LETO-VEAR XVI. ŠTEV.—NUMBER 153. m datlj GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE fBH^H [ f " einlikl Is efeavnMkl pes- uit HIT a Law»4aU av. Offlss of ysWlssMsa> tSST Ss. hevsiels avs. Ti tlepksasi Lavaisls 4l»l. ČLOVEK ME PROIZVAJATI GROM, IRES-KAHJE_I|I VIHAR! 3 pomočjo umetnih ©bUkovje t. prtvim grmenj«« treakanjem. v nekaterih poizkusih 8e .j! posrečilo proizvajati tudi diz. Pitttfield, Mm«. - Človek po ft«ja čezdalje mogočnejši. Veda, „c na vera, «a vodi po »trmi in tmievi poti više in više v man-uenii uspehih in dognanjih. Pred tolikimi in tolikimi leti je bil0 vse, kar je aadclo človeka, božja volja. Tako eo namreč ho-„li imeti duhovni. In tako je tu-d, bilo. Človekov nm je bil v kle-. najbolj *eakcijonarne hierar-hije. Pa spreminjajo ae časi in človek se izpreminja z njimi. Clo-vck se fiezdsljebolj otreaa tiste "božje volje", v katero »ogan-klepali "božji" namestnik.. Da-J se ni tre* ve« bati človeku, & .i z vedo pomaga doseči uspehe do katerih ima po eerkvenih (lnjrmah in ukssih 1« nekakšen bo* ^Človek se veš ne prepušča božji rolji v bolezni. Zdravniška veda iznašla zdravila žedomala za vse človeške bolezni. Človek ae je v mehaniki dokopal dq takšnih re$i, ki bi jih naj bil po katoliškem katekizmu zmožen samo bog. In sedaj je poizkusil metati tudi strele ix umetno napravljenih oblakoy. Tukajšnja elektrarna je napravila oblake ▼ »raku nad vasjo v mmiaturi. I« teh oblakov ko jele švigati atrele. Cutl je bilo grmenje itt treakanje, da je bilo joj. Vse to ao doae«U elektriki a tem, da ao v oblake napeljali e lektrični tok 2 mttjonov voltov Treičilo je v cerkveni svon», v vaiko žtaouno, in včasih se je pri petilo, da je treščite v oba predmeta hkrati. Grom je bilo kakor naraven. Nobenega razločka ni bilo. V nekaterih poizkueih je ee-lo deževalo. Strela je razklala jp-le, lesene hlode. Pra nevihta je bila vprizorjena vpričo mnogih novinarjev in inženirjev. Pittsfieldaki laboratorij 4e, ka-1 or pravijo, najailnejši na evetu. Od 1. 1891., ko ao pregledali ae-Ktsvo prvih linij po 15,000 voltov, ne je ta elektrarna neznansko razvila in izpopolnila. Prevodniki in prenašalniki posebne vrste, ki' jih delajo.tukaj, ko služili v to, da ao dobfll dva-miljonski električni tok. Za mi-)jonski prevodnik je bilo treba več kakor 100 milj dolge žice, To *o tako ovili, da je bil dosežen ogromni tok, no da bi bilo treba le enkrat obrniti kako kolo. (Dalje na 3. strani.) Trda pest ligi »aradov v Avstriji. LEGIJA MS MOMM PRIPRE Cm STRAŠNE KM SREČE". DAvenport, Ia. — (Federeted Preaa.) — Tukajšnja straža Ameriške legije je javno priznala, da ne more preprečiti 44velike nesreče", ki zadene Davenport na praznik Neodvia-noati 4. julija. Debs bo govorit na javnem ahodu v Foreat parku in shod ao aranžirali daven-portaki socialisti! To je tieta nesreča I Poveljnik straž« French je dejal, da imajo Davenport-čani še vae premalo patrijotiz-ma, drugače ae bi ne egodllo kaj takega! Nekateri legijonar-ji ihialljo, da bi ae dala "nesreča" še odvrniti, samo poguma jim je treba l ' * "*' SKRČENJE 2IISKE-■ GA DELAVNIKA JE 2M0MJEI0. Zakonska oaaova držama poslan ka mrs OKeillove, ki jo j« ep** ha rtwil KATOLIŠKI DUHOVEN ZAGOVARJA RUSIJO! ___ Rev. Kraasinakj v Braddoeku, Po pravi, da ima Rusijs ars-vico kaznovati zvOjjs irdajal^-l oe. — Kaj poreče Kazimir na to? Braddook,, Pa. — (F. S. B Preaa Service.) — Braddock je mesto jekla, tipično mosto, kaki« nih je mnogo ▼ Peanajrlvaniji. Naznanilo, da pride v mesto maki film 4 4 Russia Through t ho Rha dow", je zbudilo veliko zrnim* nje; kazanje tega filma je bil velik dogodek, katerega tpore razu meti le delavec, ki ne hodi nikamor kot v tovarno na težko delo. Nihče nI bil torej presenečen, ko je bilo gledališče dne St. maja natlačeno do zadnjega kotička. Med tistimi, ki So poeetiii gledališče, je bU tudi katoliki du- jela ^^riBrn ca, ho gotovo' odobrena tudi v senata. SENAT BO SKO&O OOTOVO O LASOV AL EADBVBTURNI . DELAVNIK. ' %' . f SprinffMd, lil - Prva člani** illinoiške poatavodsje v posla aki r.bornidV Lottie Holman Neill bo, kskor vae kale, sila vsakega novega m na zborniee a .tem, da ae ji.hp naj brž posrečilo spraviti vfcjfcM 1 konako osnovo na prvem p ju pod streho.* Mre. O'Neill je kot predložila hiši pred nekolikimi dni vaino osnovo, po kateri naj bilo dovoljeno imeti šenake na delu le oaem ur na dan,,pa nič več. In poalansks zbornica je v polnem obaegu sprejela tisto flred lopo. 356,000 lena in deklet, aa poslonih v illinoiških industrijah, se bo tikala t* postava, če bo sprejeta v aenatu in potrjena pb govemerju. ' f ■ . ♦ • < S tem pa se senat ne s tria žensk! rfaemurnl delavnjk ae senatorjem prekratek, pač ae ne adi predolg de vet urni. Ko p de do glaaovanja, bo, kakor p čakujejo, dve tretjini eenatorjev oddalo svoje glasove ss deveturnj Ih&vhSki' ./v Sedanja tosadevaa postara do. pnščs deaet ur dela ns dan in sel dem. dni ns teden v celem to rej aedemdeaet ur ns teden. Kskor aatrjujejo gotovi .krogl, do, I Presenetljiv uspeh pri proizva janju električne nevihte. < Ženski delavnik v UUaoiau bo aajbri skrčen na dtevet ur. i I Stavka eikaških ceatnolelczni-ških nameščencev pride akoro gotovo prihodnji teden« Rudarji v arednji Pennajrlvsni-j« so dsli aveznl komisiji fakts o avtokrseijl premogovniških baronov. Katoliški duhoven zagovarja Sovjetako, Rusijo. I A Inozemstvo. ' v Nemčija je dala'novo repars-eijsko posudbo ententi. Japonska vlada ae je odločila sa mirovna pogsjsnjs z Rusijo. Sto ^komunistov in aoelsllstov aretiranih v Tokiju. Turki izjavili v Lozani, ds ne kfpla8ajo predvojnih dolgov v zls-tu. Francoski pamik pride s vi-nom v New York. 40,000 državnih uslužbencev odslovljenih v Avstriji ns ukaz mednarodnih bankirjev. 400 Spancev ubitih v Maroku. RUDARJI DAJEJO FAKTA. Premogovna komisija, ki ttčs fakta, jih Je dobila fUde strahovlade v Penni. Clesrfield. Ps. — (Fed! Prsl^l -—Zvezna premogovno komisiji, ki zhjrs takta glede premogovne industrije, je dobila fakts, in sicer dejstv*,,ki gevore same obssbi o brutalnostih premogovniških baronov s polja mehkega premog s v Petinsjrlvsniji. Predsednik komi STAVKA ClKASKIH ŽELEZNIČARJEV SKO-*B0 NEIZOGIBNA. Mestni otetj* i ftnpanom na 6alu li s rsenil močmi prisadsvajo doseči spravo med AslsjmičerJi in lelesniškim vodstvom. unuski PE1DMDNIK nima nobkneoa upanja sa PO kavnavo. Ohioago, 01. — Meadns svsja med čikaškimi želeaaičarji in o-bems šelezniškima sistemoma jo še redno v asatanku, v kakršnem je bile isčetkom tegs tedne, in občfaaki avtt s lupanom Devarjem pTlelu si prizadeva « vsemi svojimi močmi prebiti led ter ugledi-ti pot končal poravnavi med pre-pirsjočima ss strsnkamS. V sredo je pripravil mestni svet resolucijo, s katero hoče pooblastiti župana, da ame nastaviti poseben odsek, ki nsj posreduje v tem zelo kritičnem sporu. Nekateri cfcčinskl očetje meni jo, ds bi bilo najbolje, če bi prevzel krajevni prevozni odaek, ki je imel že v prejšnjih letih tako tadeve v rokah, to nslogo. Dragi ps mislijo, ds bi bilo bolje, če bi bil v to arrho aestSvljen odaek is občinskih očetov in meščanov, V vedo je bilo videti, ds so po gsjsnja med ielesničerji in obe-rna železnicama tam, kjer ao bile pred enim tednom. CUesovsnje ns ieleaničarakl ee ji v pondeljok ae to, de bodi stav ks še .odložena ss psr dni, nI ako-ro prsv nič ispremenllo položaja. Postavilo je «slo ssdevo tjs, kjer je bila pred tednom dni, ko je bilo pogajanje ukinjene, ker iti hotela nobena atranka popustiti ven J^ather Kraszinskj-^kat«'ri je «anake"ie fe v par induatri^ijo iumiond je plaal Johnu »S M 1m v- lvojl11 2 Nadvlada bankirjev ja odslovila iO.OOO državnih nameššenoev. T>unej. — Od 8000 df 10,000 clav pade vsak meaee v jerbas brezposelnosti v Avstriji na pošlje lige narodov in mednarod-liih bankirjev. Dr. Zimmermann, župan Am-rdsma, je ligin uredni rabelj, ki vneto vihti sekiro in seka po ' ir-lstkih'* avstrijske republike Po »klepu bankirjev, ki podpišejo posojilo Avstriji, morajo isdetkl 1'ssti tako niako, de bo evstrijeko Ijndstvo lahko plačevalo sedem "Utotkov obresti od poeojile. IHstki a« znižujejo na te na*», se odšla vi ja jo drževni neme nei i nI 40,000 je bUo le odelov-'j^nih, a to m ni dovolj; bankirji '»btevsj©, da se mora Še 20.00O • A*tav Ijencov odsekati od elušbe. ' Heipel, bivši menih in duhovnik ^ zdaj ministrski predsednik, je T>rivom v eksekarijo in polo«l črn , ž na GO.OOO irtev. Socialisti in 'hlevsko orgenisaeijr obtoiajejo •^'pela, da je prodel republiko t' 1 narodnim bankirjem. Deletvl ^»»to protestirajo proti s nit «i»Uvlja»jn državnih pozneje dcjsl Metoprnku osiaoi- Mje <4Frlenda of Soviet Ruasia* Karlu Res^feju Bledeče film tem«. Včeraj sem priporočil mojim fsranom v osrkvi, naj posetijo prsdstsvo t Prava praveata da jo ^AaMriki prsvnč.pntinne. m «niwi Si ■■ -------- ga sovraevva napram sovjeisKi vladi. Abo Rusija eksekutira svoje iodsjalos, j$ to njena sedava Ia nikogar drugega ne. Naj Rusija skrbi sa svojo sadova, sd pa na J ji pomn/famo rekonstruirati državo, namssto da ss spnštemo v nepotrebna kritiziranja ia napada nja. Vaša slika vrši hvalevredno dalo. Vsi smerišld delavd morajo pomagati tvojim bratom Basom izboljšati svet, na katerem v4«MA 'I vini o, Rev. Kreczinsky je prispevel gotovo vsoto denerjf v ruski pomožni skled in v govoru je pozvel občinstvo, nej podpire Sovjetsko Rusijo. S (Pripomjp uredništvs: Priobčili smo gornje poročilo, kakitne-gs smo prejeli in katero dokazuje, da ime Rusija tudi med katoli- MM* dttbovni avoje prijatelje. Niso vsi duhovni fanatiki, kot je noi Kazimir. Ime tegs duhovna spričuje, da je najbrž Poljak, torej rojak nadškofa Zepllaka in vikarje Hutkiewizes. ki sU bila kssnovena v Rusiji vsled izdajstva! — Zakaj ao neketeri duhov ni tski fsnstiki. drugi ps pošteni in psmetnlf Rev. Kazimir Zekraj-šek ima zdaj besedo.) j»h, ia te pa veliko dels, po toHke ur ns teden. Ali vse Ulinoiške induatrije imajo postavno pravieo do tege. Senator Berr se jo hotel prepri-čati, kakšno mnenje prevladuje v aenatu glede t« sadeve, pa je šel od seoetorja do aenatorja ter vprM vsakega fosamesnika, kako miali o tej atvari. tako je potem dognal, da bo osemindvajset senatorjev glaaovalo za devetur-ni delavnik. 6eetindvajaet od teh se je izreklo ss oseminŠtlridceet or ns teden, eden bi bil ss štiriinpetdeset in eden ps zs petdeaet. Ko ja prišla Sadova na raspra-vo, je senator Barr predložil a-»endment zs devetnrni delavnik in 48 ur na teden. Senstor Bsr-bonr pa je hotel sulo popraviti ta priatavsk ter m potegnil ss fttiriinpetdeeeturni delsvnik ns teden. resnici ni nobene med in-duetrijakimi državami tega aero-da, ki bi imela oaemnmi delavnik," se je proti ril senstor* Turn baugb predloženi sskonski osnovi poslsnke 0'Nelll. "Nikskšen greh nl bitl prvi," mu je odgovoril seostor Bsrrjr. "Illinoi* je bil prve drževe vshodno reke Missbkaippi, ki je sprejele žensko volili) previco, in vse drage ea jI eledile. Pred-ložens postava ne bo prisadela mnogik, ali Ustih psr, ki goljufs jo deklete, ho pe imele le ns usdi." Ipanci sopet tepeni v • »Madrid, 6. jon. —. tredno po-ročilo is Mellinc ee fUsi, da je 7000 rebelnib Murev nepadl« špenske čete pri Tisieasi v Me roku in v ] jati bitki, ki je trs jela več ur, je bilo ubitih 400 frpeoeev. Muri ao tndi imeli velike izgube, katere eo jim prizedjali španski topovi. poviAana vosvva na po- ulični tMLMOKlOl v sbat-TLP. GcatUe, WsSk. — Sealtleki mestni očetje se s sedmimi preti dvema gls—«a pregleeoveli veto iupena Sdvina S. Brosrae, ki ai hotel potrditi meetne odredbe ss porišsnje vosaioe as mestnem še-l#zaišk<«B sistem« s pet ne deeH eeotov. Odredbe etopi dne 4. ja-lije v veljeve. tuji pbjmooabji rb Ind — Rešilo! oddelek es je dokopel v podsuum premofokopu v tej bližini do m-derjev J. Bernerdija. Franka Ms berU in Jamesa BertUU, ki ao bi-I( ve« kakor 7t ar sseati. Vel trije ao Hvl/ \ VLADA ■Washington, D. C. — V mesecu meja js vlada saeaajisla narednl dolg sa $15,400^)00. kakor sporo.-« finančni depsrtmetrt. Dne 1. jani ja je saašal skopal dolg •XW0 HkreŠsaje jr majhne v primeri s onim v prejšnjih m***-Hh, to pe zete, ker je imH drpert rnt več isdelkor kekor ffkI vadi i. le nekaj šeea. tozadevne podatke. Brophjr je aeatavil poročilo, ki obaeza 6000 besed. Navedel je imena, krajo in det ume ter naštel vae slučaje nasilja nad rudar-i ki so nekaj v|skdai^oga v Pennsylvaniji in nc le ob čaau Štrajkov. Brophv jmročs llsmmondu, ds krivice, ki jft trpe rudarji in njih d rutine izvirajo iz kontrole, kete-ro isvrtaje majhne ekupin« operatorjev ne ssmo nsd delom njihovih uslužbencev, temveč tudi nsd naselbino, kjer s« nahajajo rudni-ki, akrat&a na)' veem civilnim, političnim in aocialnim življenjem prebivalcev. Kompanija kontrolira rudarja in njegovo družino od sibeli do frobe. Kompanija poae-duje stanovanja mderjev, proda-jelniee, šole, cerkve in politično uprsvo mcata. Tujec, ki pride ▼ naselbino, je takoj izpostavljen vohunom in mora proš, če je na sumu, da hi v Čem podučil rudsrje. Rudsr, ki ob volitveh ae voli kompsnljekih ksndidstov — volitve so nsvsdno ferea r- »aguhi delo in stanovsnje, . "Distrikt št. i U. M. W. A. js v srednji Penoeylveaiji vshodno od tskosvsoegs Centralnega konkurenčnega polja,'! se glasi mod dragim poročilo Bropb)rj*vo. Or-gsnisseija ims okrog 47,000 lis-nov, ki so vposleni v rovih, nsha-jsjočih se v sledečih okrajih i Armstrong, Blair, Bedford, Cam-bria, Center, Clarion, Clearfield, Clinton, Bik, HonUngton, Indla-ns, Jefferson, Bomerset Ia Tiogs — Okrog tege središče ae v obliki pglumeseee razproetlrajo neaaij-aka polja v okrajih Homereet, Weetmerelend, Cembria in Indla-ae. Ameriški drževljeni v teh krljih tu morejo dihati evebo-to vsi, las j bi bila poklieans mad-državne trgovaka komisije ns pomoč. Ts naj bi pov«lsls, ksj misli o nameravanem povlšsaju potn|» ške vesnine. Ali U ideja nlms akoro nobenih ssgovernikov in prietešev. Adminlstreeijs namreč meni, ds se spor tiše le delsraka mezde, ne ps vosnine. ■Kekor isglede, bi bil psmeten in logičen korsk lo, še bi mero-dsjni činitelj! uvedli prelaksve ter dogaell a njo, sli ata želesnl* ški družbi v etenu povišati meado, kskor zsktevsjo šelosnjčerji, ali ne. h* mnogo drugih neevstov je. Nekdo meni, da je trebe ugoditi Železničarjem. AH da j« to mol no, naj meeto odstopi družbsms nekaj "avojih koristi", ki jih prejema Is obeh šelezaiških eiete-»ov, "airomsšntau" felemiftki-me dnribsms. VOLKOVI XN JAONJBTA HA KOMfBBBNOII « ' Washiufton, D. O. — (Fed, Press.) — Predsednik llerding lgov. Koliko lat ima-jo trajati |.MIst to naj'določi konferenca, ča bo skliaaaa., Nsmčija dalje obljnbaje, da bo letna plačili zajamčila s moaopo* lom tobaks in šgsnjs ter s dsv« kom ns aladkor in luksurije s csriaarskiml dobrečs, lods ogromna v<*ns poslstie»v je gta-fsšlrmu v KrsnelJI, Parit, % jun«— Vprsšanje vina, ki ga imsjo mornsrjl .slasti pri-mikači premoga na frsoeosklk psrnikib, postsoejo predmet dl* plomstske korespondence med |Wishlagtonom in 1'srlsom. Vino eetsne as pernikih. Mornarji, ki ' ao ssgrozili s št raj kom, eko ns dobe obi/ejftih drek litrov vino na % den, ko pridejo v Nenr Tork, so se potolešili, ko eo uredniki pero brodne drulli« včeraj nesnsnill, ds perallr "f^fejretie". ki odrine V sobote Is lisrrs v Nenr Vork4 In drugi pemlkl. ki %)ede, bodo iaieli vino ze dels ves kot po aa-ve.ll Kreneosko ministrstvo trgovske mornarice in trgovine smstrs, ds so fraaeoske ladje frsneonki teritorij ki vsled tega so podrejene fVen#oekirii zakonom, pe nej imd > kjerkoli. O tem obvesti Polaesre i easeriško tledo is U teden. ^ . H • I IvvSB vHM^v * t®'™ P® T®4^^ pMt M tli WWI CWu|» M-M u M*, MM •> M M* uUf H fN, kf Im lA I "PROSVETA"! iji ta lM|J||a AaMMa. CUMM. g ■jj^siaauMjULj "Tli miGHT Dmtmm v m. pr. U wmm J« • U« Is M «W M utavi lisft. KAKO SE OBRATUJEJO NEKATERE ŽELEZNICE! p; Lokomotiva šUv. 405, lastnina Lehigh Valley železniška družbe, je v treh mesecih obležala 19krat in končno Je poginila. Ob svojem koncu je s sabo vzela tudi strojevodja in kurjača dne 6. aprila 1928 v Duryeaju, Pa. To je dokaz, ki ga ima meddržavna trgovska komisija, kateri govori, kako obratujejo nekatere Železnice, odkar so ssstavkali delavci v železniških delavnicah. 7 Preiskava, ki jo je vodil vladni nadsornik L C. C., ni samo dokazala, da je prizadeta železniška družba kršila obstoječe postave, ampak da sta jo najemanje stavkoka-zev in njih delo skoraj spravili na rob bankrota. Strojevodja, ki je izgubil svoje življenje pri eksploziji, je pravočssno naznanil, da so podporni vijaki potrgani Nadzornik John L. Rogere je izpovedal, da je kotel lokomotive eksplodiral, ker niso bila popravila pravilno izvršena. Pri preiskavi so bili navzoči tudi advokat-je železniške družb?, ki so skušali z raznimi vprašanji ugnati nadzornike v kozji rog. Kljub temu se je dognalo, da to v devetdeset slučajih družbino ravnateljstvo spoznalo lokomotive sposobne za službo, ko so pa vladni nadzorniki ie enkrat pregledali te lokomotive, so pronašli, da je bilo 68 lokomotiv še defektivnih in lest in dvajset lokomotiv je bilo odrejenih izven službe.7 Brezobzirna uprava železnice je povzročila, da se je dobiček $4,610,570 iz leta 1922 spremenil v izgubo $1,199,145 zaradi naraščajočih obratnih stroškov v teku osem mesecev, ki so končali s februarjem 1928. Taka je sposobnost uprave nekaterih železniških družb pod privatno kontrolo. Ako bi se kaj takega do* godilo pri kateri železniški družbi pod vladno kontrolo, tedaj bi časopisje, zastopajoče privatne bizniške interese, pripovedovalo v dolgih člankih o nesposobnosti železniške uprave pod vladno kontrola Ako bi železniški ravnatelji plačevali take izgube iz svojih žepov, dokler so železnice pod privatno kontrolo, tedaj bi se nihče ne brigal zanje. Izgube mora kriti javnost, ki jih imajo železnice ne glede na to, ako so pod privatno alt vladno kontrolo. Zategadelj je javnost upravičena, da kritizira slabo gospodarstvo na železnicah. ALI JE STROKOVNA ORGANIZACIJA POTREBNA ZA DELAVCE? — It t« fteaelbi m-m tlfti dopisi in tudi jaz mikaj dobrega poročati, Nt m »orodnikom, prijateljem in znancem, da j* nemila smrt vzela iz naše zveatega nam brata Martina Millerja dne 12. maja ob pol dvanajetllL Renjki je bil voda povsod ustavljena in ne re nikjer Se« je«, jo je zasukal v drugo »mer. Vrgel ee je na Etbi-na Kristana. Pa prati: "Poglej no, kako je pa • Kri; etanom. Tako dolgo, dokler ni o-BLgtitf fti odnesel delavskih gro- operi ran lansko let«.meeeca joni- «ov, Jt J* ,t,wU1_ ?el.avfe7; Dobil je #60,000, « katerimi bi ja in spet 17. maja. Q Pokojnik V bil rojen v Črnomlju pri Metliki ter zapušča soprogo in lt lat stsrega eina, v starem kraja očeta. Bodi lahka zemlja pogojnemu brata; njegovi draiini sala globoka tožaljt. mogel narediti jugoslovansko republiko, ko je pa/priapel ▼ Jogo-slavijo, se je vsedsl na minietr-•ki stolček. Pa kaj ke drago — h krslja je hodil na južino." ^Tega ti ne morem verjeti—mu |t imena njegove družine se odgovorim. Bieer neMPfTO Krt prisrčno zahvalim drultva 'Zvon* za krasni venec, polofttn na njegovo krsto v zadnji pozdrav, kakor todi vsem rojakom v tej naselbini za njih prijaznost, ki so jo izkszall Posebno ee zahvalim Franku Koširju a veliko uslugo in krasen venee kakdr todi Loui-•u Brodniku in vsem 'drugim za lepe evetUea. V Pokojni brat je Ml priljubljen v tej naselbini,'kar se ja pokazalo pri pogreba. UdeM&a je bfla krsana, do zadnjega Slovenca v tej naaelbini so fe 'udeležili vet Pogreb se Je vršil dne 80. maja po katoliškem obreda. Delovne razmere so kot po *a-vadi. Ta je topilnlea kot več malih premogokopov. Rudniki so oddaljeni od Duranga od 40 do 100 milj. Poadrav vsem čitateljem "vPra-svete", pa tudi mamici, ki na j so še kaj spomni pečltrjev v tvojem 4 4 Gospodinjskem kotičku." — Anton Borovata. , Tolikokrat Ja bilo ie povedano, dajo delavci močni, ako eo združeni v strokovni organizaciji in Hbki, ako niso organizirani, da W lahko že sleherni delavec prftel do spotnanja, da je strokovna organizacija sanj ravno tako potrebna kakor vsakdanji kruh. Ampak med delavci se nahajajo ravno tako neverni Tomaži, kot so bili med Kri stovimi apostoli. Dvomi so včasi upravičeni posebno tam, kjer ni dokasov. Dvom apostola Tomaža je bil precej upravičen. Dvomi med delavci o koristi delavske strokovne organizacije za delavce )>a niso upravičeni, ker je bilo doprineftenih že na stotine in stotine dokasov^ da delavska strokovna organizacija koristi delavstvu. . Tukaj je topet dokaz, kolike vrednosti je strokovna organizacija za delavstvo. Delavci, ki izdelujejo fikrli v Oranvillu, N. Y., in Poultneyu, Vermfnt, so bili prsd sedem leti neorganizirani. Podjetniki so jih izkoriftČali in jim diktirali mezde in delavne razmere po svoji volji. Delavci niso imeli nit govoriti, ampak so morali le ubo-gati. Kdor ni bil zadovoljen z razmerami in mezdo, je lahko pobral svoje reči in odšel s trebuhom za kruhom v daljni svet Tako je bilo pred aedem leti, ko so bili delavci ftibki, ker niso bili organizirani. • - Danes je drugate. Delavci so se organizirali v sa-# moetojni organizaciji in se pridružili Ameriški delavski Maraciji, ker le ni bilo te vrste strokovne organizacije v Ameriki. Po organiziranju so mezdo prignali v sedem letih za dve sto odstotkov. ZboljAale so se tudi delavne rasmere, ker podjetniki niso več sbeolutni gospodarji v podjetjih. Ako bi delavci ostali neorganizirani, bi ie dandanes prejemali tako mezdo, kot pred sedem leti in tudi njih delavne rasmere bi se ne izboljšale. Koliko dokaaev bo treba le predložiti, da bodo vsi delavci razumeli resnico, da se morajo organizirati, ako ■očejo biti sa Igračico podjetnikom! Brookljn, V. T. - Za dalj ča* sa nisem bil namenjen pisati nobenega dopisa, ker mi ne dopu-ščt čas, a okolnost Slovaka privede, da ne more preiti preko vprašanja, ki obsoja nevednost. 8tal sem ? rssgovora s bližnjim znancem, ko me nenadoma pozdravi agitator sa ',,Proletarce'^ — "No, kako si pa ti zašel sem!" ga vprešam. — "Saj vel, po kaki poti hodim," mi reče in mi pokh-ie »vitek "Proletareev". — 'Ravno prav prideš, pravim, W je moj prijatelj, ki rad Sit«, mo* da se naroči." 1 "Jaz? fte na misel mi ne pride, da bi podpiral škrieer" sel* tmes oni. "Kake škrleet Te je vendsf delavski list, ki zagovarja interese p rolet ar lata." "Beži, no) T6 ao ikrici, ki »0 nekoliko Itudirall in znajo malo ve8, da lahko vodijo delavee sa ilfr." a '"ftkriel tudi morajo biU; taki, ki znajo kaj več kot eamo do deset Itetl, nam kale jo pot k znan-■tvu in napredka. Kaj pa mialli, kako bi fsgledal evet bres "Ikri-cev," takih, ki so trgali hlače po riljib šolah t" "Boljše, veliko boljše!" "Kako boljše — vprašam — uk je vendar pot k znanttvn in čt bi ne bilo ananttvt, bi mogoče še da-nes paall krave in ovee. Enanstvo je prva podlaga napredka." "Da, ovee in krav* bi pasli 1 Mogoče bi bilo boljše kot je sdaj. Kaj pa imamo adaj! Poglej roške botjševikt( Ali Je to.t>ravlst, da mora v Rasi ji vsak šlovek delati? Jas proteetiram proti taki ntred-bi." "Zakaj? Vsa to se vjemt s ba> sedami svetega pisma. Kdor dela, naj je, kdar na dela, naj ne je.'fl "Pa to ni vaet Rusija je tadi liktntomks drftavs. Tam nI sva« hode. V Rusiji mora vse peti glo-rijo boljševizma. Kdor ee protivi ali oglasi s kaka drugo stranko ali vero, Je takoj ustreljen." "TI ee motiš. V Rusiji sta vera in človek svobodna tako dolgo, dokler ne raaAirata post s ve drle vne ustave. Ali morda misliš, da so naredili krivita sa ta, ker so poalaH enega šltafa v nebes V" "Ne sa to, ampak svobode al ta«. Tam je ottreljeo vsak, ki nI boljševik. Poglej svobodo ta v A-merikl. Co hočeš, delaš, če ne! pa ne. Pripadaš lahko h kateri stranki ti Je ljabe. Govoriš lahko sv* Hodno v vsaki skupščini ta na rta ki ulici." "Ta ti so pet v smoti. V Amt-H ki ti ravno taka daleč svoboden, kakor povsad, dokler ne readiraš dršavae »stave Tudi v Ameriki si moral sa časa vojske delati ia tudi v Ameriki ne smeš reči, da si komunist V Idrašene drštvt ti sploh ne dovolijo vstopa, če rečeš, da si komunist ia komuni-stične stranka nI priznana v dr-levi." "Ta ni rttl Tt ai rtel" č^om izginil, najbrf ga je po- padla zgaga na neslani razgovor ali v tovarni Ko Je videl nesavednež, da Je napadati, ki stana, poznam pa njegovo delo. Kristan je razglašal socializem po Sloventfcem h v oni dobi, ko se med Slovenci ni smslo o mu govoriti; v o*l mračni dobi. ko je imel far tako veliko moč, da bi prijel sooialiata za ušesa ia ga izvlekel is eerkve, če bi ga zavohat med avojo Čredo." "Da, tO Je resniea. Poznam Kristana in.več takih škrieev/' ■Tadi meni je medtem padlo v.........^ __ _______ gUvo, da Je škoda mlatiti prašno ^ ob jVflSS^aatf i* jmdeset bi bilo take ne delajo škoda, kvečjemu le koriet, da nam raz. redčijo vrste. Saj po tovarnah i-tak delaveu* vse zapira vrata. A-ko se komu slučajno posreči reši-ti se ioljev, mu aismo nevoščljivi. Nsstopiti moramo samo proti o-nim, ki sovraiijo delavske refor-me in Jcrivo prerokujejo Človeško dražbo; proti takim, ki ignorirajo delavski razred za to, ker ve do, da Je nevednost kalna voda in te v taki lovijo velike ribe. Ignoranti ao tadi oni, ki mitli jo ali so mialili, da bi Kriatan lahko ustvaril jugoslovansko republiko v sedmih dneh, kakor bog svet. Republiko Je amoiea astvs riti samo narod, ki sna misliti, ki se prime dela in sna kontrolirati svoje voditelje. Takega naroda pa t Jugoslaviji ni bilo, vsaj za vzorno republiko nt. flaj če bi bil, bi se Joila lahko porodil« republika. / Prilike je bilo dovolj. Daje ni, kdo je krivf^ . ' Slovenci smo spali, počivali v naročju klerikalna majkel Vzbu dih shio se ravno, tet pravi Ra slamo in boljše Je o tem pisati v glasilu, da bo čitalo in obaojalo tisoče čitateljev. Potrdil aem torej: "Če je Krittan res to naredil, Ja falot, kot so vsi oni, ki padejo delavstva za hrbet. Zado-voljen mi je pritrdil in šelela sva si 'lahko noč'." a Ijfi moj namen zagovarjati Kri-stana, ker je on zmešan eam, ako Ja trebi; še manj pa imam povoda aagovarjati rusko dršavo, katera napadajo le ekoid nekaj let razne močne in Vplivne drfave brezuspešno. Človeka v sree gane, ko eliši govoriti take besed* med delavskim razredom. In t^ce izjava ee čajejo dan na dan brez pomisleka in brez presledka. Si-' klerikalna. Vsafci tvoj ministrski eer izvirajo taki govori narav nost iz kapitalistične kovačniee^ kjer jih kujejo in cepijo v maeo nevednim osebem, ki ne razumejo In si ne morejo tolmačiti eistema današnje družbe. Pravimo, kapitalisti so nsvarni nasprotniki delavstva, a kapitali sti nito tako nevarni, ker jih po entmo. Kapitalisti so samo izkoriščevalci delavske moči in na* iprotniki ?'|ibolj6evalnc reforme sa delavstvo, ki bi jim zabranila izkoriščanje. Najbolj neverni eo vrainiki delavstva ae nahajajo naravnost v sredini delavskega ratftedl, tam, kjer vladata ne vednost in mračnost. Kapitalist os more biti sovraš nik delavca, ampak le nasprotnik njegove reforme. On potrebaje delavee, bres katerih ne more eksistirati. On gradi tovarne, v te postavi stroje. Ali ti rtrojl bi stali dokler bi ne strohneli, če bi jih delavska roka ne pognala v tek. 8troj je mrtev predmet in ničesar ne prodne ira, dokler ga iivo bitje ne zavrti v tek. To Iivo bitje Jo delaveka moč, ki Jo kapitaliet potrebuje, kajti bres nje ne more prodneirati in pomnolevatl ovoje ga kapitala. Delavsko moc pa mora kupiti tako kot stroje po dnevni ceni, ki jo dtlavec prine se na trg ia jo ponujs od delav niče do tovarne kakor kramar •vojo robo. Čimveč pride robe nt trg, tem eenejša je ia čim mtnj jo je na trgn, dražje mort kapita list pltčati čim ceneje se dobe delavci, toliko lalja kapitalist konkurira š svojimi prodnktl na •vetovnem trgu. Tako #lgo, dokler bodo delavci nevedni in neeložni, se bo kapitaliet lahko I njimi igral la zabaval kot mačka z mišja. Ko sc pa bodo delavci zavedli . In adrn lili, bodo pokasali kapitalista ra-čan. Rekli bodo: Kapitalist, stroji so tvoji, dtlo, ki ga izvršimo pa je naše. Če hočeš, da obratuje m o stroje, moral plačati toliko, dt pošteno preživimo sebe in druiinr. Kspitalisti to prav dobro veda, isto tadi porabijo vaa sredstva, ki hapravljajo delavce nevedne in nealolne. Prav dobro eredstvo Ja — lov po bogastvu. Zato tako radi migljajo a kapitalistično bi sago namigsjoč, da Je vsnk lahko kapitalist, ki Je le priden in ekr-ban in se rasnme v blzniški Špe-kalaciji. Zato Je s to boleznijo o-knšeaa večina delavtkegt razreda. Oni. ki eo po ereči prišli do prgišča dolarjev, eo tt zatopili hapitalietičao špekulacijo, poglobili so M V tekmovalno profitar* tka borbo, posuli to eaajači In aetprotniki dtltvtkt reforam. Bo-jijo se, da bi ae imeli v delavtki družbi prilike, nasaditi svojih petindvajeet doUrjev "pod kok Ijo, ki atto situ JaJta". Mp W obraza. kiT1 " do. hotedno t človeške civilizacijo J človeškim ntpredkom vitrie. Vi. šina izpodreze na stopalu oznacu , je stopajo človeške civilizacij J Vaš obraz Je takorekoč m šem pomenu besede ■^■odtia kosti1 vaše aege. (Pod besedo "not^. je ometi stopalo.) J>«, celo potHa vtšega obraza razodevajo, ksklna je izpod reza na vaši nogi. Ploskonožec, t. j. človek, ki ni. ma izpod rezanega stopala, nt)?0 so mu izpodrezne kosti zlornj^lnf razodeva veščema očesu to dpjstv» t splošnimi enaki šibkega zdrsr. ja, ki te seve prav dobro zrcalijo v potezah njegovega obličj«. Zgodovina človekove evolucij. Od tedaj, ko je bil še Žival, pa do današnjega dne je večidel z,ro nje kakšne teorije, ae melo ozrimo na evolucijo narodov in držav! Tu vidimo, da eo pesniki in filozofi opisoveli tedaj, ko so bili Grki na višku svoje slave, in njih mladci pravi pravcati atletjo, evo je junake za Ijadi z izpod rezanimi nogemi. Tn glavni grški ki-per Fidija je qam v vseh svojih modelih predočevgmoge e visokimi izpodrezbami. > In če ee za hip pomodimo v Rimu, ko je bU Rimi jen gospodar vsega tedanjega eveU, ali obenem pe strašno okruten, vidimo, da so bili bojevito pleme, ki je hodilo na poteh. Krut človek i-ms zelo nicko izpodrezo na nogi. Ce opazujemo to aH ono črnopolt-ne pleme, vidimo, da imajo nje> govl Člani večinoma zelo ploske noge. Ali če tt ozremo nt Indian ct, čigtr etiko oč krojaških dalavoev v Lfallu. N i« f!*ov»io za arsjk ko so jim laatniki delavnic ^vorili, da ne priznajo unija ln L odpravijo črno lista. Krojači L člani Amalgamated ClotMng Vorker'« Union. piitriktna valj« »darjev v ijiori Skotiji (Kanada) ja obvezi* gL odbor t Indianapoiisu, da je ovrgla tvoj načrt afiliiranja a Rd , 0 intcrnnoionalo. Predaednik U« is J« Poslal odbor petih mol v jforo Skotijo, da ec psepriča, če je orgauiracija re« pretrgala vae reci a komunisti. Slovenki Narodu Pogajanja med Tnr^jo te Ane-rtko M t lak«. Laueaone, 6. jun. — Lozanzka konferenca, ki ja imela nekaj dni gladko pot, m oopet draa po lan kem leda. Predvojni turški dolgovi so novo kočljivo vprašanje l»met paša je danes izjavil, da Turčija a« bo plačala predvojnih dolgov v zlatu. Dolgovi znašajo 350 miljonov dolarjev. Francozi, ki ao glavni upniki — v njihovih rokah je 80 odatotkov turških državnih zadolšnio — zahtevajo plačilo dolga v zlatih frankih ali sterlingvklh fantih. Izmet pravi, da je obljubil turškim volilnem, da ne oprejme v Ložam ničeaar, kar Turki ne Morejo izvršiti. Plačilo v zlatu ja nemogoče, lahko pa ae izvrši v turškem papirju. Ako Francija na nmakne avoje zahteve, aapuste | Turki Loaano v par neh. Ameriški poelanik Grew in Izmet paša at« pričela znoči se stavljati mirovno pogodbo med Združenimi državami in turško republiko. GLAVNI stan« mit« »a lawndalx avi.. chicago, illinois. » Imimbi odbori uppravni odikki A Ctlahsr. A»*~ VMrieML P-j^lb HltlJ^i Sft Vt|fitfc| iN^ilk |lnlli Jtit li?tflil% POHOTNI odskki , •ep® ImsmmmL PNSN^Šl 4SV Wi man ll« šfrfiiflM^ Masmn zre, om«, a. vwUr. Im iti, Ur. m*** SAPAOTtt OKROUKi Nadzorni odbor: Zdraftltool oeUx*t 4 Pudsslalhi Ffaak A M, 11M t«. CnvM Ave* CM« jT^I&TtlffoiZa** flViSt!ySi'iU VRHOVNI ZMAVMIKi De. P. J. Kera, OSM It.CUU Av, POilOBI Kiii^hib>ni>y. M delajo v «1 BtOOKHAlTOVO MKItfJK O natvm blokih V etbopl ju TnoOa ioiam otbok ni poolthitf. tako ae je število potniških skri- vunov precej skrčilo na ameriških ladjah. • Na krovu potniškega parnika President Booaevelt je paš pretkan policaj, ki zavoha vsakega ša tako skritega in opreznega skri- vuna. To je policijski pez Roland, ki ga je njegov lastnik Bordes izuril in izvežbzl, kako mu je izvohati vse tiste, ki nimajo praviee bi-ti na ladji President Rooaeval|. t» Ta pes pozna v vea izvrševalni štab tega velikega potniškega parnika, in preden odrine ladja iz New Yorka proti Bremena tfa Nemško, se seznani z vaemi novi-mi Člani ladjinega moštva. Nato obišče vae potnike od prvega do zadnjega. Vae pazljivo prevoha, vae kabine in vze prosto-re. Ob tej priliki mu ne uide noben »krivun. Vsakega zasašenega skrivuna pridali potem ladjla kapitan k moštva' na dela, da a) tako zasluži voznino in prehrano. Roland je v resnici pravi ztrah vsem skrivunom, ki bi se rodi valed pomanjkanja denarja ,, «11 pa iz strahu pred domačimi oblastmi brez potnih liatov prepeljali preko velike lulc v to deželo. ■ ' FORD PEIPEAVUBK MOTO-TI PftlDSBDVltKO KABMDA-TUMf Wsshington, D. G. — Wazhing tonzki politiki menijo, da ja Ford namignil avojo pripravljenost sa prevzetje predsedniške kandidature v prihodnji predsedniški borbi. To čitajo med vrsticami v nekem uredniškem članku, ki je la-šel v Fordovem tadniku "Dear-born Independent". Članek je izšel na strani, ki nosi naslov 11 Ur. Ford'a Pag*". • Jedro Fordovega uredniškega članka je to, da so politilni in finančni krogi, iz katerik ja zlej izhajalo vodstvo v Združenih državah, popolnoma trhli in pre-pereli. Zato da mora dežela gledati druga« za avojo vodetvo. Članek pravi potem, da nieo ustvarjajoči možgani ameriškega naroda težili k politiki, in da imamo izven uradniškega življenja pra-vo in reenično javne delovanje za deželo in narod. •Aee^lo JetoelsvvMk m sulmi Tt|«Mt~ I. N. P. J« NIF4I le. Lev* V9B SAOBVt V SVin K BLAGAJNIŠKIMI POŠLI se »* ao škodo Vlrfiaio, Mina. — Proeim ia poživljam člane društva št. Sli H. H. P. J, de ae prihodnje eeje dne 10. junija v veljam števila udeleže kakor pa zadnjo osjo me-eeea maja. Na dnevnem reda imamo vel vežnih stvari. Poeebno poživljam nove liane, da upošteva' jo ta opomin la tudi izpolnijo evojo dolžnost. t brstskim pozdre« vom — los. itrle, tajnik. AU lam anatl pravilno plaat fci aBat angleško? BeroM al "«r 7- JVXIJA. um VETA J. Kosak: Rdeče lise. Od »rca m j« »mejalo solaee Lul^u in Mirku, ležečima v tra-vi in * nogami drejjajočima v n*-bo. ♦•Ti Mirko, kaj pravil, *e bi zdajle ves ta pokrov padci m naju? Zmečksl bi naju, kaj t" Modro je odgovarjal lat« starejši Mirko. Ktraino premiiljene ao bile njegove besede. "Oh, ti Luka, Luka, ti pa re« ničesar ne vel. Saj ne more pasti doli. Moj oče pravi, da je vse, kar vidimo nad seboj, le zrak," "Zrak, trak, hm, kaj j« tof Ti bol U vedel!" "Ne vem! Ampak o že pravi, da ja povaod, v sobi, nad nami in krog na«, pa ga ne vidimo." "Seveda bi dregnil, norček, ampak zmrznila bi. Tam je straien mraz." "Ti, kdo tip« v* te pove!" "Oče. On toliko te. Vaak veter bodimo na »prehod, pa pripoveduje." "Midva z očetom pa ne greva nikamor. Komaj akuha večerjo, kadar ae vrne zvečer domov, pa le leti. Tako ni sU." "Tvoj oče ni hodil v šolo. Menda zato nič na ve. Leto« grem tudi jaz, pa v meeto." "Kaj ae bol bahal, ti smrkrije, "Eh. potemtakem je pa tudi asoj oče le ve, deati ve. več moj e*e zrak, kadar ga ne vi- troj, pa noče govoriti!" djm?" Zahajajoče »olnce je odkrilo o- "Loka, ti «i neumen." ftroikim očem akrita ziatonimena "Kaj neumen. Jaz pa mialim, Jnbolka, da ao sc razveselile in da bi lahko dregnU prav tja gori pozabile hude miOi. z nogo, če bi imel tako dolfo." "Jej, al'J«h bomo. ' "Lepa »o pa re«. Pa bt luao zrela." "O prav krnel« bodo.'' Vel kaj Mirko, lezi ti tjela pod hruftko, jaz pa semle. Bova videla, kdo bo močne jH" Črne zamazane noge eo ae oprijele med zemljo in nebom, «a vile na deano in levo, da je t flelnjih in pratik pokalo, ae zvijale kakor dve kači, ki ata pogoltnili druga drugo. A alabte ao popuaiile in ee umaknift "VH, kak« «em te," je akakal Luka od veaelja. Pred prekljo ae je moral ^ ni akniti na drevo in ae ni dal ekleatiti ne BORBA.« L. KUHAR. (Konec.) Oče p« je gledal sedaj pri enem, potem pri^ drugem oknu na dvoriMe in klel: "V«e bo budil vzelt . . . Vidite, le či«to belo je jel Vae je pri vragu! .„ . Molite, kaj zijate! — Oh! oh! ob! — Potem si bomo p« . . . zabili! O prokleto! Molite! Devet hudičev! — zdaj ime pa berači. O Bog, ti le odvrni nesrečo in pomagaj nam!" % V svoji razburjeni breropnosti nss jo silil k blazni molitvi, ker je bil prepričan, da amo nedolžni in naa Bog mora ualilatl; sam je bil toliko zbegan, da ni bil sposoben in ker se j< imel *za grelnika, tudi ni upal na uspeh svoje molitve. Kadar je nevihta ponehala, smo lli ven. Oče je v hipu ocenil vio napravljeno ikodo in hodil otol-nega lica med uničenimi nasadi. Ako j#po nevihti lopat sasijslo aotaee, aa je kljub neprijetni uaodi kot vreme hitro zvadril. "Bog je dal, Bog je vseli" je rekel obilne. "Napreži, greva orat sa ajdo!" mi jo rekel potem in takoj zopet začel polagati upanje in trud avojih rok naravi v naročje s tisto verjetnostjo in uda-noat jo, kot bi «e ne bilo sgodlio ničesar . . . Nekoč nam je erkavala krsva. Bila je velika in najlepta izmed vach, kar jih je imel očo in tačaa je bila tudi breja. Nehala je jesti in polagala par dni. Ole je upal, da ae ji bo obrnilo na boljie, toda njegova nada ae je izjalovila. Val «mo ae zbrali okrog nje. Letala je na tleh io gialala s otoinimi, velikimi rčmi v nas, kot bi ne* hotela s svojimi pogledi prositi usmiljenja. Ponujali amo ji kruha, \ a tudi toga ni ho du. Očetov ohr»* ki jr bil sama senca, «e jo >i m« il le bolj. ' Moiite Mogoče se n*a B -1 usmili:" nam jo velel. Zopet^ smo molili j toda moja molitev takrat le ni bila *eč udana proftnja, ampak bila j« apel na boljo pravičnost in usmiljenj<-. \MWai bil I« precej biater in »am se savadal naloga »iromalne-ga pololajs, sem zshteval s neko pravico, da naj naa ne pregafaja in muči dalje. Molili smo ssman, Bog naa ni ualilal. Oče ja moral oditi po kmeta iz okolice, ki ae je razumel na bolezni in tudi na klanje livine. Prilel je, gledal in tipal Irravo po vseh delih livota. Za Ikornji je imel aataknjene dolge nože za kolino. Mi amo stali plaho okrog njega. "Krava bo crknila v teku dveh dni, ako jo ns sakoljete. Poglejte, ksko polaga glavo po sebi. To je znamenje, jaz vam pravim!" je rekel kmet no* namiljeno. "Ali iii pomočif' je vpraial oče hripavo. "Tu ja ni|" Pripravili ao m «a klanj«. Jaz »cm pobegnil is hleva, ker ae mi je lival »milila in niaem mogel gledati njene »m rt i, Zunaj sem začul omokotajoii udarec aekire, nato kratek in slaboten bleket krava. Bila je mrtva. * ' , "Poglejte, tam leti nafta najemnina!" je dejal oče, ko jo prilel ia hleva. Najemnina je znalala trlato kron in toliko jo cenil kravo — takrat — Bil je či«to obupan in je brez vaakega motri poNtajal krog domovja. Kravjega meea »e ni dotaknil ve« ta čaa. To je bil trlak udarec zanj. Ko k«.m bil »tar enajsf let, mi je umrla atra. Njena smrt «e mi je ntUnila tako določno v apomin, d« »e »|>ominjam natanko v»ako minute tiatega dogodka. Prišlo je nenadoma. V neki zim-aki noči m« je prebudil oče iz »panja. "Vatani! Sestra Ančka je bolna!" Zvečar *Je bila zogled, pred katerim »ein vztrepeial v nepojmljivi groil. "Vprašaj j«, ali jo bali!" mi je dejal oč« R znova. "Ančka, ali te bolif »em Jo vpraial nelno. Odkimala je trudno, a odgovorila ni. Meni »e j,, gaamilila neiirekljlvo. aapekla me je veat, ki mi jr očitala, da »eni bil tnjo tolikokrat trd in o*oren Rad bi bil pokleknil k njeni poetelji. Mijel njmi r»ki t mojimi in jo proail ix1pul*anja. loda tega izliva In priznanja moje velike boli mi * I dovolila takrat moja trda. takrita kmet»ka na L rav, odmr\«|o je le v moji dn&l Nemo aroč v »Jo, amo bili v»i okrog poetelje. oč* j| j« nepreatan* •tiral »noj t obraz«, mati Je .Vpel« uničena pri njenih no^ah, pri prčl je m<>1ila Ubie«, »tare ia r "Obujta se, potem bost« lis po soseda Petra!" nam« j« ukazal oče. Naju s bratom ni bilo popolnoma nič strah pred poveljem, daairavno sva se sicer oba nepopisno bala temne noči. Obula sva se, babic« nama je prilgala avetilko. "Reeita Petru, da naj takoj pride aeml" nama je narofeval oče pred odhodom.1 "Oredol po poti molita rožni venec za Ančkino zdravje." fiu ava ven, prvič aama v temni noči Jaz aem šel apredaj in avetil pred bratom. Noč je bila ja-ana zvezdnata, toda brez mesečine; iz poltene se je svetlikala bela povrlina sneiene plasti, ki je pokrivala vso Urno pokrajino. Pot je vodila ves las ob robu gozda. Nekaj časa sva molila glasno; toda udano in s tako vero le niaem molil nikdar po-preje ne pozpejc. Ko sva zagledala Petrovo domačijo ob robu gosda, sva se začela pogovarjati o sestri. Reki« sva, da gotovo ne bo umrla, ker bo Peter odiel po zdravnika in uamiljeni Bog tega ne bo pripuatil. Iz klicala ava Petra iz spanja in petem amo ae vrnili vsi trije. Sestri je bHo le slabše in Peter je takoj odiel po zdravnika v uro hoda oddaljeni trg. Ure čakanja na sdrf.vnika, ki nam je bil sadnja nada, so se nam zdeie atralno dolge. Prialnlkovall smo s napeto pozornostjo, kdaj ae bo v snegu sa hilo sačulo Ikripanje Petrovih težkih Ikornjev. Oče, ki ja otopel in na videz zakrknil svoje srce pred vsem, je s mrzlično opreznostjo stregel nezavestni »estri. Tolalil jo je venomer z besedami: "Ančka! Bo le boljie! Prilel bo zdravnik in bo pomagal." Isras njenih oči ae nI spremenil, iiroke, steklene so bile obnjene v strop. V presledkih se ji je isvil pekoč vzdih preko suhih, razbeljenih uatnic, katere ao pri tem boleatno zamigale. Na vaak tak pojav je vlil oče par kapljic vode na lličico In jo vlili m.«d polodprti ustnici. Zdelo se je, da ji jfr potem lažje. Mati je ždela pri njenih nogah, sivih j apatičnih «e in krfievito oklepala s prsti rdeč rožni venec. Včasih se je sasdelo, da so ramigalč njane ustnice v molitvi, ali glaau ni bilo preko njih, le tu ln tam krčevit vzdih njenih pra. "Ne joči tukaj vpričo nje, potem ji je le fcu -jel" js proail očo vsakikrat; in to ae je ponavljalo v rednih presledkih " Babica in midva s bratom amo klečali ob klopi ln neutrudno molili, le najmlajii, četrti izmed naa otrok, je ležfl mirno v zibeli in apal. Medtem je napočila zora ln poatal je avetel dan. Ali mi tega niamo opazili, mirno, brez leska jo gorela petrolejeva svetilka na mizi dalje. Končno io salkripali zunaj v anegu Petrovi telki ikor-nji; dovedel je bil zdaavnika. Ob njegovem pojavu smo se kot oddahnili. Kakor Boga aem ga gledal. Vaedd*ae je k aeatri, tipal in poalulal na praa in kimal zagonetno, naposled ji je vlil na lličici nekaj pralkov s vodo v usta. Potem so je dvignil in odlol naglo. Zunaj v veli ga je prosil oče, aH je bolezen sestre um rt no nevarna. "Oh ng! Je nevarna, toda amrtno ne!" je z neverjetno geato odgovoril zdravnik in ac brzo odpravljal dalje. "Kaj amc uživati t" je vpraial oče. "Kialin ne, drugo vae!" je odvrnil doktor in odlel. Puatil je tudi pralke, katere naj bi ji dajali vaako uro; toda bilo je nepotrebno. Takoj po zdravnikovem odhodu ae jI je poalablalo. Oči ao ae ji raallrile in sijalo kot livo ateklo, ustnice ao ainele. Naenkrat so ae pojavile na njih ostudne, zelenkaste pene. "8veČo, svečo!" je zavpit takrat oče zmedeno. "Umiral Umira!" Mati jc obviiela nepremično ob vsnofju, sta««* ra babica ?a je »kolebala pokonci, ulgala svečo in s mirno, sigurno roko drlala trepetajočo luč v umirajočih eeetrinih rokah. "Molite< Umira!" je dejala kratko in anbo. Nihče nI molil, ampak vai amo stali nemi in tihi s veliko, telko bolestjo v naiih dulah, ki ao plakak| lod njeni amrtl. (11 oboka laloat aols, vzdihov ln prečutih noči je logi« na naa. ki je trajala le dolgo po pogrebu. Kasneje ata rekla oba, oče in mati t "Srečna je, da jo je Bog relil pozemnega trpljenja.*' In mati je doatikrat vadihnila v togi: "Boljie je umreti, nego živeti Življenje kakor ga tivim ja* Ančka j« »rečna!" Tekrst vaega tega niaem mogel razumeti in apraviti v zvezo, s leti pa sem aačel razumevati. lata bprba, trda, ubijajoča um in tivee, večna, brezupna akoro, podobn« gradnji hile v pravljici, v kateri ao ptice v kljunih donalale gradivo, je trajal« d«lje leta in leta. Oče jo je vodil ftilavo in vztrajnei "Kupil bom laetno grudo, da bom vaaj na a v oje« umrl." In rsel Kasneje ae je zgodilo. Kupil je zemljo i« hilo a gozdom, m skupaj majhno in airo maiao. « njemu «e je adelo sijajno.. • "Dočakal aem. da aem aam avoj gospod!" ja rekel. In ka je prvič zasadil plug v svojo aeml jo ia stop«l etar in »ključen, pol« brazgotin aa njim, s? mi je sdel miren in zadovoljen. sfcamenjati, dokler ni okorni Mir ko ponudil piškotov v spravo. "Prekljo na »tran, pa pridem!" Zahohotalo ae je «olnee za gora mi, v«e zaripljcno v obraz in se z rokami držalo za trebuh. Otročje ae je vmeialo v njuno igro. Pred-no zatone, bi se »e rado malo pobralo, podaalilo smehljajoče o-brazke in raskuštralo vroče gla- Mam Po soaedovo Urško atopi, Luka, pa ti dam le en piikot," gaj re«!" Preplezal je plol na sosedovo dvorišče in ae vrnil z objokano Urlko. I"1 Mirko, Jakec jc bolan. Urška , e tako žalostna." ISolnce se je nekam prebrnile, is dolgo ao molele kvišku rožnate nožice, vse tri pa je obila hladna večerna resnost. |"Vee čas moram-biti pri njem. OČe pravi, da bo umrl." ■"A ... a ... umrl, aaj sem ga sc včeraj zjutraj videl." "Danea in včeraj zvečer venomer kaka." Jaka pa kaka, Jaka pa kaka," se je prekopieal Luka po travi. Kako grd ai, Lukcc! Jakee bo umrl, tako sem žalostna." Umazali rokav je lovil potok solza. "Le ne joči, Urika, aaj ne be." "Bo, bo, kri gre il njega." "Ka ... a ... aj, kri!" |<'Da, da. 6e včeraj zjutraj klical pipiee po dvorilču in jih za rep lovil, zdaj pa nič več ne reče. Oče je name atralno jezen. Pravi, ti ai kriva, ker ai ma dala jabolk." "Kdo pa pravi, da jih ne amel. Glej, Urftka, naše gambovčke, to jih bomo, le prodno jih oče odpe-je v meeto." "Jakee, moj iTakae,?' je zopet zajokala Urftka. "Le ne boj se Urika, med geljčke pojde," je nelno tolaHl Mirko. "Meni je oče pravil, kako je lepo, čeae umre." "Daj no, povej, kaj je rekel!" "Tam-le gori, kjer aijejo zvečer zvezdice,' je vae polno majhnih fantkov in punčk. Z zlatimi žogami ae žogajo, v zvrhanih ikrnie-jih noaijo srebrne zvezdice, ac posipajo z njimi, zapletene v laseh tare, avetijo, da ni nikoli noči. Včaaih pa se vsujejo kaki ne? rodi ti arebrni keberčki in leto daleč in daleč k nam na zemljo." "Pa jih ujamemo, če priletc kdaj ddlil" "Ne moremo. Previsoko so ln nI takega velikana, ki bi jih lovil z rokami." "Kaj pa jedo ti fantki in punč-k«!"' MVse zlato. Jabolka in hrulke, piškote, vse z zlatim, sladkim prahom potrese^." ■ "Kaj bo tudi Jakec jedel' tisto!" ■"Seveda. Pa dolgi lasje, svileni laaje mu zraatejo, kakor jih nosijo tiste punčke in fantki. Kaj le nisi nikoli videl, Lukee, kako viae taki laaje z nebez, dolgi in lepi. Moj oče pravi, da jih tedaj čela jo." "Kdo jih čele!" | "Vai letajo okrog atarega go spoda z dolgo aivo brado, sedeče ga na zlatem prAtoluj srebrno pipieo kadi in beli oblački plovejo nad njim in viaoko nad glavo. Kadar se jih naveliča, močno potegne in spusti (oliko dims, da vsi po«pe in takrat jih počele mamica Noč k«, položi vaaikega v avojo postelj, kamor ae vleže tudi njih atek Danček. Mamica pa sedi pri njih postelji do večera, dokler ne pride spet atek Danček,« pa jih abudi." "Pa jim ni nikoli dolgčas!" "Oh ksj le. Samo jedo in pijejo in kadar se vsega naveličajo, apulčajo na zemljo piaana mehurčke, rožice ali pa jim stsri gospod nspelje ribnik s zlatimi ribi-|eami in tam apničsjo iolničkc. VČsaih pa love arlene in čavrlje, ki ao tam gori vai slsti in be!e| pred njimi, ds jih vidimo tudi mi." "To je pa vredno. Vel kaj Mirko, jutri zjutraj greva.tudi midva tja doli k vodi, bova opušča Ia Čolne in delala mlinček. TI, pa s« nove »rlene vem. Ps koliko jih Js!" "Kar požvižgajtM Urška »e je »pet razlaloatila in «1« bele solza ao skalile veaelje. "Nič ne jokaj, UrškaI Mirko ti pa ateci po konjička, bomo malo jahali, da bo Urška videla, kako znaš ti . . ." "Očka na puati." "Kar za »kednjem ae zmali |$aj ae bo videl. No šema, nič ee ne obotavljaj!" — "Čakaj, zdajle boš -idela. kak Ineg« konja ima Mirko, pa kako sna. Ca bi moj oče imel toliko denarja. bi k« gotovo tudi meni kupil. Oh. kako rad bi ga imel. Sa. mo konja!" "Pa ga vsemi pri soeedovth." ♦Nc smem. ZodnjiČ jih je .le Mirleo dobil, da je bil ve« šrn. ' Za vogalom «e je radovednim očem prikazal Mirko, v naročju pred aeboj je »opihal z velikim, lesenim, lepo osedlanim konjem. Da ni nriakočil Luka, bi ležala oba v travi. Kakor hitro se je zaujčkal konjiček v travi, mu je že čepel Lukee za vratom in Mirko je kar obatrmel, kako je udrihal po njem. A misli njegove »o švigal« kakor poatrvi. "Mirko, zdaj pa ti. Poveljnik!'! Trepetajoče od pričakovanj« so vlekle ročice Mirka na konja, ki se je z resnim in doatojanatvenim obrazom zavalil na avojo živali-co, se viaoko vzravnal v stremenih, pred očmi pa so se razvratile nepregledne množice bataljonov. "No pramček . . . t«, ta, ta . . . Pozor! Četa «to ... paj!" Zagugal se je pram, bataljoni ao korakali mimo svojega povelj niks. Lukec pa je tolkel ob kolena in kričal na vae pretege "tara, tarara ... traramtata ..." Godel je v tolažbo težko atopajočih vojakov, da ae je ob njih pogledu razvnel tudi Mirko, ae divje ozrl tja za bregove, kjer je čakal zakopani sovražnik, zravnal avojo armado in z rezkim poveljem "napadaj!" zapeljal množice v boj. Divja godba jih je spremlj«l«, neustrašene, vse rdeče v Hce kot njihov poveljnik, ki je vsel zdaj na lev, zdaj na desni, trdno odločen, da rajle pogine, kakor zbeži. Urika pa je žalostno motrila veli-častni prizor in rožni venec are-brnih jagod se ji je ovijal okrog ličec. t Dolg zategel žvižg, katerega je prelepil oster in kratek, ae je o-glasil za hrbtom armade. V trenutku je bil Mirko na tleh in/ očmi iskal očeta. "Puati meni konja!" "Ne, ne, oče no pusti." "Samo za danea, n« daj no!" A Mirko je neizprosno itork-ljal a avojim bremenom naprej. V Lukcu je vae vzkipele. "Na!" In trda zaulnica se je poslovila od Mirka. Ta se je debelo ozrl v svojega prijatelja in trpka aolza je odgovorila, da se jc ^ukeu milo storilo. ."Pa pridi jutri zjutraj^lema!" je vpil za njim v zadregi, kako bi popravil krivieo. Tudi pri Urški ni našel tolažbe, ker peklo ga je globoko v srčccu. Izza vogala je zapeljal na dvorišče Aftdrej Koale, njegov očo. Vsak teden po trikrat je vozil v meeto, odkoder se je vračal pozno domov s težkim brtftaenom za vse valke Itacunarje in trgovec. Vsi so mu naročali, ker je malo računal, komaj toliko, da je preživljal eebo in otroka. Mala, aivordečkasta kobilica je stopala počasi in globoko premišljevala vso pot. Redkokdaj se jc zgodilo, da se je »voje misli iB kitJ noge. Natančno jel la izmerjena njena pot, ,a ■ klance in bregove je »ravnala 3 davno »voj korak, da ni nikui »topila preveč na denno ali leJ Zivaliea toliko poltena in aič Z da, če bi ae ustavila pri cekij aredi ceste ter opozorila »voj1 6. SI«bo sveča Je briala Fr. Gerbil, duet »opran, poj« *o«po * Matij«vič, tenar poje g. F. Stanftak, na glaaovir spremlja, proi. V. Novinfteg. „ | 7. Poet and Peaaant, overtura la Suppo, igra ork««Ur B«n»n. r §. Na goro, A. Medved, poje Mani »bor, 8lov. pev. dr. "BM, » a 9. Rožmarin, I Ocvirek, poj« meiani »bor, Slov. pev. dr. "BlcJ . I I 10. «to čutiš Srbi ne tutni, D. Janko pjeva Rodoljub. Po končanem koncertu aa prj£ne ptas in prosU sabava. y . Za plea igra potujoč Tamburački »bor Balkan. i t Za mnoeoltevilno vdelekbo domačeca in bUilitj« okolice občin- • H stva m uljudno priporoča v imenu Hrvatskega. Proavetnega društva j Rodoljub" P. Staničak, Ujnik, Connemaugb. Pa. { NA KRVAVIH POLJANAH J« ime knjige, katero Je apiaal Ivan Matičič in V kateri nam t*o predstavlja vroaote »vetovne vojne la GaBeiJe, a Deberdoike piano U, a tirolaketra gorovja, ed Apacapanov, Sv. GabriJeU pa de Pijs ve, in natančen popia dogodjajev slovenskega planinskega polka ed prvega do aadnjega dne. Knjiga vseMJe tudi rasne saamenif •like In livljenja vojakov la etvtliatev aa čaae svetovne vojne. V resnici J« to nekaj, kar Je isredno aanimivo ta M »orala taseti vsaka kila. Zato ne odlaiajte Umv«č naročite knjige takoj. Star-saase $1.1«, g vrodsm Jo v reenirl veliko vel. DeM m pri krat« pisatelja aa aastova: FRANK MATlClC lil