mlajšem oziroma 5 ur v starejšem oddelku slovenščine za 27 otrok premalo, zato posvečamo prav negovanju tega, ohranjanju ljudskega izročila, v društvu največjo pozornost. Že sedaj pa razmišljamo o vzgoji podmladka in načrtujemo ustanovitev posebne sekcije mladih od 8 do 17 leta«, pravi Peter Zorec.
Možnosti, da delo društva zaživi še uspešneje, so. Pred kratkim so slovesno proslavili selitev v lastne klubske prostore, povezali pa so se tudi z radgonsko občinsko organizacijo sociali-
za komentirati, predlagati in izboljšati. Ob tem se lahko vprašamo samo, ali je nekaj narobe z delegatskim sistemom, ali pa je nekaj narobe z delegacijami in-delegati. Bolj bi verjetno držalo tisto drugo. Kajti — narobe ni samo z delegacijami in delegati, še z marsičim drugim nekaj ni v redu. Pa gremo po vrsti. Začnemo lahko pri vodstvenih strukturah v ozdih. Verjetno gre za popolno nezanimanje, da bi preko delegatskega sistema uveljavljali ukrepe za izboljšanje gospodarskih razmer in pripravili načrte za vsako gospodarsko leto posebej. Isto velja za vodje posameznih temeljnih delegacij in seveda za delegate same. Verjetno je tudi premalo povezave med vsemi temi dejavniki, da bi za sejo skupščine
pripravili temeljite razprave, se poglobili v gradiva in nasploh aktivno sodelovali v pripravah delegatov. Temu bi se drugače lahko reklo tudi zapiranje v tovarniške plotove. Še nekaj je res: vere v moč delegatskega sistema ni. Ce pa k temu prištejemo še pasivnost in ravnodušnost do vsega, kar se v ljutomerskem gospodarstvu dogaja, potem je jasno, zakaj so seje skupščine zgolj dobra ročna telovadba za vse delegate. Je pa tudi res, da se prihodnje leto menja delegatska baza. In zakaj bi si torej belili glavo z nepotrebnim in nepomembnimi malenkostmi, kot so težave Tehnostroja, kadrovska politika, osebni dohodki, gospodarjenje večine ozdov na robu pozitivnih rezultatov in podobno. Prihodnja generacija delegatov bo za to imela verjetno več časa in posluha. Toda — ali ne bo takrat že prepozno?
Dušan Loparnik
stične zveze. OK SZDL G. Radgona je postala njihov pokrovitelj, za sopokrovitelja pa si še želijo enega izmed tozdov Gorenja Elrad, kjer je proizvodnja podobna kot v Siemensovih tovarnah.
»Saj ne gre za kakšne velike denarne obremenitve, temveč za nujno potrebno tesnejšo vez z domovino,« meni Zorec. »Pri delu potrebujemo moralno oporo, občasne nasvete, pa seveda literaturo v slovenščini za vzgojo naših otrok in domače časopise in revije, da bomo tako imeli z domovino še tesnejše stike.«
V slovenskem kuhurno-šport-nem društvu v Erlangnu živijo naši rojaki pestro življenje. Ža številne dejavnosti, ob kulturi se še radi rekreiraio v namiznem tenisu, kegljanju in šahu; za družabna srečanja in še kaj so vrata klubskega prostora odprta vsak dan razen petka. Posebej veselo in slovesno je ob praznovanjih naših državnih praznikov. Radi jih vidijo in poslušajo tudi na prireditvah ostalih klubov jugoslovanskih in slovenskih delavcev ter na slovesnostih Nemcev. Radi bi se predstavili tudi domovini, posebno še občanom radgonske občine. Če bo šlo vse gladko, morebiti že prihodnje leto na enem izmed večerov kmetijsko-živilskega sejma. In takrat bodo imeli že tudi svoje ime. Zaenkrat je predlog, da bi bilo to Miško Kranjec. Sicer pa je za premislek še dovolj časa, kajti temeljito se pripravljajo na tradicionalno srečanje jugoslovanskih klubov zdomcev Bavarske, ki bo tokrat 12. maja v Neustadtu. Tu se bo zbralo okoli 8 tisoč naših delavcev, zato se bodo še posebno potrudili. Na to jih obvezuje lanskoletno visoko priznanje za doslejšnje nastope. Odrasla for-klorna skupina bo sodelovala pe'ič. pionirska pa že šestič zapored.
V. Paveo
ase r alam .ar ,xikiTe3V
STRAN 10
šport
TVD PARTIZAN MURSKA SOBOTA
Proslavili bodo B5-letnico
V okviru praznovanja 65-let-nice TVD Partizan Murska Sobota bo 18. maja 1985 ob 17. uri v telovadnici Srednješolskega centra v Murski Soboti slavnostna akademija. V telovadnem nastopu bodo sodelovale pionirke in ženska rekreacijska vrsta soboškega Partizana. Nastop domačih telovadk pa bodo popestrili vrsta športne gimnastike iz Ljubljane in članice Slovenije v športno-ritmični gimnastiki. Slavnostni govornik na prireditvi bo v imenu pokrovitelja ABC Pomurke DSSS Gusti Grof, zaslužnim posameznikom pa bodo podelili priznanja in plakete. Za to priložnost so tudi izdali brošuro, v kateri so prikazali dejavnost Sokola in Partizana. Gradivo je zbral in uredil najstarejši član društva Feri Flegar. V kulturnem
OBČINSKA STRELSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
V soboški občini 1674 strelcev
V preteklem obdobju je Občinska strelska zveza Murska Sobota opravila pomembno poslanstvo pri razvoju strelskega športa. V občini deluje 31 strelskih družin, ki vključujejo 1674 članov. Poleg množičnosti pa so bili doseženi tudi vidni tekmovalni uspehi. Najuspešnejši tekmovalec je bil Janez Horvat, ki je na državnem prvenstvu članov osvojil osmo mesto s 371 krogi, medtem ko je bil na republiškem tekmovanju s 375 krogi četrti. Izkazali so se tudi pionirji OŠ Tišina, ki so v tekmovanju ŠŠD ekipno osvojili prvo mesto, med posamezniki pa je zmagal Aleš Števanec s 184 krogi. Ekipa pionirk OS Šalovci je bila šesta s 427 krogi, najboljša posameznica Silva Horvat pa je zasedla deveto mesto s 168 krogi. S serijsko zračno puško so pionirji SD Ko-loman Flisar s 508 krogi osvojili tretje mesto, med posamezniki pa Števanec peto mesto s 176 krogi. Tretje mesto so osvojile tudi pionirke SD Krka Šalovci s 482 krogi, najboljša posameznica Horvatova pa je s 168 krogi pristala na petem mestu. Izkazale so se tudi mladinke SD Noršinci, ki so ekipno osvojile naslov republiškega prvaka s 1.059 krogi, med posameznicami pa Valentina Rojko s 355 krogi četrto, Alenka Belšak s 353 krogi sedmo in Jožica Kodila s 351 krogi deseto mesto. V konkurenci članic je Milica Šinko s 357 krogi zasedla peto mesto. V tekmovanju za pokal SZS je ekipa Noršinec osvojila četrto mesto s 1391 krogi, Štefan Balaško pa je bil s 364 krogi drugi. Med mladinkami pa je Valentina Rojko s 464 krogi zasedla tretje mesto. Po kategorizaciji strelcev je samo lani osvojilo naziv dober strelec 219 tekmovalcev, 96 je dobilo naziv odličen strelec, 21 mojster strelec, eden strelec je bil uvrščen v zvezni razred, 2 pa med perspektivne strelce. Sekretar Strelske zveze Slovenije Edvard Progar je na letni skupščini pohvalil delo občinske strelske zveze, ki se je poleg načrtnega dela z najmlajšimi izkazala tudi kot odličen organizator raznih tekmovanj. Na skupščini so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Za predsednika je bil ponovno izbran Anton Kranjc.
Feri Maučec
NAMIZNI TENIS - MRLZ
Sobota se je poslovila
Sobočani v zadnjem kolu niso izkoristili velike priložnosti, da bi se z eno samo zmago rešili izpada iz lige, saj bi ob enakem številu točk z Jajcem in Industtrogradnjo imeli najboljše razmerje v medsebojnih srečanjih. Breme odgovornosti je bilo za igralce preveliko, in tako se po vrsti let nastopanja v prvi zvezni ligi in MRLZ spet vračajo v republiško konkurenco, iz katere so pred desetimi leti začeli svoj uspešen pohod v zvezni konkurenci. Po izpadu bo moralo vodstvo temeljito analizirati stanje in se pametno odločiti za naprej, saj je na dlani, da so na izpad vplivali ne samo objektivni, temveč tudi subjektivni razlogi.
Že v prvem srečanju z Metalcem je bila izpuščena priložnost za zmago, ko je spet, kot že tolikokrat doslej, popolnoma odpovedal Benko, kije celo ostal brez zmage, odločilen pa je bil njegov poraz z najslabšim igralcem gostov Fu-njakom v tretjem setu na razliko. Sicer pa je tudi res, da so Sobčani v treh setih izgubili kar štirikrat. Zadnje srečanje z drugouvrščeno Lokomotivo iz Vinkovcev je bilo prava drama, saj so ga izgubili z najtesnejšim izidom in pri tem v posameznih partijah izpustili velike priložnosti za zmago. Povedli so s 3:2 in pri rezultatu 3:3 je
SOBOČANI DRUGI
Pionirji Sobote — Unger, Žitek, Fridrih, Gerendaj ter pionirke Radgone Drozdkova in Trčkova — udeleženci državnega prvenstva v Doboju so bili na republiških pripravah v Umagu, katerim sta se pridružila tudi dva obetavna pionirja Ori iz Sobote ter Rihtarič iz Radgone. Ob tej priliki so sodelovali na drugem mednarodnem pionirskem turnirju »ISTARSKA RIVIJERA« in v zelo močni konkurenci 37 klubov iz Jugoslavije, Italije in Madžarske dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev.
V ekipni konkurenci pionirjev je prva ekipa Sobote — Unger, Žitek — osvojila drugo mesto, potem ko je v polfinalu premagala Valpovko s 3:0 ter v finalu izgubila s Peručico z 2:3 po velikem boju. Druga ekipa Sobote, za katero sta igrala Fridrih in Gerendaj, seje uvrstila med osmerico. Lep uspeh je z osvojitvijo tretjega mesta dosegla sestavljena ekipa mlajših pionirjev Sobote in Radgone, za katero sta igrala Ori in Rihtarič, ko je v borbi za 3. mesto premagala Varaždin s 3:2. Med osmerico se je uvrstila ekipa mlajših pionirk Radgone, za katero sta igrali Vogrinčeva in Koroščeva. V posamezni konkurenci pionirjev je Mirko'Unger zasedel tretje mesto, Matjaž Žitek pa četrto mesto, ko je v polfinalu izgubil z zmagovalcem Atikovičem (Ind.), kljub temu, da je imel v odločilnem setu dve meč žogici. V konkurenci mlajših pionirjev je zelč dobro Četrto mesto osvojil Ori, ki je v četrtfinalu premagal prvega nosilca Frleto iz Zadra, med najboljših 16 sta se uvrstila Rihtarič in Koroščeva pri mlajših pionirkah^
centru Miško Kranjec pa so pripravili razstavo o zgodovini telesne vzgoje v Murski Soboti. Izdali pa so tudi komplet značk, ki simbolizirajo dejavnost Partizana.
Praznovanje pomembnega jubileja se bo nadaljevalo v nedeljo, 19. maja 1985, ob 10. uri na igrišču TVD Partizana v Murski Soboti s telovadnim nastopom vseh oddelkov in sekcij društva. Kot gostje pa bodo nastopili predstavniki TVD Partizana Bakovci, učenci in učenke OŠ Karel Destovnik Kajuh iz Murske Sobote ter cicibani iz VVZ Murska Sobota. Jubilanti pričakujejo, da se bo telovadnega nastopa udeležilo veliko število ljubiteljev telesne vzgoje, ki bodo s tem dokazali privrženost društvu.
Mirko Šeruga
Benkovič premagal Jakšiča, Benko pa je po dobljenem prvem setu proti Kneževiču izgubil drugega na razliko in potem še tretjega in rezultat je bil spet izenačen. Pri 4:4, ko so vsi pričakovali zmago domačinov, je najizkušenejši Horvat, kije v tem srečanju dobil le eno partijo, izgubil z mladim Zakičem, in tako je priložnost za obstanek splavala po vodi.
Rezultati: SOBOTA—META-LAC 3:6 (Benko—Kneževič 1:2, Horvat—Povreslo 2:0, Benkovič-—Funjak 2:1, Horvat—Kneževič 1:2, Benko—Funjak 1:2, Benkovič—Povreslo 0:2, Horvat—Funjak 2:1, Benkovič—Kneževč 0:2, Benko—Povreslo 1:2); SOBOTA-LOKOMOTIVA 4:5 (Horvat— Jakšič 1:2, Benko—Zakič 2:1, Benkovič—Kneževič 0:2, Benko—Jakšič 2:0, Horvat-—Kneževč 2:1, Benkovič—Zakič 0:2, Benko—Kneževič 1:2, Benkovič—Jakšič 2:1, Horvat—Zakič 0:21
Maribor	18	14	4	102:	60	28
Lokomot.	18	12	6	98:	64	24
Metalac	18	11	7	82:	80	22
Ilirija	18	11	7	83:	/9	22
Radnik	18	10	8	84:	78	20
Pula	18	9	9	87:	75	18
Vitez	18	7	11	79:	83	14
Jajce	18	5	13	70:	92	10
Industro.	18	5	13	67:	95	10
SOBOTA 18 4 14 58:104 8
M. U.
NOGOMET
Mura odvzela točko Kopni
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi igra soboška Mura vse bolje. Tokrat je gostovala v Kopru in odvzela točko vodečemu Kopru. V naslednjem kolu igra Mura doma s Kladivarjem iz Celja. Pomembno srečanje v boju za prvo mesto v območni nogometni ligi— vzhod pa je Nafta izgubila z Aluminijem iz Kidričevega z 1:3. Časten zadetek za Nafto je ddo-segel Siič. Ivanič pa ni izkoristil enajstmetrovke.
II. SOL
Mislinja 18
Stavbar (ml) 18
LJUTOMER 18
RADENCI 18
Šempeter 18
Topolšica 18 Braslovče 18
Vuzenica	18
F. Malgaj 18
Prevalje	18
- moški
17 1 53:16 35
17 1 52:19 35
10 8 37:35 28
9 9 35:37 27
8 10 39:37 26
8 10 35:38 26
7 11 25:39 25
5 13 34:43 23
5 13 27:44 23
4 14 20:49 22
II. SOL - ženske
Mislinja	18	17	1 52:10 35		
Šempeter	18	17	1	52:23	35
Kajuh	18	14	4	47:20	32
Prevalje	18	10	8	36:30	28
Celje	18	9	9	37:33	27
Braslovče	18	7	11	28:38	24
Branik III	18	6	12	25:39	24
Ruše	18	5	13	24:44	23
POMURJE	18	4	14	18:44	22
Rogoza II	18	1	17	8:53	19
PNL
Rezultati — 17. kolo
Čarda:Ljutomer	2:3
Hotiza: Apače	1:1
Veržej:Odranci	3:2
Turnišče:Lipa	0:1
Dobrovnik: Beltinka	1:2
Črenšovci:Bakovci	1:1
Veržej	17	11 3 3 39:16	25
Turnišče	17	10 4 3 43:21	24
Beltinka	17	10 4 3 37:19	24
Dobrovnik 17		9 3 5 48:29	21
Hotiza	17	7 5 5 27:19	19
Črenšovci	17	5 7 5 34:25	17
Odranci	17	5 5 7 31:38	15
Čarda	17	5 4 8 25:33	14
Ljutomer	17	5 3 9 20:43	13
Bakovci	17	3 6 8 26:36	12
Lipa	17	5 1 11 22:43	11
Apače	17	3 3 11 28:58	9
L MNL MS			
Rezultati -	- 15. kolo		
Puconci: Rakičan			1:3
Pušča:Bogojina			3:2
Tešanovci:Tišina			1:0
Filovci:Dokležovje			4:1
Gančani:Radgona			2:2
Rakičan	14	10 3 1 33:13	23
Tešanovci	15	10 2 3 49:24	22
Pušča	15	7 5 3 40:32	19
Tišina	15	6 6 3 34:24	18
Filovci	15	4 7 4 34:35	15
Dokležovje	13	2 8 3 32:36	12
Puconci	15	5 1 9 37:46	11
Bogojina	15	3 4 8 21:40	10
Gančani	15	1 6 7 27:39	8
Radgona	14	2 4 8 18:36	8
II.	MNL MS - vzhod
REZULTATI - 12. KOLO
Romah:Selo	2:2
Melinci:Prosenjakovci	3:1
Križevci:Bratonci	7:2
Vrelec:Ižakovci	4:2
Ižakovci	12	11	0	1	39:14	22
Melinci	12	6	2	4	30:23	14
Vrelec	12	6	2	4	33:34	14
Prošenja-	,
kovci	12	5	2	5	26:24	12
Selo	12	4	3	5	26:28	11
Romah	12	3	5	4	25:28	11
Križevci	12	4	1	7	22:28	9
Bratonci	12	0	3	9	16:38	3
I.	ONL Lendava
REZULTATI — 14. KOLO
Olimpija:Lakoš	2:4
Nafta: Mostje	2:0
Petišovci:Renkovci	0:4
Mladost:Nedelica	1:2
Mladost	14	8	4	2	42:23	20
Kobilje	13	8	3	2	37:25	19
Renkovci	14	8	3	3	33:20	19
Nedelica	14	6	3	5	27:21	15
Nafta	14	4	6	4	19:30	14
Mostje	14	4	3	7	27:28	H
Bistrica	14	3	5	6	31:36	11
Petišovci	13	4	3	6	27:32	11
Olimpija	14	5	1	8	29:39	11
Lakoš	14	2	3	9	20:38	7
II.	ONL Lendava
REZULTATI — 10. KOLO
Pince: Panonija	0:3
Graničar:Zvezda	3:1
Pplana:Žitkovci	16:1
Polana	10 9 1	0	63:17	19
Kapca	8 6 1	1	30:12	13
Graničar	9 5 0	4	31:22	10
Panonija	9 4 0	5	22:21	8
Žitkovci	9 4 0	5	27:36	8
Zvezda 10 118 18:43 3
Pince	9 1 1	7	9:49	3
ODBOJKA
Zmagal Ljutomer
Partizan Križevci in OK Ljutomer sta organizirala v telovadnici osnovne šole v Križevcih občinsko prvenstvo v odbojki za člane. Zmagala je ekipa O K Ljutomer pred Partizanom Križevci in Partizanom Cven. Sodila sta Branko Herga in Branko Pušenjak, ki sta opravila izpit za sodnika.	T. Ficko
ŠPORT INVALIDOV
DRŠI Murska Sobota prvivParačinu
Društvo za rekreacijo in sport invalidov Sobota iz Murske Sobote je kljub finančnim težavam zelo aktivno in uspešno uresničuje zastavljeni program dela. Deset članov društva se je udeležilo Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Šestnajst članov pa je sodelovalo na srečanju s pobratenim društvom v Parači-nu. Tekmovali so v streljanju, kegljanju, ribolovu ih pikadu, osvojili prvo mesto ter prejeli prehodni pokal. Prav tako so se člani DRSI Murske Sobote udeležili športnega srečanja s pobratenim društvom Voždovac v Beogradu ter se z vrstniki pomerili v streljanju, kegljanju, pikadu in šahu.
AMD GORNJA RADGONA
V nedeljo v Radgoni četrtfinale SP
Prihodnjo nedeljo, 19. maja 1985, bo AMD Gornja Radgona organizator četrtfinalne dirke za svetovno prvenstvo v speedwayu na dolgi stezi. Na dirki bo sodelovalo 20 tekmovalcev iz 9 držav: Velike Britanije, Nove Zelandije, ČSSR, ZR Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Na to pomembno športno prireditev so se Radgončani skrbno pripravljali in je vse nared za sprejem mojstrov jeklenih konjičkov. Konkurenca bo izredno močna, saj v mestece ob meji prihajajo nekdanji svetovni prvaki. Zato je kajpak težko napovedovati favorite. Prav gotovo pa velja na prvem mestu omeniti Karla Maera iz ZR Nemčije, večkratnega svetovnega prvaka — veterana Ivana Maugerja iz Nove Zelandije, ki je že napovedal slovo od speedwaya, vendar je zopet na spisku za svetovno prvenstvo in bo verjetno tudi nastopil v Gornji Radgoni, kjer je že stari znanec gledalcev. V boju za najvišja mesta pa se bodo potegovali tudi angleški in češkoslovaški tekmovalci. Našo državo bosta zastopala lanskoletni državni prvak Albert Kocmut iz Gornje Radgone in Vojko Korovljevič iz Osijeka. Direktor dirke Oto Škofič nam je povedal, da naša tekmovalca nimata večjih mižnosti, ker imata letos zaradi slabega vremena premalo dirk. Pričakujejo pa, da bi se lahko Albert Kocmut uvrstil okrog desetega mesta, če pa bi uspel priti med osmerico, ki se uvršča v polfinale, pa bi to bil zelo lep uspeh. Ostale tri četrtfinalne dirke bodo prav tako 19. maja 1985, in sicer v Miihldorfu in Ju-beku v ZR Nemčiji ter Marianskih Lažnih v ČSSR. Organizatorji pričakujejo, da si bo v lepem vremenu dirko ogledalo nad deset tisoč ljubiteljev tega športa.
Feri Maučec
ROKOBORBA
Pomurci na državnem prvenstvu
V soboto in nedeljo bo v Prištini državno prvenstvo članov v rokoborbi v prostem stilu. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi trije člani RK Pomurje iz Murske Sobote: Bojan Kous v kategoriji do 90 kg, Miloš Horvat v kategoriji do 82 kg in Vito Kranjec v kategoriji do 100 kg. Uvrstitev med prve štiri bi bil lep uspeh, nadvse zadovoljni pa bi bili vsaj z eno medaljo.
»	:	 ' .	:	..	...	 fr-	C .	<	T 	„	. . : .  ’	. 
HOKEJ NA TRAVI
Četrti mednarodni turnir v Murski Soboti
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti IV. tradicionalni mednarodni turnir mladih reprezentanc do 21 let Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Tekme bodo na igrišču Mure, in sicer v soboto ob 10. uri Jugoslavija :Madžarska in ob 17. uri Avstrija:Madžarska. V nedeljo ob 10. uri pa bo na sporedu Jugoslavija:Avstrija. V reprezentanci Jugoslavije bo nastopil član Pomurja iz Murske Sobote Vitomir Fujs, ki mu bo to prvi nastop v tej kategoriji, medtem ko je v državni mladinski reprezentanci igral že petkrat. Prav v tej konkurenci je imela reprezentanca Jugoslavije doslej največ uspeha, saj je leta 1983 osvojila v Murski Soboti prvo mesto pred Avstrijo, Švedsko in Madžarsko. Reprezentanca Jugoslavije bo na pripravah v Murski Soboti od srede naprej. V četrtek ob 17.30 pa bo prijateljska tekma med Jugoslavijo in Pomurjem.
V Mariboru je bil peti članski turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Pomurje iz Murske Sobote je premagalo ekipa PIC Maribor z 1:0 (V. Zelko) in Svobodo iz Ljubljane z 2:1. (Časar 2). Tako so hokejisti Pomurja še povečali vodstvo in so pred zadnjim kolom že osvojili naslov prvaka Slovenije za leto 1984/85.
Odigrano je bilo prvo kolo v občinski pionirski ligi Murska Sobota v hokeju na travi. Rezultata — ŠŠD MladostrSSD Sloga 0:0 in ŠŠD Kremen Puconci:ŠŠD Pionir Bakovci 1:0.
KONJSKI ŠPORT
Arno MS tretji
Konjeniški klub Ljubljana je bil organizator prve letošnje konjske prireditve, katero si je na hipodromu v Stožicah ogledalo okrog 5.000 gledalcev. V središču zanimanja je bil prvi tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Zmagala je Perela (Konrad Hojs, Ljubljana), medtem ko je Arno MS (Janko Slavič, Ljutomer) bil tretji. Perela pa je zmagala tudi v najhitrejši dirki, medtem ko je Rebeka (Branko Puhar, Veržej) zasedla drugo mesto, Lima II (Dušan Jureš) pa je bila tretja. Omeniti velja še drugo mesto Fera (Stanko Pušenjak) in tretje mesto Liliana (Alojz Jureš) v dirki na 1800 m s temeljem 1:36.
II.	MNLMs-zahod
Rezultati — 12. kolo
KAJAKAŠTVO
Varga-Karaš prva na Savinji
Na reki Savinji pri Celju je bilo tradicionalno tekmovanje v spustu, na katerem je sodelovalo okrog 120 tekmovalcev. Tekmovanja so se udeležili tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Varga in Karas, ki sta v kategoriji članov C-2 osvojila prvo mesto. Horvat in Marič pa sta bila v isti kategoriji druga. V mladinski konkurenci je Miran Vereš v K-l osvojil drugo mesto, Simon Kuzmič pa peto. Peto mesto je osvojil tudi Branko Škraban med turisti.
JUDO - REP. PRVENSTVO
KULČAR IN PRINČIČ REPUBLIŠKA PRVAKA
V organizaciji ŠŠD Mladost na osnovni šoli Lendava je bilo republiško prvenstvo mlajših mladincev v judu, ki se ga je udeležilo 93 tekmovalcev iz 16 klubov. Med njimi so nastopili tudi pomurski judoisti in se lepo izkazali. To še posebej velja za Kulčarja iz Lendave, ki je zmagal v kategoriji do 62 kg, in Prinčiča iz Ljutomera, ki je bil prvi v kategoriji do 68 kg. Oba sta torej postala republiška prvaka. Od ostalih pomurskih tekmovalcev moramo omeniti še Duha iz Murske Sobote, ki je v kategoriji do 53 kg zasedel tretje mesto.
T. Kos
Šalovci:Grad	4:2
Rogašovci:Tromejnik	1:4
Serdica:Slaveči	4:2
Hodoš:Cankova	2:4
Tromejnik 12 11 1 0 51:17 23
Šalovci 12 8 1 3 39:24 17
Rogašovci	12	8	0	4	35:26	16
Cankova	12	6	2	4	44:27	14
Grad	12	6	0	6	31:27	12
Hodoš	12	4	0	8	43:44	8
Serdica	12	2	2	8	17:33	6
Slaveči	12	0	0	12	7:69	0
ROKOMET
TOČKI LE ZA BAKOVCE
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je ekipa Aiplesa iz Škofje Loke v Veliki Polani premagala ekipo Deloze z rezultatom 35:17. Strelke za Delozo: Vugrinčeva 7, Horvatova 4, Kociprova in Gamzejeva po 2 ter Bačvičeva in Hozjanova po enega. V tekmovanju druge slovenske rokometne lige za ženske-vzhod pa so igralke Zagorja-Izlak v Beltincih premagale domačo Beltinko z rezultatom 21:12. Najboljša strelka pri Beltinki je bila Tkalčeva, ki je dosegla 7 golov. V tekmovanju druge slovenske moške rokometne lige — vzhod so Bakovci v pomurskem derbiju premagali Polet iz Murske Sobote z 29:21. Najboljši strelci: Marič 7, Koželj, Antolin in Smodiš po 4 za Bakovce ter Kreft 9, Horvat 6 in Belovič 4 za Polet. Rokometaši Fužinarja so na Ravnah premagali Krog s 27:23.
ČETRTFINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA NA DOLG! STEZ!
SPEEDWAY
19. maja 1985 ob 14.30
— Sobota, 18. maja ob 15. uri trening
PRIREDITEV BO NA STADIONU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V GORNJI RADGONI.
Sodelujejo tekmovalci iz: Anglije, Avstrije, ČSSR, Nove Zelandije, Italije, Madžarske, Nizozemske, ZR Nemčije in Jugoslavije.
STRAN 11
VESTNIK, 16. MAJA 1985
ne zgodi se vsak dan
I bolezen |
Britanski medicinski
U tednik The Lancet je — ' objavil pretresljivo zgodbo I
§ o smrti 23-letnega fotog-rafskega modela, dekleta, "
— ki se je več let držalo diete,
I da bi poklicu na ljubo
I ohranilo vitko postavo in |  skromnih 38 kilogramov. | Po vsem tem je zbolelo za
I redko obliko anoreksije, a pri kateri čuti telo pretira- I no potrebo po hrani, ki pa je j kratko malo ne more spre-
 jeti. En sam obrok nesreč-
| ne zenske je obsege! več I
I kot 8,5 kilograma hrane, sestavljen pa je bil iz jeter, 
I ledvic, krepkega zrezka in nekaj jajc, obilice sira, kruha, gob in korenja. Za j priboljšek je pohlastala še >
s po deset breskev,, štiri | hruške, dve jabolki, štiri  g banane, kak kilogram sliv j * in kilogram grozdja, vse to |
pa je obvezno zalila z dve-f ma kozarcema mleka. 3 Spričo tolikšne pogoltnos- 2 ti se je tako zelo zredila, da je zbolela. Morala je na ® m operacijo, ki pa je ni pre-I živela.	B
QIGAV0 gowo?
Sodišče v San Franciscu je odločilo, da pripada 6 milijonov dolarjev, ki sojih oktobra lani našli v zapuščenem avtomobilu, ameriški zvezni vladi. Za bogastvo se je potegovalo kar precej kandidatov, 'sodnik pa je odločil, da je bil to verjetno plen tolpe tihotapcev mamil, in torej pripada državi.
Avtomobil z dragocenim tovorom v gotovini in palicah platine je našel na parkirišču letališča v San Franciscu uslužbenec podjetja za izposojevanje avtomobilov, ki je omenjeni avto že dolgo iskal, ker ga človek, ki si ga je najel, ni vrnil. Ugotovili so, da je neznanec vozil s ponarejenim vozniškim dovoljenjem. Med tistimi, ki so se potegovali za bogastvo, so bili uslužbenec, ki je našel avto, zvezna država Kalifornija, na ozemlju katere so našli denar, agencij a za izposojanje avtomobilov, ki je dala v najem omenjeni avto, in zvezna vlada — ki je na koncu dobila denar.
Filipinska državna železnica je zaprosila policijo, naj ugotovi,, kam so izginili trije železniški mostovi v bližini glavnega mesta Manile, dolgi 35 do 40 metrov!
XXX
Neki Richard M. iz Tar-tasa v Franciji je zahteval ločitev. Na sodišču je povedal, da se hoče ločiti zato, ker ga žena brez razloga zapira v omaro.
XXX
Veste, kdo je izumil bodečo žico? To je bil ameriški farmar Joseph Glidden iz Illinoisa. Svoj izum je patentiral leta 1872.
drugje smo prebrali
XXX
Mestni očetje v angleškem Manchestru so odločili, da v šestih najbolj zanikrnih ulicah pometači ne bodo več čistili. Tako bodo kaznovali ne preveč redoljubne prebivalce teh ulic.
XXX
Pred kratkim je umrl najstarejši Indijec — Hadži Vadisala, star 122 let. Vadi-sali se je v treh zakonih rodilo 35 otrok, od tega 14 samo z zadnjo ženo, ki jo je vzel, ko mu je bilo 65 let. Kot lastnik neke prodajalne je delal vse do svojega 110. leta.
Napadalnost jim je
Potem ko se je v medicinskih krogih uveljavila poleg že znane tipologije osebnosti tudi tipologija. ki razlikuje tako imenovane ljudi tipa A in B, predvsem v povezavi z nevarnostjo srčne in možganske kapi, so zdaj psihologi začeli uvajati še en tip, ki so ga imenovali tip T. Gre za okrajšavo angleške besede thrill, ki jo prevajamp v slovenščino kot drget, vznemirjenje, srh, razburjenje. V skupino osebnosti T sodijo kaj različni ljudje, za vse pa je značilna nagnjenost k razburljivim, vznemirljivim dogodivščinam, ki so dostikrat ne samo onkraj običajnega življenja, marveč tudi kdaj pa kdaj onkraj meja zakona.
Ljudje tipa T iščejo nevarnosti, vznemirjenja, nekaj v njihovem značaju jih sili v stalna tveganja, onkraj znanega, v negotovo. Vrhunski alpinisti, akrobati, vra-tolomi, dirkači, celo kriminalci, vsi ti naj bi imeli nekaj skupnega, kar jih druži v določen tip.
Oče nove tipologije je psiholog Frank Farley z univerze Wisconsin. Celih 20 let je pripravljal teorijo o tipih T. Med drugim je
Ryozo Kobayashi je gostilničar v nekem tokijskem predmestju. Ker tudi v japonskih gostilnah ni gostov na pretek, si Ryozo krajša dolg čas s tem, da sestavlja nekakšen stolp iz kovancev po deset jenov. V štirih letih in polje porabil 95 tisoč kovancev. Stolp je visok meter, širok nekaj manj kot pol metra ter težak 450 kilogramov. Seveda, brez lepila ni šlo.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO še v zalogi!
Spet se oglašam v VESTNIKU, kakor vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 21 let predelujem zdravilno zelišče — hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi krčne žile — odprte, stare po več deset let in sveže — trombozo, arteriosklerozo, glavobol, sinuse, ekceme; vrne vam tek — suhi bolniki se zredijo, uravnava želodčno kislino na normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in po ostali Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ pišite in na kratko opišite svojo bolezen.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CEDE, MARIBOR IN MURSKO SOBOTO po 10. juniju 1985. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravočasno pisno obvestil. Pri pravzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA IN STIPE PIVČEVIC, Glinškova ploščad 8, 61113 LJUBLJANA BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu (prvo nadstropje, stanovanje 10). Moj telefon je: (061) 348 170.
raziskoval povezavo med popivanjem in iskanjem vznemirljivosti. Tipi T se namreč v pijanosti obnašajo agresivno, delajo izpade in škandale, medtem ko se drugi ljudje opijajo zaradi omame. Tudi v omotičnosti ostanejo zvesti svojim nagonom po nevarnostih in izzivanjih.
Farly je odkril tudi povezavo med pogostostjo prometnih nesreč in osebnostjo določenega tipa. Ljudje, ki jih je prepoznal kot tip T, imajo najmanj dvakrat toliko prometnih nesreč kot ljudje drugih tipov. Skoraj praviloma se takšni ljudje v pijanosti zelo radi vozijo, pravzaprav divjajo z avtom naokoli. Tako so nevarni ne samo samim sebi, temveč tudi drugim ljudem.
Psiholog Marvin Zuckerman pravi, da je osnovni razlog za razvoj osebnosti T v drugačni kemični sestavi možganov, kajti po njegovem prepričanju naj bi imeli ljudje, ki radi iščejo izzive, nevarnosti in novosti, povsem drugačne biokemične procese v možganih. Zavrača pa in z njim vred vse več sodobnih psihologov nekdanje trditve, da ljudje
že v krvi
iščejo vznemirjenja in nevarnosti zato, da bi tako izživeli svoje nevrotične potrebe ali rešili psihične probleme.
Če res obstoji tip osebnosti T, potem je mogoče tako gledati tudi na družbo. In res, Fraley razmišlja o ameriškem narodu v celoti kot o tipičnem narodu z značajem T. Ameriško ljudstvo je neposredni potomec drznih pionirjev, ki so osvajali prostranstva divjine in so lahko preživeli le z drznostjo in v stalnem’ boju z nevarnostmi in izzivi. Naseljevanje Amerike je bilo tako nekakšno izbiranje, pri katerem so se ustalili in uspeli predvsem ljudje tipa T, kar se zdaj seveda pozna v njihovih potomcih.
Precej stvari govori v prid takšni tezi. Američani so se pokazali kot zelo vitalen narod, ki ima močno ustvarjalno energijo, hkrati pa je nagnjen h kriminalu, kar je oboje znamenje osebnosti tipa T.
Z različnimi psihološkimi testi je mogoče odkriti, kdo ima značilnosti tipa T. Farley zatrjuje, da je izdelal teste, s katerimi brez napake odkrije takšno osebnost.
NADZOR S SATELITOM Na progah med Kanado in ZDA vozita dve lokomotivi, ki sta najverjetneje prednici vsem bodočim lokomotivam, ne po obliki ali po pogonskem motorju, temveč po tem, kako nadzorujeta poti, po katerih vozita. V lokomotivah je namreč vgrajena najsodobnejša elektronska oprema, ki omogoča sprejemanje signalov s satelita Navstar. Ta satelit je vtirjen visoko v bližnjem vesoljskem prostoru in nadzoruje stanje na ameriških in kanadskih prograh po računalniško zasnovanem programu ARES.
Program omogoča določanje položaja posamezne lokomotive in s tem celotne vlakovne sestave do 50 metrov natančno, glede na trenutno hitrost vlaka pa je mogoče povsem natančno predvideti položaje za cela dva kilometra naprej. V primerjavi s sedanjimi aiačini določanja položaja vlaka, ko gre natančnost na 10 in več kilometrov, je računal-niško-satelitski sistem urejanja vlakovnega prometa velik korak naprej.
Obe poskusni lokomotivi sta doslej dokazali, da je sistem zanimiv. V kratkem bodo v poskus vključili še več lokomotiv.
KOZE NA GROBU Pokopališča v Veliki Britaniji so precej drugačna od naših, saj so bolj podobna tihim, lepo urejenim parkom kot našim parcelam in parcelicam za drage pokojnike, ki so dostikrat tudi slabo urejene. Angleška travica seveda zahteva na pokopališčih stalno skrb, ki ni poceni. Vendar so si domiselne glave z Otoka znale pomagati.
Za pokopališče okoli cerkve sv. Martina v Lit-chboroughu skrbijo štiri koze. Odkar se te živali pasejo med grobovi, je travica mnogo lepša, sočnejša in več divjega cvetja je v nji. Našteli so kar 80 vrst divjih rožic, k čemur najbrž pripomore tudi poseben kotiček, । kjer puste rasti travo po mili volji in v nji vse, kar leze in gre, zaradi česar travnik živi bogatejše in polnejše.
Oskrbniki pokopališča so si z domislico prihranili nekaj denarja, namenjenega za delo in gorivo za kosilnice, dobili pa so tudi posebno nagrado društva za ohranjanje narave. Največ je vredna sama domislica, da le ni vse v brnečih kosilnicah.
ANAKONDA IN STRAŠNE »MORSKE KAČE"
Zdi se, daje tudi Percy Fawcell namigoval na minhocaa, ko je navajal pripovedi, zbrane v osrčju Južne Amerike. Najprej je poročal o morskih psih, ki prebivajo v neki reki, kar je bilo tudi večkrat potrjeno (te morske živali se v resnici spuščajo v slano vodovje veletokov Zelene celine). Ta britanski raziskovalec govori tudi o pustošenjih, ki jih povzroča neka žival, ki ima menda podobne navade kot nunhocao:
»V reki Paragvaju živi ogromen sladkovodni morski pes brez zob, o katerem se med ljudstvom pripoveduje, da napada in požira ljudi ob vsaki priložnosti. Tu krožijo govorice tudi o neki drugi rečni pošasti — ribi ali morda bobru — ki lahko v eni sami noči odtrga velik del rečnega brega. Indijanci poročajo, da pogosto naletijo na sledove neke orjaške živali v močvirjih ob reki, trdijo pa, da te pošasti ni videl še nihče ... Tak morski pes nedvomno živi, kar pa se tiče drugih pošasti, so še druge čudne stvari, ki bodo odkrite na tej skrivnostni celini. Če lahko tu živijo neklasificira-ne žuželke, plazilci in čudni pritlikavi sesalci, zakaj ne bi mogle v skrivališčih na še neraziskanih močvirnih področjih obstajati tudi orjaške pošasti, ostanki neke izumrle skupine? V Madidi. v Boliviji, so našli v tleh ogromne odtise, tamkajšnji Indijanci pa govorijo o nekem orjaškem bitju, ki ga je včasih mogoče opaziti, kako leži napol zarito v močvirju.
Poročila o velikosti in obliki te živali se v splošnem ne ujemajo. Niti en opazovalec na primer ne omenja nog, treba pa je poudarili, da je bila žival vedno delno potopljena v vodo ali je pobegnila vanjo ali se skrila v blato.
»Ce žival nima nog,« pripominja dr. Budde, ki v svojih »Etudes naturalles« razlaga delo Fritza Miillerja, »lahko predvidevamo, da se giblje kot črv: luske bi ji rabile za oporo pri njenih podzemeljskih prebojih. Prašičji rilec in rogovi — kolikor lahko verjamemo tem podatkom — spominjajo na nekatere plazilce, ki živijo podobno življenje, kot ga prisojajo minho-cau.«
Zdi se, kot da znanstvenik s tem zadnjim stavkom namiguje na rogato strupeno kačo ceros-tes, ki se v resnici zakoplje v pesek v svojem peščenem bivališču v Sahari ali na območju kamenite Arabije.
Toda po mnenju dr. Buddeja bi lahko opis minhocaa prav lahko prenesli na kakega orjaškega luskavca, enega izmed tistih strah zbujajočih živih tankov, o katerih smo govorili v prejšnjem poglavju.
Dejstvo je, da večkrat ome
Na tem mestu smo nekoč že zapisali, da so zahodnonemški cariniki uspešno navadili iskati mamila domačo svinjo. Italijanskim policajem je to uspelo tudi z divjo svinjo (na sliki).
REŠITEV PRVOMAJSKE KRIŽANKE
— Vodoravno: kramp, krota, Radin, Vadim, škar, Avala, emajl, briket, prvomajski izlet, Oto, Ni, Iri, aluminij, La, emulzija, rotor, lanišče, Katalonka, volovina, krt, steber, totemist, dieta, pehota, Nacek, 1st, brat, Arad, tapir, Ra, starec, Na, J, LO, Koper, VI, Z, smetar, Ti, Isar, idealist, nož, kri, jeklenka, ikebana, alt, neal, kapitan.
Med pravilnimi rešitvami je žreb izbral naslednje: 1. nagrado  — 1000 dinarjev prejme PAVLA GOMBOC Dankovci 29, 2.  nagrado 700 dinarjev MARKO AMBRUŽ Kovačeva 3, Murska Sobota in 3. nagrado 500 dinarjev SILVA BAVČAR Kidričeva 3,  Murska Sobota. Izžrebani reševalci dobijo denar po pošti.
njeni koščeni ŠčiGzasukani rilec in rogovi, ki so lahko same dvignjena živalska ušesa, zbujajo videz tega ali onega glipto-donla. In ker je bila ta žival močnih krempljev najbrž kopa-čica. kol so tudi današnji lus-kavci, njeni sorodniki, je njen portret v določenih pogledih temu zelo podoben. Ker je njena velikost dosegla včasih skoraj 4 metre, so galerije, ki jih je vrtala, seveda nevarno omajale teren. Spomnimo se, da luknje, kijih v Afriki dolbe orycteropus, tako imenovani kapski prašič, ki spada v vrsto južnoafriških red-kozobcev in kije mnogo manjši, včasih razdenejo cele kose ceste in da je treba zavoljo njih začasno ustaviti promet.
Po mnenju dr. Buddeja je minhocao morda kak preživeli potomec te skupine orjaških lus-kavcev, ki so se zaradi svojega podzemskega načina življenja obdržali do današnjih dni.
Če je minhocao v resnici gliptodont, je v njegovem načinu življenja neka dokaj nenavadna lastnost, ki zoologe prav gotovo preseneča: to so njegove lastnosti dvoživke, ki so sicer redkokdaj značilne za luskavca. Kljub temu pa pripominjamo, da pravzaprav nič ne nasprotuje dejstvu, da se orjaški luskavec prilagodi slehernemu načinu življenja^ Sicer pa, kaj pravzaprav vemo o navadah teh blindiranih pošasti?
Predvsem ne bi bil to edini primer sesalca, ki je kopač in ki hkrati živi v vodi; poleg nenavadnega kljunača so takšni tudi mnogi žužkojedi, kot npr. ne-omys fodiens ali nekateri glo-dalci, npr. bober in ondatra. Morda so gliptodonti zaradi svoje ogromne teže, ki jo povzroča koščeni oklep, tako kol orjaški dinozavri tipa diplodo-cus, iskali sredstvo, kije gostejše od zraka, da bi se lažje gibali, to pa je voda.
In slednjič, če upoštevamo luskasti videz njihove kože, lahko razumemo, da so njihovo glavo in ogromni ščit, širok več kot meter, ki sta navadno štrlela iz vode, ljudje kaj lahko zamenjali s prednjim koncem kake orjaške kače. V tem primeru ni izključeno, da so bile zgodbe o nesorazmernih plazilcih zasnovane na opazovanju gliptodon-tov in tudi vodnih udavov izredne velikosti, in tako je moralo mešanje njihovih lastnosti narediti strahovito zmedo.
Toda preden bi prišli do tako drznega sklepa, bi morali seveda zbrati mnogo natančnejših dokazov. Glede na nedavni obstoj teh gliptodontov, ki jih je človek nedvomno poznal, ne bi bilo pravzaprav nič nenavadnega dejstvo, da so se ohranili do današnjih dni.
(Konec)
ŠTRAN 12
VESTNIK, 16. MAJA 1985
za vsakogar nekaj
vsako sredo v oddaji 21 232
1.	Lipe cvatu — Bijelo dugme
2,	Neutron dance — Pionter Sisters
3.	Teardrop — Shaking Steavens
4.	One more night — Thill Collins
5.	Nightschift — Comodores
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 Naj.
Nič nas ne sme presenetiti
KO ZRVS BELTINCI RAZVILA PRAPOR •
Volnena obleka močno vpija razne kuhinjske »dišave«, ki nastajajo pri izparevanju jedi in začimb, posebej pečenega mesa in čebule, zato nosite v kuhinji predvsem platnena oblačila.
Ne vstopajte v kuhinjo prej, preden las ne prekrijete oziroma povežete s platnenim robcem.
Povrtnine in sadje pred uporabo dobro operite in očistite. Ne pozabite, da danes uporabljajo razna škropiva in gnojila, ki so škodljiva zdravju.
Kadar kuhate, vedite: krompir se daje v hladno vodo, ostale vrtnine pa dajte v vode, ki vre.
Da bi vrtnine pri kuhi ohranile svojo naravno barvo, ne pokrivajte lonca s pokrovom.
d n >bni
nasveti
S paradižnika boste lažje odstranili koži, če ga za pol minute daste v vrelo vodo, a takoj zatem v hladno in ga pustite v njej nekaj minut.
Trd, suhi sir boste lažje rezali, če nož prej malo segrejte:
Ce želite, da pečeno meso ostane dlje časa uporabno, ga dajte v široko stekleno posodo in ga zalijte z mastjo ter pustite na hladnem.
Da bo piščančje meso belo, sočno in mehko, ga pred pečenjem premažite z limoninim sokom.
•
Kekse in ostalo drobno pecivo za čaj hranite v dobro zaprti kovinski škatli, katere dno ste posuli s kristalnim sladkorjem.
Ko mesite kislo testo, jajce ne ubijte neposredno v moko, ampak ga stepite v posebni posodi, v katero ste prej dali malo vode ali mleka, in ga potem vlijte na moko.
KARTAKO
— Micka, hvala za jabolka. Čudovita so, čeprav smo v prvi polovici maja...
— In? Zakaj ste dvomljivo pogledali?
— Kar tako. Hotela sem vas samo vprašati s čigavega vrta so ...
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k risbi pošljite do 23. maja. Najboljše bomo honorirali.
VESTNIK, Titova 29/, 69000 Murska Sobota pripis št. 3
Pregled avtomobila

m
Konec zime je vsakoletna prelomnica, ki jo v odnosu do svojega avtomobila (če ste ga v minulih mesecih količkaj uporabljali) ne smete preskočiti. Mraz s snegom in ledom, obilica vlage v zraku ter sol in pesek na cestah so tegobe, ki jih je avtomobil sicer zmogel, a skoraj zagotovo ne povsem brez posledic. Zdaj, na pragu vsaj koledarsko lepšega vremena, si avto velja temeljito ogledati in mu prisluhniti, da boste pravi čas odkrili tisto, kar bi ga utegnilo sčasoma premočno načeti.
Začnite pri karoseriji! Voda in goba naredita čudeže, obenem pa razkrijeta marsikatero leglo rje, ki ga jeseni še ni bilo. Pri čiščenju vozila morate biti enako temeljiti z obeh plati: od zunaj in znotraj, predvsem pa pri vseh tistih kotičkih, kjer je prisušeno sol mogoče odplakniti le s trmasto prizadevnostjo. Tako boste odkrili tudi morebitne odrgnine, ki jih lahko pripišete pesku izpod tujih avtomobilskih koles, ali pa lastni neprevidnosti na kakšnem bolj tesnem parkirišču. Na vsak način si velja vsa načeta mesta na karoseriji dobro zapomniti in jih potem prepustiti ličarju ali se jih lotiti sami. Da bi jih kar preprosto prezrli, v teh časih pač ne gre.
Med pranjem vozilasioglejteše njegov trebuh, izpušno cev, obe premi, platišča, seveda tudi gume in tako naprej. Veste, pri avtomobilih vse bolj velja, daje pametneje sproti popravljati manjše okvare kot pa čakati, da se popravilo poveča in močno podraži.
Pregled mora obsegati tudi žaromete in ostale luči na vozilu (vlaga načne predvsem parabole, pa tudi pred umazanijo niso vedno povsem tesno zaprti), brisal-nike oziroma njihove metlice (nesnaga jim je verjetno skrhala ostrino gume, da brisanje ni več brez raz), kljuke in ključavnice na vratih in pokrovih, ki jim bo čistoča znova dobro dela, še posebej, če jih boste po sušenju obrizgali s sredstvom zoper rjo.
Tudi motor zahteva nego — najbolje z vodo ali čopičem in nafto, da očistite tudi zelo mastne dele, potem pa (to zares lahko opravite sami) preverite, kakoje z vsemi tekočinami v zvezi z njim, tudi z elektrolitom v akumulatorju. Motorno olje moramo zdaj, ko so dnevi toplejši, zamenjati, ne glede na čas in kilometre. Vožnja s »čokom« povzroča, da se bencin
redči, zato kakovost ni več takšna, da bi motorju prijala. Hkrati z oljem zamenjajte še oljni filter, ob prvem obisku pooblaščenega servisa pa naj vam mehaniki pregledajo splošno stanje motorja, nastavijo vžig in ventile.
Če boste po vsem tem odprli še prtljažnik, ga' razbremenili odvečne zimske ropotije (snežne verige na primer skrbno očistite, jih naoljite in šele potem spravite za prihodnjo zimo), izvlekli obloge in ga do tal temeljito očistili, je že vnaprej mogoče uganiti, da boste za takšenle pomladanski pregled porabili vsaj dan ali celo dva. Obenem pa se boste čisto prijetno razgibali, v lepše vreme pa zapeljali z občutkom, da ste poskrbeli za svoje vozilo. Navsezadnje: negovan in tehnično brezhiben avtomobil je tudi varnejši avtomobil.
(Iz revije Avto)
OPTIMIST
— Amaterski slikar si, včasih se pojaviš tudi s kakšnim eksponatom na razstavah. Kakšni so izg-ledi okrog prodaje? Si optimist?
— Nekaj vabljivega je že na mojih umetniških stvaritvah. Na zadnji razstavi je eno od slik nekdo ukradel...
dobro je, če veste
KOZARCI IN PIJAČE
Različne vrste in oblike kozarcev imajo svoj pomen. Kozarci za pivo morajo biti večji kakor za liker, konjak lahko prav zadiši le v širokem kozarcu, ki ga človek ogreje v roki, pri pitju dobrega vina iz plastičnega kozarca izgubi poznavalec vse veselje.
Temeljni obliki kozarcev sta kelih in korec.
Za začetek je treba imeti v hiši naslednje vrste kozarcev: velike visoke kozarce za pivo, mleko ter sokove; vinske kelihe za vse vrste vin; nizke majhne kozarce za
NEUMNA VPRAŠANJA
— Hiša, lepo urejen vrt, vikendica. Odkod denar, odkod denar?
— Cilka, vi postavljate še bolj neumna vprašanja kot žena. Že mesece me sprašuje: »Kam gre denar ...?«

Sestavine: svinjsko meso, prosena kaša (8 dekagramov na 1 kilogram mesa), česnova voda, poper, sol, želodec ali
debelo črevo.

Priprava: svinjsko meso zrežemo na majhne kocke kot za klobase. Mesu dodamo nekoliko oprane prosene kaše. Začinimo s česnovo vodo, poprom in soljo.
Maso dobro premešamo in z njo nadevamo želodec ali debelo črevo. Nadevan žalo-dec obesimo v dimnico in prekadimo, pred uporabo pa ga počasi kuhamo 2 uri.
Gorenjski želodec postavimo na mizo s hrenom.
Gorenjski želodec ima več različic. Po eni izmed njih ga lahko delamo tudi tako: želodec nadevamo z enako maso, kot jo pripravimo za kranjske klobase, in ga damo za en teden v razsol, v razsolu ga prebodemo, da se dobro prepoji tudi znotraj, nato ga za 2 dni obesimo v dim. Nazadnje ga obtežimo.
Pred uporabo ga moramo skuhati.
1

žgane pijače. Potem sledijo posebni kozarci za konjak, značilno oblikovani, da lahko kozarec ogrejemo v roki; visoki ožji kelihi za bela in nižji bolj trebušasti za rdeča vina, kajpak vsi brezbarvni, da se vino lahko prav zaiskri; kozarci za viski, posebni vitki in ozki za nekatera žganja, na primer malteški, lončeni vrči za pivo in posebne vrste steklenine oziroma lončene posode.
Trkamo samo s polnim kozarcem. S kozarci za žgane pijače, konjak, likerje in pivo ne trkamo. Pri vinu naj kozarec ob trkanju zazveni, zato ga primemo za držaj. Pri pogovoru ali pitju pa lahko tudi vinski kozarec primemo više zgoraj.
Vina ne natakamo do roba, marveč nekako do dveh tretjin kozarca. Dotočimo šele tedaj, kadar je kozarec prazen ali skoraj prazen.
Pri vročih pijačah postavimo v prazen kozarec žlico in ga šele potem natočimo, da ne poči.
Za močno hlajena žganja lepe učinkujejo zaledeneli Kozarci: Potopimo jih v hladno vodo in nato za nekaj časa postavimo v hladilnik.
Posebno skrbno moramo očistiti kozarce za pivo, da ne ostane na njih maščoba, ki bi razkrojila peno. Zato jih peremo v vodi, v kateri ni nobene druge posode, in jih pustimo, da se posušijo; kajti pri brisanju jih utegnemo zamastiti z Ostanki maščob na krpi.
Zveza rezervnih vojaških starešin. ki deluje v našem samoupravnem sistemu že vrsto let, se je razvila v močno družbeno organizacijo. Pridobila sije bogate izkušnje tako na področju vojaškega pouka kakor tudi pri opravljanju drugih obrambnih nalog ter predstavlja močno silo v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Rezervne vojaške starešine so tako nepogrešljiv sestavni del oblikovanja komitejev za SLO in DS ter različnih ekip za opravljanje konkretnih nalog na področ
Predsednik občinske organizacije ZVRS Murska Sobota Edvard Miholič razvija prapor KO ZRVS Beltinci.
Foto: F. Maučec
ju obrambnih priprav, pri izdelovanju obrambnih načrtov, voja-škopolitičnih ocen, pouku obrambe in zaščite, usposabljanju pripadnikov narodne zaščite, različnih vajah, pohodih in drugih aktivnostih, ki jih organizirata ZK in SZDL. Da bi to družbeno vlogo rezervnih vojaških starešin v naši družbi še bolj uveljavili, je potrebno, da nenehno skrbimo za razširitev dela organizacije in za večje vključevanje članstva v družbenopolitično delo, zlasti pa y aktivnosti v
PO PRAZNIKIH
— Letos pa smo precej praznovali. 27. april, potem je bila nedelja, potem prvi in drugi maj...
— Skoda je le, da je »padel« 27. april letos prav na soboto, ko bi tako ali tako mnogi imeli prosto...
sestavil Marko Napast	največja moštvena teniška lovorika	tovorno dvigalo	Gogoljev literarni junak 6ul|ba	ralisova osvežilna nijača	po dirkati formule 1 znano it. mesto	vodja oddelka	most v Benetkah
umor deteta							
davna plemena na jugu Kavkaza							
zasteklen prizidek pri drsi							
vrsta vrbe				zelišče			
skandinavska letalska družba				ženski pevski glas			
goja v Švici			avtonio-bilska oznaka Leskovca	nedosegljiv vzor	Kotor premog slabše kakovosu		
vrsta zapuščine							ameriški filmski igralec (Ryan)
vlakna za predenje							
kisik		makedon-sko kolo	moško ime mesec ljubezni				
povelja							
sobna lončnica							
goveja maščoba				jazz kitarist Farlow			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: poplava, opravek, listina, nakazen, OT, az, I, AK, ud, eksamen, Tiepolo, nos, Ra, osoje, P, skrinja, Ti, gams.
občini in krajevni skupnosti. Pri tem pa bi se morali še bolj povezovati z drugimi družbenimi organizacijami in društvi.
Krajevna organizacija ZRVS Beltinci je ena tistih, ki se je pri svojem delu najbolj približala željenim ciljem. Uspešnost njihovega dela je vidna tako pri usposabljanju svojih članov kakor tudi ostalih obrambnih struktur v krajevni skupnosti, kjer živijo. Njihovo elastičnost pri izbiri oblik in metod Usposabljanja je lahko za zgled ostalim organizacijam. Zato tudi ni na

ključje, daje prav Krajevna organizacij a ZRVS Beltinci kot prva v soboški občini razvila prapor, ki je rezultat trdega in požrtvovalnega dela. Člani KO ZRVS Beltinci so ponosni na svoj prapor, ki so ga razvili ob tako pomembnem jubileji^ kot je 40 let svobode in zmage: nad fašizmom. Ponosni so, da bo odslej njihov prapor vihral v družbi drugih praporov organizacij in društev ter izpričeval njihov prispevek k gradnji naše samoupravne družbe. Feri Maučec
VESTNIK, 16. MAJA 1985
STRAN 13
40 LET V SVOBODI
^DOMOVINA “
Ti predraga domovina, o najdražji ti moj dom, le zakaj si dovolila, da šla sem proč, daleč proč v širni svet, v ognjen obroč! Tu v tujini je neznosno.
V pretesni in temačni sobici samevam in nič več ponosno, žjvahno nisem zdaj dekle. Žalostno je srce moje, ko spominjam se na te, ko spominjam se na tvoje materinske roke, ki so vedno me sprejele v naročje svoje, ko prišla sem od nekod, in čvrsto me objele . . .
Bilo je, kot da prave me objemajo dlani rodne moje mame. O, ti predraga domovina, ti domek lepi moj, le zakaj si dovolila, oa šla sem daleč proč v širni svet, v ognjen obroč!
Klaudija Vučko, 7. c OS Edvard Kardelj Murska Sobota
Srečanje z mlado veverico
Vsak dan moram hoditi v Radence na zdravljenje hrbtenice. Tam se srečujem tudi z vevericami. Enkrat sem zagledala skupino ljudi okoli ženske, kije nekaj držala v roki. Tudi jaz sem prišla zraven in videla, da ima mlado veverico. Padla je iz gnezda. Hotela jo je dati v torbo, da bi jo odnesla s sabo, neki moški paji je rekel, naj jo pusti, ker jo bo njena mama že poiskala. Temu sem se začudila, kajti vedela sem, da če človek prime mlado smo, potem jo mama zapusti. Ljudje imamo namreč svoj vonj. Zbala sem se, da se bo tako zgodilo tudi z veveričko. Toda oče mi je doma rekel, da veverice niso tako občutljive. Končno sem se pomirila.
Marjetka Cunk, 5. raz.
OS Stogovci
SPO >
IVA TITA
V soboto, 4. maja, so se ob 15.05 vsepovsod po naši domovini oglasile sirene. Spomnile so nas na 5. obletnico Titove smrti.
Minilo je torej že pet let, odkar Tita ni več med nami. Toda ostalo je njegovo delo.
25. maja pa bomo praznovali obletnico njegovega rojstnega dne. To je hkrati tudi dan mladosti.
Metka Ferenčak, 2. a OŠ Odranci  ’ ,
Likovni motiv: »Portret sošolke« — Narisala Darja Horvat, 8. raz. OŠ Stročja vas.
Svoboda. Pojem, ki ima tako širok pomen. Ali ga znamo razložiti v taki veličini, kolje sam?
Že štiri desetletja so minila od takrat, ko so prenehale pokati partizanske puške, kojesovražnik prenehal moriti nedolžne žrtve, nedolžne ljudi, ki so želeli le mirno in svobodno živeli v svoji domovini. Sonce je posijalo na našo deželo bolj svetlo in prijazno. Ljudje so zaživeli z naravo, ki daje življenju vitalnost. Toda ni bilo časa za počitek. Potrebno je bilo prijeti za delo, uporabiti vse znanje in marljive roke in graditi, gradili novo socialistično družbo, družbo brez izkoriščanja in socialnih krivic. Iz ruševin so zrasle tovarne, šole, stanovanjski bloki in druga poslopja. Promet je zaživel. Nikjer, na nobeni cesti niso več prežale sovražnikove zasede, človekova raztrgana notranjost se je prerodila. Človek ie dobil
svojo vrednost in mesto v družbi. Hitel je dalje-.' ker mu je to narekoval hiter družbeni razvoj.
banes živimo v svobodni in neodvisni deželi. Nezavedamo.se. kako malo je potrebno, da se ta mirna vsakdanjost lahko spremeni. Zalo je prav, da skrbimo za družbeno samozaščito in SLO, da urimo naše vojake, da bodo v pripravljenost in da bodo v primeru potrebe znali branili dosežke NOB.
Štirideset let že živijo naši ljudje svobodno. Tudi mi, pionirji, se bomo trudili, da bomo čuvali našo svobodo in da spomin na naše heroje, ki so se žrtvovali za nas. ne bo nikdar umrl v naših srcih.
Borut Litrop, 7. b OŠ Turnišče
Odrasli, pomagajte nam!
Konec aprila smo se pionirji osnovnih šol iz lendavske občine že trtjič udeležili problemske pionirske konference. Letos smo se pogovorili o prostem času mladih. Udeležili so se je tudi mentorji in ravnatelji vseh OŠ. predstavniki KS, DO, ZSMS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine. Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota in VIZ.
Spregovorili smo o gledanju televizije, problemu mentorjev v interesnih dejavnostih, o prostorskih probleriiih, o prostem času m starših.
Ugotovili smo. da nekateri pionirji prebijejo preveč časa ob gledanju televizijskega programa. Večina tudi ni zadovoljna z izborom programa, premalo je namreč 1 V oddaj, ki so primerne za pionirje ali pa so ob nepravem času. Mnogi pionirji nimajo primernih prostorov na šolah, kjer bi lahko gledali televizijo. Pionirji želimo, da bi se prostorski pro-nlenn \ čim krajšem času rešili, saj zaradi pomanjkanja primernih prostorov na šolah krožki težko delujejo.
pionirji prosimo starše in ostale krajane, da pomagajo in prispe-
vajo k dograditvi prostorov k šolam. saj vemo, da nekatere šole še nimajo telovadnic.
Pionirji smo ugotovili, daje tudi velik problem pomanjkanje zunanjih mentorjev. Želeli bi, da bi biločim večzunanjih mentorjev iz vrst mladinske organizacije; želeli bi namreč tudi naše starejše vrstnike.
Ugotovili smo, da se pionirji in mladinci ponekod v vaseh in v sami Lendavi nimamo kje sestajati. saj nimamo skupnih prostorov. Nekateri mladi se srečujejo v gostilnah, kjer pijejo alkoholne pijače, nekateri pa se predajajo tudi mamilom. Ti mladi bežijo od resničnega življenja in od svojih problemov. Večkrat ne najdejo razumevanja in pomoči pri starših. saj so ti v večini primerov prezaposleni. Domov z dela prihajajo utrujeni in razdraženi ter nimajo ne časa in ne. moči za reševanje problemov nas mladih. Mladi si želimo prostore, kjer bi se sestajali, pogovatjali ter plesali.
Prosimo starejše, da nam pri reševanju naših problemov POMAGALE in nas RAZUMETE.
Dopisniški krožek OŠ Drago Lugarič Lendava
BESEDA DVE 0 ...
GORNJI PETROVCI -1 udi' našo šolo je obiskal književnik Miroslav Slana. V goste so prišli tudi učenci iz Salovec in Markovec. Tako smo imeli skupno prireditev ob podelitvi bralne značke. Biloje zares zanimivo. Tovariš Slana nam je pripovedoval o svojem življenju in delu, se pogovarjal z nami, kotdabibil naš sovrstnik, skupaj smo se naučili pesmico, tekmovali smo... (SLAVICA FAR-1 EK. 5. b OŠ Gornji Petrovci).
Naši osmošolci so zelo pridni. Poleg rednega dela, ki ga imajo zadnje leto, so nas že dvakrat razveselili z igrico Vzorni soprog. Zanimivojih je bilo videti. Od srca smo se nasmejali otročjemu princu in njegovim petim vsemogočnim soprogam ter čudnim glasnikom. Z igrico so gostovali tudi po drugih šolah. (Mladi dopisniki OŠ Gor. Petrovci).
UREDNIK VAM — Ker vas je kar precej pisalo o obiskih (enih in istih) književnikov na vaših šolah, ko ste imeli prireditve ob podeljevanju bralnih značk, najbrž niste preveč hudi, če vam takšna poročila kar precej skrajšujem. Zato bi me veselilo, če bi že vi izpustili vse tisto, kar ob takšnih in podobnih dogodkih res ni pomembno. Na primer to, da ste imeli vmes malico, da je ravnatelj ob koncu povabil književnika na kosilo ipd.
Sicer pa sem zelo zadovoljen z vašim sodelovanjem. Krog dopisnikov se je medtem razširil skoraj na vse pomurske šole. Ne vem pa, zakaj ni glasu iz Bučkovec, Fokovec in nekaterih podružničnih šol.
Nekateri pa me dobesedno »zasipavate« s prispevki (OŠ Edvard Kardelj M. Sobota, Bakovci, Šafarsko, Črenšovci idr.). Vašega truda vam žal ne morem poplačati, ker je obseg pač omejen. Morda bi že vi naredili večjo izbiro (selekcijo). No, kakorkoli je že, vsem hvala za dosedanje in nadaljnje sodelovanje!
dopisniki so zabeležili
Klub OZN srednje zdravstvene šole v M. Soboti ob mednarodnem letu mladih
CAKA JIH pRECEJ DELA
Generalna skupščina OZN je na svojem zasedanju v novembru leta 1978 med drugim ugotovila, da so mladi z vsega sveta tisti, katerih energija, navdušenje in ustvarjalne sposobnosti lahko odločilno vplivajo na razvoj njihovih dežel. Vso to veliko energijo mladih je želela usmeriti v boj za hitrejši ekonomski, socialni in kulturni razvoj predvsem dežel v razvoju in manj razvitih.
Mladi naj bi v prihodnje še posebno aktivno delovali v boju za novi mednarodni ekonomski red. za ohranitev miru ter za napredek mednarodnega sodelovanja in razumevanja. V ta namen je generalna skupščina OZN na svojem zasedanju naslednje leto (1979) proglasila leto 1985 za mednarodno leto mladih z geslom »MLADI, SODELOVANJE. MIR. RAZVOJ«. Zatem so bile sprejete tudi smernice za delo mladih v letu 1985 in kasneje.
Mladi širom po svetu so z odobravanjem sprejeli to leto za svoje in začeli so z mnogimi predvidenimi aktivnostmi, da bi tako pomagali reševati mnoge lastne pa tudi mednarodne probleme mladih. V to povečano
BELTINCI
OZVOČENJE
pred dvema letoma so v Beltincih občani s prostovoljnimi prispevki v denarju in z delom zgradili mrtvašnico z vsemi potrebnimi pritiklinami, tako da so mrliči do pogreba v mrtvašnici.	f
Zodlokom Skupščine občine M. Sobota opogrebih pa je med drugim ti določeno, da se od vsakega umrlega občana posu nekdo od krajevne skupnosti z govorom. To v Beltincih tuq^delajo (z redkimi spodrsljaji). Značilno za Beltince pa je, da se pogrebov udeležuje veliko ljudi, poslovilni govori (na prostem) brez ozvočitve pa se slabo slišijo, zato bi bilo potrebno kupiti ustrezno ozvočitev. Tako meni precej občanov. Beltinčani, bi zmogli še to? A. H.
mednarodno aktivnost mladih so se še posebno vključili mednarodna študentska organizacija za mir ISMUN ter klubi OZN in njihova vodstva širom po svetu.
Tudi člani kluba OZN srednje zdravstvene šole v M. Soboti so v tem čas povečali svoje aktivnosti. Na enem izmed svojih sestankov so se temeljito pogovorili o mednarodnem letu mladih in o delu njihovega kluba v tem obdobju. Med drugim so sklenili, da bodo v počastitev mednarodnega leta mladih pisali o problemih, ki tarejo mlade doma in po svetu. V ta namen so določili nad petdeset tem (naslovov sestavkov), o katerih so. lahko pisali. V zelo kratkem času jim je uspelo napisati kar precej sestavkov o mladih.
Doslej so napisali in v šoli razstavili pisne sestavke z naslednjimi naslovi: Mladi v današnjem svetu. Mladi na delovnih akcijah. Mladi v očeh odraslih. Bolje bi bilo, če ne bi bilo več vojn, Mladi umirajo na mnogih svetovnih bojiščih, O glasbeni skupini Duran Duran, Mladi in zdravje. Mladi željni miru. Njihovi sestavki so obsegali po dve tipkani strani. Avtorji sestavkov pa so bili: Vesna Manic L a,
Mirjana Vreča L a, Danica Kociper 1. b. Klavdija Filipič L b. Mirjam Mikec L b, Simona Bagari L b. Žalika Lovrenčič 2. a, Kornelija Voroš 2. a. Svoje delo so uspešno opravili, saj je bilo zanimanje sošolcev za njihove izdelke precejšnje.
Na ta način oodo po svojih močeh prispevali k čim večji uveljavitvi mladih na vseh delovnih področjih tako doma kot v svetu.	Marjan Pavlič
MLADI RAZKRIŽANCI PREDSTAVILI KULTURNO INOVACIJO
Kulturno-umetniško društvo Razkrižje, ki ga že več let uspešno vodi domačin Roman Žabota, je v zadnjem času popestrilo dejavnost s formiranjem številnih sekcij. Trenutno jih je aktivnih kar osem. V novo ustanovljeni reci-tacijsko-literarni sekciji deluje dvanajst članov. Le-ti so se pred kratkim pod vodstvom Josipa Mikeca predstavili domači publiki z enournim programom, kateremu so dali naslov Iz življenja v življenje. Josip Mikec poudarja, da je bistvo ustanovitve sekcije predvsem v izvajanju literarno-recitacijskih prispevkov in del domačih avtorjev. V sekciji delujejo pretežno mladi. Pohvalijo se, daje tovrstna sekcija ena redkih v Sloveniji. Najprej so se pričeli ukvarjati z izvedbo in sodelovanjem na najrazličnejših proslavah. na podlagi tako pridobljenih izkušenj pa so ustvarili svojo lastno in samostojno prireditev, kije bila predstavljena v sklopu literarnega večera.
Vodja sekcije, avtor tekstov in njen režiser Josip Mikec pravi, da je v prireditvi predstavljena njegova prva pesniška zbirka, ki sicer še ni izšla, so pa bile posamezne pesmi objavljene v številnih glasilih in internih časopisih. Za pesmi z ekspresionističnim zna-
Delo mladinske organizacije v irimlinih zaživi predvsem ob koncu tedna, ko je večina od 28 mladih članov doma. Med pregledom lanskega dela so osrednjo skrb posvetili predvsem ureditvi novega vaško-gasilskega doma, kjer so si uredili tudi svoje prostore. Sodelovali so na proslavi ob 50-letnici gasilskega društva Tri-mlini in uredili majhen park pri avtobusni postaji. Pri gradnji vaškogasilskega doma so mladi opravili 800 delovnih ur.
1	udi letošnji program dela so že
čajem je leta 1984 v Cačku na literarnem natečaju prejel tretjo nagrado do tamkajšnje OK ZSMS. V programu, kije spretno vtkan v celoto, so sodelovali tudi pevski zbor, folklorna skupina in harmonikar. Avtor poudarja, da je s prireditvijo želel in skušal vzbuditi v človeku njegove občutke, ki se zaradi izredno hitrega tempa življenja v njem porazgubijo. Prireditev želi spomniti človeka na naravo, katere del je, na njene lepote, ki se pa na žalost v človeku zaradi njegovega tako imenovanega nenehnega boja za obstoj in prestiž vsebolj izgubljajo.
Prireditev vseskozi diha po novem pristopu, ki si še zdaleč ne podaja roko z neko klasično izvedbo takih prireditev. Organizatorji so priznali, da so bili v dvomih, kako bo publika stvaritev sprejela. Navdušen aplavz ob zaključni sceni, večkratna predstavitev celotnega ustvarjalnega kolektiva so potrdili, da je njihova kulturna inovacija uspela. Publika na Razkrižju je stvaritev mladih sprejela z navdušenjem in mladi Razkrižanci se v naslednjih mesecih nameravajo predstaviti še v drugih krajih po Pomurju.
STRU
začeli uresničevati, tako so pristopili h kulturnemu društvu, kjer bodo sodelovali pri izvedbi proslav. Pripravili so očiščevalno akcijo. športne igre ter poskrbeli za prijetno prvomajsko praznovanje. Poletni meseci bodo posve-
PREJELI SMO
Seminar iz alkoholizma za vodilne in vodstvene delavce
TOZDOV S PODROČJA POMURJA, ORMOŽA IN PTUJA
Od 27. do 29. marca letos je Odsek za bolezni odvisnosti tozd Psihiatrični oddelek Ormož organiziral seminar iz alkoholizma za vodilne in vodstvene delavce tozdov z območja vseh štirih pomurskih občin. Ormoža in Ptuja. Namen seminaija je bil seznaniti vodilne in vodstvene delavce z alkoholizmom ter vplivom te bolezni na produktivnost združenega dela ter ekonomske in socialne posledice v vseh oblikah življenja v naši družbi ter pomembnost preprečevanja kol nujne naloge v programu dolgoročne stabilizacije. Pripravljenih je bilo 11 lem ter diskusij na tem pomembnem področju, da bi lahko vodilne in vodstvene strukture ustrezno seznanili tudi s tem področjem.	............
Poslanihje bilo 86 vabil tozdom iz vseh 6 občin, prijavilo pa se je le 7 tozdov s 15 udeleženci, in to Perutnina Ptuj, TGA Kidričevo, Elektro Gornja Radgona, Primat Ormož, TOZD Bančna oprema, Gradnje Ptuj, Panonija Murska Sobota in KZ Panonka Murska Sobota.
Zaradi premalo prijav za takšen tridnevni seminar je bil odpovedan in preložen na jesen.
Štiri DO. in sicer KK Ptuj, KK Ormož, INA-nafta Lendava in ABC Pomurka— Mesna industrija Murska Sobota pašo izrazili željo po enodnevnefn seminarju za vse delavce pri njih.
Slaba odzivnost na seminar kaže na neosveščenost vodilnih delavcev v združenem delu ter vztrajanje pri obstoječem tolerantnem odnosu do alkoholizma v DO, ne glede na posledice, ki se kažejo v slabši produktivnosti, velikem številu bolniških dopustov, večjem številu nezgod pri delu, invalidnosti, socialnih problemih in podobno.
Vodilni delavci torei nikakor ne želijo spreminjati stvari, ki bi se nujno pokazale v uspešnem izvrševanju stabilizacijskih ciljev in s lem tudi v drugačnem in neodtujenem življenju naših delovnih ljudi.
Jesenski seminar bo pokazal, če bo seveda dovolj prijav vodilnih delavcev tozda iz Murske Sobote. Lendave, Gornje Radgone, Ljutomera. Ormoža in Ptuja, ali se ravno ti zavedajo, daje potrebno spreminjati stvarnost, izvrševati stabilizacijske cilje in razvijati samoupravljanje —kajti ni še bilo alkoholika, ki bi bil dober samo-upravljalec, kajti lega nekdo, ki se odtuji z alkoholom, nezmore. Prav bi bilo, da bi v združenem delu, v DPO in DPS o tem razmislili.
Vodja odseka za bolezni odvisnosti TOZD Psihiatrični oddelek Ormož Bojan Šinko, klinični psih. spec.
čeni nadaljnji ureditvi vaško-ga-silskega doma. Čaka jih še akcija oziroma pomoč starejšim občanom pri spravilu pridelkov.
J. Žerdin
14
VESTNIK, 16. MAJA 1985
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 16. maja 1985	Št.: 12
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MUR SKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
125.	Predlog smernic za družbeni plan občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990
126.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o politiki družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1984
127.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 v občini Ljutomer
128.	Sklep o uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica
129.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Krog, za naselje Krog
130.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja KS Krog naselje Satahovci
131.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko higienske službe na območju občine Lendava
132.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Stara cesta
133.	Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za plinovod Boreci-— Radenci—Gornja Radgona
134.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Sihlava—Biserjane
135.	Popravek sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije
136.	Popravek odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih, določenih točk geodetskih mrež in ob opazovalnih smereh med točkami na območju občine M. Sobota
137.	Popravek odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda občine M. Sobota s srednjeročnim družbenim pianom občine M. Sobota in s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981—1985
STRAN 15 VESTNIK, 16. MAJA 1985
125
Na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41 /81) ter 2. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 12/84)je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 11. 4. 1985
PREDLOG SMERNIC ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE GORNJA RADGONA ZA
OBDOBJE 1986-1990
SKUPNI CILJI IN IZHODIŠČA
1.	Priprava družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 bo izhajala iz:
—	skupno opredeljenih dolgoročnih razvojnih usmeritev občine in SR Slovenije
—	smernic za pripravo dolgoročnega plana občine. SR Slovenije in SFRJ
—	dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in načrta ter aktivnosti za njegovo uresničevanje v občini Gornja Radgona
—	analize razvojnih možnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
Na podlagi teh izhodišč opredeljujemo delovni ljudje in občani naslednje skupne cilje in usmeritve družbenega razvoja občine Gornja Radgona, ki pomenijo izhodišča vsem nosilcem planiranja pri oblikovanju. usklajevanju in sprejemanju njihovih planskih aktov za obdobje 1986—1990.
1.1.	Na osnovi rezultatov doseganja družbenega in ekonomskega razvoja ter zaostrenih pogojev in materialnih možnosti na prehodu v novo srednjeročno obdobje bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobj u razvijali in poglabljali samoupravne družbeno ekonomske odnose. Z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije z nadaljnim razvijanjem in dograjevanjem družbenoekonomskega sistema, vzpodbujanjem učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja in odgovornejšim delom bomo zagotavljali pogoje za hitrejši družbeni razvoj ter tako krepili materialni in socialni položaj delovnih ljudi in občanov. Pozornost je treba nameniti združevanju dela in sredstev na osnovi katerega se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka.
1.2.	V naslednjem petletnem obdobju bo razvoj usmerjen k večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Pomembna naloga bo povečanje izvoza ob ustvarjanju materialnih in drugih pogojev za trajnejšo izvozno usmeritev organizacij združenega dela. Pospeševali bomo izvoz kvalitetnih izdelkov in zmanjševali uvozno odvisnost.
1.3.	Stabilnejši gospodarski in socialni razvoj občine bomo dosegli na osnovi kvalitetnih kazalnikov gospodarjenja, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, s smotrnejšo izrabo surovin in energije in boljšim delom. Večjo pozornost bomo posvečali višji stopnji predelave surovin in kmetijskih pridelkov ter nadaljevali z varovanjem in boljšo izrabo kmetijskih zemljišč. Zagotovili bomo večjo proizvodnjo poljščin in predelavo krme za živinorejsko proizvodnjo. Povečati moramo pro
izvodnjo in storitve, ki bodo prispevale k ustvarjanju večjega dohodka na zaposlenega m vložena sredstva, z uvajanjem sodobne tehnologije in večjim vključevanjem strokovnih kadrov in znanja.
1.4.	Doseganje boljših poslovnih rezultatov bo odločilen faktor družbenoekonomskega razvoja občine. Glede na pogoje in ocenjene možnosti bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju možno doseči 3—4 % rast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje 3—4 % letno, kmetijske proizvodnje 4 %. Za doseganjem predvidene gospodarske rasti, bo potrebno in tudi možno doseči 8—10 % letno rast izvoza, uvoz pa bo naraščal po 5 % letno. Rast zaposlenosti bo 1.5 %, od tega v združenem delu od 0.9—1,2 % in v samostojnem delu do 4 % letno.
Glede na načrtovano rast družbenega proizvoda in povečanje števila delavcev moramo povečati produktivnost dela od 1.5—2 %.
1.5.	V razmerah, ko bodo ukrepi ekonomske politike za odpravo primanjkljaja trajnih virov obratnih sredstev še nadalje omejevali investicijsko porabo, bo razpoložljiva investicijska sredstva potrebno namenjati vzdrževanju obstoječih zmogljivosti zaradi zamenjave, mten-zifikacije in racionalizacije proizvodnje.
Investicijska vlaganja v širitev proizvodnih zmogljivosti z novimi programi bodo usmerjena le v proizvodnjo, ki bo ustrezno spreminjala gospodarsko strukturo in usposabljanje za konvertibilni izvoz.
V	skladu s temi cilji in usmeritvami se morajo ustrezno vključiti sredstva raziskovalne skupnosti in banka.
1.6.	V naslednjem planskem obdobju bomo nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote, zlasti manj razvitih krajevnih skupnosti. Za zmanjšanje razlik v razvitosti posameznih krajevnih skupnosti bo treba solidarnostno združevati sredstva in sofinancirati razvoj teh.
1.7.	Razvoj družbenih dejavnosti bo potekal odvisno od razpoložljivega dohodka. Skupna in splošna poraba bosta odvisni od ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva.
1.8.	Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela.
Osebni dohodek delavcev bo v večji meri odvisen od storilnosti dela in uspešnosti poslovanja organizacij združenega dela. Vse oblike porabe bodo rastle skladno z rastjo dohodka.
1.9.	Življenjski standard bomo lahko izboljšali le na podlagi izboljšanja kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, predvsem pa večje produktivnosti.
1.10.	Ohranitvi in varovanju okolja in smotrnemu urejanju in rabi prostora bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju namenjali posebno pozornost. Z družbenim planom bo podrobneje opredeljena funkcija zemljišč, s prostorsko ureditvenimi načrti pa določili urejanje prostora.
1.11.	Nadaljevali bomo z razvojem in krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in v krajevnih skupnostih.
CILJI IN USMERITVE RAZVOJA PO POSAMEZNIH PODROČJIH
2. Gospodarstvo
V obdobju 1986—1990 moramo doseči višjo proizvodno in izvozno rast kot podlago za hitrejšo realno rast dohodka in s tem saniranje gospodarskih razmer ter za naložbe v osnovna in obratna sredstva gospodarstva kot tudi za uresničitev pozitivnih premikov na področju
razvoja osebnega in družbenega standarda delovnih ljudi in občanov. Saniranje sedanjega gospodarskega položaja do leta 1990 bo bistveno usmerjala gospodarsko delovanje organizacij združenega dela na vseh področjih, predvsem na področju razporejanja dohodka. Kljub nakopičenim problemom in obveznostim za odplačevanje posojil, najetih v tem srednjeročnem obdobju ter zagotovitvi lastnih trajnih obratnih sredstev, bo potrebno zagotoviti tak obseg in strukturo akumulacije, ki bo omogočala nadaljno in usklajeno rast proizvodnje in dohodka. Zagotavljanje potrebne akumulacije ne sme biti odrekanje na račun osebne, skupne in splošne porabe, temveč odvisno od učinkovitosti gospodarjenja na sploh, od boljšega in smotrnega izkoriščanja proizvodnih in drugih zmogljivosti, zniževanja stroškov, predvsem deleža energije in tudi prestrukturiranja gospodarstva. Zagotavljanje večje lastne akumulacije gospodarskih organizacij, združevanje teh sredstev na dohodkovnih osnovah, zagotavljanje večje mobilnosti teh sredstev na dohodkovnih osnovah, zagotavljanje večje mobilnosti teh sredstev bo dajalo celotnemu gospodarstvu možnost za obnovo in modernizacijo obstoječih kapacitet, pa tudi možnost za gradnjo prednostnih investicijskih objektov,
Ob upoštevanju temeljnih ciljev so usmeritve družbenega razvoja v obdobju 1986—1990 na posameznih področjih naslednje:
Pri nadaljnjem razvoju industrije je treba upoštevati razvojne usmeritve v širšem prostoru, v reprodukcijskih verigah pa predvsem povezovanje na višji ravni in skupno načrtovanje prestrukturiranje z iskanjem kvalitetnih razvojnih programov, ki bodo zagotaljali boljši dohodek. Posodabljali in razvijali bomo proizvodnjo in storitve ž uvajanjem sodobne tehnologije in elektronike, z večjim vključevanjem strokovnih kadrov in znanja ter večjo udeležbo inovacij. Stalna skrb nam bo izboljšanje proizvodnih zmogljivosti, smotrno izkoriščanje surovin in energije in produktivnosti in organizacija dela, optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, smotrno izkoriščanje surovin in energije in produktivno zaposlovanje.
2.1.1.	V kovinsko-predelovalni industriji moramo uskladiti in prilagoditi proizvodne programe potrebam te dejavnosti. Poudarek bo dan razvoju te panoge v smeri avtomatizacije proizvodnje in uvajanju programov. ki bodo dohodkovno ugodni.
2.1.2.	S hitrejšim prilagajanjem proizvodnega programa sodobnim zahtevani racionalnega integralnega transporta ima industrija gospodarskih cestnih vozil v okviru poslovne skupnosti TAM možnost na-daljnega razvoja.
2.1.3.	Proizvodnja procesne opreme bo širila svoj program, kije bil doslej v celoti vezan na uvoz.
2.1.4.	Elektroindustrija bo usmerjala proizvodnjo v programe, kjer so koriščene prednosti visokega znanja. Nadaljni razvoj bo usmerjen na področje profesionalizacije sprejemnih in pretvomiških antenskih sistemov, izdelavo sklopov za računalništvo in optičnih vodnikov.
2.1.5.	V lesni industriji je potrebna posodobitev proizvodnega procesa z uvajanjem sodobne tehnologije in opreme. Večja izkoriščenost lesnih surovin v smeri višje stopnje predelave je osnova nadaljnemu razvoju.
2.1.6.	Proizvodnja mineralne vode in brezalkoholnih pijač bo zadržala sedanji obseg proizvodnje mineralne vode, povečana pa bo proizvodnja brezalkoholnih pijač.
2.1.7.	V živilsko predelovalni industriji je potrebno omogočiti prioriteten razvoj tistih vej, ki imajo prednost z vidika doma pridelanih surovin in z vidika možnosti vključevanja v izvoz.
Vse večja proizvodnja industrijskega sadja omogoča usmeritev v predelavo sadja. Mesno predelovalna industrija bo širila asortiment proizvodov ter dala večji poudarek kvalitetnim izdelkom.
2.1.8.	Tekstilno predelovalna industrija bo nadalje sledila nivoju kvalitete izdelkov razvitih držav s sprotnim uvajanjem sodobne tehnologije. S svojo izvozno usmeritvijo ima tekstilna industrija v okviru poslovnega sistema Mura možnost nadaljnega jačanja materialne osnove dela.
2.2.	Kmetijstvo bo v naslednjem srednjeročnem obdobju eno temeljnih področij nadaljnjega razvoja. Osnovna naloga kmetijstva bo tudi v bodoče povečati obseg kmetijskih pridelkov in proizvodnjo hrane. Izboljšanje rodovitnost zemlje bo osnova hitrejšemu razvoju poljedelstva in travništva, pri tem pa bo nujno nadaljnje uveljavljanje sodobnejše setvene strukture z intenzivnejšim kolobarjenjem ter dosevki. Z doslednim izvajanjem sodobnih agrotehničnih ukrepov bo omogočeno povečanje hektarskih pridelkov z večjo stopnjo rasti od republiškega povprečja.
Nadalje bomo skrbeli za varovanje kmetijske zemlje, vključevanje neobdelane zemlje v obdelavo, pospešili združevanje in podružbljanje kmetijske proizvodnje in zaustaviti nadaljnje drobljenje zemljišč.
\ živinoreji bo ostala glavna proizvodnja usmeritev govedoreja in prašičereja ob pretežni naslonitvi na lastne razpoložljive možnosti proizvodnje živinske krme ter večja proizvodnja mleka.
Gričevnat svet bo aktiviran v čimvečji meri za intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo.
pružoeni sektor bo nosilec prenosa novih tehnologij v vsej proizvodnji. Zadruge bodo krepile svojo vlogo zvečanjem števila članov in širjenjem obsega družbeno organizirane tržne usmerjene kmetijske proizvodnje, usmerjale manjše kmetije v proizvodnjo intenzivnejših kultur, predvsem v vrtnarstvo in sadjarstvo.
V prihodnjem obdobju bo poskrbljeno tudi za socialni položaj ostarelega kmečkega prebivalstva.
2.3.	V gozdarstvu je glavna naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju krepitev primarne vloge gozdov. Večji poudarek bo dan obnovi gozdov, melioracijam in vzdrževanju gozdov, gozdnim komunikacijam ter urejanju odnosov med gozdarstvom in lovnim gospodarstvom.
2.4.	Trgovina bo v naslednjem petletnem obdobju razširila prodajne kapacitete v Gornji Radgoni in s tem izboljšala preskrbo prebivalstva z izdelki široke potrošnje, zlasti s tehničnim blagom, gradbenim materialom in tekstilom. Možnost razvoja trgovine je tudi v grosistični prodaji reprodukcijskega materiala za potrebe organizacij združenega dela. Potrebno bo urediti tudi preskrbo prebivalstva z osnovnim blagom v nekaterih manj razvitih krajevnih skupnostih.
2.5.	Z ozirom na naravne danosti ter zgrajene turistično gostinske kapacitete so možnosti za razvoj te dejavnosti. V prihodnjem petletnem obdobju moramo rešiti vprašanje ureditve in vzdrževanje Negovskega in Blaguškegajezera. N adaljevali bomo z vključevanjem ostalih dejavnosti gospodarstva za nudenje kvalitetne turistične ponudbe, širili razvoj kmečkega turizma ter tako dosegli porast turističnega in gostinskega prometa.
2.6.	Na področju prometa in transporta je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajati hitrejši in racionalnejši pretok blaga in surovin v smislu razvoja integralnega transporta in povezave cestnega in železniškega transporta.
2.7.	Drobno gospodarstvo — razvoj bomo usmerjali v razvijanje novih organizacij v družbenem sektorju, krepitvi kooperacijskih odnosov z združenim delom in izboljšanju kvalitete osebnih in drugih storitev. Večjo pozornost bomo posvetili zagotovitvi lokacij in virov za izgradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, predvsem za storitvene dejavnosti. Posebno vlogo bo imelo drobno gospodarstvo'tudi pri zaposlitvenih možnostih.
2.8.	Stanovanjsko gospodarstvo
V prihodnjem srednjeročnem obdobju moramo nameriiti več sredstev za vlaganja v adaptacije, sanacije in revitalizacije obstoječih stanovanjskih enot. Z ekonomsko stanarino bomo zagotovili.enostavno reprodukcijo družbeno stanovanjskega sklada. Pospeševali bomo družbeno organizirano gradnjo stanovanj in v tem okviru tudi zadružno gradnjo stanovanj. Pri stanovanjskih gradnjah bo posebna pozornost posvečena toplotni izolaciji stavb.
’ V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo izgradnjo 140 družbenih stanovanj in 100 individualnih stanovanjskih objektov, s prenovo pa bomo pridobili 22 stanovanj.
Reševanje stanovanjskih potreb bo temeljilo na večjem deležu lastnih sredstev, za kar bo potrebno izoblikovati ekonomsko stimulacijo za vlaganja lastnih sredstev tudi za vzdrževanje in prenove stanovanj.
2.9.	Komunalno dejavnost bomo razvijali skladno z razvojem občine, večjo skrb bomo posvetili vzdrževanju in obnavljanju obstoječih komunalnih objektov in naprav. Zaradi maksimalno izkoriščenega obstoječega vodnega sistema je nujno čimprej pristopiti k izgradnji noyega vodovodnega sistema in spremljajočih vodovodnih objektov.
V	okviru Pomurja moramo rešiti odlagališče posebnih odpadkov.
S preselitvijo železniške postaje bo dana možnost dolgoročne rešitve lokacije avtobusne postaje.
V	srednjeročnem planu bomo opredelili objekte in naprave, ki se bodo zgradile do leta 1990 ter z letnimi programi dogovorili za prednost izgradnje oziroma obnove objektov in naprav.
2.10.	Prometno omrežje
Cestno omrežje — izvedena bo rekonstrukcija magistralne ceste Sp. Ščavnica—Podgrad, rekonstrukcijo dveh mostov v Sp. Ščavnici ter cesto Radenci—Videni in modernizacija lokalnih cest.
Modernizacija lokalnih cest bo opredeljena v srednjeročnem planu občine.
Poleg modernizacije in rekonstrukcije cest bomo nadalievali aktivnosti v zvezi s predvideno gradnjo magistralne ceste Maribor-Len-dava vključno z obvoznico pri Gornji Radgoni.
Z modernizacijo železniške proge Ljutomer—Gornja Radgona in izgraditvijo industrijskih tirov v Boračevi in ureditvijo železniške postaje s spremljajočimi objekti v industrijski coni bomo usposobili železniško omrežje za prevzem večjih količin tovora.
2.11.	Za razvoj poštne dejavnosti bomo nadaljevali s širitvijo PTT omrežja in poštnih storitev. Prizadevali si bomo za povečanje in širjenje telefonskih kapacitet za krajevne in medkrajevne povezave. Skrb bomo posvetili tudi nadaljnji gradnji telefonskih govprilnic.
2.12.	Na področju energetike bomo nadaljevali z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja, “pričeta bo gradnja HE na Muri. Dokončali bomo izgradnjo plinovoda od Ljutomera do Gornje Radgone.
Nadaljevali bomo s procesom preusmerjanja porabe energetskih surovin na domače vire energije, raziskali bomo možnost izrabe termalnih energetskih virov, ter si prizadevali za zmanjševanje porabe energije na enoto proizvoda.
2.13.	Naloga vodnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem ondobju bo predvsem zagotovitev zadostnih količin kakovostne vode, urejanje vodnega režima in skrb za zaščito vodnih rezursov. Poleg tega bomo zasledovali potrebe po varstvu pred poplavami, osuševanju zamočvirjenih tal. preskrbe z pitno vodo, tehnološko vodo, namakanjem. varstva okolja in usklajevanju energetskega koriščanja. Vodno gospodarstvo bo spremljalo tudi kakovost voda v umetnih'naravnih jezerih ter način urejanja vodnega režima za koristi ribištva in drugih potreb.
rnei WrwIAI'm	/I MWM I O
2.14.	Varstvo okolja
Z družbenim planom bomo opredelili namensko rabo prostora. Varovanje okolja in racionalne posege v prostor bomo zagotovili z izdelavo prostorskih izvedbenih aktov. Preprečevali bomo nastajanje novih žarišč onesnaževanja okolja, z izgradnjo čistilnih naprav in z drugimi ukrepi pa bomo zmanjševali škodljive vplive obstoječih žarišč.
3.	Družbene dejavnosti
Prizadevali si bomo za ohranitev dosežene ravni nadaljni razvoj usmerjali v odvisnost od gospodarske rasti. Združevanje sredstev ter financiranje programov na osnovi svobodne menjave dela bo temeljilo na dogovorjeni vsebini, kvaliteti, ceni ter standardih in normativih.
3.1.	Ključnega pomena za nadaljni razvoj je izobraževanje, ki mu bomo morali povečati posebno pozornost. Z boljšo organiziranostjo, večjo medsebojno povezanostjo in večjim vplivom uporabnikov bomo uskladili programe z razpoložljivimi gmotnimi možnostmi.
Tako bosta vzgoja in izobraževanje skupaj z znanostjo, tehnologijo in organizacijo vključena v nadaljno gospodarsko rast.
Poleg skrbi za osnovno šolsko izobraževanje bomo pozornost posvečali tudi ostalim oblikam izobraževanja, dopolnjevanju znanja in izobraževanju že zaposlenih delavcev. Posebno pozornost moramo posvetiti poklicnemu usmerjanju in pospeševati predvsem izobraževanje za proizvodno tehnične poklice. Prizadevali si bomo za večjo povezanost šol z organizacijami združenega dela in s tem zagotovili boljšo kvaliteto pri izvajanju strokovnih predmetov, prenosu in uporabi znanja.
Organizacije združenega dela bodo v večji meri kot doslej planirale izobraževanje kadrov ter si z učinkovito kadrovsko politiko štipendiranja prizadevale za spremembo kadrovske strukture.
V osnovnem šolstvu bomo prednostno zagotavljali uresničevanje zagotovljenega programa, uvajanj a novega programa življenja in dela in razvijanja celodnevne šole.
3.2.	V otroškem varstvu bomo nadaljevali z vključevanjem otrok v družbeno organizirano varstvo in izvajali vzgojne programe za predšolske otroke, ki niso vklj učeni v VVO. Pozornost bomo namenili varstvu in vzgoji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
3.3.	V naslednjem srednjeročnem obdobju se bomo morali posvetiti razvoju osnovne zdravstvene službe, v okviru tega pa razvijati predvsem preventivo, splošno medicino, mladinsko zobozdravstvo ter zdravljenje in nego bolnika na domu. Nadalje bomo združevali sredstva za dokončanje izgradnje regijske bolnišnice.
3.4.	Osnovna naloga socialnega skrbstva bo zagotavljanje socialne varnosti občanom in družinam, ki si te s svojim delom ne morejo zagotoviti. Za ostarele ljudi, ki živijo na svojih domovih sami, bo potrebno organizirati različne oblike pomoči.
3.5.	Na področju telesne kulture bomo predvsem razvijali tele-snokulturne navade, zlasti otrok in mladine in nadaljevali z razvijanjem množičnosti ter različnih oblik rekreativnega udejstvovanja. Posebno skrb bomo namenili izkoriščenosti in vzdrževanju obstoječih telesno-kulturnih objektov.
3.6.	Kulturno dejavnost bo potrebno v večji meri približati delovnim ljudem in občanom. Nadalje bomo povečali pozornost razvoju knjižničarstva, poglabljali in širili ljubiteljsko dejavnost v šolah, združenem delu m krajevnih skupnostih. Večjo skrb bomo posvetili tudi vzdrževanju kulturnih domov in kulturnih spomenikov.
3.7.	Raziskovalna dejavnost se bo vključevala v pripravo novih projektov in študij, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju občine. V vseh sredinah bomo vzpodbujali raziskovalno in inventivno dejavnost.
3.8.	Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo nadaljevali proces dograjevanja obrambnih, mobilizacijskih in varnostnih priprav ter družbene samozaščite v vseh sredinah tako, da bodo sposobne delovati v vseh spremenjenih razmerah. Prednostno bomo uresničevali dopolnjeno zasnovo narodne zaščite s povdarkom na izdelavi načrtov za njeno delovanje ter usposabljanje njenih pripadnikov. V skladu z obrambno razvojnim načrtom bomo razvijali dolgoročno usmeritev razvoja TO, OZ in sistema zvez, opazovanja in obveščanja.
4.	Druge dejavnosti
4.1.	Vključevali se bomo v medobčinsko sodelovanje v regiji in usklajevali skupne interese. Skupno bomo načrtovali in usklajevali razvoj industrije, kmetijstva, agroživilstva, turizma in gostinstva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, bančništva, usmerjenega izobraževanja. časopisne in radijske dejavnosti, delovanju regijskih ustanov ter splošnega ljudskega odpora.
4.2.	Družbeni sistem informiranja je eden temeljnih pogojev hitrejšega razvoja proizvajalnih sil, sprejemanja ustreznih družbenih odločitev in nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih ekonomskih odnosov. Njegov hitrejši razvoj bomo zagotovili z uvajanjem sodobne tehnologije, zlasti računalniške in povečanjem zmogljivosti telekomunikacijskega sistema in razvojem javnega omrežja za prenos podatkov.
Številka: 30-1/84-11
Datum: 22. 4. 1985
Predsednik
Skupščine občine Gornja Radgona Jože Kolbl
126
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. aprila 1985 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O GOSPODARSKIH GIBANJIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1984
Zbori občinske skupščine so na seji, dne 18. aprila 1985 razpravljali o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o politiki družbenega plana občine Murska Sobota v letu 1984 in
ugotovili:
V letu 1984 je v gospodarstvu občine porasel celotni prihodek za 59 %, porabljena sredstva 60 %, amortizacija po minimalni stopnji 33 %, dohodek 57 %, čisti dohodek 48 %, poslovni sklad 48 %, sredstva za osebne dohodke 54 % in akumulacijo za 47 %. Z izgubo so poslovale Mesna industrija TOZD Klavnica in TOZD Predelava mesa. LIVTOZD Oprema in orodja. Platana TOZD Ledava, KG Rakičan TOZD Prašičereja, Agroservis ter KZ Panonka TZO Petrovci v skupni višini 150.499.000 din, kar je za 182 % več kot je znašala izguba gospodarstva v letu 1983. Vse izgube so bile pokrite.
Dosežena nominalna gibanja so sorazmerno visoka, vendar ne zagotavljajo uresničevanje vseh z resolucijo načrtovanih ciljev, in precej zaostajajo za povprečjem v SR Sloveniji.
Dokaj ugodna so bila gibanja v industriji, ki presegajo rasti republiških povprečij medtem, ko so gibanja v ostalih panogah gospodarstva nižja, zlasti pa zaostajajo za povprečjem v kmetijstvu in obrtni dejavnosti.
Dosežena gospodarska gibanja po posameznih organizacijah so zelo različna, saj nekaj OZD dosega precej nadpovprečna gibanja, precej pa je organizacij, ki so zaradi številnih težav in problemov v poslovanju v letu 1984 dosegle slabše poslovne rezultate.
Pozitivna so bila prizadevanja organizacij združenega dela pri povečanju izvoza, zlasti ugodno se je povečal izvoz na konvertibilno področje, kije glede na leto poprej višji za 24 %.
V	industriji in kmetijstvu je bil načrtovani fizični obseg proizvodnje presežen.
V	delitvi dohodka je prišlo do pozitivnih premikov pri zmanjšanju obveznosti za skupno in splošno porabo. Zaradi velikega povečanja obresti za kredite seje v dohodku znižal delež sredstev za akumulacijo oz. reprodukcijo in sklade, kar je zaskrbljujoče.
Za investicije v osnovna sredstva je bilo v globalu vloženo razmeroma veliko sredstev. Zlasti občutna so bila vlaganja v industrijo in stanovanjsko izgradnjo, na ostalih področjih pa precej manj. Opravljene naložbe niso prispevale k prestrukturiranju gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest in doseganju večjega dohodka na zaposlenega.
Ob takih gibanjih so v gospodarstvu občine prisotna tudi druga negativna in zaskrbljujoča gibanja kot hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, povečanje zalog končnih proizvodov, visoke rasti cen surovin in repromaterialov, likvidnostne težave, padec prodaje blaga in storitev, rast življenjskih stroškov idr.
Resolucijsko načrtovana gibanja dosegamo pri rasti industrijske m kmetijske proizvodnje, izvoza na konvertibilne področje, zaposlovanja in splošni porabi, za načrtovanim so rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela, rast skupne in osebne porabe pa je v globalu nekoliko hitrejša od možne rasti po določilih resolucije.
Na podlagi ugotovitev iz analize in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča:
1.	Glede na prisotna neugodna gibanja bo Izvršni svet zahteval izdelavo sanacijskih programov za izboljšanje razmer od vseh OZD. ki so leto 1984 zaključile z izgubo ali so poslovale na meji rentabilnosti. K sanacijskim programom bo Izvršni svet dajal svoja stališča in predloge.
2.	OZD morajo bolj zavzeto reševati likvidnostne težave in iskati možnosti za zmanjšanje deleža v dohodku tudi z optimiranjem zalog.
3.	Podpirajo se prizadevanja organizacij s področja kmetijstva za znižanje obrestnih mer pri kreditiranju kmetijske proizvodnje ter za večje regresiranje porabe gnojil in drugih sredstev. Ob tem je potrebno tudi z drugimi ukrepi zagotoviti, da se bo v letu 1985 ohranil stalež živine, obseg kmetijske proizvodnje pa se bo povečal oz. ostal na nivoju iz leta 1984. Vzpostaviti je potrebno dolgoročne poslovne in dohodkovne odnose v reproverigi med OZD v primarni proizvodnji ter predelavi in trgovini, ki jih je nujno dosledno uresničevati.
4.	V OZD je potrebno podrobno proučiti vzroke za visoke rasti materialnih stroškov ter z večjo izrabo notranjih rezerv in podvzema-njem ustreznih ukrepov odpraviti neugodno razmerje med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi.
5.	Območna vodna skupnost naj ugotovi vzroke za presežek prihodkov nad odhodki v letu 1984 in obrazloži koriščenje teh sredstev v letošnjem letu.
6.	Analizirali je potrebno združevanje in porabo sredstev za sta-novanjsko izgradnjo, kjer se ugotavlja, da nekatere organizacije združujejo več sredstev kot opredeljuje dogovor in jih začasno koristijo v druge namene, druge OZD pa pretežni del sredstev uporabljajo za individualno stanovanjsko gradnjo.
7.	Podrobno se bo analiziralo poslovanje OZD s področja družbenih dejav nosti s poudarkom na razčlenitvi materialnih stroškov in gibanju osebnih dohodkov po posameznih kvalifikacijskih strukturah delavcev, številka: 30-11/85-3
M. Sobota. 29/4-1985
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat
127
N a podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44 82 m 9/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska bobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 4. 1^85 sprejela
ODLOK
O PG.RDHVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DARKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1984
T. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1984.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1984 izkazuje:
— obremenitve (predpis) 1984
— plačila 1984
— zaostanek 1983
— preplačila 1983
— računski saldo — dolg 1'984
216.790.288,40
216.304,461,00
14.015.653,05
4.883.352,45
9.618,128,00
3.	člen
Zaključni račun obsega:
—	bruto bilanco na obrazcu K.D-6.
—	bilanco na obrazcu Zr-1.
—	pregled skupno doseženega prometa za davke in prispevke na obrazcu Zr-2,
—	pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr-3.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 401/83-1
Datum: 22/4-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
128
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73 m 17/83) in 28. člena Statuta krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica je skupščina krajevne skupnosti Gornja Radgona na svoji seji dne 29. 04. 1985 sprejela
SKLEP o uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Spodnja
Ščavnica
L člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 21. aprila 1985 se za celotno območje krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica: Aženski vrh. Lastomerci. Lomanoše, Plitvički vrh. Spodnja Ščavnica in Zagajski vrh uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za obdobje pet let in sicer od 0 L 06. 1985 do 01. 06. 1990.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica in sicer:
—	2 % od netto OD zaposlenih,
—	10 % od katastrskega dohodka.
—	2 % od netto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka.
—	2 % pokojninske bsnove obrtnikov pavšalistov,
—	10 % od odmerjenega občinskega davka od postranskih poklicev,
—	2 % od pokojnin,
—	6.000,00 din letno za zaposlenega v tujini.
Svet krajevne skupnosti Spodnja Ščavnicaje pristojen, da vsako leto določi novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
4.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za naslednje namene:
—	80 % za asfaltiranje občinske ceste Sp. Ščavnica—Lešane,
—	20 % za dodatno gramoziranje vaških cest.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, invalidnino, pokojnino z varstvenim dodatkom. učenci in študentje, ki prejemajo štipendijo ali nagrado na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, ter kmečki upokojenci.
6.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu št. 51910-842-008-8467 in se bodo koristila za namene iz 4. člena tega sklepa.
7.	člen
Samoprispevek iz OD zaposlenih bo obračunaval in odtegoval nlačevalec osebnih dohodkov.
Samoprispevek od katastrskega dohodka, od bruto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka, pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov in od odmerjenega občinskega davka od postranskih poklicev bo obračunavala in odtegovala uprava za družbene prihodke SO Gornja Radgona.
Samoprispevek od pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec pokojnin.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Špodnja Ščavnica, ki o tem vsako leto poroča na zborih občanov.
*
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Spodnja Ščavnica, dne 29. 04. 1985
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI Milan Erdela. l. r.
129
Na podlagi 2. čl. zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73 in 17/83) in 8. čl. zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77) ter 40. čl. statuta Krajevne skupnosti Krogje skupščina delegatov Krajevne skupnosti Krog na seji dne 22. 2. 1985 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja KROG sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Krog, za naselje KROG.
L čl.
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za del območja Krajevne skupnosti Krog, naselje KROG za dobo 5 (pel) let od 16. 6. 1985 do 15. 6. 1990.
2.	čl.
Referendum bo dne 2. junija 1985 od 7. do 19. ure v vaškem domu v Krogu.
'Za izvedbo referenduma je odgovorna volilna komisija v KS Krog, za naselje K ROG. ki mora pri svojem delu upoštevati določila zakona o referendumu m drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah m odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
STRAN 18 VESTNIK, 16. MAJA 1985
3.	ČL
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo uporabljena za:
— razširitev vodovodnega omrežja.
— asfaltiranje vaških cest.
— zgraditev večnamenske dvorane pri osnovni šoli,
— vzdrževanje vaških cest,
— dotacije društvom za izgradnjo objektov.
— vzdrževanje poljskih poti.
4.	čl.
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselja KROG v naslednji višini:
—	2 % od osebnega dohodka oz. nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
—	3 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost ali samostojni poklic.
—	4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti.
— I % od pokojnin, višjih od 10.000.— din.
—	2 % od povprečnega OD v SRS delavci, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Krog.
—	500.— din letno od 1 ha obdelovalne površine za vzdrževanje poljskih poti.
p	5. čl.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku.
6.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za naselje Krog ter občani, ki niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa v delovnem razmerju in imajo lastnost delavca v združenem delu.
7.	čl.
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST KROG
NASELJE KROG
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 2. junija 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje KROG za obdobje petih let od 16. 6. 1985 do 15. 6. 1990, ki bo znašal:
— 2 % od osebnega dohodka oz. nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
— 3 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost ali samostojni poklic.
— 4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti.
— 1 % od pokojnin, višjih od 10.000,— din
— 2 % od povprečnega OD v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Krog.
— 500.— din letno od 1 ha obdelovalne površine za vzdrževanje poljskih poti
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka.oz. obkroži besedo »PROTI«,če ne soglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka.
8.	čl.
Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu Krajevne skupnosti Krog št. 51900-842-035-8098 in razporejala po referendumskem programu.
Samoprispevek od osebnih dohodkov oz. nadomestila osebnih dohodkov bo obračunan ob vsakem izplačilu osebnih odhodkov, samoprispevek od čistega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti ah samostojnega poklica ter od katastrskega dohodka obračunava uprava za družbene prihodke občine M. Sobota, samoprispevek od delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti. Krajevna skupnost pismeno obvesti o obveznosti plačila 500.— din letno od 1 ha tudi lastnike obdelovalnih površin.
9.	čl.
Nadzorstvo nad uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne.skupnosti Krog ter o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov naselja Krog.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Krog.
11.	čl.
la sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in M. Sobota.
Krog dne 25 4 1985
Predsednik skupščine delegatov v KS Krog Janez HUSAR. I. r.
130
Na podlagi 2. čl. zakona o samoprispevku (Ur. L SRS št. 3/83 in 17/83) in 8. čl. zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. L SRS št. 23/77) ter 40. čl. statuta Krajevne skupnosti Krog je skupščina delegatov Krajevne skupnosti KROG na seji dne 22. 2. 1985 po predhodni odločitvi zbora delovmh ljudi in .občanov naselja SATAHOVCI sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Krog za naselje SATAHOVCI.
L čl.
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za del območja Krajevne skupnosti Krog za naselje SATAHOVCI za dobo 5 (pet) let od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
2.	čl.
Referendum bo dne 2. junija 1985 od 7. do 19. ure v vaškem domu v Satahovcih.
Za izvedbo referenduma je odgovorna volilna komisija v KS Krog za naselje SATAHOVCI. ki mora pri svojem delu upoštevati določila zakona o referendumu in drugin oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
3.	čl.
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo uporabljena za:
— dograditev mrliške veže.
— razširitev električnega omrežja.
— asfaltiranje cest.
— gradnjo doma gasilcev,
— obnovo vodovoda.
— vzdrževanje poljskih poti.
4.	čl.
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju naselja SATAHOVCI v naslednji višini:
—	6 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti.
—	2 % od osebnega dohodka, oz. nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
—	3 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost ali samostojni poklic.
—	1 % od pokojnin, višjih od 10.000,— din.
—	2 % od povprečnega OD v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Satahovci.
—	500.— din letno od 1 ha obdelovalne površine za vzdrževanje poljski', poti.
5.	čl.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku.
6.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani s splošnem volilnem imeniku za naselje Satahovci ter občani.»ki niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa v delovnem razmerju in imajo lastnost delavca v združenem delu.
7.	čl.
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima misled nje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST KROG
NASELJE SATAHOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 2. junija 1985 o uvedbi krajevne ;, samoprispevka za naselje SATAHOVCI za obdobje petih let od !. 1986 do 31. 12. 1990. ki bo znašal:
—	6 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti.
—	2 % od osebnega dohodka ož. nadomestila osebnega dohod/, iz delovnega razmerja.
—	3 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno dejav nost ah samostojni poklic.
—	1 % od pokojnin, višjih od 10.000.— din.
—	2 % od povprečnega OD v SR Sloveniji za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Satahovci, — 500.— din letno od 1 ha obdelovalne površine za vzdrževanje poljskih poti.
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. čl. zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
•ZA«.	»PROTI«
. Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če 'oglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka, oz. obkroži besedo PRt) 11«. če ne soglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka.
8.	čl.
Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu Krajevne skupnosti KROG št. 51900-842-035-8098 in razporejala po referendumskem programu.
Samoprispevek od osebnega dohodka oz. nadomestila osebnega dohodka bo obračunan ob vsakem izplačilu OD. samoprispevek od čistega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti ali samostojnega poklica ter od katastrskega dohodka obračunava Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota, samoprispevek od delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, ter samoprispevek od obdelovalnih površin pa obračunava krajevna skupnost Krog, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti.
9.	čl.
Nadzorstvo nad uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Krog ter o tem vsako leto poročal zboru delov nih ljudi in občanov naselja Satahovci.
10.	čl.
Za zbiranje sredstev in za izvajanja del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Krog.
11.	čl.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah občinskih skupščin G. Radgona. Ljutomer. Lendava in M. Sobota.
Satahovci. dne 25. 4. 1985.
Predsednik skupščine delegatov KS Krog Janez HUSAR, 1. r.
131
Na osnovi 10. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradne objave št. 29/79) ter na osnovi 326 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Izvršni svet SO Lendava na seji, dne 23. 4. 1985 sprejel naslednji
SKLEP
O spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko higienske službe na območju občine Lendava.
V 9. členu Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe se spremenijo in dopolnjujejo pristojbine, kijih lastniki živali plačujejo ob izdaji Zdravstvenih spričeval za živino, za pse pa ob cepljenju proti steklini in se glasi: — za goveda in konje	87,50
—	za teleta in žrebeta do 120 kg	43,75
—	za prašiče do 50 kg	10,50
—	za prašiče nad 50 kg	35,00
—	za perutnino po komadu	0,245
—	za čebelje panje po komadu	8,75
—	za pse po komadu	150,00
la sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
številka: 322/13/85-9/95-FA
Datum: 26. 4. 1985
Predsednik IS: Ludvik ing. Jerebic i  3 132
POROČILO
o izidu referenduma v krajevni skupnosti Stara cesta
L
Na referendumu za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Stara cesta, ki je bil v nedeljo 7. 4. 1985 so bili doseženi naslednji rezultati:
Glasovalno mesto	Število volilnih upravičencev	Skupaj	Glasovalo		Število neveljavnih glasovnic
			ZA	PRO- TI	
Stara cesta	184	182	165	15	2
Mekutnjak	155	151	125	25	1
Desnjak	106	98	96	1	1
Skupaj	445	431	386	41	4
n.
Volilna komisija pri KS Stara cesta je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma in v smislu 2. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 86,7 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo samoprispevka.
Stara cesta, dne 7. 4. 1985
Predsednik volilne komisije: Voršič Miran 1. r.
133
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18/84) ter 254. čl. statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na svoji seji dne 25/4-1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za plinovod Boreči—Radenci — Gornja Radgona
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je lokacijski načrt za plinovod Boreči — Radenci—G. Radgona v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za plinovod Boreči —Radenci—G. Radgona, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 12/85 LN/R.
3.
Osnutek lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih občine G. Radgona. Partizanska cesta 13 in v prostorih krajevne skupnosti Radenci za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 351-4/85-10
Datum: 25/4-1985
Predsednica
izvršnega sveta SO G. Radgona Dana Sukič
134
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/81) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (U r. objave št. 41 /81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji dne 25/4-1985 sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Žihlava — Biserjane
L
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Žihlava — Biserjane v skladu s srednjeročnim
STRAN 17 VESTNIK, 16. MAJA 1985
družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Žihlava — Biserjane, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 14/85-UN/R.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih skupščine občine G. Radgona. Partizanska cesta 13 in prostorih krajevne skupnosti Videni ob Ščavnici za dobo 30 dni. x
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti ali Kmetijski zadrugi G. Radgona.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-5/85-10
Datum: 25/4-1985
PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona SUKIČ
135
POPRAVEK
V sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije (Ur. objave
občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/85) se v III. točki namesto besedila »začasnega individualnega organa« vstavi besedilo: »ukrepa družbenega varstva«.
Sekretar skupščine občine Ljutomer Franjo Štebih. I. r.
136
POPRAVEK
odloka prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih, določenih točk geodetskih mrež in ob opazovalnih smereh med točkami na območ,u občine M. Sobota (Uradne objave, št. 10/85)
V 2. odstavku I. člena je namesto številke 288 pravilno številka >388«.
Sekretar SO Martin VINČEC. dipl. prav.
137
POPRAVEK ODLOKA
O USKLADITVI ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA OBČINE MURSKA SOBOTA S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE MURSKA SOBOTA IN SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTAZAOBDOBJE 1981 —1985 (objavljen v Uradnih objavah, št. 10/85)
— Beseda »in« v prvi vrsti 2. člena med besedama »občine« in »Murska«, se črta.
—	beseda »so« v začetku tretje vrste 2. člena se nadomesti z besedo »se«.
—	šesta alinea 3. člena se mora glasiti: »prvega stavka drugega odstavka 13. člena«.
—	med besedi »planom« in »za« v tretji vrsti druge točke 4. člena se doda beseda »namenjena«.
STRAN 16 VESTNIK, 16. MAJA 1985
Radijski in televizijski spored od 17 . do 23 . maja


MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja. 16.30 — Aktualno v petek, 17. maja (mladinska oddaja, Kam konec tedna). 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
i
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli. 10.3.5 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Spoznavajmo našo naravno dediščino: Mura 20.05 Človekovi možgani: Jaz. angleška dok. serija. 21.00 Ne prezrite. 21.15 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Kje pa je oblast?. 22.15 TV dnevnik H. 22.25 Ujetnica, francos-ko-italijanski film.
Z® ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Mali svet. 18.15 Govorimo o zdravju. 18.45 Humoristični klub. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mike Hammer.
20.55 Formula
21.40
Dnevnik. 21.55 V petek ob 22.00.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 12.00 Reportaža o papeževi poli v Belgiji. 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick. 21.15 Modna revija. 21.20 Časovno znamenje. 22.05 Šport.
Drugi program
16.20 Jean Christophe, 17.15 Svet živali, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Hiša na trgu Eaton. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po avstrijskih sledeh, 21.15 Čas v sliki s Politiko v petek. 22.05 Harryjeva igra (film), 23.15 Munsterjevi.
TV MADŽARSKA
8.05 in 15.10 Šolska TV.
9.25 Ponovitve do 11.00. 16.35 Kratki filmi. 17.30 TV spored za tri dni. 17.35 Poštni predal 250. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dhevnik. 20.00 Kramljanje, spored Taniasa Vitrayja.
21.00 Umetnina tedna.
21.05 f ant s kovčkom, TV film. 22.35 To je Maxim, iz varietejskega programa.
23.10 TV dnevnik.
14.15 I V novice. 14.20 YL made music. 15.00 Pel letnih časov — I V nanizanka — 2. del. 16.10 Neznana obzorja — do-kumenlarec. 16.40 Risanke. 17.IX) Delia —- rubrika o medicini. 17.55 IV novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja s slov, jeziku. 19.30 I VD stičišče. 19.50-Z nami pred kamero — .tedenska rubrika. 20.25 Mojzes — I\ nanizanka, igrajo: Buti Lancaster. Irene Papas. Ingrid I liulin. 2 1.35 Možje Ral-a — I v film. 22.10 IA D • sedanes. 22 20
— glasbena oddaja.
RADIO	RADIO
MURSKAS0B0TA F
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 18. maja (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Svet računalništva), 18.D0 — Naj-lepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.10 Poročila, Otroška matineja — ponovitve oddaj. 10.20 Republiška revija MPZ — Zagorje 84. 10.50 Poljane: Proslava ob -40-letnici zaključnih bojev za osvoboditev in zmago nad fašizmom, prenos (za JRT 1), 12.00 Čudeži narave: Skrivnostni svet plazilcev H, 12.30 Spoznano — neznano, 13.10 Poročila (do 13.15). 14.50 Računalništvo, 15.15 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: Deveti krog, hrvaški film (čb), 16.55 Poročila, 17.00 PJ v rokometu — Sloga Bosnaprevoz:CZ, 18.40 Boj za obstanek: Leto požarov, 20.00 Hooper, ameriški film, 21.40 Zrcalo tedna. 22.05 Videogodba. 22.55 Poročila.
TVZAGREB
8.50 TV v šoli. 10.50 Poljane: Ob 40-letnici zmage nad fašizmom (prenos). 15.45 Sedem TV dm. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. 17.00 Rokomet: Sloga : Crvena Zvezda. 18.25 Prisrčno vaši. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Bonie in Clyde (film). 21.55 Dnevnik. 22.10 Program ob koncu ledna.
MURSKA SOBOTA
mns — Nailenše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja. 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor). 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.40 Poročila. 8.45 Otroška matineja. 11.05 Tambu-raški orkester »Zoran Mu-lič«. 11.35 625. oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.55 Mostovi, 15.25 I. Štivičič: Kam gredo divje svinje. 16.25 Poročila. 16.30 Visok pritisk. 17.25 Dvojna prevara, ameriški film, 18.50 Knjiga. 20.00 V. Petrovič-F. David: Ljubezenske zgodbe. 21.25 Avto-rally Saturnus, reportaža. 21.50 Športni pregled. 22.40 Poročila.
\ ^7/ ž/	V«
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Ne-
deljsko dopoldne. Kmetijska oddaja. Družinski magazin.
12.00
13.00
13.30
Govorimo o zdravju. 14.00 Mah koncert. 14.15 Proti vetru. 15.05 Sestanek brez dnevnega reda. 17.05 . Re-magenski most (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Čistina. 21.15 Potopis. 21.50 Športni pregled. 22.35 Dnevnik.
MURSKA SOBOTA
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 20. maja
(Šport), 18.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli, 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35), 17.30 Poročila, 17.35
Spored za otroke.
18.25
Podravski obzornik, 18.45 Zdravo mladi, Zagreb, 20.05 N. Mailer: Rabljeva pesem. 4. — zadnji del ameriške nadaljevanke. 20.55 Mednarodni filmski festival — Canes 85. zaključna slovesnost ob podelitvi nagrad. 21.35 Glasbeni večer. 22.30 TV dnevnik II.
Oddajniki 11. TV mreže:
17.30 Beograjski TV program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Dinastija. 47. del ameriške nadaljevanke, 22.00 Premor, (samo za l.j 2). 22.05 Dobre vibracije, kulturni magazin (do 22.50).
TV ZAGREB
8.50 IV v šoli. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 IV koledar. 17.45 Srečanje s pisatelji. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Marko in Amonij (drama). .21.00 Paralele. 21.35 Dnevnik. 21.55 En avtor, en film.
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 21. maja (gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00— Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
HflUlV	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 22. maja (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — 21-232' — glasbeno-reklamna oddaja. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 23. maja (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli. 10.35 TV v šoli, 12.30Poročila(do 12.35), 16.25 Šolska Tv. 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 18.05 Mili in legende. 18.25 Obalnokraški obzornik. 18.40 Spored za mlade. 20.05 A. Christie: Pajkova mreža, angleška drama. 21.55 Omizje, 00,00 Poročila.
Oddajniki 11. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Zeleh ste. poglejte. 19,30 Tv dnevnik. 20.00 Kdo tako lepo poje, oddaja narodne glasbe, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Izobraževalna oddaja (do 22.20)
TV LJUBLJANA
9.15 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30Poročila(dol2.35), 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke. 18.25 Notranjski obzornik', 18.40 Računalništvo. angleška izobraževalna serija. 20.05 Dokumentarec meseca: Bolj belo kot belo. 20.50 Film tedna: Noč Sv. Lovrenca, italijanski film. 22.40 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik 18.45 Sokoli, otroška serija. 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 18.45 Glasba na zaslonu, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja, 20.50 Včeraj, danes. jutri. 21.05 Dokumentarna oddaja. 21.50 Glasbeni show (do 23.35)
9.00 Tv v šoli: Pesmi in zgodbe za vas. Mikrobiologija. Poročila, 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35), 16.35 Šolska Tv, 17.30 Poročila. 17.35 Soored za otroke. 18.25 Čas, ki živi: obzornik. 18.40 Čas ki živi: Med vojno pa muze ne pojo (del. nasL). 20.05 Tednik, 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.15 L. Maroti: Franz Liszt, 3. del madžarske nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik II
/O	tenka
Pomurska banka
ljubljanska banka
Pomurska bank«
Oddajniki II. TV mreže: ' 17.25Tvdnevnik. 17.45Na črko, na črko, otroška serija, 18.15 Izziv himere, izobraževalna serija, 18.45 Mali, veliki svet, dokumentar-nozabavna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Večni klic, sovjetska nadaljevanka — 10. del. 21.15 Poročila. 21.20 Umetniški večer — W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka. predstava HNK Split (do 23.25)

8.50 TV v šoli. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 IV koledar. 17.45 Pisani avtobus.. 18.15 Odprla knjiga. 18.45 Želeli sle — poglejte. 19.15 Risanka. 19.30
Dnevnik. 20.00 Teme dileme. 20.55 Teheran (film). 23.00 Dnevnik.
in
43
TV ZAGREB
8.40 Poročila. 8.45 Reportaža o poli papeža po Belgiji. 10.45 Smith in Jones pod vislicami (film), 12.00 Nočni studio. 13.05 Poročila. 14.15 Anton Zadnji (film). 15.40 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stavimo. da . . ..	22.05
Šport, 23.05 Ameriška glasbena lestvica.
Drugi program
15.30 Takrat, 15.35 Tedenski TV spored. 16.00 Znanost, 17.00 Dunajski slavnostni tedni 1985, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Tednik. 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Janez Pavel II — pot v Rim (film), 22.30 Poročila. 22.40 Harryjeva igra (film).
TV MADŽARSKA
i.
8.25 Ponovitve do 11.50. 13.55 Rastlinski svet; orhideje. 14.20 Direndaj. 15.10 Ostati v igri. 15.55 Za najstnike. 16.55 Pesniki in pesmi iz letošnje antologije. 17,40 Kuhajmo. 18.10 Pravni pri-
meri. 20.00 stern, zbor.
19.30 TV dnevnik. Vešala, ameriški ve-
21.50 Narodna za
21.55 Ljubezenski
11.00 d iskovna ura. 12.00 Računalniška družina. 14.20 Strah divizije (film). 15.45 Otroški in mladinski spored. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 losca (opera). 23.00 Jour Fixe.
9.00 Potočila. 9.05 TV v šoli. I0.30 Družinski spored. 13,00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Magnum. 22.05 Rossini v Parizu.
8.50 TV v šoli. 16.00 Poročila. 16.05 TV koledar. 16.15 Sokoli. 16.45 Finale rokometnega pokala Jugoslavije. 18.15 Družinski magazin. 18.45 Glasba na ekranu. 19.15 ’ Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmoskop. 22.30 Dnevnik.
9.00TVvfoli. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Črka na črko. 18.15 Znanost. 18.45 Mali, veliki svet. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kviz. 22.05 Dnevnik. 22.25 Oficir nežnega srca (dok.
Drugi program
9.00 Matineja. 10.10 Dvanajst porotnikov (film). 1L45 Missa Cracoviensis. 12.30 Usmeritev. 14.00 Športno popoldne, 18.00 Vodič po operi, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mesto zločina. 21.30 Denver. 22.15 Športni teden. 22.35 Nevarni denar (film).
Drugi program
16.40 Papež v Belgiji. 18.20 Dragocenosti iz Avstrije. 18.30 Hiša na trgu Eaton. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Naša najlepša leta. 21.00 Novo v kinu. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Schilling. 22.05 Peperminlni mir (film).
9.00 Poročila. 9.05 I V v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 16.30 Otroški m mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitični raporl. 21.15 Bogati in revni. 22.00 Prelistano, 22.45 Nogometni turnir.
Drugi program 17^00 TV v šoli.
17.30
Usmeritev, 18.00 Očarljiva lannie. 18.30 Hiša na trgu Eaton. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj pokJic. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Klub 2 .
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 14.55 Najlepša žena sveta, italijanski film. 16.45 Spo-
red
prihodnjega
tedna.
17.15 Možgansko prven-
stvo.
18.00 Delta.
19.00
Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Dediči, francoski TV film. 21.30 Praznik madžarske pesmi. 3. del: Po sledeh Bartoka in Kodalya. prenos iz Vigada. 22.30 Poročila.
TV MADŽARSKA
' *	, ' : - -	V'..''.:. '
16.20 Poročila. 16.25 Iz festivalskega programa; VI. festival otroških filmov in TV programov v Koszegu. 20.00 Poročila. 20.05 Šestinšestdeset; gost oddaje: Istvan Meggyesi. predsednik drž. komiteja za turizem. 20.55 Glasbeno TV gledališče: Mirandolina. ljubezenska igra. 22.50 Poročila. himna.
8.00 Šolska TV. 9.00 Fe stival otroških filmov in TV I programov. 14.00 Festival | otroških filmov in TV programov. 17.15 Avtomobili in ljudje, pon. 2. dela: Ford slopa na sceno. 18.15 Ne le za žene. 18.30 TV program za tri dni. 18.35 Diagnoza. 20.00 Arhiv smrti, 8. del. 21.00 Studio ’85. 21.50 Okrogla miza o kapitalizmu. 22.45 Tv dnevnik.
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport. 21.45 Videoteka.
Drugi program
15.45 Iz parlamenta. 17.00 Vzgojna oddaja. 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja L. 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Naša najboljša leta. 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal. 22.30 Stanje stvari (film).
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila. 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, J9.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dalli. dalli. 21.50 Kljub temu .. .. 23.25 Izza pisalne mize.
Drugi program
16.00 Iz parlamenta, 17.15 Sedem svetovnih čudes. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Hiša na trgu Eaton, .19.30 Čas v sliki, 20.15 Partner v krizi. 21.15 Čas v sliki, 21.50 Klub 2.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.10 in 13.30 Šolska TV. 9.50 Ponovitve do 12.35. 16.25 Za najstnike. 17.15 Zorana ledina, 1. del sovjetske nadaljevanke. 18.50 Dati se splača. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Olesonovo bando pretolčejo, danski film. 21.30 Panorama, svetovno-politični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 22.35 TV dnevnik, himna.
8.00 Šolska TV. 9.00 Festival otroških filmov in TV sporedov. 13.00 Naloge iz matematike. 14.00 Otroški filmi in TV programi. 17.25 Za naše zdravje. 17.45 Športni muzej. 18.15 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Operetni koncert, sodobniki E. Kalmana. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 Real Madrid-Videolon. nogomet. 22.45 TV dnevnik.
film madžarski film. 23.55 1 V dnevnik.
'Cl 'isM
14.15 1\ noMce. 14.20 Zadnji ropi Parizu, lilni. 15.45 Klofuta. Variete. 16.50 Rock končen iz
1 tarče. 19.00 Mogočno dokumentarce 19.30
JO ( ompulck dok.
I r/mca. predstavitev m prodaja. 14.15 Videomix. glasbena oddajaš živo — Ponovitev. 16.20 Odbojka: Kvalifikacija za l.v-ropsko prvenstvo, prenos iz Maribora. 17.50 Kralja griča. I V film. 19.00 ] nje dežele, dok. oddaja 19.30 Kiklop, iv na-iiizanka. 20125 \cčer operete.
piAcmlvo furmule I. ( hc< k up. Med. iubnku
14.15 Iv novice. 14.20 Za uho m oko. glasbena oddaja. 15.00 Pet letnih časov, tv nanizanka: 16.10 Neznana obzorja, dokumentarec. 16.40 Risanke. 16.55 Zdravnik in otrok. 17.55 Tv novice. 18.00 Avtomobilizem: svetovno prvenstvo formule L 19.00 Odprta meja. informativna oddaja. 19.30 IVDsličišče. 19.50 Hčere in očetje. 20.25 Športni pregled. 21.00 MAKEDONIJA: 1100 LEI RAZSVETLJEN-SI VA. 22.00 V premoru — 'i VD vse danes. 22.50 I v film.

14.15 iv novice. )4.20Zauho in oko. glasbena oddaja. 15.00 Pet letnih časov, tv nanizanka. 16.10 Zgodbe o ptičih, tv film. 16.40 Risanke. 17.05 Tv ti im. 17.30 Človekovi prijatelji, dokumentarec. 17.55 Tv novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 I VD stičišče 19.50 Po sledovih prednikov, rubrika. 20.25 Apokalipsa živali, dokumentarec. 21.30 MAKEDONIJA: 110Q. LEI RAZSVETLI EN ST V A. 22.00. T V D vse danes. 22.10 TV film. 23.05 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja.
I®«


m oko. glasbena oddaja. 15.00 Is nanizanka. 16.00 Risanka. 16.00 Risanke. 16.30 George, tv film. 17.(X) D film. 17.30 Julie. Iv film.
oddaja. 19.00 0dprta meja, in-miiualivna oddaja v slovenskem jeziku. 'J9.30 I VD —. sutiSče. 19 50 Slini; — Zakaj m kako se piemikamo. 20.25 I Hm. 22.00 I VI) — esedanes, 22.10 Makedonija: 1100 lel razsvetljenstva. 22.45 Nogomet — poka! pokalov
i \ novice, 14.20 Za uho Jasbcnaouduja. 15.00 Tv nanizanka. 16.10 Podreccove marionete. 16.35 Zrakoplov, rubrika za mlade. 17.15 Julie: Tv film. 17.55 I V novice. 18.00 Športna oddaja. 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slo'cnskem jeziku. 19.30 TV D — stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.25 Proza v četrtek: 9 O bed u j n j o sk tipaj «. 2 J. 30 M a* kedonija: 1100 let razsvetljenstva. 22.00 IVD — vsedanes, 22.10 Videomix. Glasbena oddaja v živo
VESTNIK, 16. MAJA 1985
Sil 19
Miklos Feher
Ni še dopolnil 49. leta, ko je kruta smrt 7. maja pretrgala nit njegovega življenja in ga iztrgala od družine in prijateljev.
Rodil se je 3. decembra 1936 v Nemesnepu na Madžarskem. Od tam se je s starši preselil v Gornji Lak oš. kjerje hodil v osnovno šolo, nižjo gimnazijo s poukom v madžarskem jeziku pa je obiskoval v Lendavi. Takrat v Sloveniji še ni bilo možnosti, da bi madžarska narodnost Shko negovala svoj materin jezik tudi v srednji šoli. Vpisal se je torej na učiteljišče v Murski Soboti. Imel je težave z jezikom, kljub temu je vztrajal, in ko so učiteljišče ukinili, je nadaljeval šolanje v Mariboru, kjer je tudi maturiral. Bilje Madžar, kljub temu je govoril slovensko tako, da listi, ki ga ni poznal, ni opazil, da ni Slovenec.
Takrat so učitelje nameščali z dekretom. Miklos je leta 1956 moral v Domanjševce. na Goričko, v majhno madžarsko vas. Tako ga je usoda še bolj iztrgala iz domačega kraja, usojeno mu je bilo, da se je moral sprijazniti s tem, da bo živel daleč od svojih staršev, ki so se po petdesetih letih odselili v Baranjo in se pozneje dokončno naselili v Osijeku. Bil je mlad in sposoben, zato se je hitro znašel v novem okolju, postal je v pravem pomenu besede vaški učitelj, učil in obenem vzgajalje svoje učence, pripomogel k razvoju kraja in napredku prebivalstva. Tam si je ustvaril tudi družino. Medtem je bil pri vojakih, končal enoletno oficirsko šolo in kot rezervni vojaški starešina dobil čin kapetana. Ko so ustanovili dvojezično osnovno šolo, je bil še posebno uspešen, saj je govoril oba jezika tako, kot le malokateri učitelj na dvojezični osnovni šoli. Do svojih učencev je bil zahteven pri obeh jezikih. 26 let je učil v Do-manjševcih, pogljabljal bratstvo in
SOŽALNICE ZA KIRURGIJO TUDI NA VSH1 POŠTAH!
Po dogovoru med investitorjem Pomurskim zdravstvenim centrom in PTT podjetjem iz Murske Sobote so od začetka maja vsem občanom, ki želijo darovati denarne prispevke za kirurgijo namesto vencev, na vseh poštah v Pomurju na razpolago sožalnice,
Štefan Babič (1927—1985)
Tretjega majnika je v soboški bolnišnici umrl Štefan Babič, invalidski upokojenec, domujoč v našem mestu v Kovačevi ulici 17. rodil se je 4. julija 1927. leta v Du-gem Selu pri Zagrebu. Po osnovni šoli v domačem kraju se je izučil mizarske obrti. Med zadnjo vojno so on in vsi njegovi aktivno sodelovali v NOB. Oče Štefan, krojač, in brat Božo sta kot aktivna borca proti okupatorju dala življenji za svobodo. Aktivna partizanka pa je bila tudi njegova še živeča mati, ki je bila med drugim kuharica v Vrhovnem štabu NOV in POJ.
Naš tovariš Babič je sprva deloval v mladinski organizaciji na terenu, v začetku januarja 1944. leta pa se je pridružil Posavskemu partizanskemu odredu, v katerem je bil do sredine maja istega leta, potlej pa je vse do tistih nepozabnih majskih dni pred 40. leti pripadal III. moslavački brigadi. Sodeloval je v mnogih bojih proti okupatorju in njegovim pomagačem. V bojih je bil večkrat zadet. Ob koncu vojne je bil komandir voda. Toda vojna za njega praktično še ni bila končana, zakaj takoj po osvoboditvi je bil med prvimi graničarji, ki so varovali nemirno mejo v Prekmurju.
Za vojne in povojne zasluge je prejel več odlikovanj in priznanj.
Pokojni Štefan Babič je prestal mnogo hudega. Ne samo, daje bil zaradi večkratne ranitve v bojih vojaški vojni invalid, lotila se ga je tudi huda in neozdravljiva bolezen, ki je naposled tudi strla njegove telesne moči. Vendar pa je kljub invalidnosti in bolehnosti tudi v pokoju živahno deloval v raznih organizacijah in društvih. Zlasti je bilo njegovo delovanje vidno v organizaciji Zveze vojaških vojnih invalidov, kjer je bil član Upravnega odbora in je tudi sodeloval na raznih invalidskih tekmovanjih
Jože Janež
enotnost med svojimi učenci in med ljudmi. Od leta 1973 je bil na šoli ravnatelj. Dom sije gradil v Murski Soboti in se leta 1983 z družino preselil. Tudi tu je bil prizadeven učitelj, in sicer na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha. 28 let je bil pedagoški in aktiven družbenopolitični delavec. Sekaj let je bil
predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze v krajevni skupnosti Križevci. V sisu za prosveto in kulturo madžarske narodnosti je bil zelo aktiven od njegove ustanovitve. Najprej je bil podpredsednik izvršnega odbora, nato predsednik komisije za narodnosti pri SO Murska Sobota, zdaj pa že tretje leto predsednik skupščine sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v občini Murska Sobota. S svojimi sodelavci se je trudil za vsestranski razvoj madžarske narodnosti, in zato, da bi v sožitju živela slovenski narod in madžarska narodnost. Za svoje uspešno delo je prejel visoko odlikovanje SFRJ — red dela s srebrnim vencem.
Sredi ustvarjalnega dela je veliko prezgodaj ugasnilo življenje prizadevnega učitelja, dobrega delavca in prijatelja.	K. R.
kijih občani lahko dobijo takoj ob vplačilu darovanega zneska. Na sožalnicah so že vpisani zneski po 1.000. 1.500, 2.000 in 3.000 din, kdor pa želi darovati večji znesek lahko dobi več sožalnic. Imena vseh darovateljev bodo mesečno objavljena v Vestniku.
Seveda pa ostane v veljavi tudi sedanji način zbiranja sredstev preko sožalnic, to je z gotovinskim vplačilom pri blagajni PZC v Murski Soboti, Arh. Novaka 2b ali z nakazilom s položnico na
Vladimir Kukanja
od 50 %
od 75 %
do 50 %
do 75 %
do 100 %
30 %
25 %
20 %
Bilo je neprijazno ponedeljkovo popoldne, ko se je množica ljudi zbrala na soboškem pokopališču, da bi se poslovila od Vladimirja Kukanje, upokojenega predstojnika Elektro podjetja Maribor — enota Murska Sobota, uglednega gospodarstvenika, športnika, športnega in kulturnega delavca. Rodi! se je 18. avgusta 1914 v ugledni in zavedni slovenski družini v Trstu, kjer je preživel otroška leta in se zaposlil. Zaradi fašističnega nasilja, ki ga kot mlad človek ni mogel prenašati, je leta 1931 odšel v Jugoslavijo in se zaposlil v Mariboru, od tam pa je odšel na šolanje v Ljubljano. Po končanem šolanju se je preselil v Mursko Soboto in se zaposlil pri Elektro podjetju Maribor — enota Murska Sobota, kjer je leta 1956 tudi prevzel vodstvo enote in ostal na tem mestu vse do upokojitve. Veliko sije prizadeval za čim prejšnjo elektrifikacijo Prekmurja. saj je na tem področju zelo zaostajalo.
Vladimir Kukanja pa je veliko svojega prostega časa posvetil športu. Bil je izredno nadarjen nogometaš, ki je začel svojo kariero v rojstnem kraju pri Triestini. Nato je igral nogomet pri uglednem mariborskem klubu 1SSK in pri prvoligašu ASK Primorje v Ljubljani. Kot odličnega nogometaša pa so ga leta 1936 zvabili v Mursko Soboto, kjer je prevzel trenerske posle, hkrati pa je tudi uspešno nastopal v moštvu. /. njegovim prihodom v Mursko Soboto se je nogomet pri S K Mura začel načrtneje razvijali in vse bolj uveljavljali. 'Za Muro je igral do leta 1946 in bil eden najboljših nogometašev. Poleg lega pa je bil uidi polnih devet let trener \ K Mura. Leta 1955 je med prvimi po osvoboditvi opravil
IMP Panonija, industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, TOZD Blisk montaža in obdelava kovin Murska Sobota, Bjedičeva 3
RAZPISUJE.
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
za mandatno dobo 4 let.
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo tehnične smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti,
— strokovni izpit s področja gradbeništva,
— vozniški izpit B kategorije,
— izpit iz HTV.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov IMP TOZD Blisk Murska Sobota, Bjedičeva 3 v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od izteka razpisa.
tekoči račun št. 51900-763-30297 — PZC, TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota. Na ta račun se izključno zbirajo samo darovana sredstva namesto vencev! Vse ostale prispevke pa je treba še naprej nakazovati na tekoči račun št. 519OO-78O-72887-PZC — Združena sredstva za investicije v zdravstvu Murska Sobota.
DO POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER MURSKA SOBOTA
N skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota in na teh osnovah sprejetega pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE IV. NATEČAJ
za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.
I. NAMEN KREDITIRANJA
—	Za kreditiranje gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
—	za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali kvalitetneje izvedejo toplotne izolacije oziroma racionalnejši sistem ogrevanja.
IL NATEČAJNA VSOTA
a)	Za individualno gradnjo	30,000.000 din
b)	Za zadružno gradnjo	15,000.000 din
c)	Za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih
v občini Murska Sobota	7,000.000 din
d)	Za invalide in borce NOV	500.000 din.
III.	PRAVICO DO KREDITA IMAJO
—	Delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko Dosolilo;
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
IV.	NATEČAJNI POGOJI
1	. Delavci in ostali upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo in prenovo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 kv. m;
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo;
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze, če gre za novogradnjo;
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo.
Neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Kredit za gradnjo, prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega kredita. V tem primeru skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo s katero določita medsebojne pravice iri obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, mora kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določajo ta razpis in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo le za standardno stanovanje.
Osnova za določitev višine kredita, ki pripada delavcu po tem razpisu, je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Posojilo, ki ga lahko dobi delavec oz. drugi upravičenec za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše iz teh sredstev, znaša največ 30 % od predračunske vrednosti standardnega stanovanja.
Višina kredita, ki pripada delavcu oz. drugemu upravičencu glede na družinske člane v preteklem letu znaša:
povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povprečnim mesečnim OD v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu
delavcu pripada kredit od cene standardnega stan, ali od prenove v individualni stanov, hiši največ
od 100 % do 120 %	15 %
nad 120 %	10 %
Upravičencem, ki so dobili kredit že po predhodnih natečajih, se le ta revalorizira na današnjo vrednost.
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati:
izpit za zveznega nogometnega sodnika ter bil cenjen kot avtoritativen in pošten delilec pravice najboljšim jugoslovanskim nogometašem. Vrsto let je bil tudi zvezni nogometni kontrolor. Uveljavil se je tudi kot telesnokulturni in kulturni delavec. Bi! je med ustanovitelji Nogometne podzveze in sodniške organizacije v M urski Soboti ter njen predsednik. Več let je bil tudi član upravnega odbora Mure. Poleg športa je aktivno sodeloval kot igralec in režiser pri kudu Štefan Kovač Murska Sobota. Med številnimi igrami je režiral tudi dve opereti. Privlačili pa sta ga tudi ribištvo in kinologi-, ju.
'Za dolgoletno in uspešno delo je prejel številna priznanja, med katerimi so tudi državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem, zlata plaketa NZJ in priznanje zaslužni nogometni delavec NZJ.
Kol vzornika pa ga bodo ohranili r najlepšem spominu predvsem nogometaši.
Feri Maučec
— pri zadružni gradnji 75 %,
— pri gradnji individualne stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš 60 % predračunske oz. končne cene ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanjski hiši največ 90 kv. m.
Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki:
— ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
— gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
— bo z dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ne ustreza njegovi družini,
— nima stanovanja oziroma ima neustrezne stanovanjske razmere.
Višina kredita za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih, je odvisna od višine razpoložljivih sredstev in števila upravičencev do posojila.
Odplačilna doba za kredit za gradnjo ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita in kreditne sposobnosti upravičenca.
Delavec, pri katerem znaša poprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu do 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, odplačuje posojilo 15 let. Za vsakih nadaljnjih celih 5 % preseganja poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana se lahko skrajša odplačilna doba za 1 leto.
Odplačilna doba posojila po tem pravilniku ne more biti krajša od 6 let.
Obrestna mera znaša 6 %, po 10 letih pa se ta poveča za 2 %.
V. OSTALA DOLOČILA
Obrazce na vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje LB Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota — I. nadstropje.
RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 14. JUNIJA 1985.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, način porabe in odplačevanja posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB Temeljne pomurske banke v Murski Soboti in samoupravnih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota.
LB Temeljna pomurska banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota si pridržujeta pravico, da preverita resničnost podatkov prosilcev kredita.
Vloge na natečaj zbira LB Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota.
O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE!
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota
V SOBOTO, 1. JUNIJA 1985
VESTNIKOV VLAK V ŠKOFJO LOKO
STRAN 20
VtSTNIK, 16. MAJA 1985
prodam
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Marija Makoter, Ljutomer, A. Trstenjaka 17. In-285 HLADILNIK KONČAR, 170-li-trski, nerabljen, z garancijo, prodam. Cena 30.000 din. Telefon od 7. do 15. ure: 81 961. In-289 KOMBAJN UNIVERZAL (z opremo za trganje koruze), 2 kom), v odličnem stanju, prodam. Franc Štih, Noršinci 3, p. Ljutomer. In-289 DVOMANUALNI SHYNTHE-SIŠER YAMAHA SK 50 D prodam. Dare Vizjak, Glasbena šola Ljutomer. In-294
MOPED APN 6 UGODNO PRODAM. Ogled v soboto. Kobilje 223. In-294
TRANSPORTER, 7 m, prodam. Šonaja. Babinci 18, p. Ljutomer. In-298
FIAT 850, letnik 1969, rahlo ka-ramboliran, v voznem stanju, prodam. Informacije vsak dan popoldne. Ivan Petek, Rački vrh 20, p. Radenci. M-2117
UTEŽ (90 kg) za traktor ŠTORE 402 ugodno prodam. Gomboc, Motovilci 19. M-2119
GNOJ, večjo količino, prodam. Franc Kahr, Križevci 142 v Prekm. M-2I2I
AVTOMOBIL ZASTAVO 101, letnik 1977, in avtomobil MOS-KVIČ, letnik 1978, oba v voznem stanju, prodam. Rogašovci 42, telefon 78 624. M-2123
TRI SVINJE, 80 kg, prodam. Kupšinci 5, M. Sobota. M-2123 PARCELO NA GORIČKEM, 90 arov, primerno za počitniško hišo, vinograd in nekaj gozda (les za drva), sadovnjak in njivo, lepa sončna lega na hribu pri cesti, prodam. Gradbeni teren, voda, elektrika na parceli, vse v enem kosu. Naslov v upravi lista. M-2124___
ZEMLJO, primerno za sadovnjak in vinograd, 84 arov, prodam. Sidonija Bagari, Dankovci 46, p. Mačkovci. M-2124 ČOLN ŠPORT II. z motorjem TOMOS 4,5, rabljen Samo dva tedna, ugodno prodam. Naselje B. Kraigherja 20, telefon 22-796. M-1863
KRAVO, staro 13 let, brejo šest mesecev, prodam. Zelko, Pertoča 100. M-2125
GOLF DIESEL, prva registracija april 1984, prevoženih 5.800 km, prodam. Informacije: telefon (069) 72-595. M-2126 VISOKOTLAČNO STISKALNICO VEGLER, traktorje ZE-TOR 7045, 5718 in DEUTSCH 9006 prodam. Noršinci 62. M-2130
CISTERNO, 2700-litrsko, prodam. Gančani 89. M-2131
STREŠNO OPEKO B1BER, 4000 kosov, ugodno prodam. Stanko Ritonja, Štefana Kuzmiča 28. M-2I32
GARSONJERO PRODAM. Rudolf Rac, Titova I a, telefon 23-410. M-2134 KOMBINIRANI LESNOOB-DELOVALNI STROJ - MLIN, še nerabljen, AVTOGENO VARILNI APARAT - ROTHEN-BERGER 2750 C, za vse vrste kovin, še nerabljen, ter pisalno mizo, srednje veliko, s predalniki, dobro ohranjeno, vse ugodno
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in opape
Vladimirja Kukanje
upokojenega direktorja Elektra M. Sobota
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali nakazali denar za dobrodelne namene, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in sestram ter strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka, ki so mu lajšali bolečine.
Hvala tudi g. župniku za obred, pevcem, govornikom in godbi,
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan L ravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik
JUZU OdUJčlIl ^UUgUVUl lil UlCUlUAJ, Dl 1511a Ddvuat, jam uummwJW* njioj, ivmait avtov, uuuvin Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbntčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 j din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA do!., SFR 39;
letne naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-
30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke jc 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
F
t

prodam. Informacije po telefonu: 75-140, Lendava do 15. ure. M-2135
KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAMO. Oglasite se: Srednja Bistrica 20.. M-2136
TOVORNI AVTO OM 40, v zelo dobrem stanju (za 850.000 din), visokotlačno stiskalnico za seno in slamo, TIP Z 224 — poljsko (za 650.000 din) in kombajn za izkop krompirja, velik, HASIA (za 1.300.000 din), star tri leta', prodam. Džuro Ovčar,. Matije Gubca 32, 42319 Belica pri Čakovcu. M-2067
KRAVO s teletom, staro sedem let, prodam. Strehovci 67, p. Dobrovnik. M-2071
IBANEZ PEDAL EFEKTI FREZER ZA KITARO prodam. Visočnik, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-2074
MALE PUJSKE PRODAM.
Krog, Plečnikova 3. M-2077 ZASTAVO 750, pony expres in traktorske gume (10 x 24) ugodno prodam. Puhan, Murska Sobota, Lendavska 25. M-2078 FANTOVSKO KOLO PARTIZAN s prestavami in naslonjalom, malo rabljeno, dobro ohranjeno, prodam za 17.000 din. Murska Sobota, Trstenjakova 40.
M-2079
MOTORNO KOLO TOMOS, staro eno leto, pet prestav, prodam. Telefon od 20. do 21. ure: (069) /3-091. M-2081 STAREJŠO KMEČKO HIŠO in 22 arov-zemlje prodam. Kušta-novci 61, p. Mačkovci. M-2082 AUDI 60 L, registriran, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 24-269, po 19. uri. M-2083
OSEBNI AVTO DIANA, letnik 1979, prodam. Jerič, Beltinci, Ravenska 63. M-2084
MALE PUJSKE PRODAM. Rankovci 8, p. Tišina. M-2085 RANAULT 4 prodam. Štefan Muran, Kristanci 7, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2087 RDEČE DOMAČE VINO (klin ton-jurka) prodam. Novak, Murska Sobota, Tomšičeva 14. M-2088
JELOVE PLOHE prodam. Vane-ča 87, p. Puconci. M-2089 BETONSKE BLOKE, 700 kosov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2090
HIŠNO TOČILNO MIZO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2091
STANOVANJSKA HIŠA V SREDIŠČU GRADA, primerna za vsako obrt, naprodaj. Grad 177. M-2092
SPAČEK, letnik 1976, in RENAULT 8, karamboliran. prodam. Telefon: 22-755. M-2096 HIŠNI RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K ugodno prodam. Telefon: 22-755. M-2097 BREJO KRAVO (po izbiri), kontrola A, prodam. Dolnji Šlaveči
59.	M-2098
AUDI 80, v zelo dobrem stanju, prodam. Štrukovci 48. M-2099 MOTORNO ŽAGO STIH L 0,41, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-2100
DVOBRAZNI PLUG OLT, star eno leto, prodam. Trnje 101. M-2101
AUDI 60 (za rezervne dele, primerni tudi za audi 80), prodam.
Štrukovci 48. M-2099 a
MOTOR 850 FIAT, generalno popravljen, prodam. Kovačevci 6, p. Grad. M-2104
LADO 1500 SL prodam. Drago Litrop, Lendava, Mohorjeva 2. M-2106
6-REBRNE	SALONI,'NE
PLOŠČE za pokrivanje, 300 kosov, prodam. Vlado Kiselak, Po-znanovci 53. M-2107
10 PANJEV, preurejene na AŽ, primerne za začetnike, prodam. Nedelica 145 a, p. Turnišče. M-2108
STROJ ZA IZDELAVO BETONSKIH ZIDAKOV »DUPLEX 6« in buldožer TG—90 B vse v dobrem stanju, prodam. Franc Trstenjak, Moravci 34, p. Bučkovci. In-258
MOTOR, menjalnik, diferencial in razne druge dele za LADO 1200, dvižni most, primeren za avtokleparje-mehanike, in 4 gume .ugodno prodam. Ivan Zver, Lutverci 26, p. Apače. Ogled 18. marca popoldne. M-2109
KRAVO, brejo osem mesecev, vozno, prodam. Dolnja Bistrica 48. M-2110
KRAVO, staro osem let, brejo 9 mesecev, prodam. Lipa 87. M-2111
MLADA KRAVA NAPRODAJ. Jože Ščap, Turnišče, Št. Raja 15. M-2112
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Milan Hartman, Križevci 164 a v Prekmurju. M-2114 PRALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Kmečka 4. M-2115
SEJALNICO ZA KORUZO OLT SK8T — 4, malo rabljeno, prodam. Jože Seršen, Veržej 36. M-2116
MLATILNICO HOFHER, kroglični ležaji, dvojno čiščenje, primerno za hribovite predele, prodam. Jože Kosi Radoslavci 7, p. Bučkovci. M-OP
OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA 100 NAPRODAJ. Škafar, Lipa 164. M-2I38
RENAULT 18 in TAM 2001 prodam. Telefon 75-213. M-2139 MOPED T 12, dobro ohranjen, prodam. Gančani 223 — HRA-SČICA. M-2141
PLEMENSKO visoko brejo kravo prodam. Kuzma 83. M-2146 ČZ ENDURO, športno preurejeno, prodam ali zamenjam za avto. Drvarič, Ivanci 4, telefon 76-252. M-2147
DVOBRAZNI PLUG OLT in voz z gumijastimi kolesi prodam. Grabanoš 19, p. Videm. M-2148 OBRAČALNIK PANONIJA, letnik 1983, in nakladalec za gnoj, zadnji, ter domače žganje prodam. Spodnji Ivanjci 24. M-2149 UNIVERZALNI MLIN, skoraj nov, s petimi delovnimi operacijami: cirkularka, skobeljna miza, vrtalni stroj, mlin in brusilnik, prodam. Cena 60.000 din. Rakičan, Jezera 17. M-2150
TRDA DRVA, večjo količino, prodam. Geza Sinic, Puževci 34. M-2153
HARMONIKO ROYAL STANDARD in električno kitaro YASU K Y, kopija STRATOCA-STER, prodam. Telefon 26-500. M-2154
BREJO KRAVO PRODAM. NASLOV V UPRAVI LISTA. M-2155
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 45. M-2157
TRAKTOR FERGUSON, 65 KS, in male pujske prodam. Andrejci 13. M-2157-
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Ferenčak, Trnje 58. M-2159
PREPROGO,	velikost
250 x 350 cm, 100-odstotna run-ska volna, prodam. Majda Hakl, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6, telefon 24-238. M-2160 MALE PUJSKE PRODAM. Gyorek, Rakičan, Panonska 67. M-2161
GRADBENO PARCELO, 14 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2162
ZX SPECTRUM 48 K prodam. Tomaž Gider, Mojstrska ul. 2, telefon 24-024. M-2163
SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Ivan Gyorek, D. Bistrica 105. M-2165
KRAVO, staro sedem let, s teletom, prodam. Dominko, Odranci 279. M-2166
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano, ugodno prodam. Telefon popoldne: 74-893. GR-136
p------POPRA VEK—---------
Pri zahvali za pokojnim
VINKOM KOLENKOM
iz Melinec 191 je prišlo do napake v tekstu in se pravilno glasi: »Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebej še dobri družini Katice Kocet za nesebično pomoč.. .«
TELICO ZA PLEME, staro 18 mesecev, prodam. Jože Zalokar, Lutverci 42. GR-138
VOZ z gumijastmi kolesi, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. GR-140
KOSILNICO LAVERDA, 15 KM, v dobrem stanju, širina kose 1,40 cm, po ugodni ceni prodam. Karl Knuplež, Jurovska cesta 51, 62230 Lenart. M-OP SVINJO s štiri tedne starimi sedmimi pujski prodam. Gaberje 148. Le-238
GASILSKO DRUŠTVO RAD-MOŽANCI proda gasilski kombi IMV 1600. Javna prodaja bo 19. maja 1985 ob 14. uri pri gasilskem domu v Radmožancih. Le-240
BOROV GOZD V STANJEV-C1H, NA GORIČKEM, 47 arov, prodam. Mira Šlebič, Gornji La-koš 116. Le-242
AVTO FIAT 750, star pet let, prodam. Informacije po telefonu 75-301, interna 257, od 6. do 14. ure — Dragica Grubuč. Le-247 ŠKODA 120 L NAPRODAJ. Kovina, M. Sobota. M-2167 OSEBNI AVTO DATSHUN 1600, registriran, prodam. Cena 80.000 din. Murska Sobota, Tomšičeva 6. M-2169
KRAVO, staro devet, let, brejo šest mesecev, prodam. Gaberje 143. M-2171
TAM 2000 prodam. Telefon 21-385. M-2172
DOMAČE RDEČE VINO IN SLAMO V BALAH PRODAM. Kupšinci 71. M-2173_________
rl
• DOBIMO SE V CAFE BARU
TRI J
Lendavska 19/b,
Murska'Sobota .	'
kupim
SALONITNE PLOŠČE, ČEŠKE, rdeče, 50 kosov, kupim ali zamenjam za druge. Herman Forjanič, Dolnji Slaveči 156, p. Grad. M-2118
JERMENICO ZA TRAKTOR DEUTZ TORPEDO in trosilec za umetno gnojilo, rabljeno, kupim. Ernest Tanacek, Vadarci 27, p. Bodonci. M-2144
V SPOMIN
Še vedno ne moremo dojeti, da 18. maja 1985 mineva leto dni, odkarje omagalo plemenito srce, polno ljubezni, naše drage žene, mame in babice
Gizele Balažič
iz M. Sobote Miklošičeva ul. 26
Odšla si, ne da bi se poslovila in ne fa bi se zavedala kakšno rano si pustila. Nepozabna sta tvoja dobrota in toplina.
Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem preranem grobu.
VSI NJENI
GRADBENO PARCELO V OKOLICI MURSKE SOBOTE kupim. Ponudbe pod 1500 m2 na upravo lista. M-2145
GUME ZA TRAKTOR, 8.3/8-36/AS, kupim. Janko Horvat, Pečarovci 19, telefon 77 101. M-2152
HLADILNIK in PRALNI STROJ, rabljena, kupim. Branko Horvat, Gornja Radgona, Partizanska 24. Ponudbe pošljite pisno ali se oglasite osebno po 15. uri. M-2164
sobe
ZAPOSLENO DEKLE IŠČE GARSONJERO ALI SOBO S POSEBNIM VHODOM. Telefon 21 337, interna 7. M-2142
zaposlitve
PRIUČEN ZIDAR IŠČE ZAPOSLITEV. Naslov v upravi lista. M-2075
DELAVCA SPREJMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE. Predelava plastike, I. Regenta 22, telefon 24 886. M-2094
TAKOJ ZAPOSLIMO natakarico ali mlajšega upokojenca za samostojno vodenje gostilne v Turnišču in dve natakarici ali natakarja, kuharico ali kuharja in čistilko za 4-urno delo v gostišču Klemet, v Banovcih. Prijave pošljite na naslov: Gostilna Klement, Turnišče, telefon 70 227. M-2181
razno
ČE SI OSAMLJEN in brez doma se oglasi osamljeni ženski. Alkoholiki izključeni. Naslov v upravi lista. M-2069
V SPOMIN
16. maja minevajo žalostna tri leta, odkar je prenehalo biti dobro srce dragega moža
Deziderja Škaliča poslovodje
iz Vučje gomile
Spet je prišel mesec maj, a ti nas več nikdar ne boš pozdravil Vsaka naša solza bo tvoj grob hladila, dokler črna zemlja tudi nas ne bo prekrila.
Čeprav te ni več med nami, še vedno živiš v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, na njem prižigate sveče in ga krasite s šopki cvetja.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Žalujoči: žena Olga in tast Rudolf
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in deda Steua Babiča
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim. ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi tovarišema Raplu in Merklinu za lepe besede slovesa ter upokojenskemu pevskemu zboru za odpete žalos-tinke.
Iskrena hvala zdravnikom in osebju kirurškega in infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti za pomoč med boleznijo.
Žalujoči: žena Albina, sinova Štefan in Božo z družinama, mama Jelka in očim Štef
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
MOŠKI, star 55 let, želi s; oznati žensko, visoko.do 160 cm ki bi bila pripravljena priti gospodi njit na manjšo kmetijo. Leta niso važna, lahko je uslužbenka z veseljem do dela na kmetiji, upo-ko jcnk3, žensk3 s k ni due. IM3-slov v upravi lista. M-2075
OBVESTILO!
Obveščam javnost, da moja mama Jolanka Kandal iz Vučje gomile 4, nima zakonite pravice'" prodajati kakršnih koli premičnin ali nepremičnin. Štefan Kandal, Vučja gomila 22, p. Fokovci. M-2080
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s ko so in jermenico zamenjam za večjega znamke ZETOR ali STEYR, od 35 do 42 KS. Dolnji Slaveči 80. M-2103
OTROKA, starega od 3 do 5 let, sprejmem v varstvo. Mladinska 210 a. M-2103
KMEČKI FANT IZ OKOLICE RADENEC, srednji let, želi spoznati dekle, primerne starosti in z veseljem do dela na kmetiji. Otrok ni ovira. Naslov v upravi lista. M-2156
STANOVANJSKO HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE, za dve leti, vzamem v najem. Ponudbe pod »KASNEJŠI ODKUP«. M-2145
PREKLIC.
Preklicujem izrečene besede, ki sem jih izrekla Mariji Bagladi kot neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Klara Šmit, Lendava, Tomšičeva 12. Le-246
GOSTILNIČARJI, VINOGRADNIKI, SODARJI. Te dni bo zavod Kontrola meril Celje žigosal sode. Prijave sprejema: Gostilna Tr. Sobočan, Hotiza. M-2189
VESTNIK, 16. MAJA 1985
STRAN 21
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljubljenega, dragega moža, atija, sina, brata in zeta
Vlada Rataja
dipl. ing.
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, darovali v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje ali nam kakorkoli stali ob strani. Iskrena hvala delovnemu kolektivu in družbenopolitičnim organizacijam Mure. Krajevni skupnosti Partizan ter govornikoma za tako svečan poslovilni obred. Hvala tudi zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice, ki so se požrtvovalno trudili, da bi ohranili njegovo življenje.
Murska Sobota, 9. maja 1985
ŽALUJOČI: žena Elica s hčerko Darjo in mamo Jolanko, mati Rozalija, brat Tomaž z družino in drugo sorodstvo
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežtmo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
15. maja je minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nasje zapustil dragi mož, oče, ati, brat in svak
Franc Glavač
iz M. Sobote
Volja in ljubezen do življenja nista uspeli premagati krute usode. Življenja, ki si ga .tako ljubil ni več. Ostal je le spomin in misel nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje na njegov grob in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl
ZAHVALA
Mirno in tiho, kakor je živel, nas je zapustil, star komaj 49 let, naš dragi mož, oče, sin, brat in zet
Mikloš Feher
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalj e, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala za ganljive besede slovesa predstavniku KS Turopolje, OŠ K. D. Kajuh iz M. Sobote, OS Bratstvo in enotnost Prosenjakovci, SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti, govornici, ki se je od njega poslovila v imenu sošolcev ter godbi za odigrane žalostinke.
NEUTOLAŽLJIVI: žena Gybngyi, hčerkica Gabika in Valika z možem Kolomanom, starši, tast in tašča, sestra ter ostalo sorodstvo
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spis, srce ljubeče več ne bije in ti sz več ne prebudiš.
V SPOMIN
15. maja je minilo leto polno žalosti, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, sinu in staremu očetu Alojzu Kutošu
iz Bodonec
Volja m ljubezen do življenja nista uspeli premagati krute usode. Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostali smo brez tvoje dobrosrčnosti in ljubezni. Utihnil je tvoj glas, ostah pk so sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
l iho in mirno nas je zapustila naša draga mama, oma, tašča in sestra
ZAHVALA
Ob smrti naše predrage žene, mame, babice, tašče in sestre
Marike Srešove
roj. Zorko iz Bratonec
Marija Lulik
roj. Gorčan iz Cernelavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS in pevcem za odpete žalostinke.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in prispevali v druge namene.
Posebna zahvala dobrim sosedom za neizmerno pomoč v naših najhujših trenutkih, zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice in zdravstvene postaje Beltinci za dolgoletno zdravljenje, pevkam iz Bratonec in godbi na pihala za lajšanje bolečine z žalostinkami, g. župniku za pogrebni obred in Andreju Mlinariču za ganljive besede bb njenem grobu. Hvala za posebno pozornost delovnim organizacijam Centra za socialno delo Murska Sobota, VIZ Veržej, Kolinska Ljubljana, Elektro Maribor in Rapid Koprivnica ter kolesarjem iz Beltinec.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Bratonci, 7. maja 1985
Žalujoči: mož Janči, sinovi Janez, Vili in Marjan, hčerka Anica, bratje Pali, Vanek in Poldi, sestri Margica in Anika ter nečaka Majda in Feri z družinami
__________________________________________________________________________________________
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
V 70. letu starosti nasje po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož in dedek
Anton Mitkovič
iz M. Sobote
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje življenje, nam pa ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Boleča je resnica, da se je po kratki bolezni, mnogo prezgodaj, komaj v 62. letu starosti končalo življenje naše drage žene, hčerke, mame, stare mame in sorodnice
Irene Kološa
roj. Žilavec iz Andrejec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke cvetja, nam pa izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju infekcijskega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Trčku in sestri Sanji s kliničnega laboratorija v M. Soboti za požrtvovalno zdravljenje in pomoč v času njene bolezni, zdravnikom in sestram urološkega oddelka bolnišnice v Ljubljani.
Prisrčna hvala g. duhovnikom in pevcem za pogrebni obred in govorniku tov. Gorzu za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Andrejci, 3. maja 1985 *
Žalujoči: mož Rudolf, mama Katarina, sin Ivan, sin Ernest z ženo Gizelo, vnuki Jože, Cvetka in Sonja ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala predstavniku KS tov. Ružiču za poslovilne besede, g. župniku in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Irma, vnukinja Tončka in drugo sorodstvo
ZAHVALA
22. aprila nasje v 79. letu za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Katarina Puhan
iz Mekotnjaka
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki stejo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala g. duhovniku, govorniku in pevcem za pogrebni obred.
Žalujoči: sin Jani z ženo Ido, sin Štefan z družino, vnuki in pravnuki
STRAN 22
VESTNIK, 16. MAJA 1985
ZAHVALA
2d. aprila nasje v Sl letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama in babica
Gizela Grof
iz Sebeborec
Zahvaljujemo se^sem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kistejo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala g. duhovniku, govornici in pevcem za pogrebni obred.
ZAHVALA
<Jb boleči in nenadomestljivi izgubi našega
Aleksandra Brkiča
iz Murske Sobote
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala garniziji JLA v M. Soboti, pevcem zbora upokojencev, godbi na pihala, govornikoma in kolektivu Blagovnice Potrošnik — oddelek pletenine in perilo.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Žalujoči: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
Minilo žalostno je leto dni. ko zapustil dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo krasi.
V SPOMIN
3.	maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, dedek, tast, brat in sorodnik
Franc Smodiš
iz Veščice
I voj korak je obstal in glas onemel. V našem domuje praznina, v naših srcih pa bolečina, ki ne bo minila.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, otroci, vnuki, pravnuki, brat in drugo sorodstvo
A e jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po neozdravljivi bolezni, za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Aleksander Hodila
iz Pečarovec
tab boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancen. ki ste.sočustvovali z nami, nam pomagali, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Heleni, ZB in društvu invalidov.
Vsem še enkrat — hvala!
Pečarovci, 19. aprila 1985
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAH VALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Kristina Curman
iz Gornjih Slaveč
Iskrena hvala g. duhovniku Erniši, pevcem za odpete žalostinke, Alojzu Krpiču za poslovilne besede, vsem sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje.
Žalujoči: mož Mihael, otroci Franc, Štefan, Gizela in Marija z družinami, vnuki, pravnuka, sestra Jožefa z družino, Terezija z družino, sestrična, bratranec in drugo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni, ko zapustil dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza naša jo rosi.
V SPOMIN
18. maja bo minilo žalostno leto, ko si nas mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Viljem Ozvatič
iz Ratkovec
še vedno je težko doumeti kruto resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal pust in prazen. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja smrt je pustila v naših srcih globoko rano, ki jo bo težko preboleti.
Vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče — iskrena hvala.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Tiho in mimo, brez slovesa, nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Prelog
iz Dobrave 3
Ob tej težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v dneh najhujše bolečine in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, za sv. maše in za gradnjo bolnišnice, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Bohancu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Dobrava. M. Sobota. Ljutomer, Štuki, Fram, Maribor, Zarkovci, Ljubljana. Novo mesto, Bassel, 21. aprila 1985
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod še čutimo te mi,
ZAHVALA mednamisi'
27. aprila nasje v 74. letu starosti, po kratki bolezni, nepričakovano, za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Stefan Podlesek
iz Predanovec 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala dr. Ani Hauzer Petrovič in sestri Zdenki za zdravniško pomoč, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Kerčmatju za poslovilne besede in ostalim družbenopolitičnim organizacijam za darovani venec.
Zahvala sodelavcem Likalnice II., Tozd Perilo Mura in sodelavcem Gorenje-Elrad, ki so v spomin darovali za izgradnjo kirurgije v M. Soboti
Žalujoči: žena Terezija, sin Štefan in Malvina z Natalijo
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
1 isto noč je umrla.
Lep in miren je bil njen obraz, tako, kakor je še danes v vseh mojih mislih. (I. Cankar)
ZAHVALA
V 68. letu starosti nasje zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra
Vilma Horvat
roj. Kocet iz Vučje gomile
Nepričakovano je ugasnilo tvoje srce. V naših srcih je ostala praznina.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage pokojnice se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih najhujše bolečine priskočili na pomoč. Posebej se zahvaljujemo'kolektivoma DO Mura in ekonomske enote Tešanovci za darovane vence in šopke ter vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene, g. župniku in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vučja gomila, Domžale, M. Sobota.
Žalujoči: mož Janez, sinovi Štefan, Franc, Avgust, Emil in Janez z družinami, hčerka Marija z družino, vnuki in pravnuk
Toni, sonce, toni, topi srčne boli, drugim na srečo vstajaj, če meni več ne boš nikoli.
V SPOMIN
*
4.	maja mineva eno leto boleče resnice, odkar smo prezgodaj izgubili našega dragega moža in očeta Ignaca Horvata
iz Dolnje Bistrice
Tebi našdragimož in oče! Rad si prepeval: »Lipa zelenelaje, tam v domačem gaju ...«. 1 n ko j e lipa ozelenela, jablane in h ruške zacvetele, je v tihi majski noči za vedno zaspalo tvoje dobro srce. Nenadoma si bil iztrgan iz naše družine, zato je naša bol še večja. Za vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji na tvojem preranem grobu svečka gori v zahvalo za vse, kar si za nas dobrega storil.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem groou in se ga spominjate.
Naš spomin na tebe bo večen, kot je večna zemlja, ki te je pokrila.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Trezika, sin Ivan in drugo sorodstvo
VESTNIK, 16. MAJA 1985
STRAN 23
v besedi in sliki
SOBOŠKI »STANOVANJSKI BABILON«
Soseska na sodišču
Že lep čas je kakih tisoč stanovalcev 318-številčne stanovanjske soseske na Lendavski ulici — sever v Murski Soboti na očeh javnosti, ki ne brez smisla za iskanje dlake v jajcu sledi razpletu dogajanja po kurilnem testu«, opravljenem v začetku marca. Takrat so se namreč vsi štirje hišni sveti s skupnostmi stanovalcev za 14 dni »podvrgli« takorekoč celodnevnemu kurjenju po projektiranem kurilnem režimu. Pri tem sta sodelovala izvajalec — ki je hkrati investitor — SGP Konstruktor, tozd Gradbeništvo Pomurje, in projektant PTB Komuna-Projekt iz Maribora, da bi dognala izkoristek kotlovnice.
»Kurilni test« je v bistvu samo potrdil. kar je bilo že znano in je stanovalcem dvigalo temperaturo v slabo oziroma neenakomerno ogrevanih stanovanjih. Gre za — milo rečeno — dovolj očitne pomanjkljivosti. ki sta jih zakrivila izvajalca in v kaj neprijeten položaj postavljajo tako Konstruktorjev soboški tozd Gradbeništvo Pomurje kot mariborski PTB Komuna-Projekt, ki se sicer na vse načine otepata odgovornosti. Brez sprenevedanja je treba dodati. da tudi občinska stanovanjska skupnost ni povsem nedolžna in prav tako ni brez masla na glavi Ivo Gerenčer, ki je med drugim (kot nadzorni organ) 11. marca 1982 v imenu upravljalca za samoupravno stanovanjsko skupnost podpisal zapisnik o kakovostnem prevzemu stanovanjskega bloka (61 stanovanj) številka 19. 19 a in 19 b na Lendavski uli-ci-sever v Murski Soboti. Že tedaj je bilo v zapisniku opozorjenih na čez 200 bolj ali manj opaznih projektantskih in izvajalskih napak — in tosamo v 61 stanovanjih. Zdaj znaša število le-teh v celot-
nem stanovanjskem kompleksu (torej v 318 stanovanjih) — po besedah vodje strokovne delovne skupine Zavoda za ekonomiko in urbanizem Radule Staševiča, ki ugotavlja »stare in nove grehe« izvajalcev in projektantov — krepko čez tisoč, in če bi jih hoteli v celoti odpraviti, potlej tudi nekaj občinskih »budžetov« ne bi zadoščalo. Vsekakor se pingpong z odgovornostjo nadaljuje v krogu tistih, ki so stanovanjsko sosesko načrtovali, postavili, jo upravljajo in vzdržujejo. V igri je seveda še več drugih akterjev — občinski izvršni svet, občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, Sobotin tozd Komunala. Komunalna energetika Ljubljana, ljubljanski Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in Strojna fakulteta Ljubljana. Kot kaže se bo večina omenjenih na čelu s predstavniki prizadetih stanovalcev znašla na sodišču, s tem da si vsi po vrsti vzamejo v zakup staro resnico o božjih in sodnih mlinih, ki meljejo počasi.
B. Žunec
Uredništvo Radia Murska Sobota se letos prvič priključuje tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne, katerega organizator sta že nekaj let Turistično društvo Ljubečna ter uredništvo Novega tednika in Radia Celje.
Na tekmovanju sodelujejo godci diatoničnih harmonik. Ta ljudski inštrument je v zadnjih letih vse bolj priljubljen med številnimi ljubitelji narodnozabavne glasbe in vedno več je godcev, ki ga obvladajo.
Prepričani smo, da jih je tudi v Pomurju veliko. Vabimo vse, ki bi se želeli pomeriti na regijskem in morda tudi na finalnem tekmovanju v Ljubečni, da se pisno ali osebno oglasijo na uredništvu Radia Murska Sobota, Titova 29. Vse, ki so se že, oziroma se bodo še prijavili, bomo o dnevu tekmovanja, ki bo predvidoma konec junija, pravočasno obvestili. Rok za prijavo pa je konec maja.
Vabljeni k sodelovanju!
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
RAZBIL SLUŽBENI AVTO
Spet ni bilo miru na naših cestah. Vozniki in pešci so znova kršili predpise o temeljih varnosti v cestnem prometu. Najhujša nezgoda nesreča se je zgodila pri Nemčavcih, saj gmotna škoda znaša kar 3 milijone dinarjev. Rafael Car iz Murske Sobote, ki je vozil službeni osebni avto opel ida, last Konstruktorja, tozd Gradbeništvo Pomurje, je v večernih urah na ravnem delu ceste (!) zapeljal na desno bankino, nato pa na nasip in na njivo, kier se je avto nekajkrat prevrnil, vendar je nazadnje le spet obstal na kolesih. Voznik, ki naj bi vozil pod vplivom alkohola (alkotest je namreč pozelenel), je imel srečo, saj se ni poškodoval.
Pred dnevi se je zgodila prometna nesreča med Bučevovci in Vidmom ob Ščavnici. Franc Be-lek iz Kupetinec je vozil kolo z motorjem, na spolzkem cestišču ga je zaneslo, nakar je padel in se hudo poškodoval.
Janko Jelen iz Veržeja se je prejšnji teden peljal z osebnim
avtom po Prešernovi ulici v Ljutomeru. Na prtljažniku avta je peljal stajico za otroka. Dohitel je voznika kolesa z motorjem Janka Korošca iz Ljutomera in kmalu zatem, ko gaje prehitel,je stajica padla na cesto. Jelen se je zaletel vanjo, padel in se hudo poškodoval.
11. maja se je pri delu hudo poškodovala Marija Kolmanič iz Šafarskega. Tega dne je pomagala pri vstavljanju polnilcev med nosilce. Ker je bil eden izmed polnilcev poškodovan in bi skoraj padel na Kolmaničevo, jo je njen sodelavec potegnil vstran, vendar se nesreči kljub temu ni izognila; oba sta padla s plošče v globino 1,50 metra in Komlaničeva se je hudo poškodovala.
V prejšnjem tednu je bilo v Pomutju spet veliko tatvin. Prostor nam ne dopušča, da bi omenili vsaj večja nezakonita dejanja. Morda le to: še pozivamo na večjo samozaščito osebnega in družbenega premoženja, kajti varna niso niti motoma
kolesa. Te dni je nekdo ukradel nezaklenjeno motorno kolo to-mos 15 sel kovinske barve in tako lastnika Leona Jagetiča iz Podgrada oškodoval za 80.000 dinarjev. Vozilp je odpeljano z dvorišča.
V Veržeju pri Alojzu Balažiču je izbruhnil požar. Kopico slame so, kot kaže, zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami Začetni požar so opazili sosedje in tako precej pripomogli, da se ogenj ni razširil. Zgorelo je namreč le 10 bal slame.
Prejšnjo sredo je močno narasla reka Mura. Voda je poplavila cesto Bistrica—Razkrižje, zato jjg« bila cesta dva dni zaprta za promet. Voda v Muri je dosegla kar 398 centimetrov. Napolnila je seveda vse rokave in območja znotraj nasipov, vendar teh ni prestopila.Zaradi narasle reke so začasno izselili družino Pelc iz Hrastje—Mot
Š. S.
Minulo soboto smo izžrebali naročnike Vestnika, ki bodo 1. junija brezplačno potovali z Vestnikovim vlakom na izlet v Škofjo Loko. Kot vsa leta smo žrebali po že ustaljenem ključu, iz vsake občine glede na število
VESTNIK0VIM VLAKOM?
naročnikov. Na javnem žrebanju so bili tudi predstavniki naročnikov in seveda delavci našega zavoda. Komisijo zavoda so sestavljali: Rozalija Kerčmar, predsednica, Jože Sabjan, Erika Hertl in Anica Krpič, naročnikov
pa Estera Pleša, Murska Sobota, Marta Kosi, Krapje, Karel Raj-sar, Odranci in Srečko Zemljič, Rožengrund. Srečko je delila Brigita Horvat, za pravilnost žrebanja pa je skrbela Rozika Koren, diplomirana pravnica.
GOSTIŠČE
KRAMBERGER ZAPRTO
Po dvanajstih dneh izredno uspešnega obratovanja okrog 16 lisoč gostov iz najrazličnejših krajev domovine in zamejstva. saj je Ivan Kramberger znan zlasti ledvičnim bolnikom in bolnišnicam kot nesebični darovalec aparatov za dializo in zdraviljso vrata tega edinstvenega objekta na Negovskem jezeru zaprli. Lastnika Marjeta in Ivan sta se — potem ko sta doživela nekaj hujših motenj poslovanja — sklenila vrniti v ZRN.
8. praznik KS Ljutomer
Prve gajske dni leta 1943 so v Ljutomeru ustanovili prvi rajonski odbor OF za ljutomersko okrožje. Ta pomemben dogodek so si krajani Ljutomera izbrali za svoj krajevni praznik, ki so ga letos slavili že osmič po vrsti.
V soboto popoldne so se na prijateljski (tradicionalni) tekmi srečali suhi in debeli. Na tej tekmi, ki je. bila v počastitev krajevnega praznika, so zmagali tisti z več energije (debeli), vendar šele po streljanju enajstmetrovk z 2:1. Po tekmi so v galeriji Ante Trstenjak odprli razstavo Tito — misel, beseda in dejanje, ki sta jo pripravila Arhiv Jugoslavije in Pokrajinski arhiv iz Maribora. Razstavo je predstavil Peter Klasinc, direktor mariborskega arhiva, otvoril pa jo je Boris Šunko, sekretar O K ZKS Ljutomer.
Na slavnostni seji družbenopolitičnih organizacij, ki je sledila, je v uvodu Anton Kapun, predsednik skupščine krajevne skupnosti Ljutomer, predstavil razvoj in pridobitve krajevne skupnosti Ljutomer v štiridesetletnem povojnem razvoju, nato pa so podelili priznanja KK SZDL Ljutomer nekaterim aktivnim krajanom. Priznanja z bronastim znakom OF so prejeli:
Franc Rižnar, Stanko Štelcl, Janko Magdič, Marko Slavič, Kristina Šulc, Terezija Škrajnar, Slavko Kapun, Jože Kolbl, Anton Jaušovec, Mirko Novak, Ivo Serič in Društvo upokojencev Ljutomer. Prisrčen kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Ivan Cankar in glasbene šole Slavko Osterc.
D. L.
IZŽREBANI SO BILI NASLEDNJI NAROČNIKI VESTNIKA:
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
Odlikovanja,
plakete in priznanja gasilcem
V Murski Soboti je bila slovesnost, na kateri so zaslužnim članom gasilske organizacije podelili odlikovanja, plakete in priznanje za dolgoletno in uspešno delo. Predsednik občinske gasilske zveze in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory je v kratkem nagovoru poudaril pomen gasilske organizacije, ki je v preteklih štiridesetih letih dosegla velik razvoj, člani te množične organizacije — v soboški objifti deluj e 132 G D, pa so se uveljavili tudi na drugih področjih. V tem obdobju je bilo obnovljenih in zgrajenih nad sto gasilskih domov, kupljena številna sodobna gasilska oprema in usposobljeni kadri. Zvezno odli-
kovanje II. stopnje so podelili Konradu Vučaku, republiško odlikovanje I. stopnje pa Kolo-manu Fartlju. Za več kot 40-letno delo v gasilski organizacji so podelili 30 plaket veteranom, ki so prispevali pomemben delež k razvoju te humane organizacije. Te so prejeli: Ludvik Smodiš, Nikolaj Kumin, Ludvik Kučan, Franc Podlesek, Josip Nemeš, Karel Lanjšček, Josip Horvat, Ferdo Flisar, Anton Pertoci, Koloman Granfol, Koloman Perkič, Štefan Flegar, Viktor Marič, Karel Segeri, Jože Obal, Ernest Kovačec, Zoltan Ponde-lek, Geza Veren, Mihael Kuzmič, Štefan Lanjšček, Jože Čerpnjak, Štefan Fujs, Štefan
Flisar, Ernest Kovač, Vlado Pre-ininger, Štefan Korpič, Jože Frumen, . Janez Bertalanič,"Štefan Sever in Johann Steurer. Najstarejši dobitnik plakete veteranom je bil 88-letni Ludvik Smodiš iz G. Petrovec. Podelili pa so tudi 20 priznanj občinske gasilske zveze I. stopnje in 45 priznanj II. stopnje. Ob tej priložnosti so si nagrajenci ogledali gasilski muzej in se seznanili s sodobno gasilsko opremo, ki jo ima občinski center.
Feri Maučec
Logi in redki, predvsem hrastovi gozdovi, naravni termalni vrelci, zadnji, še
Po dolgotrajnih pogajanjih in dogovarjanjih so dela ob Negovskem jezeru le začela. Po dolgoveznem prepričevanju • > upravljanju je kot kaže Območna vodna skupnost le zagotovila sredstva. V odno gospodarstvo pa je začelo z deli. Začeli so z odstranjevanjem kamnitega tlaka na obrambnem nasipu, ki naj bi ga zatem razširili in ponovno tlakovali. Zaenkrat bo tlak odstranjen, še zmeraj |:a iščejo ustrezno zemljo v bližini jezera, s katero bi razširili nasip. No, v sceno nasip verjetno bo, vprašanje pa je, kako bo z vsemi ostalimi obljubljenimi deli, ki naj bi jih izvedli v letošnjem letu. Začelo pa seje le. jv. (F. vp)
obratujoč mlin, arheološko zanimiva območja, gnezdišča redkih ptic (siva čaplja ipd.), priljubljene izletniške točke... Doklej še vse to vzdolž reke, ki je stoletja ločevala in spajala sinove in hčere enega naroda? Na nudeni zaslonu (prvi program TV Ljubljana) bo jutri (v petek, 17. maja) ob i 8.40 mogoče pobliže, v sliki in besedi spoznati' naravno dediščino Pomurcev, ki se ji z gradnjo hidroelektrarn in spremljajočimi pitsegi ne obeta nič dobrega. (B. Ž.)
OBČINA LENART
1.	Franc Berič, Zg. Bačkova 11, 69233 Zg. Ščavnica
2.	Vlado Kraf, Smolinci 86, 62236 Cerkvenjak
OBČINA LJUTOMER
1.	Anton Farkaš, Veržej 27
2.	Otilija Lebarič, Precetinci 32, 69243 Bučkov-ci
3.	Anton Benko, Logarovci 14, 69242 Križevi pri Ljutomeru
4.	Danica, Kapun, Iljaševci 33, 69242 Križevci pri Ljutomeru
5.	Janez Stajnko, Ključarovci 48, 69242 Križevci pri Ljutomeru
6.	Andrej Kociper, Cven 79, 69240 Ljutomer
7.	Janez Anderlič, Gibina 61,69240 Ljutomer
8.	Ciril Lah. Cven 97, 69240 Ljutomer
9.	Karel Pintarič, Prešernova 2, 69240 Ljutomer
10.	Neva Žajdela, Iljaševci 24 a, 69242 Križevci pri Ljutomeru
OBČINA GORNJA RADGONA
1.	Anton Brus, Pintaričeva 12, 69250 Gornja Radgona
2.	Peter Vajs, Zbigovci 58, 69250 Gornja Radgona
3.	Štefan, Vinčec, Zg. Konjišče 10, 69253 Apače
4.	Franc Sterniša, Segovci 55, 69253 Apače
5.	Alojz Zupan, Očeslavci 32, 69245 Sp. Ivanjci
6.	Mirko Klobasa, Mele 7, 69252 Radenci
7.	Leopold Zamuda, Žmova 5, 69252 Radenci
8.	Edvard Kocuvan, Kutinci 10, 69244 Videm ob Ščavnici
9.	Cecilija Šijanec, Žihlava 19, 69244 Videm ob Ščavnici
10.	Majda Vučko, Žiberci 43, 69253 Apače
OBČINA LENDAVA
1.	Franc Dominko, Odranci 370, 69232 Čren-šovci
2.	Matija Jerebic, Trnje 158, 69232 Črenšovci
3.	Ivan Prša, Žižki 61, 69232 Črenšovci
4.	Anton Vučko, Sr. Bistrica 44, 69232 Črenšovci
5.	Vera Šarkezi, 69232 Črenšovci 3
6.	Ignac, Žerdin, Mala Polana 90, 69235 Vel. Polana
7.	Marjeta Balažek, Dolgovaške gorice 92, 69220 Lendava
8.	Martin Balažič, Hotiza 142, 69220 Lendava
9.	Janez Krajčič, Gor. Lakoš 44, 69220 Lendava
10.	Štefan Denša, Nedelica 18. 69224 Turnišče
11.	Anton Dominko, Renkovci 125, 69224 Turnišče
12.	Alojz Žerdin, Lipa 160, t»9224 Turnišče
13.	Katica Camplin, Strehovci 10, 69223 Dobrovnik
14.	Jože Časar, Strehovci 74, 69223 Dobrovnik
15.	Franc Vida, Gor. Lakoš 110, 69220 Lendava
OBČINA MURSKA SOBOTA
1 Jože Škafar, Nemščak 185, 69231 Beltinci
2 Štefan Tivadar, Lipovci 198, 69231 Beltinci
3.	Herman Šiftar, Kupšinci 12, 69000 Murska Sobota
4.	Šarika Veren, Markišavci 13, 69000 Murska
Sobota
5.	Franc Antalič, Markišavci 12, 69000 Murska
Sobota
6.	Janez Bencak. Krog 107. 69000 Murska
Sobota
7.	Štefan Franko, Markišavci 6, 69000 Murska
Sobota
8.	Jože Kovač, Veščica 54, 69000 Murska
Sobota
9.	Jože Močan, Št. Kovača 21, 69000 Murska
Sobota
10.	Štefan Seretin, Cankaijeva 19, Rakičan, 69000 Murska Sobota
11.	Franc Cigler, Borejci 30, 69251 Tišina
12.	Ida Serec, Petanjci 61, 69251 Tišina
13.	Irena Gal, Središče 31,69207 Prosenjakovci
14.	Elemir Gašpar, Markovci 61, 69204 Salovci
15.	Franc Bence, Serdica 28, 69262 Rogašovci
16.	Alojz Šinko, Rogašovci 63
17.	Štefan Balek, Neradnovci 50, 69203 G. Petrovci
18.	Arpad Smodiš, Stanjevci 48, 69203 G. Petrovci
19.	Bela Bergles, Lemeije 11, 69201 Puconci
20.	Janko Šebjanič, Lemeije 37, 69201 Puconci
21.	Mirko Antolin, Ižakovci 125, 69231 Beltinci
22.	Gizela Maroša, Melinci 62. 69231 Beltinci
23.	Štefan Bac, Strukovci 20, 69265 Bodonci
23.	Anica Šantavec, Vadarci 45, 69265 Bodonci
25.	Ludvik Mencinger, Gerlinci 14, 69261 Cankova
* 26. Anton Štotl, Domajinci 12, 69261 Cankova
27.	Štefan Perš, Vučja gomila 73, 69208 Fokovci
28.	Štefan Flisar, Gor, Moravci 115, 69208 Fokovci
29.	Franc Dervarič, Radovci 4, 69264 Grad
30.	Ida Jošar, Krplivnik 37, 69205 Hodoš
31.	Jože Balažič, Martjanci, mizar, 69221 Martjanci
32.	Ludvik Vukanič, Andrejci 54, 69221 Martjanci
33.	Elek Benko, G. Slaveči 106, 69263 Kuzma
34.	Karol Špilak, Dolič 16, 69263 Kuzma
35.	Matjan Bunderla, Poznanovci 63, 69201 Mačkovci
36.	Ernest Zavec, Kuštanovci 68, 69201 Ma-čkovci
37.	Jolanka Števančec, Borejci 9, 69251 Tišina
38.	Ludvik Pozvek, Košarovci 3, Križevci pri Ljutomeru
39.	Anica Polanič, Naselje Borisa Kraigheija 8, 69000 M. Sobota
40.	Štefan Farič, Kupšinci 9/D, 69000 M. Sobota
41.	Marija Gomboc, Krog 168, 69000 M. Sobota
42.	Ludvik Markovič, Cankaijeva 10, 69000 M. Sobota
43.	Franc Bagari, Tropovci 54, 69251 Tišina
44.	Ludvik Lainšček, Dolenci 102, 69204 Šalovci
45.	Alojz Linhard. Serdica 39, Rogašovci
46.	Franc Časar, Čepinci 19, 69203 G. Petrovci
47.	Janez Sever, Polana 27, 69201 Puconci
48.	Matija Antolin, Nemščak 143, 69231 Beltinci
49.	Ernest Bukvič, Strukovci 31,69265 Bodonci
50.	Jože Zelko, 69264 Grad 159
51.	Geza Moreč, Moravske Toplice, Dolga ulica 50, 69221 Martjanci
52.	Tibor Temlin, Brezovci 36, 69201 Puconci
53.	Ludvik Gergorec, Andrejci 53, 69221 Martjanci
54.	Jolanka Novak, Moščanci 7. 69202 Mačkovci
55.	Jože Novak, Lendavska 23 a, 69000 M. Sobota
56.	Ernest Granfol, G. Maistra 8, 69000 M. Sobota
57.	Rudolf Farič, Polana 19, 69201 Puconci
NAROČNIKI IZVEN POMURJA
1.	Štefan Poredoš R. R. Otteryille, NOJ LRO Ont. Canada (plačnik Rogašovci.81)
2.	Franc Čeh. Neratova 13, 62000 Maribor
3.	Stefan Prša, Partizanska cesta 45, Škofja Loka
4.	Karel Skaper. Miilhauserstr. 13/407, 8000 Miinchen 70. Nemčija (plačnik Moravci 15).
F