£ Edini slovenski dnevnik | ^^ T A ^ "T^T" A M } f \ ■ A | The only Slovenian daily | • :: v Zedinjenih državah t: | ■ I /% /1 ■ ■ I I /% g :: in the United States:: g g Velja za vse leto ... $3.00 g JL^A JL JL JL ^ ^TjL JL W M^F jL. JL g Issued every day except g 0 Ima nad 8000 naročnikov. « _ _ . $ : Sundays and Holidays : ® _ __ List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISAENE: 4687 COBTLANDT. NO. 182. — STEV. 182. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1912. — SOBOTA, 3. VEL. SRPANA, 1912. VOLUME XX. — LETNIK XX. Iz delavskega sveta, j Preteč štrajk v Chicago. Nastavljenci na chicaških poulic-. nih železnicah niso zadovoljni s. > sedanjo plačo. —o— NOVI ŠTRAJKI. —o— fiestero vodij Industrial Workers of the World bilo spoznanih krivim. — Delavska zmaga. Chicago, 111., 2. avg. — Tnkajs-ni uslužbenci pouličnih železnic, po številu 13.000, bodo danes gla-; so val i o tem, ali naj se proglasi stavka, da se doseže povišanje; plače. < ilasovanj** bo v soboto ob j 4. popoldne konrano in vse je pri-j pravi j eno. da se rezultat objavi! nekaj ur pozneje. Nezadovoljni uslužbenci izjavljajo. tla letna plača ne dosega niti d oči m znašajo stroški za vzdrževanje navadne družini pri sedanji draginji najmanj $1200. Posvetovanja z obratnim vodstvom so zapo-, četa in voditelji uslužbencev so določili rok za odgovor na zahte-i ve na 10. avgnsta. Boston, Mass.. 2. avg. — Delavci v sedmih železolivarnah v t»-ni, mestu in okolici so danes prenehali z delom, ker poseslniki lova-i ren niso ugodili zahtevi, da se zvi-; mi plača toliko, da bo devetumo; delo plačano najmanj z $3.50. j Prizadeta so tovarne v Quiney, Cambridge. Everett in v tem me-i stil. livarjev je odložilo delo v tukajšnji ladjedelnici, kjer grade' argentinski dreadnought "Hiva-1 daviti' . Vendar pa delo ua ladij i j samo v sled stavke ne trpi. 8an Diego, tal., 2. avg. 6 vodi-; teljev I W. W. so spoznali danes j krivim hudodelskih dejanj. Obso-j .leni ">o bili odvetnik K. K. Kirk, odvetnik Harry M. MeKee, Jack! White, H. Kiser. F. W. Hubbard in Robert et oseb. Chicaški ekspresni vlak št. 6 je za vozil vsled slabe proge v Fountain River. Trupla ponesrečencev so najhrže še sedaj v vodi. Krasni novi In brzl pamlk MARTHA WASHIHGTQH (Avstro-American proge) odplijc t sredo dne 21. avgusta vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trsta ali Reko - - $38.00 Cen« vomib listkov: do Ljubljane .... $38.60 do Zagreba - - - - $39.20 4 Za pc««bnf ktbme (oddelek med II. ia III. rmxreHnm) iUm vo>uij» »•n>o f4.00 več o udrHule, za otroke polovice. Ta o«l«1*lek d milnem priporočata a. Volaje tirtke ie do».iti pri FH. BAKSEK, «2 Cortl»ndt 8t., V*w m Politična kronika. | #Wilson ne odstopi. —o— Demokratski predsedniški kandi- j dat ostane guverner, češ, da j more izvesti v Jersey reforme.. KONVENCIJA 3. STRANKE. Vrši £e v ponedeljek v Chicagn, 111. — Theodore Roosevelt zopet kritikuje preds. Tafta. -o- Sea Girt, X. J . 2. avg. — AV. Wilson, demokratski predsedniški kandidat, .je izjavil danes, da ne odstopi kot guverner države New Jersey. Pri tem se sklicuje na Grover ("levelanda, svoj sklep pa zagovarja tudi s tem. da mora »/vesti š»- vec reform, i iu v. Wilson se poda jutri v New York, kjer se posvetuje z odličnejšimi demokrati. Oyster Bay, X. Y.. 2. avg. — Da s i je izjavil Roosevelt, da odgovori v t'hieagu na Taftov sprejemni govor, se danes ni mogel prevladati, da ga ne t»i komentiral. Izjavil je med drugim, a\i predsednik Taft v svojem govoru izključno z konservativnimi vprašanji. Tretja stranka pa poosebljuje napredek, kar ho tudi gonilna sila na njihovi konvenciji. — Cilede zamorcev je izjavil Roosevelt, da jih je lahko podkupiti, in zato tudi ne pripusti zamorskih delegatov iz južnih krajev na konvenciji v Chicagn. Roosevelt se vrne prihodnji po tek iz Chieage v Oyster Bay. 17. se poda v New England, kjer govori v Point of PineR. Od tam se odpravi v Yermont. Na agitaeij-sko potovanje se poda meseca septembra. Posebni vlak. ki je odšel vče raj zvečer iz New Yorka, je vzel seboj v < liieago Utakih sto delegatov, prijateljeva—in pristašev "progresivne stranke.* Ponesrečen pogon, Nadzornik William in policijski kapitan Samuel McErlny v New York u sta veers j prizorila pogon na neko dozdevno igralno hišo na zapadni cesti. Pri hišnih vra-tih ju je sprejel zamorec, ki ju je smehljaje povedel skozi vse prostore. Našla nista žive duše. pač pa ruleto, igralne karte, kozarce za kocke in veliko število igralnih znamk. Takoj sta videla, da so njujin obisk pričakovali, j Yse je bilo lepo pospravljeno ter zavito v erno tančico. Plen so na-prepeljali na stražnico na 30 cesti Oba uradnika pa sta razočarana odšla iz hiše. Se ena žrtev "Titanica" najdena. Philadelphia, Pa.. 2. avg. — Dne H. junija je našel parniki "llford" ua vožnji na Oalvesto-na v Hamburg na visokem morju truplo \V. F. Ohivertona, višjega stewarda na nesrečnem parniku ("Titanic". Danes je to naznanil kapitan " Jlfordako je prispel sem. Kapitan je bil dne 8. junija na svojem mostiču, ko je ugledal truplo na vodi. Takoj je spustil čoln. in truplo je bilo prineseno na krov. Identiteto so dognali p listinah, katere so našli pri mrtve-(cu. Pokopali so era na visokem morju. I Lodpjava resolucija sprejeta v senatu. Svarilo tujim deže am, naj ne stezajo r da so možje amerikanski držav-j ljani. " ' ' i — Neka Marija Frones. ki je bivala, s svojim možem že 6 let v! Bridgeport. O. iJo morala toliko1 'asa čakati, dokler ji mož ne ]>o- j Ije zatlosti denarja ter za]>i'ise-1 šene izjave, da more skrbeti za-' njo. V enakem položaju se naha-;a neka Katarina Carevič. k oje, mož biva v Detroit. S seboj ima Iva otroka. Na parniku ji je nek-lo izmaknil $'i0, vse. kar je imt-la pri sebi. i Novosti iz inozemstva. Turčija že sita vojne?! —o- Iz Londona poročajo, da je ime-! novala turška vlada komisijo za' mirovna pogajanja z Italijo. ŽRTVE BOMB. V Nemčiji so j ako nezadovoljni z novim rusko- francoskim dogovorom. - Spet velika nesreča. > --o- London, Anglija. .'!. avgusta. -Iz Carigrada brzojavijajo, da je imenovala turška vlada komisi-j jo. katere naloga je, se posveto-; vati glede miru med Turčijo in! stane z laško delegacijo v Luža-' ni, Švica. Današnji 'Daily Express' piše,! da je pod vzela Italija vojni po-' hod v Tripolis, ko je izvedela, da; se je začela Nemčija pogajati vi Carigradu radi gotovih predno-: sti \ Tripolisu. London, Anglija, 3. avgusta, -j V Košani. petdeset milj jugoza-i padno od Skopelj v evropejski j Turčiji je na trgu eksplodiral) več bomb. Petdeset oseb je bilo; ubitih in ranjenih. Tako naznanja neka brzojavka iz^Soluna. Berolin, Nemčija, 2. avgusta. -Naznanjeni rusko- francoski dogovor je vzbudil po vsej Nemčiji veliko pozornost.. .Časopisi pišejo, da je novi dogovor svarilo Nemčiji. da naj ne veruje optimistom o: mednarodnem položaju. Novemu dogovoru pripisujejo, tudi, da za-diijj seslanek nemškega cesarja z ruskim carjem sedaj ne bo imel /.aželjeiiega učinka. — Pri Norimbergu se je podrl odri }>> i neki novi zgradbi. 15 delavcev je izgubilo življenje pri tej nesreči. Mrs. Ivana Todoree se je vrnila v Ameriku z velikim premoženjem enega dolarja. Brzoja vili so možu, naj pošlje $35.00 in affidavit. V četrtek prijeti "Whitey Jack" Lewis obtožen, da je oddal smrtonosni strel. -o- ŠERIFI I KONSTABLERJI PREISKUJEJO CATSKILLS V DELAWARE, ULSTER IN SULLIVAN COUNTY, KJER SE SKRIVATA "GYP THE BLOOD" IN SAM SHEPPS. -o- DRŽ. PRAV DN1K V BOSTONU -o- TAM SE BAJE ZADRŽUJETA "BIG JACK" ZELIG IN "LEFTY LOUIE". — "WHITEY" JE BIL VČERAJ ZASLIŠAN PRED CORONERJEM, A TAJI VSAKO KRIVDO. _rt_ Pomožni komisar Dougherty je naznanil včeraj zvečer časnikarskim poročevalcem, da je izvedel, da so se Rosenthalovi morilci kmalu po izvršenem zločinu sestali v neki hiši v bližini 7. Ave. in 140. ulice. Sedaj skuša iznajti se-la, ki je bil poklican v ono hišo, in katerega so možje nekam poslali. Komu je bilo naslovljeno poročilo ve, imena pa noče povedati, kakor tudi ne, kaj je vsebovalo naznanilo. Nadalje je izjavil Dougherty, da so bili možje, ki so sedeli v sivem avtomobilu, od 10. do 14. julija v Far Rockoway. "White Jack" Lewis ali Frank Seidenshue, kakor je njegovo pravo ime, in ki je bil aretovan v četrtek v Fleischmann's, N. Y., je prišel včeraj pred coronerja Feinberga. Na podlagi kratkega poročila detektiva Harvey a, da je aretovanec eden Rosenthalovih morilcev, so ga pridržali do torka do zaslišanja. Affidavit dolži Lewisa, da je oddal smrtonosni strel na Rosenthala. To dejstvo je izdal ' Jack" Rose. Za Rosen-thalov slučaj je bila najdena še ena nova priča. Spoznal jo je ogrski natakar Krese, ki je identificiral "Bridgie" Webberja in "Jack" Sullivana. Državni pravdnik Whitman se) je podal v Boston, kjer se nahaja-j ta baje "Kig Jack" Zelig in Lef-j ty Louie". Slednji se je pečal tu-( di s trgovino s človeškim mesom. -o Nevarne poplave. Denver, Colo., 1. avg. — Silno] deževje je povzročilo poplave, ki so naredile velikansko škodo. Ve-! liko krajev stoji pod vodo, žele- j zniške proge so izpodkopane in! vsa polja apustošena. V Colorado | Springs se mudi veliko turistov,! ki ne morejo naprej, ker je žele-) zniška zveza prekinjena. Silnemu dežu je sledila toča. Rock Springs, Wyo., 1. avg.' -Iz Point of Rock prihaja poroči- j lo, da je vsled silnega naliva naenkrat nastala velika reka, ki sej z velikansko hitrico bliža mestu.] Obveščeni prebivalci so zbežali na bližnje gorske obronke. _ 1 Organizacija jeklarskih delavcev. Washington, D. C., 2. avg. — American Federation of Labor je napravila prve korake za organizacijo delavcev železne in jeklar-ske industrije v deželi. Posebno veliko važnost polagajo na propagando med ev»opejskimi delavci, i Mehikanski vstaši zopet poraženi. Mehikanske zvezne čete so izvo-jevale novo zmago nad uporniki pri Ojitos, Chihuahua. Uporni general se pripravlja na beg. — Senat v Washingtonu je dovolil $100.000 za amerikanske državljane, ki beže sedaj iz Mehike. Strela ubila pet oseb. Pri nevihti, ki je divjala predvčerajšnjim v Fort Smith, Ark. je udarila strela v drevo, pod katerim so poiskali zavetja štiri ljudje. Vsi so obležali na mestu mrtvi. Peta žrtev strele je bila u-bita v hiši. Znižanje carine na bombaž. Zbornica v Washingtonu je ! sprejela predlogo o tarif u na bombaž, ki zniža carino na bom-[ baž in bombažne izdelke povpre-jčno za 21 odstotkov. C^jyrl^ht. i9X2. by American Press Association. " Predsednika Tafta je obvestilo o zopetni nominaciji kakih 150 republikanskih voditeljev, ki so im zbarali v Beli hiši. Cerimonija se je vršila v iztočni dvorani Bele hiše ter je napravila na vse mo- jjftfen utis. Šerifi in konstablerji iščejo v Catskills v Delaware, Ulster in Sullivan countvih "Gvp the Bloo-da " in Sam Sheppsa. Razun tega je poslal tja pomožni policijski komisar mnogo svojih detektivov. Glede bivališča "Whitey Jack" Lewisa so dali Webber, Rose in Val Ion važne podatke. Lewis se ima v prvi vrsti zahvaliti Vallo-nu, da so ga prijeli. Pomožni komisar Dougherty, ki je zaslišal včeraj popoldne Lewisa, ni mogel o umoru nič spraviti iz njega. .Jetnik je priznal, da pozna "Gyp the Blooda", "Lefty Louie-a " ter "Dago Franka", ne pa Sam Sheppsa. "Jack" Roseja je večkrat videl na Broadway n. tesnejših stik pa da ni itnel z njim. Nato mu je začel državni pravdnik Whitman preiskovati jetra in obisti, a razun že znanih dejstev ni spravil nič iz njega. Lewisu so dali še enkrat priložnost, da se premisli, ako hoče go-pred državnega pravdnika. Pomožni komisar Doughty, ki je prisostvoval zaslišanju, je izjavil pozneje, da Lewis ni priznal drugega, kakor da je bil od 10. do 14. julija v Roekaway. ■ "Gyp the Blood", katerega išče policija kot enega Rosenthalovih morilcev, po mnenju nekater-nikov sploh ni odpotoval iz New Yorka. Najbrže se skriva v Chi-natownu. Policija je uvedla tozadevne poizvedbe. >-- f Duhovnik obtožen obrekovanja. V Flat bush policijskem sodiš-j ču v New Yorku je bil duhovnik | Rev. Adalbert Nawrocki radi kri -irninalnega obrekovanja postavljen pod jamščino $1000, ker je j baje pisal grozilno pismo nekemu iWilliamu Bergiel, članu njegove j cerkvene občine. Vzrok spora je jprejšna duhovnikova kuharica in I sedanja soproga Bergiela, ki je j kmalu po poroki zapustila svoje-iga moža. Bergiel je mnenja, da je duhovnik zapleten v to zadevo ter pravi, da kljub vsem naporom i ne more najti žene ter hoče vložiti tožbo, da se razveljavi zakon. Policijskemu sodniku je došlo anonimno pismo, v katerem ga nekdo obvešča, da je Nawrocki pripravljen, prositi Bergiela za j odpuščanje in da se le zastopnik {slednjega protivi poravnavi. Duhovnik Nawrocki pa trdi, da je | cela tožba le poizkus, izvabiti iz -njega denar. iOenarje v staro domovino pošiljam.: 50 kron..........za $ 10.35 100 kron..........za 20.50 200 kron.......... za 41.00 500 kron..........za 102.50 1000 kron..........za 204.00 5000 kron..........za 1018.00 Pottarina je všteta pri teh ito-tah. Doma te nekazana gvoU popolnoma izplačajo brtk tuuhtji odbitka. Nata denarne poiiljatv« lzpla. 6nje o. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poilati J« lajpii« lične je do $50.00 v gotovini t pri* poročenem ali registriranem pismu, večje raeske po Domestic Postal Money Order ail pa Vow« fork Bank Draft F1AKX lAXin It Oortlandt St., Hew York, H. Y* «104 It Olair iur*. K. WL o***« ; j Stari o It Zahar. Ruski spisala N. Luhm&nova. C»d t-skega mestnega sadnika, dolgočasnega in zapuščenega, ka-koršno je bilo tudi samo društveno življenje mesta, se je razprostiralo ogromno zeleno polje. 'J';i m daleč, kjer se je zahajajoče s-line«- slednjič kakor s prsi pri- ..!!>. k zemlji, jo bil videti go-r< •«• pla/ rdeč kakor plameni Zlati l^kro prahu so nalik mirijadam ognjenih mnšic migljale v ozrač-,1. Na »lesno in na levo so tolpo-jiui, podobno utieam na sejmišču, Lili : iz tavljeni četverooglasti so-tori, /biti iz desek, pokriti z ra-■.'<>/ > .lii klobučino. Na prvi po-g!.-d .je raznobarvnost, glasen razgovor in čilo gibanje vleklo jia-se oči. Dozorevajoči žarki >ohi<-a -•> t upata m rezko zasvetili n-r kakor po umetnikovem eopi- • u zaznamovani očividno oddelili, • . dvobarvne zelenjave na po-! ■ ■ i liodisi rdečo srajco mužikovo, ]>->(!i.i žolti sarafan žene, svetli )■•> i . • na glavi dirJUjočega dekleti, jasno-ruda&te biserje na zago- • ■Itiii vratu neveste, ali novo Mi'.-ho i7. ragozovine na šotoru že- iii.nv barve. Zelenjava, plavo 4ifbi.», čarobno gibauje dogoreva-jočih solnčuih žarkov ter mehki » bližajoč se izpod sadnika. so bili oni čarodejniki, ki so iz n- v.-m le tolpe izselnikov različnega značaja ustvarili prižasto poetično sliko, lzselniki so prenašali kakor nekak tabor svoje šotore l> gubernijah iu vaseh; v neka-Kriii prostornih šotorih, dobro I »o kril iii pred dežjem, so stali o-kovani kovčki, zavoji z različnim premičnim blagom in kosovi platna. V drugih brlogih, zaphanih z blahtno slamo, pokritih z luknji-< asto ragozo, so stali le tako za ilo skupaj zbiti zaboji in orjaške vreče iz debelega platna, uapha-ne z različno prtljago. Takšna razlika se je opažala tudi med iz-•s. lniki; nekateri so imeli močne, namazane škornje, nekateri opan-ke, nekateri celo T>ose noge, nekoliko povite z nekakšnimi jermena-stitni obrezki, prevezane z ličjem. Tu si videl rdečo srajco s svetlim pasom, ondi pa konopljeno, pre-v. /ano z žimo, ki je služila namesti* pasu. Tam so se podili brezskrbno zdravi otroci, veselo kri- "i s koseem belega kruha v rokah, tu pa so ležali bolni, one- -•1/1 j otroci, zavili v umazane, r.iztrgane cape. A vendar je bila to jedna človeška rodbina, zdru-zt-na z neizogibno žalostjo in rev-.seino, katera jih je prisilila: zapustiti rodne poljane ter iti v da-Ijavo, v temno, tujo, strašno daljavo iskat zavetja in koščka kruha. V tem času, ko je vsa ta množica mrgolela pod milim nebom v bornih šotorih, je nastala koncu polja prazna, orjaška koliba, ka-' • ro j.- postavilo mesto za izselni-k«- — nagon je šepetal tem lju-«1 m, da prostranstvo in čisti zrak poprej ozdravijo njih nalezljive bolezni, nego lesene bezniee brez peči, s prepihom in od vlage mokrimi stenami, kamor so jih zaganjali kakor ovce. Majhna hišica s tremi okni iz zelenkastega stekla, ki je stala v kotu obširnega dvorišča, je bila krepko zvezana z življenjem in trpljenjem t- množice; tam so ležali bolniki, ki niso mogli vstrajati na težav-11,1,1 potovanju ter so se še bolj mučili vsled strahu nego od bo-lezni da odtrgani od svojcev za-ostanejo. • 1 ri sami hišici na siopnjicah je sedel brkast podčastnik ter stis-nivsi med kolena svoje kosmate roke, apatično zrl po prižasti tolpi. Izpod skrajne kolibe, narejene iz nekakih dolgih žrdij, pokritih s staro rogovino, je stopila mlada deklica v temno-plavkasti obleki, z belim robcem, nalik šotorčku privezanim nad licem. Njeno gibčno, zalo postavo je bilo lahko mogoče razločno opaziti v večer-neiu mraku; z urnimi koraki je J-la lahno in svobodno naravnost k sedečemu podčastniku. ' sTe močan, toda mehak, prožen glas mladeničev je izražal besedo za besedo, vlivajoč v duše poslušalcev pesem: "Zapihaj, vetrič, v Ukrajino, zapustil sem tam deklino," zapustil sem sive oči, zapihaj, vetrič, o polnoči." Takoj se je glasu pevca pridružil visok, zvočni," ženski glas : govor, vse je utihnilo. * "Zapihaj, vetrič.-.." Mladostno in radostno sta zvenela glasova; zdelo se je, da sta klicala nekam ter si obljubovala široko, prosto življenje. To je še spodbadalo pevce in pesem je ra-jsla, se širila ter zagrnila celo polje. V skupinah je umolknil raz-Koprnenje po zapuščenem rojstnem kraju, temne gore, koča, v kateri so je kdo rodil, prijatelji, sovražniki, kateri so tam daleč o-stali, vse se je sprebudilo človeku v dnši. Sedaj par je v pesmi odmevala žalost, trpka, ostudna žalost, ka-tera^je odgnala te ljudi iz one zemlje, katero so očetje zalivali s »vojim znojem, prisilila jih zapustili križe na rojstnih grobeh, da J se sedaj brez podpore za vale po tleh. Oj, močno, močno trga pesem srce! Bridko se je jokala Našla ter pritiskala si roko na srce; s trdimi rokavi si otirajo robati {starci oči, stiska se žena k možu, stiskajo se otroci k materi na krilo. Vsem je tesno pri srcu, vsem je tuj ta tuji kraj. i Umolknila-je pesem, tišina seje vlegla na polje, ozračje je bilo polno toplote, razlite po nedo-gledni nebeški modrini, od koder jasno in strogo gledajo leskeče s« izvezde na revnega, semtertja se metajočega človeka. Nasta se približa k svojemu šotoru ; pri vhodu je bila rogozovina odgrnjena in na pragu je se-Jdel vdovec Andrej ter mehanično jgladil z roko lase triletnega sinčka, spavajočega mu na kolenih. I Nekoliko na desno, pokriti s pa-volnatim ogrtačem, sta ležali skupaj dve drobni deklici. Pri njima i je sedel stari Zahar ter, objemši z rokami suha kolena, gledal v nebo. "No. Nastasija Prokopovna V ogovori polihoma vslopivšo Andrej. "Kaj je z očetom?" Deklica je sedla k njemu na prag ter molčala. Andrej, visok, suh človek, je imel še le 35 let, p;i že se mu je belilo mnogo las nad ušesi in v brkali. Pozorno jc zrl ,deklieo. i "Umrl je..." je dejala. Andrej dvigne roko, ki je božala fanta, se prekriža in moli Stari oče krene k njima, glavo. "Umrl? Ali res? Evo, prejel j* plaeiio!... " Poslednje besedr starčeve so izražale veselje nad človekom, ki je že končal po/.e meljsko trpljenje. "Ti grlica pa se nemara jočeš Ni se zgodila nesreča, niti po škodba, gotovo; dospel je človei-do meje in Bog je poklical njego vo dušo, kajti udarila je njegov; ura... Pride čas — pa. poj d en tudi jaz in ti in dete, ki ga inu mati na prsih... A žena Andre jeva, ki je odšla, zapusti vsi svoj« drobne otroke — mar si misliš da je bilo to lahko? Ali se jokat nad svojim sirotstvom?" "Stric, Zahar, mi jutri odidem* od 1od in jaz tu pustim oče!o\ grob. niti ne bom vedela, kje br ležal..." se zjoka Nast-a. j "Oh, 4i reviea! Hočeš mar o stati tu? Ali se moreš odtrgati krdela? Ne moreš! A čakali jed nega človeka? to tudi ne gre, de te! Dnevi so sešteti, parnik ne b< čakal." "Stric, ali me je zato redil ii oskrboval oče, da mu jaz, njego va hči, ne zatisnem oči j? Oj, stric zarano stečem k mestni bolnišni -ci, padem zdravniku k nogam tei ga poprosim, naj mi pokaže grob da dam vsaj križ postavit nanj!" j Nasasija se je zavrtela, tih< zjokala in zastokala. I Stari oče se dvigne ter polož Nasti roko na ramo. ' "čuj, dete, kaj ti jaz povem Klical je enkrat Odrešenik člove ka za seboj, ta pa mu je dejal I "Jaz pojdem, Gospod,- za teboj toda poprej naj še pokopljen svojega očeta, ki je ravnokar u "mrl." Toda Gospod mu reče "Pustite živim pokopati svoj« mrliče." Ali razumeš? Živemu j« zapovedal, misliti na svoje živi je I nje in na svoje izveličanje. An drejeva žena mi je bila hči; ni s< ji ljubilo zapustiti svoj rojstn (kraj, toda ubogala je moža, — gotovo jo je srce svarilo — n vstrajala na poti in pokopali sme jo v tujem mestu, niti križa ji ni smo utegnili postaviti — duhov niku smo pustili denar v ta na men. Poglej sedaj Andreja, saj j« to izgubljen človek. Katera devf bi ga neki vzela, vdovca s trem otroci? Namučil se j«- že dovol. ;čez dan, po noči pa še oskrbuj« male otroke, a vendar ne godrnja ,ker je na svetu in svet je božj< idelo. Mi smo tu — svet." I Po teh besedah pokaže stare< z roko na izselnike, pogreznjen« V sen. j "Mrtvega je treba prepustit volji božji. Za žalost in solze, mo ja draga, je treba imeti doka; prostega časa, a niti ti, niti jaz niti Andrej, niti nihče izmed na: nismo sami za-se, vsi smo celota a obenem drobtina. Ni to lahkž 'reč, izseliti se iz svojega rojstne 'ga kraja, od zibeljke in od grobž }v tujo, daljno pokrajino, a rad tega, kdor se je za to odločil, mo ra korakati po potih Gospodovih, ^ biti v srcu cist, z razumom poko- h ren, kajti ti — sedaj nisi več ti, r; marveč si — celota ter moraš nase in nji svojo žalost pozabiti in r( ile jed no misel smeš imeti, kako S1 se najbolje prilagoditi tej celoti.'j« •Delaj, moja draga, muči se, ne j( [privošči rokam duška, in vsako 0{ tvoje dobro delo bo za očeta ka-kor najboljša molitev. Poglej, mo-je dete, to široko polje, ki je ta-i ko posuto z ljudmi: kolikor pa je • ljudi, toliko je tudi trpljenja, inf^ ko bi vsi ti kričali skupno od bo-i lest i. prodrl bi nebo ta krik; — toda vsi le molče, vse je pokorno • volji božji. Tako tudi ti ne misli jp na-se ter vtopi svojo žalost v splo-j šni človeški žalosti. Kaj ne, da ^ tako. Andrej?" J "Da, oče!" odvrne Andrej ter si otare solze. Starec umolkne. Molči tudi Andrej in zopet boža fantkovo gla- 11 j vo; molči tudi polje, toda z neba 0 zvezde jasno gledajo na za.lrcma-jočo človeško žalost, j Nasta sedi tiho, ne gane se; ' solze so se ji posušile. Še je hote-! la misliti na očeta, na-se in na! svojo zapuščenost, toda besede starega Zaharja so zaobrnile dru-' gam njene misli; sram jo je bilo jokati in stokati, ko je se«iel pri 1 njej Andrej s tremi otroki. Domi-i slila si je, kako jih je ljubila, po-! ko j na njihova mati Marija, kako prijazni in veseli sta bili deklici. • kako zgovoren in popevajoč sam Andrej... Ogledala si ga je od, strani. — Oh, kako je shujšan in : • zapuščen: srajca mu je na laktu i 1 raztrgana, ne smeje se več, da, i niti glasu ne da več od sebe. "Mati, mati!..." zakliče na-krat jedna na tleh ležečih deklic. Na ta klic se zbudi tudi druga, ki pa ne odpre očij, marveč pri- • fisne na nje svoje pesti ter jame j žalostno ponavljati: "Mati. ma- 1 ti!... " ' Andrejevih rokah spavajoč ' I deček se jame gibati. "i "Tiho, tiho", prigovarja An-7 ti rej šepelaje deklicama, "nima- • ta matere, kaj hočeta? Ali si že-" jen?" vpraša, pozorno odkladaje " z rok lani ka, toda ta se jc že zbu-! " dil in njegov presunljiv jok se je! 1 združil z jokom deklic. lj "Oh. moj Bog, moj Bog!" za-1 1 stoka Andrej in vzame Znovič na ! ' roke sinčka. Nasta pa stopi k de-i klicama, ju napoji, položi in po-; miri in pri njenem laskavem še-j • petu. na njenih gibčnih rokah staj pomirjeni deklici kmalu zaspali. ' Nato n«- rekši niti bcsedice. vza-j me Andreju dečka, pritisne si ga 1 1 na prsi, zaguga na rokah ter po-i jlihoma zavije v svoj kožušek, na-i - kar ga položi k sestrama ter zo- J 'pet prisede k Andreju. Andrej je "sedel nepremično, položil si lic«'! v dlan ter težko dihal. "Andrej Ilič!" prične Nasta. ! "^J J^ vpraša potihoma 1 Andrej. Naste jame biti sram; kri ji ši-j • ne v lice. -j i£ŽaI mi je tvojih otrok." r; "Hvala za dobro besedo, Na-i ; stasija Prokopovna!" l| "Ne tako, Andrej Ilič, ne bese-j do, marveč jaz hočem biti tvrfjim \ i olrokom mati... " | Andrej dvigne glavo, i I "Andrej Ilič!" — in dekle se stisne še tesneje k njemu — "vze-! mi me za ženo in jaz jih oskr-. bim..." :; Andrej poskoči, .j "Za ženo? Nastasija Prokopov-! na, ali se šališ, ali kaj? — Greh . imaš!... Toda ne, ne šališ se!" Sede zopet na prag, zakrije si , liee z rokami ter se zjoče. Nastasija je tudi jokala. ' Sirote smo, Andrej Ilič, s te-. boj. pa tudi tvoji otroci so siro-^ te. toda skupno... " i "Torej se ne šališ? Mož-beseda -— vzameš me?! Mojim otrokom i hočeš biti mati? Gospod Bog! > Presveta, prečista Devica ! torej - so vendar-le dospele solze sirot - pred Gospoda; gotovo je pokojna - žena prosila za nas... Nasta! Na-vstenka! Moj zlatokrilast tiček, i Moja nebeška cvetka!" Po leh i i besedah objame deklie© ter jo i pritisne k sebi. " Dospe va na no- - vo mesto, poročiva se, skupno si , postaviva kočo, delala bova po • dnevu in po noči, revščina se ne jSme dotakniti najinega praga, to- » da tebe" — pri teh besedah se j skloni devi k ušesu — "hočem j ljubiti kakor nebeškega angelja. i Oh, Nastenka, Nastenka, kamen .si odvalila od mojih prs. naj te za j to Gospod blagoslovi! Skupaj bo-, ya molila za večni mir tvojega o-5 četa, pa tudi otroci bodo molili." J In do samega jutra, ko je že i zarja jasno zasvetila, sta sedela . na pragu objemajoča se Nasta in , Andrej ter se nista bala, da ju i vidijo ljudje. Čisti sta bili njuni .srci, Čiste misli; v jedno radost sta. se zlili dve žalosti, svojo ljubezen pa. nalik majhni celici.- sta razpela nad glavami olrok. Ko je o svitu začni Zahar o zaroki, se je veselo in preširno zasmejal. Sam človek v t.epljenjn je kakor biljka na polju; veter jo s korenino vred izruje, toda celota (družba), to je kakor skala, ob kateri se razbije vsaka žalost, "Kam greš sedaj, Nastasija?" jo vpraša, videč, da si deva skrbno zavezuje robec na glavo. "V mesto, deček. Vsaj tej zemlji se še poklonim, v katero mi ; pokopi je jo očei a." "Ne muči se preveč, ne jokaj. Nasta!" % Deva se^je le smehljala. "Oče ve, da nimam časa žalovali; čez tri ure se jamemo seliti na ladjo, jaz pa moram še obleko oprati sirotam." THE LACKAWANNA. NajpnpravnejSa železnica m potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevot potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogore okraje. Med New Yorkom in Buffnlo vozi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom i-rapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in jngozapadom, dnevni promet; Med lokabiimi točkami priroien in pripraven promet. Nadalje informacije glede volilih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., ee dobe pii lokalnih agentih ali pa pri sa Reorgs A. Cullen, prometni nadzoraik pol. Blfllffffity 90 Weat Street, -- New York. Društvene tiskovine! YISOČE % % * - zahval ima naša slovenska unijska T^T^hT^ tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi-ne odi slovenskih društev po celi Ame-* riki. Ill MILIJONE * % tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir, zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izde-****** lujemo vse mogoče tiskovine po naj-*%%* nižjih cenah. Točna in vestna postrei-ka- Slovenci, naročajte svoje tisko-****** vine v slovenski unijski tiskarni. Clevelandska Amerika, 6119 ST* clair ave- CLEVELAND, O. Vprašajte za cene na«, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- -:- NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas .Naroda". Brinjevee......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " " " 12.00 Slivovka...... " 44 12.00 Cognac..............44 44 12.00 Kneipovo grenko vino 4 4 4 4 4 4 6.00 Cena na galone. Slivovka jraloni $2.75 Tropinjevec 44 2.75 Cognac 44 2.75 Whiskey 44 2. CO Vino domače rdeče 44 .40c. Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas j obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. Za obila naročila se priporoča, The Ohio Brandy I Distilling Co. 6102--04 St. Clair Ave., Cleveland, O. tW Velika zaloga vina In žganja. ^H Marija Or ill Ptodjija belo Tia« po..............70c. falltn J^PMBB^B^HBPct Črno yino po.............50c. ^EH^^D^B^V^ Orolalk 4 galone u....................fl 1.00 Brinjevee 12 steklenic za...............$13.00 JfQl^HBiro 4 gal. (sodCek) n..................$16.00 Z* obiino naročbo se priporoča ^ MARIJA GRILL, 03O8 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O Neskrivnostna sfinga. * Spisal Oscar Wilde. j Popoldne sem sedel pred kavar- j uo de la Paix in opazoval sijaj in; bedo pariškega življenja; čašo absena pred seboj, sem strmel nad čudno podobo razkošja in siromaštva. ki se je razvijala pred menoj. Naenkrat zaslišim, da me nekdo klice. Ozrem se in ugledam lorda Murchibona. Odkar sva sedela pred desetimi leti skupaj na šolskih klopeh, se nisva več videla ; presenečen sem bil, da ga zopet vidim, in toplo sva si segla v t roke. V Oxtordu sva si bila dobra prijatelja. Strašno sem ga imelj rad : čeden je bil, duhovit in spodoben. Dejali smo, da bi bil najboljši mladič, če ne bi vselej govoril resnice. Mislim pa, da smo tja vzlic temu občudovali zaradi ' njepove iskrenosti. Zdaj sc jc znatno izpremcnil. Plaho jc gle- ' dal in nestrpno, kakor da bi ga morila huda skrb. Mislil sem si.! da pa ne muči moderni skeptici-; zem. zakaj Murchison jc bil skoz-inskoz torv in je tako trdno ver- ; jt I na zbornico lordov. Sklepal sem, da je ženska vines, in sem ga vprašal, če je oženjen. "Preslabo razumem ženske*', • je odgovoril. "Dragi moj tie raid sem dejal, "ženske terjajo ljubezen in|J .» ' * ue razumevanje. "Ljubiti ne morem, če ne morem zaupati", je odgovoril. "Mislim, da ti skrivnost teži f življenje, Gerald!" sem vzklik- 1 nil. "Kar ruzodeui mi jo.?' "Peljiva se na sprehod, tu je s preveč ljudi*', je odgovoril. "Ne, f le žoltega voza ne. raje drugoj1 barvo. Da, temnozeleni tam-lc mi ^ jc všeč." I1 In nekaj trenotkov pozneje j1 sva že dirjala po bulvaiu v smeri j proti Madeleine. "Kam pa sc peljeva?" sem 1 vprašal. j* "Kamor hočeš", je odgovoril.] " V restoran Bois. Tam bova obe-^ dovalu in mi bos povedal, kako ^ je s teboj." ** Najprej bi tebe rad slišal", ' >«-ii. dejal. "Povej mi svojo 1 skrivnost." ! iz Mikaj«- je vzel malo, s sreb- y[ nun okovano listnico iz .safijana in mi jo izrin il. <.Hlprl mmu jo. V »ijej je bila fotografija ženske. \"i-i»ka j«- bila in \itka iu je iz- . tri'-dala nenavadno slikoiito s 1 >vojin:i nedoločnimi očmi in raz- 1 P ščeiii' ii lasmi. Kakor jasnovid- j ka j«- bila in v bogato krzno o-pravljena. "Kaj prav iš o obrazu ! je dejal. "Ali mu je zaupati!" Pozorno sem ga motril. Obraz je izjjledal kakor obličje človeka. . ki nosi skrivnost, pa nisem mogel ^ r» <"i. če je dobra ali zla ta skriv- . nost. Njena lepota je bila iz pre- J mnogih skrivnosti spletena lepota — lepota duševne in ne pla- h stične narave — in rahel nasmeh, ki ji je igral okrog usten, je bil if prefin, da bi bil sladak. "Torej", je vzkliknil nestrp- s no. "kaj praviš?" c "Uiacouda v soboljeviui", sem j •odgovoril. "Povej mi, kar veš o j njej " "Zdaj n» ", j»- dejal. "Po obe-i^ du." In začel j«' govoriti o drugih ,, rečeh. U Ko nama je natakar prinesel j kavo in cigarete, sem opomnil ^ al je s svojega sedeža, šel dva ; iili trikrat semintja; potem se je spustil na naslonjač in mi pripo-!^ vedoval naslednjo zgodbo: , "Nekega večera", je dejal, L scin šel po Bond Street. Bila je j st rašua gneča voz in promet je j ( skoro zastajal. Prav ob trotoarju|, je stal majhen, žolt brum, ki je;{ — sam ne vem, zakaj — vzbudil! j mojo pozornost. Ko sem šel mi-'] lao, jc gledal skozi okno obraz, I j ki sem ti ga popoldne pokazal. Takoj me je zgrabil. Vso noč in; ves naslfednji dan sem mislil nanj. ■ ( Hodil sem po preklicani cesti gor- j indol, pogledal v vsak voz in ča-i kal na žolti brum. Ampak ma 1 belle inconuc nisem našel in ko-uečno sem mislil, da so btle le sa- ' nje. Teden dni pozneje sem obedoval pri madarui de Kastail.. O- ' bed je bil napovedan ua osmo u-ro. ampak ob pol devetih smo iffe vedno čakali v salonu. Končno je ! sluga odprl duri iu javil lady Al- . roy. Ta je bila da:na, ki sem jo iskal. Počasi je vstopila, izgledala je kakor mesečni žarek v sivih špicali in na veliko radost sem bil pozvan, da jo popeljem k mizi. K osmo posedli, sem pripomnil ' čisto nedolžno: "Menim, da sem vas pred nekaj dnevi videl na i Bond Street, lady Alroy." Pre-bledela je in mi zasepetala: * * O, J i prosim vas, ne govorite tako glasno, da vas kdo ne sliši!" Neprijetno mi je bilo, da sem tako sla-j bo začel, pa sem planil v razgo-! vor o francoskih damah. Prav malo je govorila, vedno z enakim, tihim in zvenečim glasom, kakor iz plahe bojazni, da kdo prisluškuje. Strastno seln se zaljubil, blazno, in nepopisno ovzdušje skrivnosti, ki jo je obdajalo, je vzbujalo v meni strašno radovednost.. Ko je odšla — in odšla je kmalu po obedu —, sem jo vprašal, če jo smem obiskati. Nekaj j trenotkov se je obotavljala, ozrla se je kakor iz bojazni, da je kdo i v bližini, in mi dejala: "Jutri ob j tričetrt na pet." Madamo de Ras- < tail sem prosil, da mi pove kaj o1 njej, ali vse, kar sem izvedel, je! bilo, da je vdova in da ima čudo-; vito lepo hišo v Park Lane; in { ko je znanstven Schmock začel J dolgočasno razpravo o vdovah in j dokazoval z zgledi, da so vdove i za zakon najprikladuejše, sem vstal in odšel domov. Naslednji dan sem prišel v J Park Lane točno ob napovedani uri, ampak strežaj mi je dejal, da 1 je lady Alroy ravno odšla z doma. Šel sem v klub ves nesrečen. in vznemirjen. Po dolgem premišljevanju sem ji napisal pi^mo in jo vprašal, če mi je dovoljeno, da drugič poskusim svojo srečo. Nekaj dni nisem prejel odgovora, navsezadnje sem prejel malo pisemce; v njem je stalo, da bo v nedeljo ob štirih doma. In v pisemcu jc bil nenavaden post-skriptum: "Prosim Vas, ne piši-j, te mi. več sem. Vzrok Vam povem : ob svidenju." V nedeljo me jeii sprejela iu je bila čudovita. Ko . sem odhajal, me je prosila, da : naj pismo, če ji še pišem, našlo-;' vim na Mr. lvuox v Whittakers 1 Library "Vzroki so, ki mi bra- j ni jo prejemanje pisem doma", je ! dejala. . i Po zimi sem jo videl pogosto i iu ovzdušje skrivnosti se ni od- 1 grnilo nikdar. Včasih sem mislil, i da je v oblasti moža, ampak iz- J gledala je tako nedostopna, da < sem pustil to misel. Težko mi je M bilo raz vozi jat i uganko, zakaj j j podobna je bila onim nenavad-! Tlim kristaloiji, ki se kažejo v mu-1 ztrjih in so včasih jasni iu potem 1 zopet kalni. Končno sem se odlomil. da jo povprašam, če hoče po-11 -•tati moja žena. - Ves bolan in i truden >»-m bil od skrivnosti, ki , je vanj- zavijala vse moje obiske i in redka pisma, ki sem jih ji pi- i -al. P:>al sem ji na knjižnico in jo vprašal, če me sprejme pri-'j hodu j i ponedeljek. Ona mi je pritrdila in v sedmih nebesih sem bil od navdušenja. \\-s očaran ' sem bil: vzlic skrivnosti, sem mi- « slil tedaj, vsled skrivnosti, vem 1 sedaj. Ne. ženska je bila. ki sem j jo ljubil. Skrivnost me je vzne-1 mirjala. da sem norel. Zakaj mi je slučaj pomagal na sled." "Torej si odkril skrivnost T!" I sem vzkliknil. "Bojim se. da sem jo", je od-, govoril. "Presodi sam." "Ko je bil ponedeljek, sem šel s svojim stricom zajutrkovat in j okolo štirih sem bil v Marylebone Road. Kakor ti je znano, stanuje ' moj stric v Regents Park. Hotel 1 sem v Piccadilly in sem prerezal ' pot preko mnogoštevilnih revnih ' ulic. Naenkrat ugledam pred'se- j boj lady Alroy, globoko zastrto j iu urnih korakov. Dospevši do' poslednje hiše v ulici, je šla po stopnicah, vzela kljuko iz torbi- 1 ce. odprla iu vstopila. Tu je 1 skrivnost, sem si mislil. Stopil sem hitreje in opazoval hišo. Kakor prenočišče. Na pragu je ležal njen robec, ki ga je spustila na tla. Potem sem razmišljal, kaj sedaj. Sklenil sem, da nimam pra- 1 vice jo zasledovati in sem se odpeljal v svoj klub. Ob šestih sam jo obiskal. Na zofi je ležala v halji, s srebrom pretkani, speti z ' nenavadnimi granati, kot jih je vedno nosila. "Vejjeli me, da vas vidim", jc dejala. "Ves dan sem bila doma." "Pogledal sem jo začuden, potem sem vzel robec iz žepa in ji ga izročil. ' "Ta robec vam je padel danes popoldne v Curauor Street na tla, lady Alroy", sem ji dejal mirno. Vsa preplašena me je pogledala, ne da bi vzela robec. "Kaj ste delala tam?" sem vprašal. "Kakšno pravico imate, da me vprašujete?" je odgovorila. "Pravico moža, ki vas ljubi. Prišel sem, da vas prosim za roko." Zakrila si je obličje z rokama in zajokala. "Povejte mi vr,e od kraja", sem nadaljeval. ^ _______ Vstala je, pogledala mi naravnost v obličje in dejala: "Lord Murchison, nič vam nimam povedati!" "Tam ste iskala nekoga!" sem zakričal; "to je vaša skrivnost." Strašno je prebledela in de- j jala: "ifikogar nisem iskala." "Ali ne morete povedati resnice?" sem vzkliknil. "Povedala sem jo", je odgovorila. Norel sem, ves iz sebe. Ne vem, kaj sem dejal, ampak strašne reči sem ji rekel. Končno sem planil iz hiše. Pisala mi je naslednji dan pismo, neodprto sem ji vrnil in se odpeljal na Norveško. Čez mesec dni sem se vrnil in prvo, kar sem videl v "Morning Post", je bilo mrtvaško oznanilo ladv Alroy. V operi se je prehladila iu umrla pet dni pozneje za pljučnico. Zaklenil sem se in nisem videl nikogar. Tako blazno sem jo ljubil. moj Bog, kako sem jo ljubil, to žensko!" " Potem si obiskal seveda ulico in hišo", sem dejal. "Da", je odgovoril. "Nekega dne sem šel v Cunmor Street. Nisem si mogel pomagati. Dvom me je mučil. Potrkal sem na duri in dostojna dama mi je odprla in sem jo vprašal, če oddaja sobe. "Da, gospod", je dejala, "salon je pravzaprav oddan, ampa'k dame nisem videla že tri mesece. In ker soba ni plačana, jo lahko vzamete." "Ali ta'dama?" sem dejal in ji pokazal sliko. "Da", je vzkliknila, "ta je! In kdaj se zopet vrne?" "Dama je mrtva", sem odgovoril. "Oh, moj Bog", je dejala gospa, "moja najboljša stranka! Tri gvineje mi je plačevala na teden, pa ni drugega delala, kot §edela je včasih v salo- I iiu." "Ali se je sestajala s kom?" 1 sem vprašal. Gospa mi je rekla, da je bila vedno sama. "Kaj za 1 božjo voljo je počela tu?" "Le v salonu je sedela, čitala knjige in pila včasih čaj." Nisem vedel, 1 kaj bi rekel. Dal sein ji cekin in : odšel. Kaj misliš, pomeni to? Ali 1 misliš celo, da je ženska resnico ! govorila?" "Seveda", sem odgovoril. "Zakaj pa je lady Alroy hodi- ' la tja?" "Ljubi moj Gerald, lady Alroy je bila dama z manijo skrivnosti. Najela je sobo iz zabave, da je hodila tja. zastrta s pajčola-nom. in se domišljala, da je junakinja romana. Preganjala jo je strast skrivnostkarjenja. sama pa je bila neskrivnostna stinga." "Meniš v resnici1" 4 * Prepričan sem. Vzel je listnico iz safijana. jo odprl in pogledal podobo. "Kdo ve!" je dejal končno. Ponižna laž. i —o- Robert Mameluek. o , "Milostivj gospa! Iz Vašega poročila si lahko napravim približno sliko o položaju " Vašega gospoda soproga; slepost, ki ga je napadla, smatram kot mimoidočo iu ozdravljivo. Ako želite, da se bolnika preišče, če bi bila operaciji potrebna, bi mi napravili s hitrim poročilom veliko obveznost, ker ostanem v tem kraju le še malo časa. Dovolite mi, milostiva gospa, izraz mojega odličnega velespo-štovanja J T >> i dr. Jacquier. Cecilija je s tresočo roko odložila pismo in solze so ji tekle po licih. Bile pa so to .solze veselja. V nekaj minutah so bile izbrisane bridkosti zadnjih dveh let. Kako neizrekljivo je trpela, kako varčno gospodinjila iu sama sebi pritrgovala — vse, da bi mogla dati svojemu soprogu zopet vid in da bi mogla plačati operacije slovečih specialistov. Kako srečna je bila danes! Končno je prišlo plačilo za vse prestane bolečine. Ceeilija si je vsak trenotek spominjala vseh onih tesnih in skrbi polnih ur, ki so sledile prav malo časa uživani sreči. Nekega jutra Jurij ni videl niti oboževanega obličja svoje soproge, niti svoje zbirke slik in dnevne svetlobe; njegov vid je ugasnil, morda celo za vedno! Bil je to usodepolni udarec. Jurij je bil po poklicu slikar in je bil zelo nesrečen,, ker ni mogel gledati umotvorov, s katerimi je okrasil svoj dom. Mislil je, da sploh ne bi mogel živeti, če bi ne mogel občudovati narave in lepote svoje soproge. In vendar je živel v tihem upanja, da se bodo njegove oči nekega dne zopet od- ! prle in gledale v beli dan.^j Takrat je pričela Cecilija delati, Ona, ki je bila navajena, da je imela vedno posle na razpolago, se sedaj ni ustrašila niti najtežjega, niti najslabšega dela. Pogosto je pri tem trpela mraz in lakoto. ! Razum ji je delal: Izvršila si svo-j jo dolžnost vestno, odpočij se! , Srce pa ji je velevalo: Ne, ne smeš počivati! Delaj dalje, saj je vendar zanj! In vednt je glas srca zmagal nad razumom. Cecilija je polagoma prodala dragocene slike drugo za drugo; elegantno opravo nadomestila z navadnim pohištvom, rozkošno stanovauje odpovedala in je zamenjala z najslabšimi prostori. In Jurij o tej spremembi niti slutil ni!" "Cecilija! Ali od dr. Jacquier-ja še vedno ni nikakega odgovora?", je vprašal Jurij svojo soprogo Ceeilija je smatrala za potrebno, omeniti mu o odgovoru zdravnika sedaj še ničesar. "Ne j Še vedno ni odgovoril." "Koliko časa to traja! Bojim se. da je moje stanje irezupuo, sicer bi vendar že odgovoril!" Ta vprašanja in odgovori so se sedaj ponavljali dan za dnevom. Da bi dala bolniku poguma, se je vadila Cecilija v igralski umetnosti, smejala in šalila se je, dasi bi se veliko lažje jokala. "Oh kako rad bi videl vse stvari, ki so mi ljube in drage", je rekel Jurij. "Sicer si mi vse, kje stoji ali leži vsak predmet, tako i atančno opisala, da se tui dozdeva, kot bi v resnici videl vse! Tam visi moj "Velasquez" (pri tem je pokazal slepi na cenene, v navadne okvirje pritrjene slike). Tam stoji naša omara z zrcalom (šipe so bile iz najcenejšega stekla za okna). Oh in kako rad bi videl s cveticami pretkane zavese, ki si jih ti nabavila. (Pri tem je pokazal nesrečni na navadne zastorc, ki so visele pri oknih.) Da, dozdeva se mi celo, da vidim senčnati park, ki se razprostira pred našo hišo." Pri teh besedah je splaval ugasli pogled slepega čez rdeče strehe. Najbrže bi bil jako "azočaran, ko bi mogel zopet videti, je dejala Lucija, toda potom vstrajne varčnosti bi se mogla polagoma vrnit, v p.-.jšnje blagostanje. Jurij je nadaljeval: "In kako hrepenim za tem, da bi mogel lepe poteze tvojega obraza zopet občudovati, moja ljuba žena!*' < eeilijo je naenkrat navdalo neko tesno čustvo iu vprašala je vsiljivo soproga: "Povej. Jurij, kaj ne da me ne ljubiš le radi moje lepote, ni li res i?" j "Vendar ljubljena! Nikdar bi ne mogel ljubiti druge Cecilije, ! kot ono z zlatimi lasmi — žalibog j so lasje v tem času osiveli — kot ' stojiš pred mojimi očmi z lepo oblikovanimi rokami." Jurij je pričel poljubovati rdeče njene roke, ki so jasno kazale sledi trdega dela. Gube na čelu Cecilije so se izrazito poznale. Rekla si je: "Sedaj je vse končano! Ko bi me sedaj videl, bi me ne ljubil več! Je li težki, tuge in skrbi polni čas služil samo za to. da bi sedaj napravil oba nesrečna? Ne. to ne sme biti! Boljše je, da Jurij nikdar ne izve, da je dal zdravnik upanja." Iu odločno je vrgla Cecilija pismo v ogenj. Plameni so zmagoslavno vzplapolali in škodoželjno uuičili upanje obeli! "Jurij!" je rekla Cecilija čez nekaj časa. "Zdravnik je odgovoril". "In kaj piše?" je vprašal slepi napeto. Mesto vsakega odgovora pa je pritisnila Cecilija dolg, vroč poljub na čelo slepega in v tem poljubu, v katerem se je izražala vsa ljubezen žene, je prosila odpuščanja za svojo krivdo. Iz mladoturškega tabora. V senatu je bil vložen inicija-tiven predlog, po katerem se ne bi smeli državni uradniki in duhovniki pečati s politiko. T"1 j predlog je naletel v mladoturških j listih na močan odpor. Odbor je baje predlog oficijelno odklonil. To vprašanje se baje naknadno predloži mladoturškemu kongresu, ki se vrši vsako leto. Turška vlada je izgnala dopisnika petrogradskega lista "Novo-je Vremja", bivšega ruskega konzula v Bitolju, Vaškova, in dopisnika lista "Jtusskoje Slovo", Polunina, ker sta baje raz-ši jala tendencijozne in neresnične vesti. ~~~ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. NAROČITE SE NANJ. LONG CUT TOBACCO Naiboljši ing 'M Bogat, popoln, dolgo rezani tobak jrjjiv čist okus od pričetka v'25. letih lliS do konca ZA KAJENJE jj!| NAREJEN V IN ŽVEČENJE NEW YORK , TpsAcca f m NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA Jamčcno, da je- popolnoma svež.—Pazi rxa datum'na pečati. NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 1 A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave., Richwood, W. Va trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, vse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih * * * * svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE pi-1 i'rez polpisa in oeobnoeti se ne s Hwttsnrjo. ] >en»r n*j Fe blagovoli pošiljati po-- Money Onier. Pri epivint-mbi kraja naročnikov! rr« m-., da f« nam todi prejšnje bivališče naznani, d& hitreje najde-' mo na-lovnika. Do|>iffom «n pošiljat vam naredite ta na •lov : MOI.AS NARODA" S2 Cortlandt Su, New York City, j Telefon 4<:*7 Cortlandt. ■S."1 L »■».■■m. . I i ^ Koncem tedna. —O— I k r;i premogarskega iru-i; Za bo/jo voljo, ali lii premo*: / dovolj drag?! * * * \V < r, •■ m dt ia dobro reklamo \ !«os(-ntlialovein slučaju, i j.>!. ko i>i moral stopiti na pr-J •!'• .jmuii. Ui okra I hr.vaške in • -k. delavce za *7.7).000, sel ., pail. | * * * S- l.t. Hrvatov iti Slovencev i ; "liko v n« \v V• pa. kaj se bo brigal ta- j <»k gospod za "...damn; " ■ * e * f * ročila angleške komisije, j V.i j> i'I'-iskovaln vzroke strašne! i istrot.- "Titanica", je tedaj ; n-., ''h je *aino ledena gora i, ,i vs« n. sreče. Kaj takega mo-; iviiistivau narod naznaniti* * » ] \ C H.-deljt k ke začne divji I v 1 iticagu.. . f'oloucla no minira narod, edino pravi narod. !«• i «t. «••* In drznil igno-l ' i i /e|je in zapovedi največje- J, i ' i ».i sveta, bojevitega Ted- , dva! I * • * |i •>! .i1jm se bo godilo dolgoprst- j j i /-"i. ki I hh1o morali zago-j ^ ;. ti radi tatvine pred policij- m i odnikom, kateremu je bila)j ukradena te dni zlata ura. ji 'Waldo je z veseljem pozdravil j i J'" ici.;-k«i preiskavo. Končno boj* I vendar priliko videti, kaj se > ' hI i v iij.^ovem departmentu. i * * * r / tkladni urad nmuierava M > mjšiiti obliko bankovcev. Z o- 1 žirom na njihovo vrednost so se * • daVHo zmanjšali. | * * t a-del — tedaj pa je nanj od zadaj j planil madžarski poldesnik in je skakal po njegovi glavi. Ko je padel madžarski pollevnik. so pa Nemci skočili nanj in delali z njim ravno tako. Sodnik je dal odtro-biti in je ustavil igro. Med stotinami partij v različnih strokah je sodnik moral samo enkrat posredovati, in to — med avstrijskimi in med Madžari. Pri metanju sulic je dobil Šved prvo, Finec drugo in Madžar tretje darilo. V brzoteku je bil prvi amerikanski mulat, drugi neki Indijanec. Pri daljnoskoku je bil prvi Grk. drugi in tretji sta bila dva Amerikanca. Pri telovadbi so zmagali Švedi in se je švedsko in dansko ženstvo najbolj odlikovalo. Y merodajnih avstrijskih in o-grskih krogih so imdo potrti zaradi izida pete olimpijade. Končni rezultat je, da so bili prvi A-merikanci, drugi Švedi, tretji Angleži — Avstrijci in Madžari so bili trinajsti in niso dobili nobenega darila. To je dalo povod za globokoumna razmišljevanja, a pravega vzroka noče nihče priznati. In vendar leži takorekoč na dlani. V Avstriji je še vedno vsa javna vzgoja urejena po vzoru starih klošterskih šol. Se vedno velja v Avstriji načelo, da je samo duha vredno izobraževati in izpopolnjevati, ne pa tudi telesa. V čislih je samo umstvena kultura. ne pa tudi telesna kultura, in odločilni faktorji stoje še vedno na stališču, da je poznanje grške sintakse veliko večjega pomena za življenje, kakor vse telesne vaje. Uvedli so sicer šolske igr^, tudi nogometne tekme, telovadbo in streljanje so uvedli, a šolniki gledajo vse to pisano. V nauč-nem ministrstvu so nastavili posebnega referenta za šport na srednjih šolah, ali suverenska zaničevanja šolnikov do telesnih vaj, do telovadbe in do športa to ni omejilo. Šolniki, ki so vneti za harmonično izobrazbo duha in telesa, so prava izjema in treba bo 5e velikih bojev, predno se bo va-strijsko šolstvo primerno preuredilo. Morda pripomore k temu kaj malo častni uspeh, ki so ga ivstrijski Nemei In Madžari do-jegli pri olimpijadi v Stockhol-niL & Toda srednje šole obiskuje le I majhen del naroda in zato so za e celokupnost veliko važnejše svo-v bodne organizacije za telesno kul-a turo. Kaj te pomenijo, kake uspe-L" he ti dosezajo, to je pokazal so-1 a kolski zlet v Pragi, ki je vzbudil občudovanje vsega sveta, in ka-u kor priča "Deutsche Tumerzei-tung",v zlasti občudovanfb Nem- II eev. Osrednja vlada je poslala na r sokolski zlet v Prago svoje ofiei- jalue zastopnike in je s tem slo-vesno priznala splošni pomen So-kolstva za telesno kulturo in za celo državo. Seveda ne smemo te-j v ga precenjevati. Tista vlada, ki i v je v Pragi na tak način nastopila, i je Sokolstvo na Kranjskem pre-e gnala iz šolskih telovadnic in se-1" gnala šolsko mladino iz sokolske T organizacije. Seveda se je ta greh h rfa celem narodu in na občnem i interesu zgodil na pritisk kleri- III kalcev, a to na stvari nič ne spreminja. Klerikalci niso prijatelji 'i telesne kulture, oni ne morejo ra-biti krepkih, samozavestnih in x značajnih mož. nego samo slabot-ne, brezznačajne sužnje; kleri-1* kalei ne morejo rabiti zdravega. »e jedrnatega, veselega ženstva. ne- 10 go samo sključene in bedaste ter-e" cijalke. Zato preganjajo, s tako besnostjo slovensko Sokolstvo in [* ne nehajo, dasi ne dosezajo prav ■J" nobenih uspehov. Mi pa se spričo tega klerikalnega preganjanja ll_ slo'venskega Sokolstva spominja-mo krasnih člankov, ki jih je znameniti francoski publicist No-deau priobčil v pariškem "Jour-nalu. o praškem zletu. Ves odu-50 še vi j en opisuje proste vaje 11 ti-•1" soč Sokolov in 6000 Sokolie in pravi, da se poraja v Evropi novo pleme, ki bo vse druge prekosilo, ker bo krepko in zdravo, kakor 1-1 nobeno drugo. In očetje tega ple-l" mena bodo slovanski Sokoli, ma-d~ tere pa slovanske Sokolice. 11 "S. N." i- i. LISTNICA UREDNIŠTVA. > F. K., Waukegun, 111. — Držite a se našega prvega naznanila. Ir'- ;; Črnogorski kralj Nikola — za svoj žep. 0- ' : il Petiogradske< "Birževija Vje-1 !V domosti" (Borzne Vedomosti) I lo priobčujejo razgovor z raznimi j ie bivšimi črnogorskimi ministri, ki! d- so pobegnili iz Črne Gore (naj-ij i brž je tu pred vsemi mišljen bi v-j jc ši iiiinistrski predsednik Radova-j je j novic), iz katerega izhaja, da do-! »a [biva Orna (iora stalno subvencijo! :u. od Rusije in Avstrije. Od 1. 1878 i J- pa do leta 1912 je prejela Črna j i-i Gora or moremo in zna-it- mo: kupimo vse in prodali jim bomo vso pridelke po dobrih nah. Cena naših zemljišč je od 16 do 24 dolarjev za a ker, sto dolar u | je v v gotovini, ostnlo po 10 do . larjev na mesec. Knpi zdaj, do-klor je še cena zmerna. Če želiš postati samostojen, če no. pa bo in ostani Tečni suženj drugih 1»!----' ' Rad bi zvedel za naslov MARTI * NA KOS in LEOPOLDA HLA-CAR. Pred nekaj meseci sta s»> nahajala v Walsenburg. Colo.. Box 2!>2. Radi društvenih stva-'j J'i ju prosim, da mi hitro po--j šljeta svoje naslove. — Alois Rodman. 7HT Holmes Avenue, Indianapolis. Ind. (2-5—8) ii-------- IŠČE SE J delavce za delo v jeklarnah. Moderna stanovanja. Primerne ceue jest vinam. Zdravo podnebje — ' 'liala vas okrožena s gozdovi iu griči. Delo je v prostornih in zračenih topilnicah, odprtih plantažah . in valjalnicah. Primerna plača de-] lu. ki ga kdo opravlja. Podrobno-- sti olitanskega vprašanja samo v Tripoiitaniji. Ako se odpira javnemu mnenju širša obzorja, se lahko zgodi, da pridejo na dan vprašanja iu zahteve, ki bi zuale škodovati Italiji iu svetovnemu miru." Na Francoskem s** uvede v kratkem nova volilna reforma, ki jo je sprejel parlament z veliko večino. S splošno volilno pravico ni še dosežen vrhunec popolnosti. Koliko stotisoč glasov, koliko važnih manjšin se izgublja z njo! Dam vam primero: 10.0U0 volil-cev voli jednega poslanca; od teh glasov se je oddalo n. pr. za kle-rikaluega kandidata 6. Izvoljen je klerikalee in 44)'; volileev sploh ni uvaževa-uih. Z novo volilno reformo pa je Francija dosegla velik napredek. Vsaka stranka bo volila v istem volilnem okraju listo poslancev. Volileev je n. pr. 120.000 v okraju, ki voli 6 poslancev. Za vsakega poslanca je treba 120.000:6 glasov, torej 20000. Vsaka stranka predloži listo s 6 poslanci, katere voli vsak volile«. Ako dobijo n. pr. naprednjaki k) .000 glasov, rad i kal ci 20,000, a legalni demokrati 60,000 glasov, sta izvoljena 2 poslanca napred-njaške, jeden radikalne in prvi trije demokratske liste. Jasno je. da pomenja taka reforma velik napredek, kajti potom nje prihaja vsaka znatna manjšina do uveljavljenja. Kako sodi Francoz o Sokolskih slavnostih. —o— Z velikim zanimanjem je sledil francoski narod slavnostnim dogodkom v Pragi. Pariz je odposlal župana in 17 mestnih svetovalcev, svoje najboljše telovadce in časnikarje. Posebni poročevalec "Journala". enega izmed najuglednejših francoskih časopisov, je poslal tri kolone dolgo brzojavko. Ludovika Naudeau, tega znamenitega publicista, je vseso-kolski zlet tako očaral s svojimi znamenitostmi, da je zapisal med drugim sledeče: "V starodavni in veličastni Pragi, v Pragi, raznobarvni iu od stoletij odičeni, v zlati Pragi so se zbrali vsi slovanski rodovi v veličastno skupino: več nego 200.000 oseb je prihitelo na eden klic v slavno prestolnico llusi-tov... Danes se škrlatno obleče ni medsebojno povprašujejo iu svečano nagovarjajo v vseh slovanskih narečjih: Slovani iz Rusije. / Balkana, iz Avstrije in Ze- ! dinjenih držav. 1 Nikoli ne pozabimo, kaka velika ideja prešinja vsakega izmed teh Sokolov, katerih nastop ho čem o sedaj občudovati. Nemožnc je skoraj razumevati ta triurni telovadbe in discipline. Predočitc si obsežno planjavo v obliki štirikotne arene, trikrat tako veliko kakor trg Concordije (v Parizu), obdano okoli in okoli od velikanskih tribun v zastavah, kjer se stiska navdušeno prebivalstvo velikega mesta. Vsa planjava jc napolnjena z 11,000 Sokoli, ki so tako čudalepo razvrščeni, da se njihove nepregledne bele vrste križajo in prekrižujejo po zakonih perspektivne geometrije. Takoj v začetku ni videti v njih živečih bitij, ampak figure na najbolj čudežni šahovi plošči. Kar naenkrat se začuje trobenta. 150 godcev zaigra v lahkem in sve-čanem ritmu iu tedaj vstrepeče ta človeška masa. se giblje, spreminja gibljaje to sliko. Z absolutno istočasnimi gestami, s solidarnimi kretnjami, ki sem jih skušal nedavno primerjati nespremenljivemu toku nebeških .teles, se tu upogibajo hrbti, se i pregibajo ali obračajo noge. s« vzdigujejo ali raztegujejo noge, se zvija ju boki in prsi ter se tikajo tal. Takt godbe je edino povelje za teh 11.000 Sokolov, v tej rnajestozni himni. Ti silni zidovi vi človeških mišic imajo mnogo-j krat ubežujočo hitrost plamena, to je veliko polje živečih in obra-ičajoeih sc cvetlic. Kadar sc do-gaja. da mora enajst tisoč Sokolov spustiti roke ob bok, tedaj udarja 22, rok s tako točnostjo. da smo culi edeu sam udarec, točen, čist in odrezan kakor silen pok. Kdor ni še videl prostih vaj l Sokolov, nima pojma o dovršenosti. do katere prihaja veda o gi banju skupine. Gotovo lahko st je naredila povsod iz ljudstva armada. lahko so se polagoma spravila divja plemena v bataljone. kadar se pa usužnjuje ti-soče teles nespreminjajočim se zakonom geometrije. kadar st telovadba vspenja do nemožiieg« in nezaslišanega« tedaj uvidite da potom sile ni možno priti dc sličnega rezultata. To je triurni metode v službi udov. | A naš*- začudenje je dosegle p^rOksizem. ko smo po tem na stopu pogledali silno kohono 6 j vrnila gorečo petrolejko ali špi-"irit. vlij naglo ua plaineu lonec mleka, zadelaj z gosto debelo ru-Jto (ne volno) in plamen bode takoj ugasnil. i _ Kako snažiti posodo iz aluminija. Posoda iz aluminija postaue 1 sčasoma črna. Osnažiš jo popol-* j noma, iiko jo kuhaš pol do 1 uro iv vodi. v kateri si kuhala ostan-' ;ke jabolk, češpelj in drugega jsadja. Zoper stenice i je zelo dobro sredstvo lizol. Po-maži one dele pohištva, kjer so se L pojavile, parkrat z lizolom in o-j studila mrčes bode izginila za ve-L dno. Seveda je treba potem opravo na prepihu dobro prezračiti. Ejasti madeži iz perila izginejo, ako se omoči ( madež z vodo. pokapa s citrono-j vim sokom in drži nad soparo j močno vrele vode. Tudi izginejo, ako ga pomočiš v vrelo vodo, v kateri si raztopila detelovo sol, seveda moraš dotični del perila hitro izprati. ! = Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLIT VENIKI: DU§NA PAŠA, vezana $—.80 z zlato obrezo 1.— POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.85 SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1,—-VRTEC NEBEŠKI, t platno ▼ezano —.70 I POUČNE KNJIG*: Abecednik slov. vezan —.25 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško angleški tol-1 mač, —.50 ! Evangelij, vezam * —.50 i Domači zdravnik —.50 j Nove kuharske bukvj?, vez. —.80 jNemščina brez učitelja —.50 ! Grundriss der slovenischen Sprache, vezan 1.— Hitri računar, vezam —.40 'Angleščina brez učitelja —.40 j Mala pesmarica —.30 jAngl. slov. in slov. angi. i slovar —.40 Prva nemška vadnica —.40 Katekizem, mali —.15 veliki —.40 Pesmaric« Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva računica, —.30 Slovar slovensko-nemski (Ja-! nežič - Bartel) nova izdaja, 2.50 Slovar nemško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izda-j ja 2.50 j Zgodbe sv. pisma, stare in nove zaveze, vezane —.50 ; Zirovnik, narodne pesmi, ve-! zane, I., II., III. in IV. zvezek, vsaki po —.50 * ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer, —.20 i Avstrijska ekspedicija. —.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 ] vezan —.90 Baron Trenk, —.20 rBele noči---, —.20 Belgrajski biser, —.15 Beneška vedeževalka, —.20 Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6.— Reračica —.20 Boj za pravico, —.35 Božični darovi. —.15 Bucek v strahu, burka — 25 Burska vojska, —.25 Car in tesar —.30 j Cerkvica na skali^ —.15 Cesar Fran Josip, —.20 Človek in pol 1.— Črni bratje —.20 Ciganova osveta, —.20 [ Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— i Cvetke, —.20 j Cas je zlato, —.25 ' Darinka mala Crnogorka, —.20 ■Deteljica, življenje treh kranj. bratov —.20 I Dama s- kamelja mi 1.— j Deset let v peklu —.30 j Doma in na tujem —.20 ! Dobrota in hvaležnost —.60 ! Dve povesti, —.20 ; Dve čudapolni pravljici, —.20 Erazem Predjamski —.20 ■ Evstahija, dobra bči —.20 Fabiola —.35 Fra Dia olo, —.25 Friderik Baraga, —.35 George Step'henson, oče železnic, —.25 Golobček in kanarček, —.20 Godčevski katekizem, —.20 Grof Radecki, —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4.— i Gozdovnik, 2 zvezka —.80 ' i Hedvik^., banditova neve**** —.20; Hildegarda, —.20 Hirlanda, —.20 j Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek po —.20 I [Izdajavec —.35 Islandski ribič 1.— Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovine, —.20 Ivan Resnicoljub, —.20 Izanami, maL. Japonka, —.20 Izidor, pobožni kmet, —^20 j Izgubljena sreča —.20 j Jama nad Bobrušo, —.20 Jaromil, —.20 Jazbec pred sodoijo, —.50 M Jetnikovi otroci, —.50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 j Kako postanemo stari, —.30 Kako se je pijanec izpreobr- nil —.60 Kar Bog stori je vse prav, —.15 Kraljevič in berač —.25 i Kraljica Draga, . —.20 Krištof Kolumb, —.20 Križem sveta —.35 j Krvava osveta —.20 . Krvava noč v Ljubljani, —.40 ! Lažnjivi Kljukrc, —.20 Leban, sto beril, —.20, Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, 5.— Mali vseznalec, —.20 Marija v zarji slave —.35 Marija hči polkova, —.20 May: Eri, —.20 Mir božji, —.70 {Mladim srcem —.35 i Mirko Poštenjakovič, —.20 Musolino —.30 [Mlinarjev Janez —.35 j Na krivih potih, — 35 jNa jutrovem —.35 | Na preriji, —.20 | Naseljenci, —.20 ! Naselnikova hči, —.20 Naš dom 4 z v. 1.— ; Navihanci 1.— j Navodilo za spisovanje ra- j znih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 Nezgoda na Palavanu, —.20 Nikolaj Zrinski —.20 Oče naš —.35 Občna zgodovin.*1 vsi zv. 2.— | Ob tihih večerih, —.80 Ob zori, —.50 O jetiki, . —.35 i Odkritje Amerike, —.60 , Pavlih a. —.20 Potrosini. znani X. Y. detektiv —.25 Potop, zgodovinski roman, 2 zv. 3,— Potovanje v Liliput, —.20 Poslednji Mehikanec, —.20 Požigalec, —.20 Pravila dostojnosti, —.20 j Pravljice Maver, —.20 Pred nevihto, —.20 ! \ ! Prihajač, —.30 I Pregovori, prilike, reki, —.25 'Pri severnih Slovanih, —.25 j Pri telefonu, —.25 ;Pri Vrbčevem Grogi. —.20 Princ Evgen Savojski, —.20 Prst božji, —.20 Pod turškim jurmom, —.20 Pariški zlatar —.20 Pol litra Vipavca —.40 • Podobe iz misijonskih .dežel —.35 :Punčika —.20 ; Revolucija na Portugalskem, —.25 'Ribičev sin, —.15 jRepoštev —.20 Rodbinska sreča —.40 Rokovnjači, narodna igra —.40 Rusko japonska vojska i 5 zvez. —.75 ■ Sita. mala Hindostanka, —.20 ! Skozi širno Indijo, —.25 j Slovenski šaljivee —.30 j Stanley v Afriki, —.20 I Stezosledec, —.20 : Sveta Nothurrrn _ OO Sveta Genovefa, —.20 Srečolovec, —.20 Sanjska knjiga velika, —.30 Šaljivi Jaka, —.20 Šaljivi Slovenec, —.60 Sto malih pripovedk Krištofa Schmida, —.20 Stoletna pratika, —.60 Strah na Sokolske gradu, sto zvezkov 5.— S prestola na/morilce —.20 Sen ilia —20 Spisovnik ljubimskih pisem —.40 Sin. rodbinska drama —.50 Slovenske Legende —.35 Strelec —.20 Šopek lepih pravljic —.20 Sanje v podobah —-.15 Tegethof. slavni admiral, —.20 Ting Ling. —.20 Turki pred Dunajem, —.30 Timotej in Filemon —.20 Trije tički, burka v dveh dejanjih —.30 Trebušnik na slov. jugu —.35 Trije rodovi —.30 Uporniki, —.35 V snegu sama, —.40 ;V dolu je rešitev. —.20 V gorskem zakotju, —.20 Vrtomirov prstan, —.20 i Voščil ni listi —.20 V padišahovi senci, 6 zvez- ! kov 3.— Veliki trgovec —.35 i V srca globini —.30 Zaroka o polnoči —.20 Za kruhom —.20 Za tuje grehe, —.60 Zlate jagode, —.30 ! Življenje trnjeva pot. —.35 Življenjepis Simona Gre- • gorčiča —.fiO Zbirka ljubimskih pisem —.30 Spilraanove pripovestl: j 2. " Maron, krščanski deček, —.15 : 3. " Marijina otroka, —.35 1 4. " Praški judek, —.15 5. " Ujetnik morskega ro- parja, —.20 6. " Arumugam, sin indij- skega kneza, —.20 i 9. " Kraljičin nečak, —.20 J10. " Zvesti sin, —.15 12. " Korejska brata, —.20 13 " Boj za pravico —.20 15. " Angelj sužnjev, —.15 j 16. " Zlatokopi, —.20 17. " Prvič med Indijanci, —.20 18. " Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15 ' 19. " Mlada, mornarja, —.20 ZEMLJEVIDI: Zmljevid Avstro - Ogrske, mali _jo veliki —.25 Zemljevid Kranjske dežele, mali _jo Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško želez-j nico, —.25 Zemljevid celega sveta —.25 Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kansas, Montana. O-liio, Pennsylvania in West Virginia vsak 25c komad. OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je p«€ i vseh teh cenah za vračtLmtaa. ŽNI JDINA SLOVENSKA imW ggir zastave;" regalije. znake, kape pečate in vse potrebščine IffiM ZA društva in jednote. Flfi* Oelo prve vr«te». Cone nlzk«, -TZJl F. HERŽE CO. 3616 S. LAWNDA1,B:AVB., CHICAOOJIU. SLOVENSKE CENIKE P08ILJAM0 ZASTONJ. Sedaj je čas da kupite farmo. Želimo da kupit« farmo v onem letnem Času ko se morete najboljše prepričati, kaj in kako more na dotiCni zemlji rasti Meseca avgusta je za to najboljši čas. ker v tem mesecu dozore različne vrste žita. kot |>šenica, rž, ječmen, in koruza, dočiin se proso in ajda najlepše razvijata. V avgustu dozori tudi sadje: maline, zgodnje vrste jabolk in slive. Avgusta so v najboljši rasti krompir in drupe rastline z gomolji in vse vrste sočivja. Prepozno je že da bi videli, kako raste trava in detelja na naših bujnih senožetih. ker je prva košnja že pri kraju. Videli pa hodete polne svisli in kupe sena. kate-'' rega niso mogli spraviti v prenapolnjene svisli. — Povedli vas bomo v okolico Ashlanda, pokazali vam bomo farme, seznanili vas bomo z vašimi rojaki, ki so že tam naseljeni in z amerikanskimi farmerjl, ki žive v teh krajih že deset, 15 ali 30 let. Vprašajte jih. kar želite, da spoznate gospodarske razmere v teh krajih in ako vam bo se vse po volji, kar boste videli in čuli, potem kupite farmo. Sigurni pa smo. da boste tam kupili zemljo, ko boste zvedeli vse, kar vas je zanimalo. .Mnogi odidejo pogledat farme v druge kraje preje predno Dridejo kupijo pa tu in ne drugje, kar je najboljši dokaz, da »o zemlja in Kospodarske razmere krog Ashlanda veliko boljše kot drugod, ker bi sicer ljudje ne kupovali tukuj zemlje. Ako torej nameravate ku piti farmo, ali sedaj ali pozneje, pišite nam po vzorce nadega glasila "Goods Colonist". Pošljemo vam jih brezplačno ter vam jih bomo pošiljali vedno, kakor hitro izide nova številka. Ta list vas seznani z gospodarskimi razmerami v teh krajih, kar bo velike koristi za vas. kadar se enkrat naselite v teh krajih. The James w. Good Company, Ashland, Wis. ™ ....... -...........* W^- ivc: r "vir^r Ik SMEH IN KRATEK CAS. ^ \QJ—- Drag spomin. j Dober izgovor. Pozna ga. Gospa na obisku: "V medaljo-j — Fratieelj. ti lump, kaj pade — A, slišite — to je pa že vrini. ki ga nosite, je gotovo kakjlaš na črešnji.' kunec nesramnosti! Najprej me drag spomin." — Vrabce odganjam. povabite" k sebi — potem mi ne Hišna gospodinja: ' Da. šopek daste nič jesti in piti — 11a kolas mojega moža." Vedno trgovec. uee me })a napumpate! To je Gospa: " Draga gospa, vaš mož "Vi menite, da .ie moja žena že cd sile. Oe ste me že hoteli ua-veiidar še živi!" imela 50,000 dolarjev.' Motite se! pumpati. bi pa bili k meni prišli. Doto so mi k dobrem pripisali in — A ja — da bi me bili ven s hčerjo so me obtežili!" vrgli! NE GLEDE NA TO. NEVOŠLJIVOST. Gospodinja iua več !'' Seveda, a las ni- <..«,pod krčmar. to vino je [»a res izvrstno!" Ki• ..; • ui euli laskaneg.i : "To je res. — že dolgo sc mi noben m i a ko posr čil." \ Na Silvestrovo. Muzikaličen pes. "it.i.ik tovarišu: " Kaj me- Dama: ^'Kako sem vesela, da ni . k;i.i • •<>d<* lanes dve leti z me- sem prodala svoj stari klavir!" noj: Gospod: "Torej sle ga dobro J o v a r i> : Naj brv. e l>oš pijan." prodali.'" __ , , , . Dama: "Tega ravno ne. A mi- Med kolegi. . ■ - . ,,, . • , . . - & sme si! — i ako.j potem, ko je i > 11 ; klavir iz hiše, je prišel zopet moj dragi psiček nazaj, ki mi je pred j štirimi tedni ušel! Sam se je izdal. I Gospod: "Janez, zapazil sem, j da kadi nekdo moje sinodke." ! Sluga: "daz že ne. gospod baron... Imam jih še dosti od svo-' je ga prejšnjega gospodarja."' Bahačevo stališče. Igra! " A.: "Prihodnji leden se Gospod ' bahaču. ki je bil v ^ pop» Ij Mit z zrakoplovom v viša- planinah): " Xo. kako vam je u-j ve." j gajaUi okolica .'"' liri tleč "No. torej bodeš ; "Nehajte vendar. To je tako v»'iida r p: : * prišel v višavo." j siromašna luknja, da sem komaj. Domači učitelj: "Rezika. Rezika. —v vaši nalogi jc strašno veliko napak! Vam je gotovo šla • • -v : "Radi '..-va vam pač ' mogel zmenjati bankovec za tisoč, kaka neumnost po glavi!" '■s 'i takoj počili. kron." i ne!... "No. na kaj ste pa mislila.'" ODREZAL SE JE. i Rezika (v zadregi): "Na vas. gospod doktor..." "Tako, lun, hm, — no... iVrej sem imel vendar prav. "Vsa čast grofici, da zna tako i/vrstno jahati." "Konečno bo pa vendar konj z njo ušel." "Ali bi mu mogli kaj takega zameriti.'" Kaj vse premore znanost. Moderno. Fotograf k veleposestniku: "Ali jo res. da -se hočete poro- J "Napravil s,l-:u prav krasne kine- čili . " matografične slike iz življenja na i "Kaj ne--.i. h- zaročila seui se." vašem posestvu." I "Ali ste vlovili moje delavce' Nova ženska moda. pri gibanju;" ga vpraša veh.-po-j sestnik. Fotograf: Mislim, da." Veleposestnik: "Cudovilu, kaj vse premore znanost:" Politik. 1 Prvi: "Kako si pa nastopil, da [ te smatra gospica A. za najgorše-ga fanta.'"' Drugi: "1'isto priprosto!" Na njen tiidcseti rojstni dan sein ji poslal le dvajset rož". Filozof. "lvadar sc odločimo, da odpu-|stimo svojim sovražnikom, prič-; nemo navadno z onimi ki so večji ' in močnejši od nas. On: "Krojač mi je nove hlače Dober odgovor. ihu,iu:l kvaril." Ona: "Kaj '»i bil. ako ne bi do- Ona: "Ni jezi >■..». .Janko; narc-bil mojih novcev'" !iii -i bom pustili! iz njih dva On: "Samec bi še bil!" [krasna krila." POTEM SEVEDA. te-'. • ' '?*>' 'S..??' S? % & Zviteš. I ! ^ . ! I Gost: Ta-le kapljica je pa do-j ; bra. Prav dobra. L j. naj ima mo-1 Žena tudi enkrat veselje. Pripravile mi literček tega vina. tla ga nesem ženi domov. Krčmar: Miiostiva pač tudi. ljubi dobro kapljico Gost: To ue — moja žena sploh ' ne pije — ampak vesela bo moje ! pozornosti — no. vino bom pa jaz ; ! popil. I j Dobra kupčija. Prvi natakar: "Koliko zaslužiš, I na mesce . seveda ne irlede na neumnost." Res čudno. "Moj mož mi je včeraj pripove-1 jdoval. da rabijo samo za izdelova-j nje slonokoščenih klavirskih tipk i ! no leto 5000 slonov." "No res je čudno, da je mogo-I če te velike in neokretne živali (privadili na tako natančno in tež- j ko 'delo ! " i .. Tudi opravičilo. Neki gospod je prišel v gostilno ter naročil ducat ostriž. Dobii i i jih je pa le enajst. Ker jc mislil, da je bila pomota, ni rekel niče-j "Kadar spim v hotelu, položim j sar Ko pa prihodnji dan zopet Drugi natakar -Zelo sem za-j vedno denarnico radi varnosti i dobii mestu dvanajstih enajst o-dovoljen. I n nas obeduje mnogo pod blazino." j striž. Se razjaril ter pozval na- novoporocemh parčkov in pri ra-l "Jaz bi ne mogel uiti očesa za-j takarja na odgovor čunu se lahko zmotim, da je vo- tisniti. Nemogoče mi je namreč j Natakar se jc opravičeval: 4Mi-SClje' lako vlsoko k'zali. jslii sem si, da bi vam bilo nepri- l.ietuo sedeti kot trinajsti pri mi- K' P atrij ot. Gospa čita v iistih podpisoval-no polo za darilo, ki se ima podeliti najboljšemu nemškemu zrako-piovcu: "Neznanec 5 mark. Ali j veš kaj, vzbudila bom pri zuan-j čili misel, da sva midva darovala i to svoto." "Po erevljili sodeč niste mogli biti prav visok Saj vendar ni- "Ne!" je rekel navdušeno so-i «o nič obrabljeni!" prog," potem rajši to-le: liezna- ''Ne. prav visoko sem bila. Bila vid pa z dvema olakema, I nec ] pomeni.' Morila misli, da ga boš vsled t• ga prej plačal .' Logata deklica: "Večkrat poskušam, a nikdar se ne morem pri kopanju obdržati na površini." Gospod: "Res čudno! — Zlata ribica, pa ne zna plavati!" Zvedenec. ... ... .. varov. Tujec: Hotelski uslužbenci slej \ našem zakonu m bdo nikoli . pjavi li£i> Vi pa še poseben. Tako "I Hudobno. slabo osnaženih čevljev še nisem: 1 '!' x''-',!,l,< •- videl. Ste pač komodni gospodje lo se vam tako., v,di. Saj pra-snažilci čevljev p« hotelih. Malo VI pregovor: \ edinosti jeua -evelj p|june _ sek sek R }u. j tačo in delo je Opravljeno. Glav- Na zakotnen. gledališču.lVdJU\al: je.tuko | - . ,bnazilee čevljev: Ne zamerite,. < o,spod k ravnat,lju zakotne-gospod _ vi ste gotovQ biK cn_| ga gleilaliM-ay : pr izoru v go-;krat hotelski snažiIeCj ker se tako : htilm b, moral, kmetje pravzaprav |dobro spo2llate. igrali karte; tega pa danes nisem* videl. i• Žaljena čast. 1 V osle. kaj takeua bi ne biloOče: Zakaj pa jokaš, Pepčelc? t za naše občinstvo. Takoj bi bilPepček: Zato, ker pravi sose oder polu kibicev : "dov Jurčck, da ste bratca, ki ga Ni zani 'fl^K i j .l.ie danes štorklja prinesla, na ob-1 . .roke kupili kakor gramofon. Konjski mesetar: Gospod, naj; kupijo tega konja! Izvrstcii konjStarokopitnež. jt to! t e ga ob šiirih vprežejo,:Fajiiiošter: To vam pa rečem ■ bodo ob -ostiii >.,' V Ljubljani. — Verjemite meni. "tri sem ižku-; 1 am Jaka- I a i onj ni za- Krčmar (ogorčen): "Poglejte, sen mož: čuvajte se zdravnikov! j i,Jr korporal je pustil vojaka pri pla-( Kaplan: Zakaj? K-n.hki mr e ji Zakaj pa ne! vanju spiti toliko vode,-da se je I Fajmošter: Meni verjemite: že Fajmošter Jaka: Zato, ker ni- revež onešvetil." jmarsikdo je zdravniku ie enkrat; Ljubljani Stolni gost: "Ali delate vi o j jezik pokazaL pa je moral iti podi svojimi gosti drugače?" • ^zemljo. Krivec. — S svojo ženo sem se seznanil ti priliki velike železniške nesreče. Oh vo.š kaj. toži železnico za odškodnino. Je njegova sreča. "Gospod, vi sedite na mojem klobuku!" "1'fU'in lahko govorite o sreči; šele včeraj sem prišel iz Karlovih varov. *' Hudobno. \ Narobe svet. Krčmar (ogorčen): "Poglejte. 1 I Nepričakovan odgovor. — V Belo Krajino pojdeš ? Da-i leč je! Ali sc pelješ čez Kočevje,! ali čez Novo mesto' — ("cz praznike! j Neumestna primera. Žena: Nič ne delam, praviš? Ti nehvaležnež! Ali ni dosti, da sem ves ljubi dan na nogah? Mož: Prava reč — to zna tudi naša stara omara. V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. mam ob testih nič iskati. Zdravnik: "Da. vi ste duševno popolnoma izčrpani. Kaj pa ste pravzaprav .'" Bolnik: " IznajditeJj. — Moje najnovejšo tlelo je neka nova tinktura." Zdravnik :. "Za kaj pa .'" Bolnik: "To je ravno, kar mi i ju vničilo žive**. Do d*ues še ]>j. j tMjnlk: IVAN PRIM^.iC. E\«>lh, Minn, tfcr-x »41. tajni : GEO. L. BHOZICH. Kly. Mtrn., Box 424. Pomoir.: rajnik: VIUAKI. MRAVIN'BC, Omaha, Neb.. 13X4 Ho. II »V BUfoJnlk: IVAN' (JOI /K, Ely, Minn.. Hjx IjS. ■*Mi>ri;.i I.u<*ne \ o) m-i ni Trata. Nekaj pridelkov. posebno po njivah, !<•» j-- ravno dozorevalo žilo. j«- |»opol-notua uničila v« > sedanji pridelek. Anten Peteilin v. Dne is. julija je po dolgem bolehanju umrl pro T*« s(»r na II. državni gimnaziji v Ljubljani gospod Anton Pe1«-r-lin. star šele 4G lei. Pokojnik je bil odlieen šolnik iu kremeni t e a i. Pobegla prisiljene« — vlomil ca. I »ne 12. julija sla na liarju | «»-begnila prisiljenea lsOO. leta. v velikovškein okraju rojeni Frank Sikol. po poklieti hlapec, in leta P.M. \ Krašnji pri Kamniku rojeni Jo/.-C e tri vrglo ua tla iu jih omamilo. Poleg vse nesreče. i >«■ lahko reče. «i.: ji- prava sreča, d;, ni kotr.i ubilo. Kdaj i ».»do ljud-; j» spregledali to m spaniel nosi. v takih slučajih opustiti nepotrebno in nevarno zvonenje.' Poskusen samomer Ljubljančana na Dunaju. 291etni Kamilo Ž;iff. sin ranjkega ljubljanskega geometra. je \ noči od 1-'. na 14. julija skočil na Dunaju s Frane .lozefovega obrežja na ribji trg ob donavskem kanalu iu obležal hudo poškodovan. K oko ima zlom- 1 lj«-no. na križu je. poškodovan in I udi notranje poškodbe je zado-bil. ZatT je deloval pri svojem oče-1 ti. dokh r j«- la izvrševal geome-lersku dela; Po očetove smrti je sel kruha iskal na Dunaj. Začasuo je pa dobil neznaten zaslužek v neki tehniški pisarni, a ko so pisarno zaprli, je zaman iskal drugo službo. Vsled stradanja se je poskusil zdaj usmrtiti... Njegova mali in njegova stara mati pri-vatizirata v Ljubljani. Velika nesreča. Dne 1~>. julija proti večeru so nakladali poželo /ito na njivi posestnika Al. Ko-kalja po domače Jerneja na Volei pri Poljanah nad S k of j o Loko. Naenkiat s.* je splašil konj in /.dirjal /. vozom proti domu. lir. je pridirjal konj v vas. se je igralo več otrok na vasi; med temi tudi njegov najstarejši, šestletni sinček l^ojzek. Otroci, za pa z i v.š i dirjajočega konja, so se umaknili v stran, le slednji in soseda IV-ternela šesiletni sinček sta sc hotela umakniti čez pol. a bilo je prejvozno. Konj je pridirjal in u-daril. najbrž«* z vnz/tni gospodarjevega otroka Lojzka tako nočreč-no v sen e, da se mu je takoj vlila kri iz ust in drugih delov na slavi. Ko je prišla prva *oseba takoj do njega, je še dihal, a v nekaj trenutkih, ko jo prihitela na lice mesta prestrašena mati k njemu, je že bil izdihnil. Drugemu je kolo zlomilo nouo in ga drugače! tudi opraskalo po obrazu. Temu ] je miilil prvo pomoč gosp.v dr. •lamer.!;! mu je tudi uravnal nogo m da! v za veze. Hud udarce za <»I»i• pridni in pošleiii diužini. se- < veda >e hujši za prvo. ko so že v duhu gledali svojega prvega sin-: čka na potu v šolo, ki bi prieel; hodili to jesen. Njegov oče je iu-;< di občinski odbornik v Poljaneh. i Velika nesreča v idrijskem ntd-; i n'ku. Dne 17. julija okrog 9. ure j dopoldne sia rudniška paznika ji Lnvre Bnunen in Ferdinand Kos '■ I'M'egledovala takozvani " ša ii i j p»i Inziighijevem rovu. Vozila sla • se na "^ili". ki služi za izvažanje : | rude in moštva. Ko sta na nekem j mestu izvršila ogled, je rekel Brunu n napram svojemu tovarišu:! .!<• že »lohio. le po kral i1 keill času. Takoj na lice mesta do-j4 šii rudniški zdravnik je mogel !J k<»uš; ::i i i a i i le smrtno iie.n.:ii kot es!. :-, in 1 mail ji, ruilniški |>oduradnik. za-. Iuiščji vdovo iu sina. Pred več leti bi bil kmalu na enak način pone- • st-ečil nek učitelj, ki je v družbi' i».variš< v se podal 'ogledat idrij-/ ski rudnik. Dobil je le lahko po-j škodho na glavi. Pri vožnji naj' šjili je treba torej posebne pazlji-j vosi i. ■ Osiveli cerkveni tat aretovan.! Dn. 17. julija dopoldne se je vti— hotapil nek star moški v gostilno Jerneja Kalana na Poljanski ce- \ sii v Ljubljani in ukradel iz ne- j ke omare škatuljo. \ kateri je bilo Iv •"»<> vin. denarja, potem pa lii-tro zbežal na ulieo. Odhajajoče-; ga je zapazila gosi iliiiearjjeva i hčerka, in je. ker se ji je zdel j sumljiv, tekla hitro za njim ter ga. pokazala tam službujočemu ; stražniku. Pri zasliševanju je are-j Movanee rekel, da >e zove tiregor!' Košnikar. da je delavec ter da jej rojen leta 1^42. v Kresnicah. Pri sebi je imel 40 K 40 vin. denarja, j srebrno uro z verižico in nekaj I listin. Pozneje pa se jo dognalo j po kriminalni l azvidniei. da je -mož napovedal napačno ime ter j da se zove Ore gor Zorovnik. ro-1 jen leta 1S-42. v Rafolčah, kateri | je bil že desetkrat predkaznovan! J zaradi vlomov in cerkvenih tal-' vin. Že leta IS&i.-je bil v .Mona-1 ! ko vem obsojen v Plmesečno ječo. I^o^neje j>a je sedel v zaporu v j <»radeu. Inomostu. Bocenu in Šol-j nogradu. kjer je bil nazailnje za-1 radi vloma obsojen na dve leti I i ječe. Ko je to kiizen prestal, sc je! podal v Trst. a ga je policija kmalu izgnala iz mesta. Sponila- j di leta IMOJ. je Žerovnik vlomil i v farno cerkev v Zelimljah. or! s silo tabernakel in ukradel mon-' štraiH-o s sv. host jo in več drugi I jeerkvene posode, nato p;i poh^-g-; nil v Trst. Na državni eesii blizu St. Petra je pa cerkveni ropar; zagledal za seboj /.ondaVmorijsko j patruljo. Mislec, da ga preganja. | je vrgel proč. kar je žend&rmeri-[ ja opazila, ga aretovala. Dne 5.' _GLAS NABODA, 3. VEL SBPA NA, 1912. junija 189.3. je bil Žerovnik pred porotnim sodiščem v Ljubljani j obsojen na osem let ječe. Po pre-: stani kazni je Žerovnik Šel takoj ! v sv»*t in kradel kakor poprej ter ji- kljub \iisoki starosti .še vedno zelo nevaren tat. Izročili so ga deželnemu sodišču. PRIMORSKO. Zastrupljenje. V Koza ni je u-mila 721et na Al arija Budin. Sumi se, da je bila zastrupljena. Nesreča na parniku. Na obrežnem parniku ""Saniorio*" v Trstu j s - ji- prigodila nesreča. Ui bi bila j skorej zahtevala človeško žrl. v. j Ko je parnik peljal mimo svetil nika. na |Kiii v Koper, je padel raz krov m ki potnik v morje. Kapitan je parnik takoj ustavil in so ponesrečenca pravočasno 4 poiegnili iz vode in ga spravili v bolniško sobo na parniku. Pone- i srečenee bo okreval. Drag izlet. I čiielj na državni; šoli v Trstu je napravil izlet s svojo mlado soprogo v okolico mesta. Pred odhodom je izročila -njegova soproga ključ od sfcano- j vanja svoji strežni.-i Ivani «lr Am-j hrosijevi. kateri j«- vse zaupala, j Ambrosijcvi je naročila, da naj j jih počaka zvečer na kolodvoru i Kn sta s.- vrnila iz izleia. ni hilr , s.režniee in odpi-la sta vrata sta- y novanja s silo. \' stanovanju .>t; , našla grozen nered. \'se je Lilo j razmetano, omare in mizniee sc-bile odprte in popolnoma prazne J Ambrozijev;« je to priliko porabi la iu sporazumno s svojim ljubim ■• in pokradla dragoeeriosti in o-bh'ko v skupni vrednosti za vet lisoč kron. Prodala sla tudi en de! pohištva in sta se tik pred prilto lom vlaka, s katerim sta se pri jteljala Blolim.inova v Trst. od | '»eljala neznano kam. Nesreča na železnici, Vlak jnž j -ie ž- lezni« e. ki odhaja iz Trsta ob ». uri ."» minul Zvečer v Korniiu. 1 je blizu Sv. Križa povozil železniškega dela\ «*a Vidmarja iu g; »opolnoma raztrgal. ŠTAJERSKO. Poskusen umor in samoumor. ! Iz St. lurja oh južni železnici pf> { ■očajor '»4ii-ini v Slivniei rojen in pri- Sv. Primožu pri St. Ju rji. j otanujoč Frane \'odeb seje i<- dni j svojo ženo m kaj sporekel. Alen ' |iref>irom stii se tudi stepla ter j< mož ženo vrgel na tla, poklekn. 1.s njo i«r j«> skušal za bost i z ctMl srim kuhinjskim nožem, česar se ' ie s sklicanjem na pomoč ubrani j la. Ko so prišli sosedje, je Vodel pobegnil v bližnji gozd ter se tan. »besiI. Ziipušča poleg zene še šest iiepreskrblieniii oirok. Nevihta in strela. Pri zadnji iH-vihii je bilo po Sp. Štajerskem, opet Vit požarov. Strela je uda j rilii v Zadobrovi |>ri t'elju v hišo kmeta Jožefa Kukovee. Strehi jej zadela Kukovea ler ga hudo ožga-l;i. Leži že par dni v nezavesti in' je dvomljivo, če ho ozdravel. — J Iz št. Petra pod Sv. Gorami: 11J iulija je bila v našem okraju huda nevihta. Okolu ;">. nre popol ilne j.' udarila strela v ni-ko go-, spodarsko poslopje naše najhliž- | je hrvatske v;isi Ivumrovcc. Ta- j koj je bik> pet poslopij v plamenu. Samo giišenju požarnikov se je Ziihvaliti. d.i ni zgorela cela vas (okoli -22 his . — Tudi v Kapelah j>i i Brežicah je strela v istem času uničila •'{ prtslopja. — I/. Mute: Strela je udarila pri posestniku Bartiiu v hlev in ubila eno kravo. Pri gostilničarju Auerju pa je u-darilo v gospodarsko poslopje in ubilo psa. Surov družinski oče. Iz Petrove pri Celju: Posestnik Jurij Ko rent j je te dni po nekem prepiru zapu-j stil sobo ter šel na cesto. Tam je' pobral velik kamen ter ga skozi okno vrgel v sobo. v kateri je ležal njegov sin Frane bolan. V sobi je bila tudi Korentova žena in dekle Roza Krempuš. Kamen je Krempušovo zadel v prsa in jo težko ranil. Toča na Dravskem polju. Dne 2. julija je oklestila od tri četrt na 1. ure popoldne toča celo Goi*-nje Dravsko polje in napravila mnogo škode. Kaj takega ne pomnijo že mnogo let. Največ so tr-pele župnije Hoče. Slivnica. Frani in Št. Janž. Zadnjič je zadela ista1 nesreča župniji Cirkovci in Sv. Lovrenc, torej jc omlačen celi des-i ni breg Drave od Maribora do j I fajdiue. Fantovska vojska. Iz I'tuja: V; eni zadnjih noči proti 11. uri je | prišlo 13 fantov iz vasi Pobrež vi sosednjo vas Lončaves. Tam so začeli vpiti ter lomiti plotove na vrtovih. Vsled klika so prišli lon-čeveški fantje. .Mod obemi je pri-' šlo a tako vzorno oskrbovani, kakor najlepši vrtovi. Doslej je že j od.tXMUMK) nmerikanskih trt /a-., sajeuilt , .priiueiiiegii prostora je, pa še zji kakih 20.0t.MU>00. Ako bo L ljudstvo šlo tcui potom naprej, i _ mu bo počasi prišla misel ua A-J, meri ko. RAZNOTEROSTI. '' Ncčna služba'' generalove . hčere. Pri eni izmed dunajskih ■ Iržavnih telefonskih central slu- 1 ži tudi ISletna hči aktivnega ge- ' ler.da K. pl. N. Pred par dnevi je ' prišel general v paradi k ravnate-' ' I ju centralo ter se pritoževal, da!] .um njegova hči preveč nočne slu- , ž be. vsled č- -sar izgleda preveč i . da bo. (ieneral se je jezil na poŠt-I ■ ni erar. ki o«l hčere iz take drnž.i-j ■ ie zahteva, da "spi večkrat na j"' teden na prični", ter rekel, da soj ' .oče ravnatelj najbrže nekoliko j navzgor prikupiti, ker tudi z ma-1 ] iOŠtevilnim osobjem izvršuje vso službo. General mu je zagrozil,!, da napravi temu \ kratkem konec 1 , .u (Hi pojtle osebno k ministru, da i -■;e pritoži. Pri tem je general par-M krat udaril z roko po mizi ter za-i' ropotal že s sabljo. Ravnatelj ga je popolnoma mirno poslušal, čeprav so bili očitki težki in razža-Ijivi. ter rekel, da ima generjil , popolnoma prosto pot, če se hoče , pritožiti. Prodno mu pa odgovori. >e hoče nat.iučno informirali. Na, j to jo pozvonil ter si dal prinesti | natančni seznam službe. Ko je 1 pregledal ta seznam, ga je dal generalu z besedami: "Prosim, preglejte seznam in prepričajte se, da imajo telefonist ke vsaki deveti dan nočno službo... General ga je hotel prerušiti. toda ravnatelj je nadaljeval: '"Pardon, kaj 1u-kaj stoji, jo svelo. Nadalje so morete prepričati, da Vaša gospodična ni imela že tri mesece nočne službe, ker se je dala vedno od drugih telefonistinj nadomeščati, j kar ji je dovoljeno. General jc postal bled kaor steiia in začel jecljati: "Kaj nr.j to pomeni.'" — "samo toliko." je odgovoril ravnatelj, "da vaše sumničenje napram poštnemu erarju in napram | meni ni opravičeno." — ''Kje pa, za boga. je bila moja hči v onih j nočeh .'" je vprašal general obup-j no. "Na to vprašanje ne morem takoj odgovoriti, toda disciplinar-! nim potoni bom to izvedel," jo od-f govoril ravnatelj. General ni več ; izpraševal. H«"-i ni prišla« več v j službo, temveč se je pismeno opra- j vičila... Za vsebino tujih oglas** odgovorno 09 opravaittro, m vxwbuitv* - • f Kje je LOVRENC URBITS? Pred1 dvema mesecema je bil \ Old-tovvn, M d., iii sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve ya njegov; naslov, naj mi ga naznani, ali j naj s.- pa sam j.'ivi. ■— Pepi lir-' vatin. Box :!!>. Mavburg. Pa. (31-7—3-S) ! Hamburg-Amerioan Line RaIbI pn-liooc(«nstl promet Iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG 1 ■ dobro poznatiml p&rniki na dva vijaka: KaiRerln Auiuitc Victoria, America. Cinclnnat Clavelaad, Preai^er.t l.lncoln. President Qranr, PennsyK a-»ia. Patricia. Pretoria itd. Ve'.Iki niotl^rni tiarniki nudijo najboljš« utlfibrto« xa primerne n^prelrosljiva kuhinja in iMttnib*. Opremljeni so z vaemi mcJimlmj aparati. Odhod lz New Yorka: PRESIDENT GRANT—odpl. S .iv^usi« 1-. dofiol. AMERIKA — odpluje I-"., avii. 11 dopol PENNSYLVANIA — odpl. 17 avgusta 1-2 rlopok ' CINCINNATI — odpl. -j>. avg. 1 odp. Vozijo tudi v Sredozemsko morje Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia. Boston, Pittsburg. Chicago. St. Loiii«, San Praacisco. RRETANJE PARNiKOV KEDAJ 00 PLUJEJO IZ NEW YORKA PAR.> Rrem«-u 31. I.oui.-............,, HrSouthampton rKaeanie............,, 1" Southampton Lapland ......I ,, io Antwerpen Kotl fr lam________,, Rotterdam Celtie......- ■ ,, 1"' Bremen La Ix»rraine________,, 1"- Havre Ameri.a ... ,, ir, Hamburg lierlin..................Biemen N'evv York............17 Southampton Dlvmpic fnovi); ,, 17 Southampton [-inland..............!7|.\mwerpen \ Glede eene za pnrobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnit« se na: Fit AN H r AlKSEB, 52 Cortlandi St., New York City. 1 POZOR, ROJAKI MU2IKAN-TJE! Le radi odhoda v domovino prodam takoj dve prav izvrstni : harmoniki. Prva je najboljšega j Luhasovega dela. trivrstna in troglasna. zelo lepo z nikel-kovi-' no izdelana, s prijaznim in moč-iiiiin glasom. Druga je istolako najboljšega Puharjevega dela. 1 trivrstna in dvoglasna. Vsaka harmonika ima lep kovček. Pri- • poročam ju vsakemu najboljšemu prijatelju. Vsakemu se nudi prav lepa prilika dobiti dobro harmonike Inez vsakih sitnosti in stroškov. kar je v zvezi z naročili iz starega kraja. Cena prvi ->'40 in drugi -f4.">. Dohiti ju pri: • JoFin Rozman, 1110 X. St h St.. Sheboygan. Wis. (3-6—8) " Samo $1.00 velja 6 zvezkov (1776 stran) V Padišahovej senci s poštnino vred. GLAS NARODA, 82 "ortim-it ^t.. New York. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo ■/.<• peto lr-lo an» gbščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda, t'čile se doma. Pouk lahko traja sest nioseeev. Pišite po pojasnila šo danes. Šolnina nizlwi. Slovenska Korespondenčna Šola, P lot h St.. » |e\ eland. D. Prejšnji naslov: fillO fit. f lair \ve.. S. R. 10. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. (Proncusko peirobrodna dru^h«. Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inoinosta in LiubHane. Pilotni Ekapre^ pamlkl ,^01: ,A PROVENCE" /LASAVOIE" LO^^AI"/^" "FRA.NCE" o« dva Vtialn nm dvavtšvfe* •»anViaki na četiri *i;»lrm ^ • : • " I V ' ' * H" ' ' ' ~ PoAtn? parn»kl aoi' "CHICAGO" "l.A lOURANt" "ROCHAMBLAL" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. [corner Pearl St.. Che*ebrun{b Building P&rniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ia priatanilca H**. S7 North River in ob sobotih pa ic prixtafiiira S4 r^ortb River. N. T. *LA S A VOLE 8. avg. JTil^LA PJ^)VKX0E 29. avg. 1012 •LA LORRAINE 15-avg. *LA LORRAINE 5. sept. 1912 + FRANC E 22. avg. 11)12 * yOIKENA PLOVITBA V F.AVTM; Parnik !RO< H AM P.KA1* odpl. spom. Št. -"iT dne 10. avg. ob pop. »iii'lj > iv -Hfl r«r»»!roMnl p' akl Parniki z kiižf.n in:rjo po šliri riiaka ^ i; | Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadniu bolezni, ! I I vzroka teb se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. J]B|l gt 1 M J[ l^i^ aKt? 1'iikii bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za- fllWn^ia more nastati radi bolezni v želodu, jet rab ali črevesih. slabi krvi r^i'lljHIi 1 r slabih živeev. Take oseh.- '.ečkrat poskušajo razne zdi.ivila, ,i:t Pl'*1,r"'r pilule, deeoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspolia. To kar one polrebui. jo j. to znan - zdravilo, ktoro vpliva M^N^^ vse prebavne organe, I - IZČISTI CELO TELO IN IKlli^SSi KREPI CELO TELO, \ SI NAREDI BOGATO KRI, l H KI UREDI PREBAVO. ^^ggi^^^S^^^^k To zdravilo, ktero men-jo rabiti vsi člani družine in ktero vi y^pf^BHR^^Qnj^^^k morete rabili v vsih srieajih. če s slabo počutite, je dobro poznam) Itl^yJBsl___ TRINERJEVO - ~ 1 AlERIŠKO elixir grenko vino, V naravno zdravilo, kte-o je narejeno iz grenkih zelišč ir* . rndoeoga vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč C \ ER"V/1HE v norednostili prebavnih organov, k ter i so temelj zdravja ec! m telesa. To zdravilo morate rabit pri v jrf^^mUTK ^ BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, E 33rd SI, Lorain Ohio • POROTNIKI- I. porotnik: JOSIP SVOBODA. 638 Maple Ave. Jotinatowo. P* IJ. porotnik: ANTON PINT A R. Box 2«>4. Moon Run. Pa lil porotnik: MIHAEI. KRIVEC, Box 324, I'rimwo, Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: MAM BRALLIER, Grove Sc Cont-maueh, P» Cenjena druttva. oziroma njih uradniki, »o uljudno proSeni, po MDatl naravnost na bl&«ajatk (Uvriefd tajnika V alu^jJo da opaztuo drufttv*nl tajniki pri meaefnlh poro^lUn. ali •plota kJ«T»il«Kii v poiomilili glavnega tajnika kake pomanjkljivosti. naj to netn.d-r.o na«t.»l*Jo na erad fUvuegl tajnik«, da v pHh««1n1# V" pr% vi DruAtverio tfUtdlo: "GLAS NARODA ' _ __________—^^— PEKLENSKO ŽIVLJENJE. I R O M A IN. I Hrancoski aplaal fcjmll (Jaburlou. » Prlr«UII **» mO. IN." B«rt R. Laknar. Iti DRUGA KNJIGA -----o-------- 1' j i JJaiJt- j PaM-al bi moial bili iz sebe. Vendar T'a »i s t: tila-oni j« r« U»*l .... S;., a j*« privl« k ii.iiu. \ udar nas lot'i »e zadnja skušnja. zado*«- ponižanje. . i A .Margareta j.- bila pripravljena tudi za največjo žrtev. , •'»tovori. Pascal." i«- rekla, "ali n.- vidiš, da bo kmalu deset < bi pa m* je >'- vedno obotavljal. • /in.i^ati moramo, j.- n k.-l. ••/.niapati na vsak način. Le loj more opravičili si bistvo, katero w in izvolil'. — Videla si. kako se j, V ;i lor>a> pioti Leoiiki balud. da je luišel sred|tvo. s ko j i m pre-j niiif;n t \ o j ipor in on v reMiiei misli, da ga ima. S svojimi rokami b- / Ito Iiisr-ni /jida\ it. k.r bočem maščevati javno. — Takoj »ledatvo -i .i«- ino*«-! izmisliti le t:ik lopov kot je on. Š pomočjo, t oiallha jt- |n iteonil nase »ina sestre grofa »'hulnsse. To je nesre-. e.n človek brez moji in glave, /a t o pa poln domišljavosti. Njegovo iuie je Wilkie (ioidon. T» ga rev« /a se je markij z lahkoto polastil j ter mu natiobil v uho. da je njegova dolžnost, dvigniti zoper tebe jbtozbo radi tatvine dveb milijonov \/. zapuščine grofa t lialnsso ter obenem dvigniti obtožbo, da si ti Margareta, najbrž zastrupila grofa. __ ! M a u i lia r« t a je skomignila z rameni. 'Kar se tiče tatvine, je rekla. • imamo odgovor in kar se tiče zastrupljen ju — taka tlolži-te\ je v r»«niei liedasta." 1'aseal je ostal resen. " Ne iako bedast«!." je rekel, "ker <-e je našel zdravnik, podel. j. osludeu lopov ki je pripravljen za denar podpirali to obdolžitev. i "Doktor Ter val. kaj net" Da. a t o še ni vse Pod sodnijskim pečatom se nabaja v pi-j sil ji i mizi «*roi';t stekleniea. i/, kale,,- je bil vzel v jutru pred svojo j kiim t jo par kupljie .Jutri zvečer bo gospa Leon skozi vrtna vra-j ta palača ( balie>»e spustila v palačo ničvrednega' eloveka. ki bo! skrbel za t... da sitkbniea izgine, ne da bi bili pečati kaj poškodovani." . ^ » * .Mlado dekli« O je c.blila mrzla polt. ker je spoznala peklensko j zaroto. "Izgubljena bi bila." j«- zamrinrala Paseal je pritrjevalno po-kiinal. Markij Valorsav j«- botel/da misliš ti. da si izgubljena," je ii.mialjevul Pa.- al. "Natu ti je hotel slaviti predlog, da ga poročiš, i ako te teši on. (»meniti moiaiu tudi, da gospod Wilkie ničesar j I Ue ve o peklenskem naeitu, kai. remu služi. Popolnojua obveščen 0 O skrivnosti markija je le »os[.od t oralth in jaz, ki sem pod ime « n o m Mau iiiejan njuiiin svetovalec Tako je tudi prišlo. «la me je go- * ».pod Wilkie obiskal, da mu jaz sestavim obto/.bo. Spisal sein mu i; »o. Margureia. kot so jo zebli nasi sovražniki. — To obtožnico je pot rtu gospod Wilkie pi. pisal, podpisal ter jo nesel sam na so- p diiče: Margareta je omahnila na stol. To si Storil 1i je ieelja la. J "Moralo je biti tako. dete." je rekla gospa Ferailleur. "Da moralo je iiiti tako." je zopet pričel Pascal, "Neobhodno h potrebno je bilo. Sodišča so. kot človeška naprava, v svojih sredst- e vih omejena ter ne morejo brati misli ter zasledovati delovanje I hudobnih ljudi in naj je to še tako jmmIIo in blizu izvršitve. Da se jj sme \ meševal i. mora imeti s«nlišče gotovih d«*jstev. — Tedaj šele. 1 j ko bi tebe prijeli, bi s.- mogel vporabiti /.akon tudi proti markijtl i j in njegovim pomagačrm. Kakor liitto te primejo, pohitim k tvojemu stal emu prijatelju, mirovnemu sodniku, kateremu odkri- j jeiu vse. Ako se »iokaže t\oja nedolžnost in podlost onih. kaj meniš, da bo sodišče storilo.' — takulo bo. tla s«' naši sovražniki sami j izdajo. hitri bodi) izvežbani ura-lniki stražili palačo Chalusse :i; v trenutku. k«» bosi a gtispa Leon in njen pomagae na delu. ju Imdo prijeli. Ali bosta mogli tajiti * — (iotovo ne! — Njujino priznanje bo napotilo »t»ova. pa um je kalila veselje. Kadar je slišal v voji s<»bi zvonec pri vhodu, se je vedno prestrašil. Kadi tega stra-j .iu se je tutli tesno oprijel markija. Ta ga je uvedel v svoj klub ter /u prelista \ i I svojim pi ijat eljein. Povsod je hodil z njim in če ga e kdo vprašal, ktio tla je ta novi spremljevalec, j e odgovoril: V bog- vrag je, ki je ravnokar podedoval 2U milijonov frankov. 'iako je tudi markij Valorsav stavil Wilkieju predlog, da ga iw«{«- «-čer pri baronu Tiigault. Zbrati se ima tam le možka dru-,i»a k velikanski igralni partiji. Baron je bil tudi obljubil, da pri-:eili svojim gostom veliko preueeenje. A kako presenečenje! •!i;\n«ini se je imela \i>ili dan po aretaciji Margarete in med de-veto in dejalo uro sta čakala gospoda Valorsay in Coralth na Wil-itieja. ki je obljubil, tla pride. Oba sta bila zelo dobre volje. Vikomt j« /.«• jnemagal bojazen in Valersa>- je pozabil na bolečine v svoji .r,gi. ".Margareta bo zaimstila ječo le takrat, ko bo poročila me-ne. je rekel markij zmagoslavno. "Kako krasno orožje je ta Wil-u.iel — Kna sama bes«.tlita je zadostovala in dal je dopust vsem ..lužabnikom. Palača ( lialusse bo popolnoma zapuščena in gospa i.enn in Vantrassonka bosta čisto mirno opravili svoje delo.*' Točim ob desetih je prišel gospod Y\ ilkie. "Pojdimo prijatelji." je rekel. "Voz čaka pred durmi.'' Pet minut pozneje so bili ;..* naznanjeni baronu Trigault. ki je sprejel Wilkieja, kot da ga :i še nikdar poprej videl. V sobah je bilo že Veliko gostov, tri do >tli isto. sami igralci in pustolovci. Oospod Fondege je že vihal svoje brke. Navzoče j- bil tudi Ki mi Bey v svojih rudečih hlačah. A med temi ljudmi, katere je gospod Valorsav-vse poznal, so se gibali nekateri, ki so se popolnoma razlikovali od prvih. Bili so manj skrbno oblečeni in oči so kazale nekoliko več kot brezskrbnost. "Kdo za vraga so pa tr ljudje/" je šepnil markij Coralthu v tiho. "Skoro bi prisegel, da so advokati in sodnijski uradniki. — f.-am ni vedel, kako dobro je zadel in brez vsake skrbi je hitel od -ruče do gruče ter povsod predstavljal gospoda Wilkieja. Nenavadna nov ie;; j«' skrivoma pohitevala po dvorani^ Pripovedovali so si, da je baronica Trigault Pjejšni dan zapustila Pariz. "Nikdar več me ne boste videli.'7 je baje rekla. "Strašno so \as maščevali!" Dobro poučeni ljudje pa so rekli, da je stvar izmišljena in tla bi lepi vikomt Coralth ne hodil tako mirno po teh dvoranah, ako bi bilo Je količkaj resničnega na tej vesti. Kai pa je brigala Coraltha sedaj baronica? Ali ni imel v žepu podpis Wilkie-;a. ki je bil zanj vreden kot pol milijona? Z Valorsavem in Wilkie-j^m je stal pri nekem oknu. ko je neki sluga naznanil: "Gospod Maumejan!" TKor.ec prihodnjič.) POZOR ROJAKI! 'an. I akoršne w uo sedaj na svetu ni bilo. od kate- ■ -e ««'UJ n ienaaiu g-onti in d Jliri laA)> r-MUl>- i a • ooiftofiut inub-jo In j« bodo vet tspadali. ! nr »ivt*ll. Kavi c lalco oiuiklm » 6. tain It 1 twk( p ipolo .. ^ . Kwo attt ni » j -«h >MJtr«h In kr ^polnoui« ux- j irr viuukuriao ^radarioe. potne dok« in ose-->Hri« m poiHilaomi o utraniju. Iu jo to resnic* I inen*«— . «01. i^.', r o kfcterwa SOM*«« I tastoja. ^ ^ J JAKOB VAHČIČ. r. O. Box ea Cleveland. O , NAZNANILO Rojakom v državah Ohio in j Pennsylvania naznanjamo, da jih j bo obiskal naš zastopnik, gospod j " ' vf ' - .MMl ANDKKJ BOMBAOH. kateri je od a&a poofilaičem po birati naročnino ta Glaa Naroda in izdavati pravo veljavna potr- : dila. ter ga rojakom toplo pripo ročamo. 3 »poStovanjem , Upravmifitvo G lat Narod*, i | | j | i * Bratom Slovencem in Hr- 4 j ^ vatom naznanjam razprodajo i • ^ svojega naravnega vina do- i I | ^ maeega pridelka. C*»n* be- < | j ^ 1«udu vinu je 46 centov ga- 4 j ^ Iona; ruJečemu ali črnem* ^ j j ^ \inu pa 3o et. galona t po- ^ ' ^ sodo vred. Manj Jib naxo&l < ! i od 28 galon ne sprejmem. Z < j naroČilom požljite polovico deaarja v naprej in oatanek ! se plača pri sprejema vina. | ' Za obilna naročal* s« to- * I I * plo priporoe* posestnik ti- * ' j i ► n«igrada ^ ! j ► frank stefanich. i i j ► B 7 bos 124, Fresno, Cal. 4 j I r i j I ^^ * 1 ■---j VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik ktert potuje «kozi Vork bodisi v atari kraj ali 1 pa iz starega kraja naj obišče PBVI 8L0VENSK0 HBVAT8KJ H OT EL 1 . AUGUST BACH, 145 Washington St., .. No York, j Corner Cedar St. No. razpolago ao vedno Siata j ■obe in dobro -domača krm pa j j nizkih cenah. _ w Avstro« Amerikanska č p t a j jpreje bratje Cosullch j Nalpripravnelsa in nalcentjša parobiodna črta ?a Slavence in Hrvati m*. tfWmm I Novi parnik na dva vijaka "M*»th* Washingtoww. Kfitgularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Keftoob Cene voznih listo? iz New Torka a DL runi m tm Vai »podaj navedeni novi paro- TB8TA brodi na dva vijaka imajo UUBlii^^ZZZ" .......... brezzicm brzojav: ---z. ......................— 85.60 ALICE, LAURA, BE KB...................................................................36f r MARTHA WASHINGTON, Z AG »KB A ...............................................' ARGENTINA, KARLOFOA................................................R o p uj e 27. j ja 2. TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.00. dm* |6o do $66. Phelps Bros. & Co., G^n. Agents, 2 Waal^gton stre^. new vor c k —————— ■ 1 . --- - Navodilo kako se postane državljan Zjed. držav je dobiti povravljeno za pet centov. Upravništvo "Glaa Naroda". | aaaaaaaaaaaaa ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAŠ NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. OGLAS. Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižic jn najrazličnejše zlatnine in srebrninine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošljemo zastonj in poštnine oprost! A J. TERBOVEC & CO. j 1622 Arapahoe St., _Denver, Colo. ' I ^^^^ Pam.tnu dela oi.i, ki vzame za vaetovalca j i 1 matija skender, i j I /JvS/^lQfj\ slovenski notar i 11 p r a v d n i k i j q III 1 V 11\\ za Anifriko m Atari kraj J 5241 B»«Ur St- Pitt.burvh, Pa. f y^^KS^W^Vi. Prejema in izdeluje: tožbe, polnomoči. vojaške prošnje, t i o / \ \ W ff\ kupne in prodajne, ugovore in vae drug-e notarske in prav- q ' 1 l \ \ Jfl&^J jrj dni^ke uoale. Za pri delu oškodovane iztirja dobro odškodnino, J ! f v \ &CJMlSjf^ir se pravočasno nanj obrnete. Na 8«Klniii v Pittsburshu ima t ♦ V y^JWj^/ 5O0U jamčevine za Jfotovost in natančno delovanje vatrh avo- J j ^ ih notarskih poslov. ^ RED STAR LINE. L Plovltha m«#d New Yorkom In Antw.rpom [ Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z ' brzoparoiki na dva vijaka. LAPLAND A KKOONLAND 18,694 tor /^LJVWW^ 12.185 tonu. FINLAND '^^^^^^M^y/ADtMJSlD I 12.185 too 19 018 ton ZEELAND 12185 ton. Kratka in ndobna pot sa potnike> Avstrijo, na Ogrtko, rilorenjko, Hrvaaco j in Oalic!]o, kajti med Antwerpom in imanovauimi dešelami je dvojna diraktna ic j leaniaka svesa'* Posabno se fte akrbl sa ndobnost pquiixov med k ro via. Trejtl rasrad oDitelt ) oaallh kit bin xa 3. 4, 6 In 8 potnikov* Za nadaljnc tnforaaci]e, cena \o voiac listke obrniti se je na »ETJ STAR LIINE. J^J^i ftr^L 219 S«. Chart.. Str*«t. 310 Gaar, 3tr..t, BOSTON, MASS.: NEWOPIEAN« i». SAN FRANCISCO .CAi 709 2nd A va., TI N W. cor. Wukiailon & US. |I21 So. 3rd Str« «7- SEATTLE. WAŠH. CHK..A^U. ILL MINNEAPOLIS^MIN - / 1319 W.laut Stre.t.' »OO Locut Str..! 31 Ho.pltal Stre«! PHILADELPHIA PA . ST. LOUL«. MO. MONTlStAL. OUF. ^ VAŽNO ^ za pošiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino i naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, daje potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopal L Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSBR 82 CORTLANDT ST. - --------NEW YORK, N. V. Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.