Leto XXIII., št. 287 Ljubljana, torek 21. decembra 1943 Freis — Cena t.— L Upravmšivo _|udi|ana, puccinijeva alica 5« Telefon 4t <1-22 51-23 51-24 aicfji:nj »jucicK Ljubljana. Puccinijeva ali- ia j - Ieietoo it 41-do 51-26 Podružnica Nove mesto: Liubljanska cesta 42 izkiiučn, jastopsrvc za oglase a Italije io mo7e:nsrvf> 1 PI S. A. MILANO Kačucii ^ iut>. lanske pokra uno pri poStno-čekovnen zavodi) St. 17.749, za ostale kraje lraliif vni7ir Con ti Corr Post No 11-5118 Izhaja T s a k d a o razen poocdeirka Naročnina znaia tn e » e č o o Lit 18.—, za inozemstvo vkliučno s »Ponedeiiskiro Jutrom« Lit 56.50. Uredništvo t Ljubljana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefoo ftev. 51-22 51-23. 51-24. i to smrtnih obsodb v MUaiui j Rim, 20. dec. DNB. V MIlanu, kjer je bil v nedeljo za vratno us-treljen komisar fašija, se je v nedeljo zjutraj sestalo izredno sodišče in obsodilo 10 os^b zaradi komunistične propagande, nedovoljene posesti orožja in poslušanja ovražnih oddaj-A niti postaj na smrt. Med obsojcnci je večje število židov. številne nadaij-je ose1-« so bile obsojene na 20 let ječe- Smrtna obsodbe so bile takoj izvršene. Nadaljnje najdbe trupe? v Istri Milan, 20. dec. DNB. Po izkopanju S trupel jz neke kraške podzemeljske jame pri Krelju v Istri so sedaj našli pri Ka-ranici v neki drugi kraški jami 2 nadaljnji trupli. Vse to ra rr^- žrtve komunističnih tolp. Vsa ti-'- ^ '-.ila grozovito i iznakažena. 'eiche? deutscher Gegenangriff bei Newd Feindliche Durchbruchsversuche abgewiesen — Vergebliche Sow,'et-angrilis gegen den Briickenkopi von Cherson — Neue bolschewi-stlsclie Angriife bei Niko pol und Dnjepropetrowsk Aus dem Fuhrerhauptquartier, 20. Dez. Tf!>. B. Das Oberkommando der "VVehrmacht gibt bekannt: Gegen den Briickenkopf von Cherson fiihrten die Sovvjets auch gestern mehrere vergebliche Angriffe, Nach iiingerer Pause nahmen die Sovvjets mit starkeh Infanterie- und Panzer-kiaiten ;hre Angrifte gegen den Rriickenkopf Nikopol und die Front siidvvestlich Dnjcpropotrovsk vvieder auf. Sie vvurden in harten Kampfen abgeschlagen, ortliche Einbriiche abgeriegelt. Eej erfolgreichen eigenen Gegenangriff en kam es siidlich Nikopol zti schvveren Panzerkampfen. Dabei vvurden 60 feindliche Panzer abge-schossen. Bei Kirovvograd dauert das h a rte Kin-gen :m. Die Sovsjets vvurden unter hohen Verlusten abgevviesen und zahlreiche Panzer abgeschossen. Eigene Panzorkraite •lurchbrachen eine starke feindliche Pan-zerah\vehrsperre und nahmen ein vvichti-g-es Hohengelande in Bes"tz. Allcin im Be-reich einer Amiee vvurden gestern 147 feindliche Panzer vernichtet. Bei ort!ich<»n Gegenangriffen im Kampf-gebiet von Korov.ten und an der Beresina nanmrn unsere Truppen einige Orte ini Sturm. Ostlich VVitebsk versucliten die Sovv jets nach starkor ArtiUerievorbereitung und mit Fnterstutzung durch zahlreiche Panzer unsere Front zu durchbrechen, sie i vvurden in schvveren Kamrifen abgeschla- ! oder bevvegungsunfahig geschossen. Sudlich und noa-dvvestlich Nevvel setzte der Feind seine Durchbruchsangriffe auch gestern fort. Sie scheiterten in erbitterten Kampfen, einige durchgebrochene feindliche Kampfgruppen vvurden vernichtet oder gefangen genommen. Unsere Truppen eroberten im Gegenangriff Ort-schaften zuriick und erbeuteten dabei Ge-schiitze. Von der siiditalienisehen Front vvird nur Artillerie- und Stosstrupptatigkeit ge- meldet. Am 18. und 19. Dezember verlor deke bombe na cilje v južni Angliji. Pogrevamo efto lastno letalo. fmm Hudi obrambni boji proti mučnim sovražnikovim s'V Brezuspešni sovjetski poizkusi prodora Berlin, 19. dcc. DNB Že več dni naskaku-jejo boljševiki na področju južne- cd Nevelja nemške postojanke, ki se kot kaka pest vgre-zajo vzdolž velike ceste, ki vodi od juga prof severu, v sovjetske bojne črte. Z vso močjo poizkušajo odsekati to po>t. Z oklopniki, strelskimi d:vizi.iami, konjeniškimi cddelk-" in predvsem z nadmočniftii topniškimi in letalskim5 silami napadajo neprestano nemške črte, ki jih branijo grenadirji. oklepir grenadirji, pion:rji in strelci s podporo oklopn"kov, cklopniških lovcev, metalcev min, topništva ter bojnih in strmoglavnih letal. Tanka snežna odeja je prekrvala komaj pred nekaj dnevi na lahko zamrznjena t!a in sivo prevlečeno nebo je otežk.-ičalo leta'stvu delovanje. Močan topn:ški ogenj, ki 9e je stopnjeval do največje slcvitosti. je bil znanilec bcljševi-škega napada. Od vzhoda, fcevera in zapada so potiskali boljševiki naprej svoje kl:ne, obstoječe iz številnih strelskih divizij in oklepnih brigad. Na nepreglednem in zamočvirjenem gozdnem ozemlju, polnem šc ne zamrznjenih kotanj, so sc spust:le nenvke čete v boj in so prestregle fcunck na drugih postojankah, novozgrajenih med preteklimi tedni. Ko pa so si boljševiki prizadevali, da bi izs:lili združitev svojih s severovzhoda in jugozapada prodira-jočih bojnih skupin, se jc položaj zaostril, ker je nastala nevarnost, da na ta način odrežejo nemške oddelke. Ko se je znoč lo, jc sovražmk podvzel z zapada v vzhodni smeri nov hunek, da bi prekinil avtomobilsko cesto, hrbtenico nemške obrambe, kar naj bi po napadu proti severu in jugu dovedlo do operativnih uspehov. Zaradi nadmočnosti nemškega vodstva pa je bilo možno tud- ta položaj ohraniti. S proti- ukrepi so nemške čete un:čile ta boljševiški načrt in so v prihodnjem dnevu zgradi'e zaporno fronto, ki jc do mrrka omogočila mimogrede nazaj vrženim nemškim četam, da so po hudih bojh zopet doeeglc nerrfke položaje. S tem je uspelo zfcrat: v odločilnem trelutku v^e sile na tej skrajšam zaporni fronti. Topovi, oklopn ki in lovci oklopnikov so na tem področju v teh dneh uničil: nad 130 sovražnikovih bojnih voz, k: so s pehotnimi posadkami vdrli v nem'ke postojanke. Lovci oklopnikov in grenad:rji pa so razen tega napadli v boju iz bližine cklcpn;ke in jih veliko število un čili. Boljševiki so utrpeli zaradi brezobzirnega uporabljanja svojih oddelkov vedno velike krvave izgube, navzlic temu pa so gnal? vedno nove bataljone in po!ke v bitko, čeprav jih je nemško orožje takoj pokosilo. Na težavnem ozemlju ni bilo možno sovražnikovim oklopnim oddelkom, da bi se res ope-rat:vno razvili. V kotanjah nad majhninr griči in skozi neprehodno gozdno ozemlje so sc morali preb:jati tako napadalci kakor branilci. Boji iz bližine so se po večini razv:jali na najmanjši oddaljenosti. Topništvo jc izrabilo možnost, da je feipalo zaponr. ogenj na ozke gozdne prehode. ki jih je bilo kaj težko prekoračit'. V splošnem pa se mora zahvaliti za ta veliki obrambni uspeh osebnemu delovanju slehernega posameznega vojska, moči in kakovosti nemškega orožja i in vodstvu, ki je obvladovalo vse nastopajoče težave. Boj; na področju južno od Nevelja še trajajo. Le-ti tudi ne bodo tako hitro ponehali, vendar pa sc upira naskoku sovjetekih množic odločna obrambna fronta nemškh pehotnih divizij in njim pridcljenih oklopnih oddelkov. elninicksvollen Begrabnisse der Gottscheer Helden in Laibach S veličastnega pogreba kočevskih junakov v Ljubljani Thvten: Die sechs Wagen mit den Sargen auf dem von dichten Mengen der Bevolke-mng umsaumten Marienplatz — Rechts oben: Prasident General Rupnik mit den deutschen und slovvenisehen Reprasentanten bei den Trauerfeierlichkeiten auf dem Kongressplatz — Rechts unten: Furstbischof dr. Rožman mit der Geistlichkeit verrichtet die Totengebete vor den Sargen Sjiodaj: šestero kamionov vozf z venci obložene krste čez Marijin trg, M je na vseh straneh obdan od gostih množic ljubljanskega prebivalstva — Desno zgoraj: Prezi-dent general Rupnik z nemškimi in slovenskimi predstavniki pri žalnih svečanostih na Kongresnem trgu — Desno spodaj: Knezožkof dr. Rožman z duhovščino opravlja pogrebne molitve pred krstami zavesti, da je to njegeva božja in človeška pravica in dolžnost do sebe in vsega kulturnega človeštva. Slovenski narod noče voditi politike eksponenta tujih koriili, ker ima kot najmar jši narod v Evropi pravi', o biti sebi najbližji. Pcgreb kečevtkih junakov ie bil triumfalen p .hcd mrtvih zmagovalcev. Ta pogreb ni bil v znamenju smrti iu poraza, marveč v znamenju živ.jenjske vc-je in zmage. V tej zmagi mrtvih jvnek. v je smisel njih žrtve. Cilj njih žrtvovanja .'c bilo prebujenje jn zaščita slovenskih kulturnih dobrin. Olioje so dosegli. Priklicali so izbruh odpora vsega našega naroda proti mednarodnemu terorizmu. IJckor.čn o so ga osvobodili kcmunihtvnega opija in pred-sedkov. S svojo jun.iško žrtvijo so ga osvobodili strahu in s tem1 komunizma, ker j komunizem je nasilje, ki se mere uničiti ee z junaštvom. Zavarovan po iastnih junaških sinovih je d:'i n^š rared svobeden izraz svojemu r-v: i nemu čustvovanju in prepričanju, ki je nacionalno in protikomunistično. Ob veličastnem p. hodu mrtvih kočevskih zmagovalcev skozi sliivensko prestolnico na kraj počiva.išča narodnih junakov, sc spominjamo vsth prejšnjih žrtev, ki so kot prvi »izdajalci« padale na ljubljanskih ulicah, po si. venskih vaseh, poljih in gozdovih. Spominjamo se vseh tistih junakev-pcedi jcev, ki so s svojo žrtvijo prvi kazali slovenskemu narodu pot iz komunistične prevare in pogube. Kočevski juraki niso več padli kot osamljeni klicarji, marveč že kot bcrci pomembne, trdno in strumno organizirane in hitro naraščajoče samoobrambne slovenske narodne vojske. Danes niso več v borbi z mednarodnim zločinskim komuniimom na Slovenskem samo nekatere idejne skupine, marveč smo v borbi z njim vsi Slovenci kot kulturen in civiliziran narod. Ob zmagoslavnem pogrebu kočevskih junakov je spregovorila stara narodna Ljubljana. Ljubljana je pokazala svoje pravo lice. Ljubljana ni mogla zatajiti same sebe, saj je ležalo na Kongresnem trgu štirintrideset slovenskih sinov, ki so padli v borbi z brezdomovinci. Ljubljana bi ne bila Ljubljana, ako ne bi odprla svojega srca in svoje duše ob tej bolečini svojega naroda. Liubljana ni bila, ni in ne bo komunistična. Ljubljana je bila prevarana, Ljubljana je bila, je in bo narodna, protlkomunistična. Včasih so bile ljubljanske ulice na komunistični ukaz in grožnjo med sedmo in osmo uro i zvečer popolnoma prazne. Kdor bi se pre-i grešil, bi bil »izdajalec« in kriv smrti. 18. decembra je bilo petdesettisoč Ljub-! Ijančanov v pogrebnem sprevodu in častnem špalirju na nemi poziv skromnih kmečkih sinov, mrtvih kočevskih junakov. Ljubljana je dala svojemu kmečkemu narodu roko. Ljubljana bo kakor doslej izpolnila svoje narodno poslanstvo. Slovensko mesto in slovenska vas sta v isti fronti proti podivjanemu komunističnemti tojovajstvu Ali imajo mednarodni teroristi še pogfum preizkusiti svojo moč v Ljubljani ? Ali imajo še pogum odrediti plebiscit na ljubljanskih ulicah? V Ljubljani, v srcu slovenskega naroda, ki so si jo izbrali za »bazo« in izhodišče vse svoje zločinske zamisli, so komunisti doživeli za kočevskim vojaškim porazom še strahovit in nič man j pomemben moralni poraz. Mrtvi kmečki sinovi so bili poveličani prav v Ljubljani in so na ljubljanskem Gradu našli svoje častno večno počivališče. Po groznih komun-stičnih zleči iih na Grčaricah in Mozlju je rekla pogumna mlada žena enega mučenikov: »Lažje bom prenašala težko izgubo moža-očeta v zavesti, da ni padel zastonj.« Vsi, ki ste žrtvovali za rešitev slovenskega nar-da . svoje najdražje, glejte v velikem dccaji-nju teh dni sad njih dragrcene žrtve in zanesljiv znak naše lepše in destoj-ejše prihodnjosti, kakor pa nam jo je obetal komunistični barbarizem. Spreml ja nrvi ponosna zavest, da gre tudi vam v l'ka hvaležnost vsega slovenskeea naroda' Hvala in slava vsem junakom in muče-ntkom, ki so padli v boju proti komunizmu! z Preflplsl o prsprecenju zlorabe Izvršilne ijaisski pokrajini gravke v L|1 Od strani justič-ega oddelka Obersten Kommissars fiir die Operationszone Ad riatisches Kilstenland so bili k n red bi od 19, oktobra 1943 o izvrševanju sodstva iz dani dne 12. decembra 1943 iz-ršilni predpisi glede preprečenja zlorabnega izkoriščanja izvršilne pravice v Ljubljen ki pokrajini. Vojna s svojimi grozotami tudi Ljub-Ijan ki pokrajini in njenem" ^rebivaislv 1 ni prizanesla Z-i radi vojn::h razmer so mnogi ljudje prišli cb vse svoje premoženje in živilo na.irevn?1:2c živPen4e. Na drugi ?trani so pa še vedno ljudje ki Jih ni vojna nič prizadala. ki so pa sluhi in sle- pi za b'do drugih Ne >k- teri med njimi znajo zelo dobro vsako nesrečo svojega bližnjega in tudi današrio velko sti "ko ve!i!v2v'a slovenskega naroda obmif; v sv: i prid Drugi med nii^i pa brezobzir no in za v ■•--"ko črno 7-.htevr.jo svojo pra- vico ne plecle na to ali more nfbov dol ž nik napram njim izpolniti svojo obveznost ©li ne. in jim jc vseeno, ali mora zato. da prideio oni do s^oie pravice, njihov dolž nik popolnoma propasti. V mirnem čssu izda-i zakoni ^o m-ed-v .i-rii predvsem za normalne razmere K-kor drugi moderni izvršilni zakoni ima Ljubljanski p-ikra ini veljavni tudi izvršili zaken mnoeo nredpirov v varstvo so-: 'no šibkejše stranke, namreč zavezanca Za izredne go-p^dar-ke in socialne raz more. v katerih živi danes prebivalstvo Ljubllanpke ookrajine, pa ti predpisi ne zaderčajo več. Vse to je imel Oberste Kommissar pred očmi. ko je izdal zgoraj navedeno naredbo, katere namen je. preprečiti zlo-rabno izkoriščanje izvršil iih naslovov in j-.i pomeri dopolnitev veljavnega izvršilnega zakona. Objavili smo proglas o ustanovitvi •-Sloven-ek h narodnih straž« na Primorskem Marsikdo. ki je doslej slepo verjel komunističnim laž cm o razpoložen ju naših rojakov pod Snež-n kc.m. Ne nosom. Krnom m Učko. se bi> začudeno vprašal, ali je takšna akcija sploh mogoča. saj so še do včeraj agitatorj ^ozdnh t< ! va.jev zatrjevali, da ie vse primorske prebivalstvo naklonjeno komunisten Ob Čemu mu bodo sedaj narodne straže? Kdo si upa sedaj tudi med Primorce zanašati »poltko«? Tako in podobno se sedaj sprašujejo vsi t:-fi. ki s<> v svoji zaslepljenosti vide' sarno eno plat kolajne. Tem zaslepljencem in za-pe!jancem bo primorsko ljudstvo kmalu poka-znio' tudi drugo plat medalje. Ker jc namreč strahovlado iz gozdov neposredno čutilo na svoji koži. ie lahko takoj ločilo zrno od plev in si o vsem tako menovanem »narodnem« jn »t ve.bodilnem« pokretu napravilo »vejo sodbo. To mu je bilo tem laže, ker se je prav med akterji tc »narodnoosvobodilne« akcije na Primorskem v tolikšni mer razbohotil tudi bado-Ijevski in talijanski komunistični element, ki se doslej prav gotovo nista borila za koristi sle venskega ljudstva na primorski tleh Prišla pa so še druga »narodna« spoznanja: nasproti vanje prizadevanjem treznih domačinov, da bi prišel do besede in veljave nas živtlj, odklanjanje slovensk h šol. odklanjanje slovenskih c.beinfkih uprav, odklanjanje Ravenskega čtiva. zla6t: slovenskih časnikov :td Kako naj primorsko ljudstvo vidi v vsem tem nekaj — narodnega zdravega, pozitivnega stvarnega? In če je že govor o »pcFtik:«, k da io sedaj »nepoklicani elementi« zanašajo »s Kranjskega« na. Primorsko ali mislite, da je ta narod spregledal okolnost. da so bili prvi nosilci polit enih baclov na Primorskem vprav — kranjski komunistični agenti. k; jih naše 'judstvo na Primorskem prav gotovo ni potrebovalo in tudi nc vabile k sebi Prvo politiko na Pr morsko ro zmesi; tist-. ki so hoteli to zdravo in zavedno ljudstvo zlorabiti v svoje temne namene. poslužujoč se pri tem gesla o narodni btmjenosti n povezanosti vseh sil. Da. primor sko ljudstvo je narodno zavedno, ono je v narodnem pogledu strnjeno in si zaveda svojega narodnega poslanstva: prav zato pa odklanja mednarodno doktrine komunizma, naj se mu servira v kakršni kol; obliki, šc najbolj pa odklanja tolovajski teror Ono hoče na svoji zemlji živeti, ne pa umreti! Ono' hoče svojo narodno pripadnost ž vo dokumentirat', pn ne s tolovajskimi akcijami, temveč s pravim -n nesebičnim dc'om za narod. Zato to ljudstvo ve. da je njegovo mesto samo v Slovenskih narodnih stražah, re pa v tovarišiji mednarodnih teroristov in Szkoren»n-iencev; Slovenske narodne straže v Prmorju pomeni tr. zato zmag prave narodne nvsl* prot' mednarodnemu komunizmu zrnato s k. venske nrsl proti nak>nam ir spetkam br'j:evizma k- sc je povezal z izdajalsko sa-vojsko di\ iz jr »Garbaldi«. da b-naš narod uri'čil m poteptal Prav v zadnjem času so prišla nova poročila c nesmiselnem početju te gozdn h tolovajev *na Gon.:kem kier sr vse tako imenovane »sabotaže« teh izrodkov nagega naroda izvršene izključno le v škodo nagega ljudstva samega Dovolj jc v tej zvezi če epozor rro samo na nekatere sabotaže povsem lokalnih prometnih zvez. ki služijo zključno le domačemu prebivalstvu Tudi po teh dejanjih so Pr morci spregledali n se prepriča/ da je tolovajem samo za ustvarjanje nereda :n zmede v namene komunistične revolucije, ne pa za narodne 'nterese Vsa ta sn<~»7r>aniq bodi- primorske rojake še bolj napotila v vrste Sl^ve-sk^b nnroonih -trnž k er bodo čist in neomadeževani narodni misli pomagali do poprlne zmaoe To bo njhr/vo vel:ko poslanstvo v našem Primo« iv -n prav nič ne dvonVmo da ga bode stoodstotno izvršile —S Po čl. 1 navedenih predpisov m^re izvršilno sodišče na predlog zavezanca brez ozira na veljavne zakonite predpise razveljaviti ali odložiti izvršilna dejanja vsake vrste če se ob upoštevanju vseh okol-noiti posameznega slučaja, zlasti tudi položaja morebiti zaščite potrebnega upnika, pokaže nadaljevanje izvršbe kot zdravemu razumu grobo nasprotujoča trdota. Ce zavezanec takega predloga ni stavil pravočasno pri izvršilnem sodišču, more izvršilni organ sam oečakati z opravo izvršilnega dejanja do odločbe sod šča, če mu zavezanec v čl. 1. navedene okolnosti verjetno izkaže. (CI. 2). Vendar pa izvršilno sodišče v nadaljnjem postopanju ni vezano na svoje odredbe. izdane v smislu čl. 1 in jih more vsak čas spremeniti ali razveljaviti, če se izkaže to za primerno z ozirom na dane razmere. (Čl 3). Izvršilno sodišče ima torej z uvodonm navedenimi predpisi, ki so izdani po vzorcu v Nemčiji veljavnih predpisov, najširšo možnost, da preko togih in strogih predpisov izvršilnega postepnika uravnava nasprotujoče si interese upnika in dolžnika tudi v izvršilnem postopanju v tem smislu, da cb upoštevanju vseh okolnosti preprečuje trdote izvršilnega zakena. ki v enem ali drugem primeru nasprotujejo zdravemu razumu Z eno besedo: V slu; čajih kjer smatra izvršilno sodišče, da bi ne odgovarialo človeškemu zdravemu pravnemu občutku nadaljevanje izvršbe sme postopati po svobodnem preudarku po načelih pravičnosti in primernosti. Z navedeno naredbo. ki je že stopila v veljavo 15. decembra 1943. je ponovno po-svedočila nemška zasedbena oblast veliki smisel in veliko razumevanje za socialne potrebe prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Maršal Esmmel pri maršal« RsizidstesltM Berlin, 19. dec. DNB. Maršal Rommel. ki mu je Fiihrer ukazal pregledati obrambno pripravljenost evropske trdnjave, je po končanem pregledu v Danski prispel v glavni stan maršala Rundstedta. V sred'-šču tega razgovora so bili poleg razgovorov pregledi obrambne moči atlantskega jeza in prodorne moči pripravljenih nemških rezerv. Letalska kitka nad Dolosmti Berlin, 20. dec. DNB. V opoldanskih urah 19. decembra so prileteli severnoame-riški bombniški oddelki, izkoriščajoč megleno vreme in prihajajoč od juga preko Jadranskega morja, nad nemško državno ozemlje. Močni oddelki nemških lovskih in rušilnih letal so neprenehoma napadali so-vranikove bombniške oddelke že nad severno Itslijo, Alpami in južno Nemčijo. Povsod je prišlo do hudih letalskih bitk, posebno v veliki višini nad zasneženimi Dolonrti. kjer so opazovali številne sestrelitve severnoameriških letal. Neprestano prihajajo vesti nemških lovcev in rušilcev o sestrelitvi sovražnikovih letal. Po dosedanji ugotovitvah so sovražnikove izgube težke. Ks^ 4® sovražnih Imntmikov sestreljenih Berlin, 19. dec. DNB. Število v vojnem poročilu 17. t. m. omenjenih sestreljenih angleško-ameriških bombnikov ob priliki teror stičnih napadov na stanovanjske kraje scvernezapad-nih nemških krajev ter Berlina se je po dosedanjih ugotovitvah zvišalo-nad 40. Nadalje poročajo o un;čenju štirimetornega angleškega bombnika, k ie bil poškodovan od nemške obrambe, o priliki prisilnega pristanka na Švedskem. Z zvišanjem števila sovražnikovh letalskih izgub pa se lahko računa tembGlj, ker so verjetno številna poškodovana letala padla v morje al; pa so bila un čena ob pristanku na angleških letališčih. Cenitev, da so Angleži in Američani med teroristično akcijo 16. decembra izgubili najmanj 400 mož letalskega osebja, je prej prenizka kakor prevsoka Izjava romunskega vojnega ministra Bukarešta, 20. dec. DNB. Rumunski vojni minister je v nedeljo na otvoritvi slikarske razstave rumunskih umetnikov odgovoril na zahtevo po kapitulaciji, izdano od ameriškega zunanjega ministra Ccrdella Hulla. »Na ofenzivo besed z onstran Oceana, ki nas kakor kaka lajna poziva na brezpogojno kapitulacijo«, je izjavil vojni minister, »odgovarjajo naši planinski lovci in konjeniki, ki se borijo na Krimu. Oni so avantgarda naše vojske in rumunske časti. Kaj pomeni brezpogojna kapitula-I cija, že vemo. Odkar je prevzel oblast i maršal Antonescu, sta vojska in rumunski narod ponovno stopila na pot časti. Od 1. 1941 se borimo ob strani Nemčije. Mi smo tedaj v zelo kratkem času prispeli na naš cilj: Dnjester«. Spomnimo se samo, je nadalje izvajal vojni minister, sovjetskih napadov na Du-nav, napada sovjetskih letal in ogražanja našega življenja. V tej težki stiski in v trenutku največje moralne obremenitve smo našli zgolj podporo Nemčije. Vedno smo izjavljali, da se bo naša vojska borila do kcnca. Zadnja zmaga bo dosežena od poslednjih rezerv. Rumun-ski narod se zaveda, je na konec izjavil vojni minister, da vsako veličino rodijo samo žrtve. Darujte za Zimsko pomoč! Kfer koli govorite o donosnih razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske po- močil decembrski ro^"« ^obre knjige«, Marija Skalana izvirni roman I N A Naročniki DR, ki sami dvigajo knjige v upravi »Jutra«, naj pridejo ali pošljejo tudi po novi roman. Ostalim haročnikom se dostavlja po raznašalclh na tlom. \ n;i(ii 'lj'ii prodaji se dobi novi roman po vseh knjigarnah in v upravi »Jutra« po ceni !3 ifs za broširano ln 28 lir za vezano knjigo. Bekanntmachung Um unnotiges langes \V»rten und wie-derholtes Anstellen bei d?r Au^teJlung von Passierscheinen zu vermeiden, ersucht die Platzkommandanlur alle Antragst"!-ler, samtliche Unterjugcn \vie Personal-auswe£se, bchordliche Begriindungen, iir/.t-liche Atteste usvv. gleich beim ersten "dale mitzubringen. Von unbekaniitcn ZiviHpersonr-n au*?«-stellte Unbedenkliclckeitserklarungen haben "keine Gultigkeit. Platzkoinaiidatura obvešča prosilce za potna dovoljenja, da v izogib nepotrebnega dolgega čakanja in večkratnega nastavljanja pri izdajanju potnih dovoljenj že takoj ob začetku pr.nesejo s seboj svoje dokazne listine in pr Joge kakor osebne izkaznice, uradna potrdila, zdravniška spričevala itd-Od neznanih civilnih oseb izdana potrdila neoporečnosti nimajo nobene veljave. OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, naj pchžte z naročili za voščila v božični številki .^lutra". Za to številko Imro £prefen?an naročila za inse-rate in male oglase sasr 3 Ca četrtka £S« ure. Ešsssska pomeč G. prezidentu pokrajinske uprave so poleg drugih že obiavljenih zneskov izročili za Zimsko pomoč še: g. A. Vidmar, soproga industrijca, lir 30.000. g. Souvan. trgovec v Ljubljani, lir 25.000 in g. d. Josip Fischinger. kasacijski sodnik v pok. v Ljubljani, lir 1C00. Sa žrtve komunizma D;jaki državnega učiteljišča v Ljubljani so poslali »Odboru za božične obdarovanje ranjenih domobrancev m c vilnih žrtev komunizma« svoj prispevek 152.60 lire Odbor se darovalcem iskreno zahvaljuje m prič kuje, da bodo našli obilo posnemovalcev Prispevki :n darila naj se pošiljajo na naslov odbora: Šelenburgova ulica 6/11, tel. 23-58. Trgovci, k &o danes prejeli okrožnico imenovanega odbora, naj izvolijo pripraviti svoje prispevke. Odbcr bo poslal svejc ljudi jutri, da dvignejo darove. Belgija angleška vazalna država Bruselj, 20. dec. DNB. Izjave v London pobeglih bivših belgijski ministrov Del-fossa ;n Spaaka, po katerih je Belgija pripravljena, da odstopi del svojih suverenih pravic Veliki Britaniji in da bi priključitev Belgije angleškemu imperiju predstavljala odlično rešitev, so našle v belgijskem tisku odmev, v katerem se zrcali presenečenje in ogorčenje javnosti. Vsi listi priobčujejo izjave obeh emigrantov pod velikimi naslovi. Ameriški vc|aki v skrbeh za bodočnost Vigo, 20. dec. DNB. Značilno za razpoloženje ameriških vojakov napram wa-shingtonskim politikantom je izjava poveljnika »Ameriške legije«, ki je bila pri-občena 6. decembra v tedniku »Time«. V tej izjavi je Warren Atherton dobesedno dejal: »Mi bomo popolnoma požgali wa-shingtonski veveričji hlev, če ne bodo naši s fronte vrnjeni vojaki dobili tega, kar jim pripadac. Delitev maščob za drugo polovico decembra Potrošniki naj dvignejo pri svojih trgov-c h po 2 del olja za drugo polov.co decembra. Opozorilo g*ede delitve žgonja S'riJo se govorice, ua je žganje, k. ga prejema'o potrošniki zi božič na nakazt.i-ce, s}abo in manjvredno. Opozarjamo vse prizadete, ela je nasprotno to žganje pristno in prvovrstno ter Ima naslednjo jakost: sadno 40".®, vinsko 40% in brinjevec 42 do 45«/o. Ce bi kdo sum*l, da mu je trgovec oddal manjvredno žganje, je njegova dolžnost, da v lastnem interesu prinese vzorec žganja na Kontrolni odsek »Preveda« Gaspo-ska 12-1.. soba 9. ki bo izvrš 1 v prisotnosti potrošn ka preiskavo. Vse trgovce pa ponovno opozarjamo, da bo vsaka zloraba kaznovana z odvzemom delitve raeionirn-nih živil, v težjih primer h z zatvoritvijo obrata, ne glede na ostale kazenske s nkci-je. Pojasnilo glede delitve bonborov Trgovci, ki so bili od Prevoda pooblaščeni. da dele bonbone za mlad no do lo. leta na dodatne nakaznice GMa, GMb m GMc, kot je bilo to že objav'jeno, razpolagajo z dvema vrstama bonbonov, ki sta obe enake k kovosti. 1. Nezaviti bonboni, za katere je določena cena lir 10.40 za 18 dekagramov; 2 Zaviti bonboni, za katere je določena cena l'r 14.10 za 18 dek giamov. Potrošniki smejo zahtevati, da jim trgovec izda nezavite b nbone. Ce bi trgovec izjavil, da razpolaga le z zavitimi bonboni in da nezavitih nima, mora izdati potrošniku zavite bonbone- vendar po ccni. ki je določena za nez vite bonbone, t. j. lir 10 40 za 18 dekagramov. To razglas Prevoda mora bit; do dne 5. januarja 1944 nabit na vratih vseh trgovcev. ki so bili pooblaščeni za delitev bonbonov. ab 17. v frančiškanski dvora m IiiDram: večer Najmlajših daja »a oblačilne karte za eečke in deklice in za otroke, je bilo uradno cbj .v_ ljeno, da taka namera nikjer ne cb toja* nasprotno, da bodo izdane še olajšave. Tako je že dovoljeno kupiti ra četrto oblačilno nakaznico za o liasle po en par nogavic. = Nemške gospodarske zadruge v jugovzhodnih deželah. Nemški naseljenci v jugovzhodnih deželah so v znatnem obsegu razširili svojo zadružno organizacijo. Vsega je sedaj v jugovzhodnih deželah 2000 neinšk h gospodarskih zadrug, in 670 n-j Hrvatskem, 190 v Banatu, 525 v Rumuniji. 127 v Slovaški in 470 na Madžarskem. Zlasti ro se razvile blagovne centrale v obliki zadrug. Tako je na pr. blagovna central? za Bačko v lanskem letu odkupila od svojih članov in izvoz la v Nemčijo 56.000 ton sončničnega semena. Odkup in izvoz konoplje pa je tej centrali uspelo povečati od 805 ton v letu 1935 na 5150 ton v lanskem letu. Znatno razšr.ie-r.je proizvodnje, olj r c v jugovzhodnih deželah je v prvi vrsti zasluga gospodarskih zadrug tamošnjih Nemcev. = Dve novi tehnični v"Soki š°li na jugovzhodu. V Sofiji je bila lani ustanovljena prva tehnična visoka šola v Bo ga-rijil. Moderno poslopje za tehnično visoko šolo je bilo letos dograjeno in te dni blagoslovljeno. Sedaj se je tudi Tui-čija odločila, omogočiti v lastni zemlji tehnični študij. V Ankari je bila te dni v nazočnosti turškega državnega prelsed-nika in predsednika ministrskega sveta ustanovljena tehnična fakulteta, ki bo prva te vrste v Turčiji. = Znatno razširjenje b°lg:»rsko rumunske blagovne izmenjave. V Sofiji so v teku važna gospodarska pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo, ki bodo v kratkem zaključena. Sklenjeno je že, da se v p:'i--ij.ra ... .1 izmenja/a nel oba- s^o'^. P^iep" m!ne_ ralnih olj bo Rumunija dobavljala Bolgariji tudi sodo, sol in kemične proizvode, Bolgarija pa bo dobavljala Rumuniji glice;in, ricinusovo olje, riž, ovčje kofe, tobak, strojilne ekstrakte. pilit in rude. Končno je bilo sklenjeno, da se v Sofiji ustanovi bolgarsko - rumunska gospodarska zbornica. Lepo, zabavno ln koristno božično dari- lo so letošnje knjige Vodnikove družbe. Nobena slovenska hiša ne sme ostati brez njih Oglasite se v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) aH v knjigarni Tiskovne z-druge, šelenburgova ul. 3. ali v Učiteljski knjigarni Frančiškanska ul 6, kjer knjige takoj dobite. * Papeževa božična maša. Iz Rima poročajo, da bo papež imei božično n.a,.o namesto opolnoči, kakor je biio doslej običajno, ob 21. uri zvečer. Pclnočnica je tudi v Vatikanu nemogoča zaradi tegd, ker je polic.jska ura v Rimu ob lz. * Božičnica za delavce na Vzh du. Iz Beri r.a poročajo, da so pristojni činitelji priznali vsem delavcem, zapos.enim na Vzh:du, posebno božično nagrado v viS ni enotedenskega zasluzKa. * Kaastava Itdečega Križa v ženevi. V Ženevi je bila v prostorih centrale za. vojne ujetnike otvorjena stama razstava mednarodnega odbora Rdečega križa. Grafikoni in slike kažejo obisk:valcem naloge, k; jih mora mednarodni Rdeči križ obvladati v Korist vojnih ujetnikov in civilnih intemirancev za olajšanje njihovega gmotnega in duhovnega stan]a. * Ki u t p;.ilirj K oevelfovoga zasebnega tajni - kr... Po nemških lislih posnemamo, da je po k;..'ki bolezni umri Hairry Maointyie. ki je r-1. '"t opravljal tajmlške nosle v službi S3-donjera ameriškega državnega prelsed-nika. * švedska zahteva mTJon edšKOdnme zr y c do, povzročeno v Lundu. švedska obveščevalna agencija ponora, da je švedska vlada sklenila zantevati za poškodbe, ki so rost-ie zaradi bombnega napada na un v 't'-tno mesto Lund. mibližno mi! -jon š .Tiskih kron odškodnine. Odškcd-n .i zahteva bo sporočena angleški vladi. * rje angl škf ča.tnlkj pr'j t". V Pia- ceiv • so v-onistni organi p i li rt ri pobegi- ■ g e.ico carinike. ki so jo svoj čas pobri iz ujetnfčk h tabo iš* v Ti o" ji. Med pri je:: i :e nel. i polltOvnllt, d a majorja in en sto n'k. + u oi:o;«t'čen l*st v Tz Ber- lina ročaja. da se v zaročenih kraj:h južr !'.a":;o čuti vpliv Moskve- ki mu An g'' merič ni prav ne ■e nasprotujejo. V N -e hi ustanovljen komuniričon l:st z nfSPvom »Avanf«, katerega urejuje žid Morcntonio Soave. * leteče knfgarne. Na poziv nemškega propagandnega ministra so zaradi bombnih no n-iov poškodovane nemške knjigarne v Berlinu uvedle tako zvane »leteče kr;igarne'< z ambulantnim obratovanjem. Na ta način bo mogoče zadostiti iševo.nju no knjigah v nemški prestolnici in drugih kraj;h tudi sodai v zimski dobi. ko je strast za čitanje med ljudmi na višku. * 150.000 prostovoljnih pomočnikov pri žetvenih delih v Protektoratu. Pri letošnjih žetvenih delih se je javilo iz češkega in moravskega protektorata za prostovoljno delo in za pomoč pri delu na polju 150.000 Čehov iz vseh mogočih poklicev. Njihova storitev znaša 1,285.802 delovna dneva. * 55 ol ovna obveznost za finska dekleta. Doslej je bila na Finskem zaposlitev deklet neobvezna. V zadnjem času pa je bila uvedena delovna obveznost za deklice med 17. in 18. letom. Dosedanjega prostovoljnega dela v taboriščih, k,; je trajalo 6 mesecev, se je udeleževalo 5100 deklet. OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO &AZSTAVO GALERIJE OBERSNEL Gosposvetska cesta 3 u— Robert Primožič na zadnji poti. V nedeljo popoldne so spremili k večnemu počitku dolgoletnega člana naše Opere in njenega šef-režiserja g. Roberta Primožiča. Na Žalah, kjer so v kapelici sv. Nikolaja počivali zemski ostanki pokojnika, se je pred uro pogreba zbrala velika množica ljudi. — Cela vrsta ljudi pa ni utegnila priti ob pravem času k zadnjemu slovesu pokojnika ali pa je celo ostaga v mestu, ker so bih tramvaji proti Sv. Križu nabito polni še prej preden so pripeljali do središča mesta. Ob 15. so se pripeljali oo. frančiškani, ki so pred molilnico blagoslovili krsto s truplom, potem pa so združeni pevci zapeli žalo-stinko »Vigred se povrne«. Proti kapelici pri Sv. Križu so je nato razvil dola pogrebni sprevod. Krsto so krasili mnogoštevilni venci in šopki cvetja. Za njo so se poleg pokojnikovih najožjih svojcev zvrstili zastopniki gledališke uprave s podpolkovnikom Herzogom, direktorjem Opere Ukmarjern in generalnim tajnikom Darianom na čelu. Med pogrebci so bili skoraj vsi člani Opere, pokojnikovi prijatelji in znanci in dolga vrsta njegovih spoštoval cev. V kapelici mu je v slovo zaigrala žalostinko gledališka fanfara, nakar je sprevod krenil do groba. Po cerkvenih molitvah ob pokojnikovem zadnjem domovanju se je med ihtenjem in plačem po pokopališču razlegel poslednji pozdrav Robertu Primožiču: »Blagor mu«. u— Danes popoldne ob 17. uri bo v mali filharmonični dvorani prva letošnja produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nastopili bodo gojenci oddelka za klavir, violino in čelo. Na produkcijo opozarjamo starše in prijatelje mladine, ki se posveča glasbenemu študiju. Druga produkcija bo jutri v sredo prav tako v mali filharmonični dvorani in ob 17. uri. Natančni spored ie na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. u— B°žična razstava v Ober®ncl3vi galeriji na Gosposvetski cesti zbuja že 10 dni veliko pozornost med našo umetnost ljubečo javnostjo. Razstav® obsega nad 70 podob in kipov sedemnajstih slovenskih likovnih umetnikov. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ogleda te kvalitetne in pestre razstave ne sme nihče zamuditi. u— Odbor za dolenjske in notranjske begunce vabi vse v Ljubljani nahajajoče se begunce, da se udeleže adventske spovedi v sredo popoldne ob 2. ki bo pri očetih frančiškanih. V četrtek ob 7. uri zjutraj pa skupnega obhajila med sv. mašo, ki se bo vršila za vse tukajšnje begunce Med sv. mašo prosimo za ljudsko petje. u— Tudi Ktos bo naše gospodinje zadovoljil Gospodinjski koledar, ki je pravkar izšel v založbi knjigarne Tiskovne zadruge in vsebuje poleg običajnega koledarskega dela vse potrebne pripomočke za gospodinjsko knjigovodstvo in prav bogato zbirko kuharskih navodil in receptov, prirejenih in zbranih od Marice Slajmerjeve. u— P°d božičnim drevescem so leo in cenen dar letošnje knjige Vodnikove družbe, ki prineso obdarovancem za praznike priiazno, veselo in poučno razvedrilo. Ne zamudite te prilike. Kupite jih takoi, dokler še traja zaloga. Dobite jih v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarja). ANEKDOTE, ŠALE, KRIŽANKE?! u— Opozarjamo vse, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko. da prevzema specijalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko pro- dajo in jih vnovči zelo dobro in hitro. Pošljite tedaj še danes Vaš pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko v komisijsko prodajo tvrdki Everest, Prešernova 44. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST. Prešernova ulica 44. u— Vklenjena mladost je najnovejša mladinska knjiga pisatelja Lojzeta Zupanca. Povest obravnava življenje dečka in deklice, ki sta se s pridnostjo, močno voljo in vztrajnim učenjem povzpela iz nizkih socialnih razmer do zastavljenega življenjskega cilja. Način pripovedovanja je prikupen in zanimiv, zgodba pa nadvse poučna in vzgojna. Delo je založila Tiskovna zadruga. Najlepše božično darilo za dora-ščajoče dečke in deklice! u— Za desinfekcijo ust in grla dobite v vsaki lekarni FOKMICOT PAS1ILE! u— Obvestilo. Obveščam vse one. ki so dne 13. t. m. prejeli nakazila za lesne odpadke. da sem zaradi pomanjkanja lesa moral začasno prenehati z obratovanjem žage ter je zaradi tega do nadaljnjega ustavljena vsaka oddaja lesnih odpadkov. Zaga Oražem L., Ljubljana-Moste. u— Opozarjamo na novo družabno igro »Bitka«. Z igranjem te zabavne igre lahko pokaže igralec vse svoje sposobnosti kombiniranja, s čimer vežba in uveljavlja poleg svojega spomina tudi svoj razum. Prav gotovo bi bila igra zelo primerno božično darilo za učečo se mladino in za odrasle. u— Zahtevajte AM1DON tablete proti glavobolu, nevralgiji, hripi, influenci in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. u— Interesente opozarjamo, da je pravkar izšla v knjigarni Tiskovne zadruge Slovnica angleškega jezika kot II. del prof. dr. I. Kotnikovega Učbenika za angieški jezik. u— Najprimernejše božično darilo za maičke je »Zlata tička«, zbirka ljubkih otroških pesmic Danila Gorinška z zelo posrečenimi ilustracijami M. Bambiča, ki je nedavno izšla v knjigarni Tiskovne za-dn^ge. u— Za Božič obiščite knjigarno Tiskovne zadruge, kjer imate bogato izbiro knjig za mladino in odrasle. Lepa knjiga je dai.es najprimernejše božično darilo. Z Gorenjskega Zborovanje koroških sodnikov v Celovcu. Dne 15. in 16. decembra se je vra'lo v Celovcu zborovanje koroških sodnikov. Razpravljali so prvenstveno o vprašanjih kmetijskega prava in mladinske vzgoje. Delavsko zborovanje v kamniškem okrožju. V Kamniku so imela proSle dni okrožno zborovanje za delavce. Poleg skupinskih vodij se je udeležil zborovanja okrožni vodja Pilz, ki je najprej sprejel na znanje poročila posameznih ol9ekov, nato pa je nastopil ing. Winkier, ki je predaval o preskrbi civilnega prebivalstva ter o posameznih gospodarskih panogah. Na dnevnem redu so bile še razprave o vprašanjih naraščaja v Stranki, poročila o ukrepih za protiletalsko zaščito, dr. Biilling pa je govoril o bioloških sodbah glede podedljivih boleznih. Na koncu je podala ga. Miiherjeva. poročijo o delovanju ženske organizacije v kamniškem okrožju. Spodsife štajersko Predbožične slavnosti. V vseh krajevnih skupinah Spodnje štajerske so bile te dni predbožične slavnosti, kjer so funkcionarji Stranke delili odlikovanja. Na nedavni slavnosti krajevne skupine v Mariboru, ki se je je udeležil tudi zvezni vodja Steindl, je bilo razdeljenih 8 zlatih, 7 srebrnih in 20 bronastih častnih materinskih križcev. Franjo Luknar umrl. Iz Gradca je prispela žalostna vest o smrti upokojenega učitelja Franja Luknarja. Pokojnik je bil po rodu iz ljutomerskega okoliša. Študiral je v Mariboru in se posvetil učiteljskemu poklicu. V letih po prvi svetovni vojni je bil nastavljen na osnovni šoli na Erfolgrelclie Biichersamnriang \Vie bereits berichtet, erlebte die Btlchersammlung fttr die Slo ! \venlsche Landesvvehr grossen | Erfolg. AuJ allen Sammei-stellen vvurden zahlrelche Bil-ehe.r und Gesellschaftspiele bei-gesteuert. Bei der Sammelstelle vor dem Hauptpostpalast hat Frau Rupnik personllch lhre Gabe abgegeben. Uspelo zbiranje knjig za domobrance V »Slovenskem narodu« smo poročali o lepem uspehu nedeljskega zbiranja knjig ea naše domobrance. Odziv je bil zelo. velik in na vseh zbirališčih je bilo oddanih vprav razveseljivo število knjig in družabnih iger. Na zbirališče prod pošto je osebno prinesla Kupnika. Naša slika je posneta v trenutku, svoj prispevek soproga prezidenta generala ko izroča knjige na zbirališču Teznem pri Mariboru. Bil je dober vzgojitelj šolski mladini, izvrsten družabnik. S svojo vedrino in šegavostjo si je pridobil številne prijatelje. V zadnjem čas>u je živel v Gradcu, potem ko je bil upokojen. Vsi. ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trainem spominu! Ne-sreče. Dveletna Otilija Ivičak iz okolice Jarcnine jc z ognjišča potegnila lonec vročega čaja in se z njim opekla po vsem telesu. Z desn'co je prišel v slamorezmco 15 letni poljski dclavec Stanislav K3tiš 'z okolice Negove in dobil več poškodb. 38-letn) gozdni delavec Janez Tcpevnik iz Poljčan se je sunil v spodnji del trebuha in dobil notranje poškodbe. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Iz TrJta Vpis na tržaikj univerzi. Rektorat univerze v Trstu opoz lja zanimance, da jo čas za vpis v tečaje za pravozranstvo. književnost in gospodarske vede na trža-šk' univerzi samo še do 31. decembra ti. Osebe, ki bi se hotele vpisati po tem roku. bodo sprejete samo v primerih, ko bodo mogle dokazati, da se niso mogie vpijati v uradno določenem terminu. V rekordnem času |K>.i?fc',n,iena tatvina. Zoonemu tehniku Mariju Del Piccolo iz ulice Fortunio je izginila listričca s 4.100 liri-mi, razen tega še dve oblačilni izkaznici. Del Piccolo je prijavil zadevo va-no3'nim oblastvom, ki so ubrala tnkoj pravilno siel. Sum se je osredotočil na 311etnogo mizarja Marija Pangerca, k:l jo skesano prignal tatvino. Pri njem so naši 4000 l'r in obe oblačilni izkaznici. Sto lir je »»pravil. Pangerca so aretirali. Ponesrečenci. 13-letni Anton Caldernro iz Zcdra se je igral pred hišo. Našel je bombo, ki je eksplodirala. Nesrečni deček je obležal s poškodbami po oboh rokah, obrazu in glavi. Neki zadrski zdravnik mu je ampul ir?. I levico. Sedaj se zdravi v tržaški bolnišnici. — Avto je povozil v ulici Fabio Severo 39-letneoa delavca Angela Burizata, ki ima poškodbe po vsem telesu. — Mod tramvajsko vožnjo na progi št. 1 se je ponesrečil 11-letni dijak Stelij Gusluni iz ulice Orlan-dini 28. Dobil je poškodbe po čelu. — 14-letni posestniški sin Anion Deldeva je našel bombo in dobil poškodbe od drobcev po desnici. — Med delom v neki delavnici v ulici Sterpeto se je ponesrečil 15-lelni mehaniškj vajenec Umberto Zorn, ki ima ranjeno desnico. — 43-letni gospodinja Alojzija Barbota iz ulice Veltro 77 je padla na poti od Tržiča v Dcvin tako nesrečno, da je obležala z zlomljeno desno nogo. — 61-letni pleskar Mihael Ru-stigliano iz Skorklje 479 je padel pri delu na krovu nekega parnika. Ima občutne poškodbe. Vsi ponesrečenci so v tržaški bolnišnici, kjer se zdravi tudi 28-letni Ivan Cordella, ki je dobil ob prepiru s svojo 29-lelno ženo Katarino vet poškodb z nožem. BeZcš™:-: > KOLEDAR Torek, 21. deccmbra: Tomo i. DANAŠNJE PRIREDITVE Khi« Matica: Gias srca. Kino Sloga: V zmešnjavi cl ti. Kino tžnion: Ob meji. * Literarni večer Najmkij :! v zimnki pomoči ob 17. v i n. dvorani. Javna produkcija gojo--cv ne Matice ob 17. v mali f. dvorani. D E t 11 R N E L D F. * \ ! Dane««: Dr. Kmet, C i'-:.' št. 43. Trnkoczy ded.. -Mestni t. j i Šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna oo 17. do 6.30 korl t kansld oni c nt i ca .t ar, DRŽAVNO G?.; DRAMA Torek, 21. dec., ob 16.: Nt, Red Torek. Sreda, 22. dec., ob 16 30: Cvx., Red Sreda. Četrtek. 23. dec., cb IG: O Red Četrtek. Petek, 24. dec.: Zapito. * E. Ib«cn: »Norman kj r 4 dejanjih. Osebe: Ornulf, d na Islandskem — VI. Si-.: Silni, pomorski kralj — D nar, bogat kmet na Nor v gorin. Thorolf, Ornulfov sin -Dagny — Ornulfova hr — Hjordis, njegova rejonlra — Kore, kmet — Brat m a. F binšek, prizorišče: inž. E me: J. Vifanova. Igro r letju na severnem Norvc .: OPERA Torek, 21. dec., cb 16: Cene od 32 lir navzdol. Zaradi obolelosti ge. krstna predstava domač- * o telja J. Gregorca »Mrlod j Danes, v torek, bodo pe'l v nijevo »Madame Butt š p;: novo, Linuščkoi.i iii F aiMiimana. mt**1. lercuL v avar - urd G i i-tl re-: -roc. • a. a. i— n azglednlk Jutra" je iišd in ga naročniki, ki pridejo sami ponj, lahko dvignejo v nuravi »Jntra«, ostalim pa bo v naslednjih dneh dostavljen, kakor sc r'vedli v naročilnici. V predaji znaša cena Razredniku 35 Ur RADIO LJVZr . r TOREK. 21. DE 1 8.00—9.00: Jutranji kor.ee: t. Poio&La v nemščini in slovvi 12.30: Opoldanski koncert. Poročila v nemščini in s'-o 14.00; Koncert radijskega o stvom D. M. šijanca-. Po.. ta : Draga Sokova in tenorist An i" do 14.15: Poioiila v ne r M i il Popoldanski koncert. 17.00— 17 ; v nemščini in slovenščini. 17.1' poidanski koncert. 17.45 -13.00: štev ui"a. 19.00—19.30: S' . oddaja. 19.30—19.45: Poročilo v Napoved sporeda za našlo i: ji d 20.00: itala glasbena me- '"gori. ? Poročila v nemščini. 20.10—21. 0 operet. 21.00—21.40: M:"o,;.r 21.40—22.00: Beograjska vo'. " 22.00—22.10: Poročila v norn.eini 22.30: Glasba za lahko noč. 9.00—C 15: ii. 12.CD — ■ • 0—Ir. !5: a o i vod- J are. 14 .00 15—ilr-.C5: i: ro c ila 17.15: Po-Zd. avoii-_a 1'udsia lov nščini. n. 19.45 — 00—'10.10; V deželi :n rimu i od a. 22.10 — pn J3t "t-* -5» «SS> Krf v,- Cankarjeva proslava v Dram; NI iih biV> mnogo, ki no profesorja Pctruši-ča do študentke, ljubljanske meščanske hčeri iMcjce. Pisatelj jc postavil to erotično zgodbo na zaninrvo psihološko podlago: Na nekem izletu podležeta mlada zaljubljenca skušnjavi trenutka m ta prevrat v njunih dotlej čist'h ljubezenskih r/dno^ih mahoma pretrga njuno, vnanje razmerje, ne un či pa tiste obilne čustvene vsebine, ki jo je v n.iun;h dušah nakopala ljubezen. Petn:š'č in Mojca se ljubita še nadalje in si ostaneta, ne da bi vedela dmg za drucega. zakrknjeno zvesta; šele po petnajstih letih, ko sta oba življenjsko do kraja zrela in očiščena, se po igr naključij (študiranie Mojcine nečak;nje Lučke v Novem mestu in nesreča na izletu, ko profesor PetruS-'č reši Lučko. ze,pct najdeta Njuna toliko časa zatajevana ljubezenska čustva se izlijejo v mogočno doživetje sreče. Konflikt zaradi trenutne zmage strasti in njegove posled ce za nadaljnje erotično življenje jc Beličič obdelal zelo •deVkatno. čeprav v utemeljitvi n- izčrpal vseh psiholoških možnosti in nas do kraia preprčal Vsekako jc že sam motiv značilen in zlasti za dana"njo surovo življenje, k' ima tako malo čuta za čistost erotičnih nagibov, nenavaden. Prpcvednik ga je najbolj osvetlil in dognal v zvezi s karakterjem profesorja, manj v zvezi z Moico. čeprav je neposredni povtd njene zagrenjenosti po izgubi devištva orisan žv0 in verjetno. »Molitev na gor« je po svoji tematiki in po načinu obdelave značilna stvaritev pisatelja, ki ga tudi v teh rečeh vod katoliška etika. Roman se dogaja iz zgoraj omenjenega razloga po znatnem delu v belrjkranjskih Otavicah. pa v Ljubljani in Novem mestu, končuje se s po- roko na Brezjah in poročno noč :o v jvnn-nah. Beličič, ki se jc doslej uveljavi i a! kot der n-svetovski pesnk in kot prevajalec iz talijan-ščine, je z »Molitvijo na nor « razo-.lel svojo prikupno nadarjenost za večje pii-ovcd^e kr.mporcije Njegova epika ie ne '"lota z 11-r ko, ki se pretaka v nji ko stalni spod« i i ton in prehaja tako v kraj n- e r znonženj-ke podobe, kakor v opise, ki ir a j t ,'i'le v psihologiji. Beličičev slog je živ ;:i ;'o?non jez k č'st. Z »Molitvijo na gori« ie- V rl. , Beličič pripravil slovenskemu braTcu I n- • o / b utig-n;la zaradi svoje spojenosti s k ••.. : •>-« -vetom in zaradi globoke etične note najti p, - bno sozvočje z razpoloženjem lete r ;c , o " ča. Aih. Vladko Gajšek jo je opremi v značilnem, tej knjig šc posebno ustreza: Oem ' gu. Zapiski Osemdesetletnica Ma^cagnia. p,i ro Ma-scagni. ki je znan predvsem po v ii o eri »Cavalleria Rusticana«, je 7. ce. mbra dovršil 80 let. V Italiji, ki pozna M rcagni.ia po njegovih številnih epenih d ih in pa kot dirigenta in učitelja, zelo s L ve teoa pomembnega skladatelja. Obordvioio mno-gostranost umetnika, ki je 8 lc-t rred De-bussyjem uporabil v svoji o-p-ri »Iris« heksatonalno tonsko lestvico ki ie bil v in ki se je v »Lodoletti« vrnil k čisti dia-tonični skali. Enako je bila velika njegova nadarjenost na področju ovkestralne spremljave. Mascagniju je uspelo, da je prodrl kot dirigent v času. ko so obvladala italijansko koncertno življenje največja imena. Edinstveno ie bilo v zgodovini italijanske opere Ma?ca- nI■ ^v dirigentsko udejstvovanje v sezoni lPOP/lO. v rimski operi. Masengni takrat dirigiral vsa dela ki so bila na reoertooru in ie s tem zagotovil operi ra takratne čase izredno visoke dohodke. F-*»ies komoonira 80-letnik — kot Verjii svoje P zi saeri« — ob zaključku svojega ustvarjanja neko himno. ^ • Božiček stoji pred vrati liujSi so časi. bolj je človek potreben to lažbe. Mimo duševnega miru si poželi v teh dneh mlado in staro tudi vidnih io ažnikov za v vojnih letih hudo preikušeno telo. »Kaj nam prinese Božiček?« vrta zvedava.mladina. »Kje vzeti kaj in kaj dati?« se zaskrbljeno vprašujejo očetje in matere. Zares hude brige v hudih časih. Mladina ne vpraša nič: odkod in kako. Svojo prav ima v tem, da je pač vedno bilo tako, da se je oglasil Božiček z obilnimi darovi. Hudi časi vojne in pomanjkanja se otrok ne tičejo. Mar so jih oni zakrivili in z služili kazen temnega svetega večera brez jas ic, brez gorečega dreveščka im brez darov. Resnično: tega niso zaslužili in jim maramo dati, kar jim gre. Najvažnejše vprašanje, kje vzeti sredstva, je že od prvega mladinskega dobrotnika Miiklavža sem grenilo borna kosila staršev. Seveda je poleg vprašanja, kako plačati, danes vsaj enako važno vprašanje: kje blago dobiti. Pa se je spomnil Božiček, da ima tudi v Ljubljanski pokrajini neko ustanovo, ki daje za malo plačilo tudi nehvaležnim zabavljačem lep kos vsakdanjega kruha, da ne govorimo o jabolkih, kostanju in drugih dobrotah. To pohlevno vdano ustanovo je vpregel Božiček v svoj daroval ni voz. Kdo ve, kakšna časnikarska prenagljenost ali celo neprijateljska propaganda — kdo pač nima danes sovražnikov — pa je celo odkrila koš s »Prevo Novimi« darovi in brž raznesla novico: kilo graha, kilo fižola, četrt kile sladkorja, 4 deci žganja in — »Nič več,« trdijo vedeži, nekateri drugi vsevedeži pa pomenljivo mežikajo: »Mi vemo pa še nekaj —?« Kdo bo imel prav, prepustimo času. saj je pač večna resnica, da postane v teku dogodkov vse jasno. »Grah bo za. juho,« so odločile gospodinje. »Poleg riža tako ni kaj dati v juho. odkar sf nam o jajčkih že več niti ne sanja ne. — Fižol dobro odreže pri repi in zelju, ki ju Skoraj ste spravili Božička in »Prevode v zadrego, o vi pametni dedci. Saj res, nakaznice in njihovi obroki so neprenosljivi. Ti šniant ti, pa sta ga polomila »Prevod« in morda še celo Božiček. Kar ne začnite s škodoželjnim smehom. Nihče se ne more tukaj obregavat. celo najčistejši abstinent ali vzdržnik ne. To žganje ni namenil ne »Prevod«, kaj šele. da b; celo Božička dolžili za omamno pijačo, kj naj jo iz-pije družina s poglavarjem na čelu in v vzgledu na dušek, ko se oglas jo božični zvonovi. Za železno pomoč naj bo to in za zdravilo v slabost-Ti in boleznih za prihodnje zimske mesece, ko se že vali po svetu nov val hnpe. Vroč čaj z žličko žganj ice; tako prepodite zdravja tatu. Očetom s kopico malih otrok tudi ne bo menda nihče štel pož rkov. Koliko skrbi in sa-mozataje doprinese tak oče na oltar skupnosti, nočejo uvidetr posamezni dobro stoječi gospodje brez otrok ali celo z izkalkuliranimi potomci, da govorimo po- ccm poslovno. Eno pa vedo — seveda zase: Kdor ima skrbi, mu gre tud požirek za uteho. tako! Tako-o!« odlagajo pooblaščeni čuvarji bodočnosti našega naroda naočnike, po-m;rjeni, da sta Božiček in »Prevod« še vedno na pravi poti Zagoneten vlirni v sodnikovo stanovanje O&tožessa gospadinja, ki naj bi finglrala roparski napad, je bila obsojena, druga obtoženka pa oproščena Ljubljana. 18. decembra Konec maja so v veliki stanovanjski hiši na Miklošičevi cesti doživeli kriminalno velemestno senzacijo. Od ust do ust se je med najemniki in tudi izven zidov prizadete hiše širila vest, da sta v dopoldanskih urah vdrla v stanovanje dveh starejših zakoncev v prvem nadstropju dva neznanca in s samokresom v roki prisilila 65 let staro gospodinjo, da jim je odprla podnajemnikovo sobo. Neznanci so se v njej mudili le kratek čas. Odnesli so vsa živila, pustili pa obleko in druge še več vredne predmete nedotaknjene. Oplenjeng žrtev je bil znan ljubljanski kazenski sodnik. Gospodinja, ki kljub visoki starosti doslej še ni bila kaznovana in je vse njeno poprejšnje življenje naravnost vzorno, saj se je dolgo požrtvovalno bavila z naporno nego bolnikov, je takoj, ko je mogla, obvestila sodnika o razburljivem dogodku. Ta je prišel iz urada, pregledal, kaj mu je zmanjkalo in spraševal gospodinjo kako sta se neznanca obnašala. Zadeva mu i-aslim za kostanj. Malo masti sicer ne skazi obroka — toda če ni, ni.« Odrasli so se že malce navadili na to trdo soJoono resnico. »Sladkor pa, sladkor!« gre odobrava- i nje od ust do ust. »Toda malo —,« skušajo nekateri oporekati v pozabi starega izreka o podarjenem konju. »Saj ni —,« skušajo osporavati, čeprav dobro vedo, po čem je ta reč za oglom. >K domačemu lipovemu ali celo »Našemu čaju« bo zadostovala že špekinjica te dobrote in zraven še mala žlička žgajnice — za odrasle seveda. Nekaj bo pa le spomina na predobre stare čase!« je večna zadovoljna s tem vPrevodovim« Božičkom ali celo Božičkovim »Prevodom«, kakor pač kdo hoče. Pa so nataikna31 učeni in stiogi možje naočnike, se spogledali, zmaja'i z glavami in se zavzeli: >Kaj. žganja?« — »In celo dojenčkom in doraščajoS mladini,« so važno pristavili budni čuvarji naše bodočnosti Mislite na tiste, ki se \\m godi slabše Uo vam! — Prispevajte za Zimsho pomoč! je dovolj na trgu, pa tudi sam se poda brez \ sta se neznanca oonasaia. z^aeva mu je olja in masti kot vojni nadomestek od- postala sumljiva, ker mu razburjena go- spodinja ni hotela ali pa ni mogla dati natančnejših odgovorov. V njem je zorela misel, da si je gospodinja napad izmislila. Njegov sum se je obračal proti gospodinji, ker se že dalj časa nista prav posebno razumela. Sodnik je stanoval pri njej 4 leta. Medtem mu je enkrat povišala najemnino, v kar je privolil. Drugič se je enaki zahtevi uprl in tudi odpovedi, ki je bila nepravilno podana, ni hotel vzeti na znanje Nesoglasje sicer ni šlo na ostrino, a poprejšnji vljudn iodnosi so se močno ohladili. Vendar je sodnik že nekaj časa pred tatvino obvestil gospodinjo, da se bo v kratkem izselil, ker se je oženil in bo žena poskrbela za stanovanje. Hotel je ostati pri njej morda le še mesec ali dva. Oškodovanec je prijavil vlom d javnemu tožilstvu in začela se _ je preiskava. Nadaljnji dogodki so sodnikovo domnevo o gospodinj in i krivdi in verjetnost, _ da si je roparski napad izmislila, podkrepili. Ko je preiskovalni sodnik preiskoval njeno stanovanje, je našel nekaj ukradenih bombonov in škatlo cikorije. čeprav je pred preiskavo na izrecno vprašanje zatrdila, da nima nobenih predmetov, ki bi bdi sodnikova last. Ko so ji pokazali najdene stvari, je naenkrat spregovorila. Povedala je, da je še več stvari na podstrešju. Res so tamkaj našli večino predmetov, manjkalo je le nekaj moke. sladkorja in drugega. kar je bilo po sodnikovi ocenitvi še vedno vredno okoli 1800 lir. Čeprav je gospodinja tajila krivdo in vztraiala pri zatrjevanju, da je njena izpoved o vlomu dveh neznancev resnična, se je preiskava glede na močne indice vodila še naprej edino v tej smeri. Osumljenka je bila dva meseca v preiskovalnem zaporu, doživela med tem živčni zlom in odgovarjala pri številnih zasliševanjih, kakor je vedela in znala. Obenem se je preiskava vodila tudi proti nek' dnigi najemnici v istj hiši. Ko so preiskali njeno stanovanje, so našli nekaj čaja in ribjo konservo, za katero je hotel sodnik vedeti, da sta njegova, ker sta ukradenemu čaju in konservam odgovarjala po količini in kakovosti. V četrtek je bila proti obema razprava. Zaslišana je bila vrsta prič, ki niso povedale ničesar, kar bi ju posebno obremenjevalo, nasprotno, rajši razbremenjevalo. Glavna obtoženka se je s svojo izpovedjo še sama najbolj obremenjevala. Vztrajala je pri trditvi, da sta v sodnikovo sobo vdrla neznanca. Napad jo je tako preplašil, da je niena odpornost popolnoma popustila in se ni domislila najpreprostejše možnosti, kako bi napadalce odvrnila. Kasneje so ji drugi najemniki povedali. da so na hodniku podstrešja, ki .ie bil vsem dostopen, našli nekaj stvari, ki so bile sodniku ukradene. Tedaj bi bila morala 'okoj obvestiti sodnika, ne pa čakati, da bi vse svari spravila nazaj v svoje stanovanje in jih nato izročila sodniku, kakor se je zagovarjala. Tudi njeno taie-nje tik pred začetkom hišne preiskave je bilo sumljivo in težko razložljivo drugače kakor z njeno krivdo. Razprava poslušalcev ni prepričala, da je stala v resnici na zatožni klopi prava stori lica. Res je mnogo indicev in njeno nerodno in zmedeno obnašanje govorilo za njeno krivdo. Pri dosedanjem neoporečnem življenju, ko ni imela s kriminalom nobene izkušnje, pa je le mogoče, da so k takemu obnašanju pripomogli bolj njeni razrvani živci kakor kakšna misel na okoriščenje. Med razpravo se je slišalo, da so po hiši šušljali tudi o drugih možnostih. Ker se pa nihče ne mara izpostavljati, so ljudje pri tipanju za dokazi, ki bi tako možnost okrepile, rajši molčali. Misliti da zlasti dejstvo, da se tatovi niso polastili dragocenejših stvari, ki so jim bile v sobi na razpolago. Zadeva je bila vsekakor zagonetna. Neposrednih dokazov za krivdo obtoženke ni bilo. Proti njej so govorili le močni indici. Bila je obsojena na tri mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Druga obtoženka je bila oproščena. Branilec obsojene obtoženke je prijavil revizijo in priziv. S P O RT mesto neki Miihleisen s časom 43:47. Med skakalci je prejel najboljšo oceno (325-5) Schnei-denbach. eden znanih mojstrov s skakalnic, k se je pred leti poskušal tudi v Planici. Švicarski Šport prehaja polagoma v pravo zimsko sezono, toda tretja decembrska nedelja je bila še vsa V znamenju okroglega usnia. tembolj, ker so morale bit- nekatere smučarske tekme preložene — zaradi pomanjkanja sneaa. V nogometnem prvenstvu so se dogodki obrn li tako, da je vprašanje jesenskega prvaka v na-cionaln' ligi rešeno dokončno — v korist Lau-sannea. Ostali del sporeda je obsegal nekaj hokejskih tekem na ledu, eno medmestno hitrostno tekmovanje na ledu z zmago Curiha m eno ed:no smučarske tekmo, k: pa so jo tudi — ker snega pač ni, kjer bi ga radi — morali prenesti v višine n spremeniti v slalom Pravijo pa. da eo vse prireditve uspele zadovoljivo ;n tvoT:Ie najlepši uvod v še lepši bož čni spored Službo dobi PRODAJALKO it sadie in zeleniavo sprej. ali kikršne koli zaposlijo Bolgariji so slovili te dni pomemben jubi-!tv? "»etni m-alfi: , • . • Ani i | , • I I1IC. rODUdD6 Ilfl OTilSlli lej, m sicer 20!etnico obstoja športne zveze.! odd. Jutra pod »Pcšten«. Dogodka se je na posebni &večanost; spomni! j tudi notranj: minister Hristov. ki je sam tudi me dvodilnim osebnostmi bolgarskega športa, j Bolgarska vlada bo tudi v bodoče po najbolj-1 ših močeh podpirala šport in skrbela za čim mem takoi Naslov v ogi smotrnejšo telesno vzgojo ml idine. Na kraju j ^£EV£jaRSKEG£3,48'u je minster obljubil, da bo država priskrbela pomočnika sprejmem ta- sportni zvez: zemljišče, na katerem bo zgrajena koj. Plačam dob-o. — reprezentativna športna palača Bolgar je. j Z;irnik Alfonz- G Jeva 9' Švedski in švicarski smučarji bodo med sebojj tekmovali v dnevih od 6. do 13 februar ja v j Oernskoldsviku. središču švedskega smučarske-f ga športa Spored bo obsegal vse olimpijske ®e nud m in žen- j. ... x - .. - . . . i -kam s prodalo sez>on- d scipnne. Svcarji so ze preeli z izb rnimi tek-movanji za ta najbrže edini emdnarodni nastop merno svojih smučarjev v letošnji zimi. Pri enem terorističnih napadoc na Berl n je v upravi Tista." 23633 3 tudi za najskromnejše razmere, marsikak neznan izhod iz mučne vsakdanje zadrege« Kaj naj danes kuham? Tako Gospodinjski koledar ustreza tudi letos živi in vsak dan aktualni potrebi slovenske meščanske gospodinje zato sodi med knjige, ki naj bi b'le gospodinji vedno na dosegu roke. Tako izpolnjen koledar bo nekoč kronika vojnega gospodinjstva! Mali oglasi Službe išče KROJ. POMOČNICA damska, šie službo. Spo-ročite naslov ali ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Be-runk'«. 23673 1 SIALNO SLUŽBO 23664 la dober zaslužek predmete. Pri-za penz;jon ste. revne študente brez o-sine itd. Naslov se izve KINO UNION Telefon 22-21 čarobna ljubezenska romanca, ki se odigra v d v očarljivem okolju solno-groških planin ©B MEJI Wiily Fritsch, Hertha Feller, Heinz Salfner, Louis Soldan, Hilde Sessak Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Očarljiva veseloigra v režiji Heinz Riihmanna V zmešnjavi s&šutkov Harry Liedtke, Kathe Haak, Hannelore Sehrotb Predstave ob 15. in 17. uri Predprodaja vstopnic Drobiž po svetu Kakor vsak dan po vsaki nedelji bi morali tudi danes povedati nekaj besed v prilog športa v vojni, preden zapišemo onih nekaj glavnih beležk o sporedu pravkar minulega športnega temina. Toda v bistvu je vse ostalo pri starem; vojna gre dalje in športniki delajo dalje. Kajt: s krepitvijo telesa jeklenijo tudi duha. volja in odločnost pa spadata med odločilne činitelje za dosego končne zmage. Zato je šport ostal, kakršen je bil, tudi v sedanjih časih. čeprav je treba tu in tam spreminjat' njegove pozornice ali napolniti njegove terene z novimi, mlajšinr močmi... Iz kronike minule nedelje smo »nalovili« naslednjih nekaj podrobnosti: V Nemčiji so imeli ta dan še zmerom — to pravimo zato, ker bi zdaj travniki že morali b:ti na debelo pobeljeni — največ nogometa. Med kopico izidov te nedelje navajamo samo tele: v Niimbergu: Monakovo - Numberg 4:3, v Frankfurtu: Dresdner SC (državni prvak) -mestna reprezentanca 2:2, v Berlinu: Hertha -Taemama 4:0, na Dunaju: Vienna - Florids-dorfer AC 4:1 (pokalni prvak je slednj e prevzel vodstvo v tabeli pred kluboma FCA in WAC), v Parizu: vojaška enajstorica (ob triletnem jubileju) - reprezentanca VVestmarke 10:0 (!) itd. Zelo dober ofcrsk in mnogo navdušenja je doživela velika prireditev na ledu v Monako-vem, kjer sta poleg nekaterih odličnih drsalcev nastopil tudi dve dobri hokejski moštvi. V tekmah obeh dni je zmagala sestava državnega prvaka Rieseersee nad ekipo iz Dii&seldorfa z 2:0 cdn. 1:0. Na edin: smučarski prireditvi dneva v Asch-bergu je v teku na 10 km zasedel najboljše bil zadet tud; tamkajšnji olimpijski zaved, kjer je bilo takrat uničenih mnogo listin in spisov, pogorelo pa je tud mnogo nenadomestljivih sponvnskih predmetov iz življenja in delovanja Coubertina ;n zgodovine starih in modernih olimpijskih iger. Znani nemški boksar He nz Lazek z Dunaia je bil zaradi hudih notranjih bolezn- odpuščen iz voHške službe. Lazek tud: na deskah ne bo mogel več nastopati ;n si zdaj služi vsakdanji kruh kot statist pri filmu. Gospodinjski koledar je izšel Knjigarna tiskovne zadruge je pravkar izdala »Gospodinjski koledar za I. 1944.« Pomen te publikac je je najboljše označen na naslovni strani: Gospodinjski koledar je neobhoden pripomoček za varčno gospodinjo; je trajno zanimiva spominska knjiga vsake družine, izpričevalo gospodinje in zrcalo dobe, katero smo preživeli. V tem smislu in duhu je urejena ta praktična in res priročna knjiga. Poleg koledarske vseb ne ima vrsto uporabnih rubrik: prostor za najvažnejše telefonske številke, naslove, važne datume in plačila, k5 zapadejo, seznam perila, pregled gospodinji potrebnih mer im teže, navodil? za gospodinjsko knjgovodstvo. Le-temu je odmerjen »Troškovnik« z računom dohodkov in izdatkov, s praznimi Usti za zapiske in s proračunom in z obračunom dohodkov in 'zdatkov za vsak dan v letu pesebej. Ob koncu vsakega meseca je mesečni pregled. Tako je varčni in modri gospodinji omogočena natančna knjigovodska kontrola vsega gosp'dinjstva, in pametne gospodinje ni treba še posebej prepričevat', kako važna je le-ta zlasti v gospodinjstvu vojnih let, ko je treba še prav posebno varčevati z živili in z denarjem ter z vsem razpolagati po nekem sistemu, ki mu samo tako knjigovodstvo daje trdno podlago. Drugi del knj ge obsega v obdelavi Marice šlajmerjeve drugo zbirko sodobnih navodil za kuhanje »Kaj bom danes kuhala?« Opremljena je s člankom »O človeški prehrani«, ki razlaga osnovne pojme, izbor sodobnih kuharskih receptov pa šteje 169 številk Gotovo ne bo vsak recept uporaben za sedanji položaj na trgu, gli ne bo za vsako gospodinjo izvedlj'v, ker ji nefostaja sredstev, toda v tako velikem številu receptov najde vsaka kaj novega MIZARJI. nekaj kubikov popolnoma s':hih lelovih plohov ugodno naprodaj. Naslov v opl. odd. Jutra. 23186-6 BOŽlc.NA DARILA. larnizne in dekoraenske Predmete, slike, servise, te diini pribor, razno stek'e nmo in porcelan, umetni ne, svetilke. kmige itd dobite v komisnski pisarn Tribuč nad Flornansko cei kvijo. 9 f- DIVAN star nska pis-lna miza (staro nemški log). ir.;za raztegljiva, prvovrstna — nap oda j. Naslov v vseh p<»i. Jutra. 23-3 71-6 VSEM PR JATELJEM lepih staih knj g prodam: šillerova dela, X. izdaja v nemškem od 1 do 25 zv., povoz.ao v 12 kaj g. v t d 'rn vezu lep ohi .njene. Nasl< v v vseh posl Jutr:i. 226 0 6 GRAMOFON malo rabljen, s 50 ploščami, slovenske, nemške in hrvaške, prodam. Ogled: Mlinskega 64 2365T-6 MO KO SUKNJO črno, p ima blago — za s-ednjo postavo, ugodno p-.jdacn. Ogle 1 'koj štvo Dovžan, Sv. Petra c. 23660-6 ŠTEDILNIK na 2 luknji in pe^n.ia-kom, dobro ohranjen, železen, prodam. Zg. š ška Dr.- pr 45. 23661-6 MOŠKE ČEVLJE črne in rjave št. 45. g\ij-za ice in čevlje it. 40. obleko in pl šč za 8—10 letnega dečka, p odam. Naslov v v&eh posl Jutra. 23533 6 KLAV. HARMONIKE ot oške, s 36 basi. na-p-o. daj. Kr.mjc, P djunski ul. 11. Šiška. 23663-6 rad:o z elektr čniim gramofonom, luksuznim, s 50 p oščami, po ug- dn ceni p-oiam S ta-, Prt ž ko va ul. 16 IV. 23681-6 SREBRNO LISICO k-asno. lep usnjen kov-čeg, se-vis z? b?! karo, porcelan, prodam. Nsslov v og!. odd. Jut a ^upuje stalno UME GOBE PRAZNE SIvATLE od Mama mleka topet nu-puiemo B Guštin Vodni-kov trg 2. J-324-M-7 STEKLENICE razne vrete Ku|juj-m H. nau< ku.-. m. — P.nudbe: Trebar. Sv. Petra cesta 6. 23:68 7 ELEKTRIČNI VLAK najraje Ma klin, kup m takoj. Ponudbe na t.gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vlak — takej-. 23667-7 DVOSOBNO ali ENOSOBNO STANOVANJE išče zelo soiidn i in čob o situirana str.nki. — Ponudbe na ogl. odd='.ek »Jutra» pod šifro Nujno 672 . 23672-21a MA POSODO za kisanje repe. dobite pri Gospoda ski zvez — BleiweisOVa 29. 2314J-37 BR ZOVE METLE držaje za Icp-ite. cme-la itd dobite p i G■> po-daski zvezi. Bleiwe-:.v.i ceKI VOZIČEK za ra cesto (ne na s mo. pogon) iščem ri t pc odo za 3 tedne. Plač m do--i. Nujne ponudb? na ogl odd Jutra pod »Voziček . 3309 37 LSNJ. LISTNICO črno. z dokuirr.ent ;n 310 lirami sem izgub i a v soboto popoldne od droge-.je G eg->-ič do trimo, stovja. Najditelj nai si denar -n listnico obdrži vse ostalo pa. lepo p o-sim. n j mi vrr.e po pošt: n.i naslov v osebn; iz-k znic.i. 23683-37 LASTNIKE i--d capa atov Tr'efun. en super Condor 965 WK v'judno n p ošam. n.ij puste svoj oenj nas ov prot; nacr di v ogl .sne a oddelku Jut a. Ker mi ie b lo pr -lom^ir. nj-j moje. . t> lolj^ega. pirata vzst n več delov, p j-t ebujem dokazil'' g ~h-vo. 'ki cu;o se ii:. podobne model--- adijr- ih a par. tov. Pu?t t'- ?i: slov pod zn. oko 965 WK« 23680 37 Daphne du Maurier: 52 vaj' Roman »Žal mi je.« se je Francoz nasmehnil. :=.toda vztra ati moram, saj je topla noč. snoči je bil kres. Lady St. Columb, ali boste tako ljubezniv1', da se umaknete v salon? Ti gospodje se gotovo ne b; radi javno slekli vpričo vas, naj jih še tako sko-min3, da bi storili to v štiri oči.« O f.prl je vrata in jo spustil venkaj; nato se je ozrl po gostih in zaklical: »Pet minut' časa vam dam- ne več. Pierre Blanc, Jules. Luc, W:lliam, dobro mi pazite na gospode; ta č s, ko se bodo slačili, se z m:lostivo gospo pomeniva o zadevah današnjega dne.« Stopil je za njo v salon in zaprl vrata. *In vi s svojim ošabnim nasmehom na gerr. koncu mize. i dijsk: vajenec. a'i r;-;' ukažem. da storite isto?« Au-bef?' je vrgel svoj meč na stol, se zasmejal ta razprostrl roke. Pr stopila je k njemu in uTu položila roke na ramena: »Za-ksj ste tako lahkomiselni tako nesramnim tako hudebni? Mar ne veste, da po gozdih in gričih kar mrgoli lju-ii?« »Ve.m,« je dejal. »Zakaj ste torej prišli semkaj?« >Ker je, kakor zmerom pr: mojih pod-vzetjih, najbolj drzno ravnanje obenem najbolj uspešno. Mimogrede pripomnim, da vas že štiri in dvr jset n- nisem poljubil.« Sklonil se je k nji in vzel njen obraz med roke. »Kaj ste nvslili, ko me ni bilo k zajtrku?« je hotela vedeti. " »Za razmišljanje je bilo malo časa,« je odgovoril, »kajti takoj po sončnem vzhodu me je zbudil Pierre B'anc, ki mi je povedal- d?, je .Mouette' nasedla in da ji vdira voda v trup. Ne zreCeno truda smo ime- li z njo, saj si lahko nrslite. In pozneje, ko smo se vsi polnagi pehali na nji, je Pri-šel William z vašo novico.« »A vj takrat še niste vedeli, kaj je v načrtu za to noč?« »Ne, toda imel sem povsem določen sum. Nekdo izmed mojih ljudi je bil videl v zalivu, zgoraj ob reki, človeško postavo, drugo pa na griču onkraj vode. Tako smo vedeli, da se bor mo proti času. Vendar pa •Mouette' še n:so bili odkrili. Stražili so reko in gozde, do zaliva pa niso bili prišli.« »In potem je \Villiam v drngo prišel?« »Da, nocoj med peto in šesto. Ko me je posvaril zastran sn:denja tukaj v Navro-nu, sem se odločil. Povedal sem mu, kako in kaj, a udarec, ki g3 je na povratku dobil od tistega človeka v gozdu, se mu ni baš prilegel.« »Med večerjo sem ves čas mislila nanj, kako ranjen in nezavesten leži na moji postelji.« »Da, ali k oknu se je vend?r zavlekel in nam ga odprl, kakor sva bila dogovorjena. Vaša služinčad. to pripomnim mimogrede, je zaprta v jedilni shramb', po dva in dvo zvezana s hrbti vkup, kakor ljudje na ,Merry Fortune'. Hočete vzeti svoj nakit nazaj?« Segel je v žep po dragulje, toda odk:mala je. »Obdržite ga rajši,« je de;ala, »tako vas bo vsaj spominjal name.« Ne da bi kaj rekel, jo je pobožal po ko-drih. »Ako pojde vse po sreč'- bo Mouette' Čez dve uri odplula. Krpa na njenem boku je le za sik), a do francoske obale mora držati.« »Kaj pa vreme?« je vpr-ša^. »Veter je dober in dovolj stalen. Breta-njo' dosežemo v osemnajstih urah. če ne Dona je obmolknila, še vedmo jo je bo-žal po laseh. »Zdaj nimam nobenega ladijskega v2jenca,« je rekel. »Ali morda veste za kakega dečka, da bi se peljal z menoj?« Pogledala ga je, a zdaj se ni več smejal. Odmaknil se je od nje 'n vzel svoj meč. »Bojim se. da vam bom moral Wil-liama odpel jati,« je de jal, ( »s .ojo vlogo v Navronu je doigral. vaša' hiša ga ne bo več videla. Dober služabnik je bil- kaj ne?« »Zelo dober.« »Da m r?ne, ki jo je nocoj dob'1 od Eu-st ekovega človeka, bi ga pustil tu, a po nji bi ga gotevo in kmsdu spoznali, in Eu- stiek bi ga brez pom sleka obesil. Sicer pa ne verjamem, da bi maral biti sluga vašega moža.« Ozrl se je po prostoru; oči so mu oživele, ko jih je ustavil na Harrvjevi sliki. Stop:l je k visokemu oknu, cdginil zaveso in ga odprl. »Se še spominjate prvega dne, ko sem večer 'al pri vas?t je vpr šal. »Potem ste gledali v ogenj, m jaz sern vas risal. Hud: ste bili name- kaj ne?« »Ne,« je rekla, »ne huda. Samo osramočena. ker ste b i' videli preveč.« »Nekaj vam rečem: dober ribič ne boste nikoli postali, prenestrpni ste. Sami se boste zapletli v svojo vrvico.« Tedajci je potrkalo na vrata. »Da,« je zaklical po francosko, »ali je z gospod' vse v redu?« »Vse, gospod.« jc skozi vrata odvrnil Williamov glas. »Pr^v. Recite Pierru Blancu naj jim zveže roke na hrbtih in jih odvede na vrn v spaln:ce. Zaprte vrata za njimi in obrnite ključ. Tisti dve uri. ki jih še potrebujem, nas ne bof'o motili.« -Izvrstno, gospod.« »In, V^ill am?« »Mcnsieur?« »Kako j2 z vašo roko?« »Nekol:ko me boli, monsieur. a ne prehudo.« »To je dobro. Rad bi, da bi zapekli gospo v kečiji do tiste peščine, tri milje tostran Coveracka« Da. mon.cieur.« > Tam čakajte moj;h nadaljnjih ukazov-« ■ Razumem, gospod. Presenečeno sa je pogledala. Z mečem v rok se je postavi! P1"^ njo. »Kaj nameravate?« je vprašala. Obotavlja! se je z odgovorom nič več se n" smehljal- rjegove oči so b'le temne. Se spominjate r j:nega snočn.eg . razgovora. spodaj ob zalivu?« >: Da.« »Soglašala sva se v tem, da ženska ne more ubežati, kvečjemu za en d:n m eno noč.« >'Da.« Dav' na vse zgodaj,« io rekel, ~ko sem dela) na la d ji in m- ie VVill am pri:-ese; g'as. da niste več sami. sem izprevidel, da se ne moreva več slepiti n d" za::v n: vec najino svet šče. Od zdaj naprej mora plut .La Mouette' po drugih vodah in zatekati v druga skrivališča. In če t>o tudi še naprej svobodna in svobo 3n možje na nji njen g spod~r bo vendar ujetnik« 'Kaj mislte s tem?« »Reči hočem da sem priklenjen na vas. kakor vi name Ko sem pr haja) pozimi semkaj in ležal zgoraj v vaši sob: in gledal vašo kljubovalno sliko na sten sem se sam pri sebi smehlja) io ponavljal: .To m nobene druge ln tako sem čakal in nisem ntf dPlal. vedeč. da najin čas pr:de.« »Ka- še?« fc>