230. številka. Ljubljana, vtorek 7. oktobra. VL leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dnu, izvsem&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pooti prejemam, za uvstro-ogomke dežele za oeio Isto iti ^o!d., «a pot leta & goi" , aa Ovtrt lota 4 gold. — Za LJubljano brez poSiljanja ua dom za celo       13 g<'-;i., u 5etrt leta 3 gold. 30 kr., *a m mooM i I    »1*1. 10 ki.   ca p<»Jiljanjo na dom ?8 računa 10 kraje, za iuoseo, 30 kr. ?,n ootrt leta. — Za tujo deJole 2.°- celo Into 20 goIU., za pol leta 10 fifnld. — Z* gospode učitelje na liudnkih šolan in za dijake vrlin znižano cena iu irfaeri 2a LJubljano ca četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti projoniau za oeut leta 3 golti. — Za oznanila bo pladnje ou eetirt« stopne petit.-vrsto 6 kr. do ao oznanilo enkrat tiđka, 5 kr. čo na dvakrat In 4 kr. če ai tri- ali Večkrat tioka. Vsakokrat ac ^iaoa Stoiapolj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frackirati. — Sokoptei So no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ctjsti v Tavčarjevi hiši „Hor.el Evropa". )    ■ VniMt-vo,  na katovi boj bo oiJsgovolvJo počivati naročnine, voklauiaoijo, oznanila t« j. administrativne redi, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi Liii.
V IJ u 1» Iju u i G. okt.
Zarad mnogih dopisov, katere nam prijatelji naše narodne in svobodomiselne stranke iz vseh delov Slovenije in od drugod pošiljajo, — in dalje zato, ker menimo, da so te izvirne izjave važne za dnevno zgodovino, izpuščanio denes uvodni članek in listek. Zdaj med volitvami bode in menimo, mora biti naša prva skrb, da dajemo prostor najprej dopisom, obsirnejim in manjšim. Za-hvaljevaje se obilnemu, vedno veselo množc-čemu se sodelavstvu prijateljev naše stvari, prosimo jih i na dalje, da nam vse kolikaj važno iz domovino poročajo. Dopisi, kateri nijso denes prostora najti mogli, pridejo prihodnjič na vrsto. Vsakako pa lepo vsestransko dejansko udeležonje našega narodnega delovanja kaže, da napredujemo, zato imejmo vesel, k delu budeč, vztrajen in neupogljiv pogum in narodna zmaga je gotova prej ali slej.
Slovanski volilni odbor za Istro je izdal sledeči proglas :
Istrani!
Mila braćo naša! Dan 15. nastajućega mjeseca oktobra je za vas velik i odlučan dan. 1 ako ičemu na svietu, to se vsi vaši pravi prijatelji vesele od srdca bieloj zori toga velikoga dana, jer se svi tvrdo utaju, da ćete u taj dau svietu pokazati, da sto i vi živi i da za se marite. A to ćete pokazati onda, ako izberete za svoje u Beč poslanike dva izvrstna muža vaše krvi i vašega jezika. — U tu svrhu vam doli podpisani odbor preporučuje, da na koparskom, porečkom i vodnjanskom birališću izberete presvjetloga g. Jurja Dohrilu . biskupa porečko-puljskoga; na birališću pako pazin-skom, voloskom, krčkom i lošinjskom presvjetloga g. Dinka Vitezica, savjetnika kod državnoga odvjetuietva u Zadru. — Mila braćo! Nam netreba, da vam ova dva muža pobliže opisujemo , jer jih sva Istra već od više vremena spominje, pak jih već i vi svi znate i poznate. Oni su jedan i drugi Slav jani, rodjeni od kmetske kuće, jedan u Ti-njanskoj obćini, a drugi na otoku Krku, dakle jedan i drugi su vaša bratja i iskreni domorodci. Jedan i drugi su ljudi bistru uma i poštenu srdca, dakle vriedni i dostojni, da vas zastupaju u bečkom carevinskom vieću. Jer što bi vam moglo biti milo, a da nije i njim drago V — Ako je vam mila Austrija, njezin obstanak in njezina sila; ako Istra, nje razvitak i blagostanje; ako napredak i ćudoredno odgojonje vašo djece; ako vaš materinski jezik i vaša stara slavenska narodnost : to je i njim kako pravim istrau-skim domorodcem, pak će oni u carevinskom
vieću biti sjegurno na onoj strani i s onimi ljudi, koji gledaju i nastoje, da se s/im austrijskim pokrajinam jednako pomogne; s ljudi, naposljedku, koji štuju i poštuju pravice svih austrijskih državljanah. Žuto, vi nemožeto izručiti vaša prava u boljo i sjegumijo ruke, nego li su njihove, t. j. biskupa Do brile i savjetnika Vitezica. Istrani braćo! To su vam eto ona dva muža, koje vam preporučuje podpisani odbor s ufanjem, da ćete jih izbrati i poslati u Beč, da vas ondje zastupaju i zagovaraju u budućem carevinskom vieću. Podpisani odbor vam jih preporučuje po duševnosti, po svojem najboljem osvjedočenju i po očitoj želji onih vaših domoroda-cah, koji vas iskreno ljube, i nežele i neišću drugo, nego vaš dobar glas , vašu sreću i vaše blagostanje. Ima Istra i drugih vriednili ljudih ali med vriednimi najvriodniji su ovi, pak nam svi pametni in pošteni ljudi, da još jedanput rečemo, sa svih stranah Istre sporučuju, da samo ovu vriednu i poštenu dvojicu za svoje poslanike u Beč izaberete. Izbornici! Sad sva Istra na vas gleda. Sad sva Istra željno čeka, da svane 15. oktobra, pak da vidi, kako ćete u onaj dan složno glasovati za to odabranike vaših biračah i svega istranskoga puka. Na vami je red, u raših rukah sve stoji, dao Boge u srećan i dobar čas!
Živio Juraj Bubrila u Kopru, i Din junu!
Živio Dinko Vitezie u Pazinu, Voloskom, Krku i Lošinju! U Trstu 1. oktobra 1873.
Politični razgled.
:ls'«iri&.i(B.P*i €JU*K4»2<fc.
V 1 .JnfrlJaiU li. oktobra.
Minister Stwmayvw je te dni v Mariboru bil navzočo odpiranju zgornje realke. Ker ga njegovi prijatelji, uemško-nacijoualci, zavoljo premalega poguma glede postopanja s Škoti itd. napadajo, je mož za potrebno spznalo izjaviti, da se še zmirora drži načel leta 184S. — Ako se tu vzame nasprotovanje slovenskemu šolst\ u v poštev, bodo pač prusaki morali mu palmo dati , sicer je mož gladek kot jegulja in rad plava „po sredi skozi."
Ve&ht listi govore o velikanskem deficitu, ki pride v Cislajtaniji na vrsto , katerega je naredila ustavoverna dunajska svetovna razstava.
Ogerslitt list skrajne levico „Mag. Ujsag" prinaša Iranvi-jevo pismo, v katerem se prvoseduik ogerske zbornice pozivlje, naj skliče državni zbor. A vlada je vsled tega sklenila ue obziruti sc na poziv, temuč sklicati zbor stoprv S. novembra.
Srbski „ Vidov dan" govori o položaji, ki ga je dobila Nemčija vsled zadnjih dogodkov v političnem svetu, in razmotrava doslednosti, ki izvirajo iz tega za držanje in
težnje drugih držav in za vzdržanje evropej-skega miru. Med drugim pravi srbski list, da je Prusija vedno želela, da se mir vzdrži, da dvor in Bizmark kažeta, da jima nij za nečimerno slavo, da je duh nemškega naroda duh miru, da bodo Prusija vzdržala ev-ropejske države na poti vsestranskega razvoja. — Bržkone je ta članek Bizmark sam diktiral „Vidovemu danu".
Itit&lcii vlada bode na Črnem morji zopet brodovje ustanovila. Sebastopol se je povzdignil v gubernijalno mesto, Čigar guverner bode tudi poveljnik nove luke. Prva ladija „Novgorod" je že priplula proti Sebastopol.
IV«Mc»,r,"u listi so že večkrat poročali, da bo Chambord izdal manifest; a do zdaj mu nij hotel od rok. Thiers bo svoj manifest te dni izdal. Mac-Mahon pa nema nič posebnega dela, kajti on ogleduje zdaj v Bourges vojaška poslopja. Vlada je zadnje dni svojim žurnalistom obesila križce na prsa, za velike zasluge, da jo hvalisajo. — Monarhija sc bode tedaj menda res proglasila; baje da se jc zanjo žo 110 glasov narodne skupščino nakoledovalo. Desnica in desni centrum sta se zedinila v programu in Chambord bode res „ Henrik V." Republikanci so se z bonapartisti zvezali.
Predsednik dpctnjske republike sprejema vedno voščila od udov diplomatičnega kora, ker ima tak vspeh proti kantonalistoni in Karlistom. Upor so bliža koncu, vse je obupalo, ali pa je sito tepeža. Pri Estelli v Navarri se je nabralo 14.000 Karlistov. Ako bosta imela Moriones in Santa Pau taisto srečo, kakor drugikrat, pričakovati je dolo-čilen poboj karlistovske topovske hrane.
Mtnlijttttski listi pripovedujejo, da je zdravje papeževo zopet začelo pojemati. Papež se čuti, da je blizu smrti, in jo ukazal, naj se njegovi papirji urede.
Dopisi.
Iz It umni lm '.i. okt. [Izv. dop.] Znano je že, kani je zabredel naš c. kr. okrajui glavar, g. Klančič s Bvojim »vzvišenim uradniškim poklicom", da je namreč pri volitvah po tistem llothovem „ukazu", posebno kmetskim volilnim možem usiljeval za poslanca moža, na katerega nikdor nij mislil. Da se priprost kmet leliko ujame v uradniške zanjke, je res. Vendar gos. Klančiču ne pojde tako gladko s svojim pri-poročeuccm baron Apfultreruoni, kakor se mu je morda dozdevalo; kajti sliši se povsod : mi nečemo za svoje poslance baronov, katerih smo se komaj otresli, kateri nas kmete ne štejejo med ljudi, se nas sramujejo in naš materni jezik zaničujejo. Mi hočemo voliti za poslanca moža domačina, ki bode vse naše želje vestno zagovarjal; Slovenca, nikdar pa Nemca. — G. Klančič jc pri volitvah, katero je sani vodil, na vse kri pije agitiral za svojega ljubčeka. V Mengšu ga nij omenil, vede, da tam g& ne bodo nikdar volili. Drugače bi bilo, ko bi bil njegov priveržanec, g. Dolenec,  izvoljen, ki
pa je Brecno propal. V Radomlji pa je jel i goj postavne volitve je ta, da so vsi opra-jim zasluge Nemca Apfaltrerna naštevati, vičeni volilci povabljeni. — Drugod, to V Terzini, kjer sta izvoljena vrla narodnja-1 je na Tolminskem in na Krasu se bodo men-ka, vpraša ga župan „Koga pa kočemo Ida volitve vršile na dan, katerega je nadoliti za svojega poslanca?" „Volite Križkega mestništvo za to določilo. Kdo je samo na-barona, on je pravi mož, on vam bo naj šemu glavarstvu pravico dal proti namest-več pomagal!" Ker pa je župan dvomil, da Iništvenemu razglasu ravnati in tako veliko bi imel g. baron kaj slovenskega duha v zmešnjavo napraviti, tega ne vemo; a to sebi, pobere g. Klančič svoja kopita z be- smemo trditi po vsej pravici, daje to čisto sedami: nVi iščete toraj slovenskega duha!" novo iznajden, pa zelo škandalozen manever, Depalavas si je volila za svojega moža katerega se poslužujejo vladni organi v do-kmetovalca Habjana.   Temu je  tudi Klan- sego svojih namenov.
čič priporočal svojega kandidata, češ da bo Baron Rechbach je v naši črni knjigi
ravno Apfaltrern, ker je baron, velik gospod, uže dobro zabilježen; le tako naprej, in bo-znižal davke, nikdar pa Blovenski poslanec, dite prepričani, gospod baron, da kadar pride dr. Poklukar ali kteri drugi. — Gotovo je zaželena ura Vaše ločitve od nas, bomo se do sedaj, da kmetje nikakor ne bodo volili goriški Slovenci s popolnim prepričanjem od Nemca Apfaltrerna, izvzemši nekatere žu- Vas poslovili, da slabejšega okrajnega gla-pane, ki občujejo s Klančičem; pa tudi ti selvarja, v katerem koli oziru in samovoljni-
mu odtegujejo, ralne volitve!
Iz ^otraiij*keft-t»
In to so ustavo verno-libe- j sega od Vas — nij še Gorica imela.
Mej do zdaj izvoljenimi  volile i je nad oktobra. I polovica Sočine stranke, in smemo se nade
5.
[Izv. dop.] Vseh sredstev, kar se jih le zrni-I jati zmage. Gotovo je, da „ Glasov" bahač ■liti more, se poslužuje „pravna" stranka pri I ne bo izvoljen. Ves slovenski svet ve, da nas, da nas pregovor naj bi mi dr. R a z 1 a g a j se goriški „Glasu kuje v Tonkli-jcvi kovane volili v državni zbor, ter da bi pa na I čiji pod njegovimi avspiciji in da je njegov mesto njega nemškega grofa Hohenvvarta. I odgovorni urednik Tonklijev pisar; in vendar Videči, da vse dosedanje po skušnje to doseči I se v uvodnih (vodenih) in postranskih član so brezuspešne, pričeli so nas zdaj loviti, I kih junak in njegove zasluge v deveto nebo na drugi način. Ti nam pravijo da zdaj I povzdiguje, kakor bi bil on odrešenik go se moramo zediniti za grofa Hohenvvarta, I riških Slovencev. Sicer znaSi baharija kajti dr. Razlag kandituje v Ljubljani, tedaj I prav posebno pane Tonkli-ja. Kolikokrat je se bode nam odpovedal. Zagotavljajo nas I poprej v Sočinih zborih ošabno našteval svoje da bode on v Ljubljani zmagal. (? Ur.) To I neizmerne zasluge za narod; s kakim beda-je le pesek v oči. Laž je menda tudi, kar Istim ponosom je na dan volitve deželnega nam ti gg. pravijo, da je Hohenwart naš I poslanca, ko je zadnjič v Tolminu kandido narodni program podpisal, ker v nobenem I val, pravil, kaj je u?e on storil za nas in javnem listu nij bilo tega brati, pač pa pro-lnaše pravice in kako se je celo na svoj za-tivno. Isluženi (pa ne zasluženi) križec, skliceval,
Te laži so pa le bob ob steno, kajti mi I da so se mu celo prosti kmetje v obraz srni se ne damo tako naglo prekaniti. Ostali bode- Mali.   Tako je poln samega  sebe, da mu mo trdni kod skala za našega kandidata dr. I lastna hvala pri vsaki priliki iz ust kipi. Razlaga, od katerega se nadjamo, da bode I      V tem oziru je prav podoben nekemu več storil v korist našemu narodu, nego pak 1 tukajšnjemu profesorju (? ?), kateri naj govo-grof Hohenvvart,  in  bode  zanesljivejši.   Izlri o skutoslovji ali krompiroznanstvu, v vsa prva mislila je „pravna" stranka, da zmagalkem stavku vsaj trikrat svoj „jazu poudarja nje pri nas je gotova; a čedalje bolj razvi-1 Pa pustimo za denes tega puhloglavega proda svojo slabost, ter vedno  bolj  dvomi nalfesorčka.   Ponudi se nam morda v kratkem svoji tako „gotovi" zmagi. Bolj ka agitirajo, I ugodna prilika, da spregovorimo tudi o njem bolj ko nas rotijo, da  moramo  tako voliti par resnih besedi j. Za denes ga opominjamo kakor hočejo oni, toliko bolj  se njih mreže I samo na nemški pregovor:   Der Krug geht i zanjke trgajo, v katere loviti so nas mislili. I so lange zum Brunnen. itd. Naša kmetijska Minole čase so imeli pri nas gg. duhovni šola ima letos uže svoje lepo posestvo in na-res veliko  veljavo  med  nami,   oni  bo bili I dejamo se, da postane zdaj taka, kakoršno povsod prvi. A zdaj je pričelo biti vse dru-1 potrebujemo v naši deželi.   Da bi le naši gače, kajti mi čedalje  bolj   s previ danio, da I posestniki bolje spoznavali njeno korist, ter ti gg. le za-se in svoj stan  naj bolj skrbe, I v obilnejšem številu pošiljali svoje sinove v — blagor  in srečo naroda  imajo pa le vi kmetijsko izobraževališče.   Letos nij obisko-nstih.   Bog obvaruj, da bi mislili, da so vsi I vanje  povoljno vendar ima, kakor slišimo, taki,  — tega ne, večina žalibog jih pa le I profesor Po v še v slovenskem oddelku več
vendar je.
dijakov, nego se jih je vpisalo v italijanski
Iz Ciloriee 5. okt. [Izv. dopis.] Da-j oddelek.
siravno je c. k. namestništvo v Trstu s tis-
V goriškem mestnem zastopu so nastale
kanim oznanilom po vseh občinah razglasilo, letos nove homatije, vsled katerih se je žu-da se bodo volitve volilnih mož za kmetske I pan Coronini svoji službi odpovedal. Zdaj občine po vsem Goriškem 9. t. m. vršile, je I se pogajajo z njim, da bi zopet županovanje vendar goriško c. k. okrajno glavarstvo to I prevzel, a on stavi take pogoje, kakoršnih naredbo na vrat na nos spremenilo in obči-1 ne more starešinstvo lehko prevzeti. Stran nam naše okolice prav nenadoma, sem terlkaritvo je v Gorici res uže do vrhunca pri tja po ekspresib, naznanilo, da se bodo one kipelo. Italijani razcepljeni, Slovenci stari in volitve tu 30. septembra, tam 1. oktobra itd. mladi kakor pes in mačka in nemški našel vršile. Doba mej naznanilom in volitvijo jeljenci tudi needini — in vsi trpimo v tem tako kratka, da se v večjih občinah niti nijso Istanji, vsem so Škodovani duševni in mate
mogli vsi opravičeni volilci povabiti in da so I rijalni interesi, lojalno življenje pa je tako, se po tem takem v dotičnih  krajih volitve da bog previdi!   In ravno zdaj, v Času vo nepostavno dognale.   Kajti glavri po-|litev so  strasti pri strankah tako močno
vzbujene, da se nam prav zdi, kakor bi bili zdaj v krizi in da mora potem prevrat nastati. Ali se zgrabimo, ali si pa vsaj v društvenem življenji zopet pomirjeni prijazno v roke se-zimo. Tako ne more ostati.*)
Iz fforiiJc-stavliislL«? doline 1. oktobra |Izv. dop.) Od vseh krajev mile Slovenije donašate dopise, iz katerih se vidi, kako pridno in  marljivo se agituje za narodne kandidate.   Pa, če je v drugih krajih tudi več agitacije treba, smo mi v drugem položaji.   Odkar hodimo volit, smo mi Go-renje-Savinčani z m i r o m še vse svoje glase narodnim kandidatom   dali. Naši poslanci bili so šentpeterski Zavel, Razlag, Lipold,  Vošnjak, Dominkuš,   vsi skozi in skozi narodni in slobodnomisleči. Kako navdušeno smo mi na volišče se z okinčanimi vozovi, domorodne pesni prepevajo, vozili; stali smo zmirom vsi trdo, kot naše planine, na obrambo naše krvi in Česti. —  A kako zdaj? — Pohajaj se malo po naših krasnih krajih, poslušaj, kaj naši ljudje med soboj govore, in naglo boš zapazil neko razdraže-no8t, razburjenost, katero je izuzročilo pogovarjanje o farški stranki.   Poprej smo mi v našem kraji veselo in složno živeli — Sol-čavan je ljubil Rečičana, Mozirjan pobrate-val se je z Gornjegradčanom.   Priklatil se je pa zdaj od ptujega kraja neki nemirnež, ki je sc bvojo strastjo res že ljudi tako daleč spravil, da nij nič kaj nenavadnega, da se pri razgovoru o politiki tako razsrdijo, da nastanejo največja sovraštva celo med domačini.   Ta mož ima svoj sedež v Rečici in tamo kaplanuje, — pa naj se tudi njegovo ime razglasi, da slovenski svet ve, kakšne ptičke da redi na svojej zemlji — Rodov-šek se piše.
Da Vam povem, kako agituje, nekaj dogodjajev. Pri nas se je močno razširil vse hvale vredni „Slovenski Tednik", ljudje ga kaj radi prebirajo ; kaj stori Rodošek ? ko on zve, da tudi v njegovi Župi ima „Ted-nik" ljubljencev, da ga celo naj razumnejši in bogatejši možje berejo, se razsrdi in očitno preti vsakemu, ki „Tednik" bere, da ga bode iz cerkve ekskomunicira 1. Si morete Vi večje bedarije in neumščine misliti, od te; Rodovšek — pa koga eksko-municiral!!!
Če že samo čitanje „Tednika" zadostuje, da se kdo in cerkve izpahne, kaj se more še le tistemu zgoditi, ki ima dosta huje pregrehe in če je  še zraven  maziljenec ? Pa tudi z lažjo si naš Rodovšek dobro zna pomagati. Čujte, kako da dela, da bi gotovo njegov zaštitnik bil izvoljen.   On  že zdaj na neko polo podpise pobira, s katerim se vsak zaveže, da bode,   če ga za volilnega moža izbero, za Kosarja glasoval. Priroma s to polo   tudi   h   krčmarju   Brinovcu, in ker Rod. dobro ve, da  Brinovec je prepametna glava, da bi se na limanco vsedel in se s podpisom zavezal, za farja glasovati, mu pomoli polo s besedami tje: „Kdor je še zato, da naj vera ostane, ta naj to polo podpiše!"   Za vero smo vsi — odgovorijo pivci in podpišejo vsi s krčmarjem vred. — Vi Rodovšek, se to strinja z Vašim stanom, da Vi greste ljudi okolo sle parit in lagat se jim?— Kcdo nam če vero jemati? Ali narodni Slovenci?   To je nesramna in grda laž, katere ste so Vi dolžnega storili.
*) Naš navadni dopisnik ju utihnil. Prosimo, poročajte nam večkrat. Urodn.
Kako da naš konsistoriam spoštuje enakopravnost, oaj Vam al uži t dokaz, da so Rečicani na neko slo vens ko prošnjo, od knezoškonjstva nemški odgovor dobili. In moža, ki v tem konsistoriji kot kanonik sedi, bi mi za poslanca volili ? To ne bi bilo samo smešno, nego, vsak, kateri bi to storil, poslati bi se moral na opazovalnico, da Be zdravniki v stanji duševnih zmožnosti tudi prepričajo.
Gornje-Savincani! Ne udajmo bo, dozdaj bili smo vsi zmirom složni pri volitvi, ne dajte se od nekega prenapetega faruceljna strahovat, neg/o kličite na dan volitve vsi enoglasno: Živio dr. Vošnjak — naš poslanec!
Iz MIMMtiiJCffa It O ž U na Koroškem 4. okt. [Izv. dop.] Denes so se vršile volitve volilnih mož v občini Medborovnica. Izpadle so pa, v veliko nevoljo naših nem-Škutarjev, narodno, dasiravno so si ti na vse kriple prizadevali svoje privržence skozi spraviti. Izvoljeni so pa možje, ki bodo pri volitvi glasovali za narodnega kandidata g. Ferdo Vigela. C. kr. komisar se je še precej nepristransko držal, a toliko bolj je rojil županov namestnik g. Jak. Rabič po domače Klijaš. Letal je mož v eni sapi od hiše do hiše, od njive do njive, da bi svoje ovce skupaj spravil, ta mož ki se drugekrat kaže narodno - liberalnega, a kadar je kaka volitev je po vsem nemškntar. Mislili smo, da bode od jeze počil, ker je dobil komaj 7 glasov ko so jih dobili njemu nasprotni t. j. narodni volilni možje po 12—15. Slava vrlim volilccm! Volilni možje so za svobodo omiko in napredek. Bog daj da bi bil naš poslanec tak! Tudi v nekaterih sosednjih občinah se nadjamo dobrega vspeha za našo narodno stran. Živel naš poslanec, g. Ferdo Vigele!
Iz .*»<»«!ruzic<» 4. okt. [Izv. dop.] Lehko bi vam denes obširen dopis spisal, ali vem, da so vam zdaj ob volitvah prostori tesni, torej sledeče ob kratkem naznanjam, naj bralci sami sodijo.
Tukajšni župnik, g. Lesjak, je zvedel, da  Sodražani in  okoličani, pridno ,,Slov. Tednik" čitaj o, ter da tega lista mnogo na našo pošto dohaja.   Ta mračnjak je začel v nedeljo (res velika predrznost) svojo „sveto" (ali ka-li)  jezo s prižnice  na  ves glas blizu tako-le razlivati: — „Sliši se, da se po vaseh bero ene „cajtunge",  ki  so polne peklenskega daha (kaj vraga? Ur.)  ki govore zoper sv. vero (lažete g, fajmošter! Ur.) in njene naprave.   Da boste vedeli, kateri so ti hudičevi   listi,  vam jih  tukaj očitno imenujem; to so:   „ Slov. Narod" in „Slov. Tednik".   (Ta fajmošter malo nori, če jc res to rekel. Ur.)   Tacih  in Se več drugih be-dastoč je klatil   gospodin.   Smeha in milovanja vredno je bilo, ko so nedolžni otroci pod lečo s trmo in srpo gledali strastnega Lisjaka koje besede: „ hudi če v i listi" na vso sapo kričal.   Gosp. Lesjak, ki upije, da za „S1. Narod" in „Tednik" je škoda denarja tje metati, je ušesa zamašil   in  oči za-kril, ko je onidan   „svajti" Anton Dobarski tukaj čudne   misijono  držal in čez 1000 gl. iz nase fare  oducscl. — Temu Lesjaka ministrira nek  dijak France Gornik, kateri si je BVoje počitnice porabil v to, da je pozve-del in župniku   nazuanil kdo je na „Slov. Tednik" naročen in kaj katera tercijalka o tem pravi.   To revče, ki je 7 šolo zagledalo, že zdaj kaže, koliko  bode pomagalo za
napredek naroda, ki se s tacim babjim pri-lizovanjem župniku dobrika. — Pristavljam Še, da je naš fajmošter predno je rohnil proti »Slovenskemu Narodu" in „Tedniku" priporočal novi cerkveni list, ki ga bosta baje Jaran in Costa izdajala. Torej prižnice se rabijo zdaj za politično agitacijo in kolportiranje časnikov.
Iz IMiil»l.iuu<» o. oktobra. (Kako so   ..Novice'    Blaznikova lastnina postale.) Že 1867. leta je bilo v „Triesterci" po aktih natanko dokazano, kako Bta g. dr. J. Bleivveis in ranjki Blaznik lastnino ..Novic" kranjski kmetijski družbi eskamotirala. Pa mislil  si je dr. Bleiweis, kdo pa bere po Slovenskem „Triesterco"!'?   Zaradi tega je tako nesramen, da trdi v zadnjih „ Novicah" v Članku , katerega nijso nikdar Hlaznikovc g« »spodil-i ne zagrešile, da nijso bile „Novice" nikoli lastnina kmet družbe in da kmetijski družbi še na misel nij prišlo „Novic" izdajati in dovoljenja prositi. Nadalje citirajo naznanila c. kr. dežel, predsedništva, vsled katerega Be je Bazniku zaloga (Verlag) nNovic" dovolila. — Samo tiskarji, knjigotržci in juristi vedo, kakšen razloček je med založnikom (Verleger) in lastnikom (Eigentkumer), ki je gotovo najmanj tak, kakor med oskrbnikom in lastnikom kake hiše. „Novice" pa dobro vedoče, da je to velikemu občinstvu neznano, zmirom ta pojmova navlašč mešajo in s tem občinstvo slepariti hote.   Tako je bilo 1867. leta, tako tudi zdaj. Da, založnik rNovic" je Blaznik zmirom bil, to jo istina, ali lastnik še le od 20. novembra  1849 na dalje, do katerega časa je bila i z k 1 j u č i v o in edino le naša kmetijska družba lastnica tega lista. — Pod predsedništvom nadvojvode Ivana je bila 23. in 24. aprila 1843 glavna skupščina naše kmet. družbe,  v kateri se je med navzoče člane 1. list „Novic" za poskušnjo razdelil. V tej skupščini jc poročevalec permanentnega odbora kmet. družbe g. Janez Hradeckv, s povzdignenim glasom tako-le  govoril:   Mit Bezugnahme auf den Prilsidial-Erlass v. 20. Febr. 1843, demzufolge die k. k. Polizei und Censur-IIofstelle die Ilerausgabo des krainisehen Wochenblattes „kmetijske in rokodelske Novice" im Ver-lai;o des Huchdruckers Jos. Blasnik bevvilliget hatte, hndet es der Ausschuss notk-vvendig zu bemerken, dass, solite das Blatt seinen Zweck erreichen — dasselboinden 11 ;i li d c ii    eines   Privaten bleiben dllrfte, vveil einerseits ein soleher vveniger auf die   nothwendige  Unterstlitzung durch zweckentsprcchendeliterarische Beitiiige recb-nen, andererseits  derselbe  sein pekunares Intercsse nicht ausscr Acht lassen konne, vvodurch er  oft genothiget vverdo, Aufsiitze sehr versehiedenen Inhaltes, sebst mit Ge-fiihrdung der Ilaupttendenz in sein Blatt anl-zunehmem, s o b al d i h m d i es e 1 b en Iloff-nung geben, die Priinumerantenzahl zu vergrossern.  Unter solehen ganz na-tllrlichen Verlialtnissen bsittc aus der in Rede stehenden Zeitscbrift mir einc gew6hnliclic buchhandler'sche Spekulatiou \verden miisscu.
Durch diese Umstiinde bewogcn, und durch das Bcispiel der k. k. Landuiitsehafts-Gcsell8chaft in Tyrol darin bekraftiget hat — in der Zuvcrsicht, dass einc hocbanselinliche Versamnilung dieser Verfiiguug heutc ilire vollc Zustimmung nicht vorentlialten \verde, — der permaneute Ausschuss dem Verleger des Wochenblattes dasselbe unter der He-
dingung abgenommen, das ihm das Ver lagsrecht eigenthlimlich bleibe, die Zeittschrift aber auf Kosten der k. k. Land-vvirtschaft und durch sic herausgege-ben werde. Mit diesem Vorbehalte hat der permanente Ausschuss mit dem Buchdrucker Josef Blasnik den Kontrakt dahin abgeschlos-sen, dass derselbe das Blatt in der \Voche in einer Auflage von 600 Exemplaren mit Einschluss des Papiers, der Vignette und Druckkosten (nach dem vorliegendcn Probe-blatte) fllr 12 (L C. M. liefern solle, \vozu sich derselbe mit der Klausel auch verpflichtet hat, dass, falls die Anflage grosser \verden solite, in diesem VerhuMtnisse die Mehrauflage bereclinet werden wllrde."
To je tiskano v analah kmet. družbe kranjske 1H43. leta, stran 30—38.
(Konec prihodnjič.)
Iz Peterfmrgra 30. sept. [Izv. dop. I Ruska vlada energično ravna zoper pijančevanje. Ne samo, da bodo od 1. novembra t. 1. naprej od domačega in inostra-nega žganja dokaj večje davke — oziroma uvožnino — jemali, nego do sedaj, tudi po sklepu državnega zbora (ki ima uže najvišjo sankcijo)   1. jan. 1874. leta v Petrogradu
— 1600 traktirov (kerčem) zapro, tako da jih ostane samo še 200. Ravno tako strogo bodo postopali v drugih ruskih mestih. V nekaterih vaseh pa so kmetje sami sklenili, da v vasi ne sme biti več žganjar-nic (tabern) nego ena sama. Sevega takih vasi j nij posebno mnogo, a ipak je to.veselo znamenje in lep izgled.
Pri tej priložnosti naj tudi omenim izvrstno in posnemanja dostojno napravo, za katero se ima Petrograd zahvaliti svojemu genijalnomu in neutrudljivemu gradonačelniku (mestnemu glavarju) general-adjutantu Trepovu. To so namreč javna Čitanja za prosto ljudstvo. V velikej dvorani se izbirajo delavci, kmetje, ženske, otroci itd. i poslušajo, kaj jim ta ali uni gospod čita iz ruske zgodovine, o zemljepisji, o koristnosti in škodljivosti te in one stvari, o hrani, o boleznih itd. Vstopnina znaša samo 5 kopejk za osobo; s tem denarjem se pokrivajo stroški.
— Ker je rusko prosto ljudstvo zares uka-željno, tako je pri tih branjih zmirom vse nabito polno. I tako narod sliši dobro koristno besedo, namestu da bi se po krčmah klatil. V časnikih je vselej naznanjeno, kedaj kje i kaj se bode čitalo. Čitanja so zmirom ob nedeljah ali praznikih zvečer, kadar ljudstvo zarad prazdnega časa najbolj v krčme zahaja.
„Ruski Mir" piše, da bode za leto 1874 prišlo glavnine: 1. od kmetov in sicer a) od 10,661.363 nekdanjih graščinskih kmetov, po okladu 90 kopek do 2 rublja 9 kopek, kar znaša 18,940.959 rub., b) od 9,929.799 državnih kmetov po okladu 62 1 'a kop. do 2 rublja 27 kop., kar znaša 17,306.482 rub.; c) od 1,066.882 kmetov aponaže in drugih dohodkov po okladu 1 rub. 21 kop. do 2 rublja !> kop. skudaj 1,854.280 rub., d) od o 1!>.129 kmetov vzhodno - iztočno jezerskih guberuij po okladu 1 rub. 87 kop. do 2 rab. 4 kop., skupaj 1,084.866 rub. e) od 166.566 nekdanjih kolonistov po okladu 1 rub. 35 kop. do 2 rub. 61 kop., skupaj 818.707 rub.
0 od 89.146 hebrejskih kmetov po okladu
1 rub. 34 kop. do 2 rub. skupaj 68,449 rub. g) od 36,146 naseljenih Azijatov po okladu 22 kop. do 1 rub. 24 kop., skupaj 40,310
rub. in b) od 51.827 naseljenih zločincev po okladu   45 kop. do   l rub. 51 kop. skupaj
134,474 rub. in 2. od meščanov in sicer a) nialorueščanov kubanskega intcrečkegaokraja, ki nijso podvrženi nemobilncruu davku, po okladu 2 rub. 66 kop. skupaj 45.065 rub.; b) od sibirskih meščanskih občin prognalih 15.566 rub.
Domače stvari.
— (Zopet naše srednje šolstvo.) Zdaj stoprv zvemo iz „N. Fr. Pr.w, da tisti človek, ki je nam slovenske paralelke vzel in kolikor sc je dalo naše srednje šole na Kranjskem zopet ponemčil je dr. A. Fickcr, ki je, baš ko je to delo dokončal, izgubil svoje mesto kot sekcijski načelnik v naučnem iniuisterstvu. „N. Fr. Pr." od 3. okt. pravi, da bode zavoljo odhoda Fickerjevega, (ki je imenovan za predsednika statistične centralne komisije) veliko veselje med Cehi in Slovenci, „katerim je on koB za kosom njih pod JireČkom ulovljenega plena iztrgal". — In res nam je prav, da ta človek gre, kajti on je bil strasten sovražnik slovanskega šolstva in posebno slovenskega jezika. On je posebno dr. Vrečka protežiral samo zavoljo tega, ker ga je poznal kot slovenskega protivnika in renegata; on ije tudi na svet Vrečkov, Braudstetterjev in Seidlov iz Maribora odpravil profesorja Pajka in Šuiuana in še pod Jircčkom na svojo pest gospodaril, dokler ga nijso začasno ustavile energične pritožbe. — „N. Fr. Pr.u se menda po nepotrebnem boji, da ne bi prišel dr. Miklošič na njegovo mesto.
— (Iz Celja) si nekdo prizadeva v „D. Ztg." ovreči resnico govorice, da mnogi v Celji in trgih, ki bi bili sicer ustavoverca volili, ne bodo glasovali za Foreggerja, tc-muč ali volit ne bodo šli, ali pa bodo glasovali za liberalno - slovenskega kandidata dr. Prusa. — Kakor videti, šanse za prusi-janskega Foreggerja ne stoje nič dobro. Posebno c. kr. uradniki kot Avstrijci ne morejo za nemško - nacijonalca in prusoljuba glasovati. Vrečko agitira še zdaj zase, celjski Lassnigg pa se je pridušil, da c. kr. uradniki in drugi „Nemciu morajo tako voliti, kakor on hoče.
— (V tržaški okolici) baje kandidira za državni zbor od lahonske strani baron Morpurgo. A „Triester Ztg". pravi, da bode naš Nabrgoj gotovo izvoljen.
— (Na Notranjskem) se duhovniki zelo za volilne može silijo, pa kmetje jih ne marajo. Med 14 volilci občin Košana, sv. Peter in sv. Mihci nij kljubu vsem prizadevanjem nobenega duhovnika. Košauski fajmošter je vjel cn sam glas.
— (V K ran ji) na jo oglasilo v prvi razred gimnazije 20 učencev.
— (Mariborski župan), dr. Keiser je dobil od cesarja vitezui križ Franc-Josipovc-ga ordua.
— (Hrvatski „0 bz o r") od sobote pokara ruske novine, Brbsko „Zastavo" in „Graničara" pa nekoliko i „Slovenski Narod", da nijsmo bolji hvalitelji zdanje hrvatske politike. — Nam se zdi, da so naši dopisniki iz Hrvatske dovolj objektivni.
— (Prof. Zepičj pride iz Novega mesta v Zagreb za profesorja.
— (Kaplanska nesramnost). Kaplan na Kaki je samovlastno in brez vednosti dotičnoga adresata, ki jc „Tedniku plačal, na pošto šel in na „Tednik" zapisal ,,rctour'4, daje nazaj priaei , zdaj ga je adresat pa reklamiral. C. kr. pošte in pekarski poti naj pazijo na te sorte t—.
— ((ladja ne s raninost Ul ago ve ga „S1. Gospodarja") se je zopet pokazala v poslednjem broji tega, vse, samo ne krščanskega lista, Št. od 2. okt. v „razni stvari" pod naslovom „Kanior ni v Celje po štupo hoditi." — V Celji je namreč slo-vensk trgovec , poštenjak od nog do glave, dolgo že steber Slovenstva v tem kraji, ki je dosti časa in dosti novcev žrtoval za slovensko narodno stvar in jc povsod v Celji in okolici ter po vsej savinski dolini spoštovan. Imena nij treba imenovati, vsak ga pozna. No, in ker ta narodnjak baš po svojem moškem prepričanji no trobi v rog one (laži-,) „pravne" stranke, one reakcijonarne male skrajne desnice, ki nema v uobeuem slovanskem narodu privrženikov, — zato pa gre ta Ulagov in Kosarjev „S1. Gospodar" ščuvati in šuntati kmete in druge ljudi, naj ne kupujejo pri tem slovenskem trgovcu. Ker so v Celji drugi trgovci skoro sami nemškutarji, svetuje torej tu far (nikdar duhovnik) Ulaga, naj kmetje kupujejo pri drugih, torej pri nemškutarskib trgovcih. Nova ilustracija, in sicer grda dovolj, da je tem „pravnarjem" ljubši — nem-škutar nego svobodomiseln Slovenec. Očitno jc, da s tacimi noticami hočejo poštenjaka Slovenca strahovati in terorizirati (kakor reakcijonarji in jezuitje znajo), da bi v njih rog trobil. Uničiti vse, kar nij tej temni farški kliki slepo pokorno — to je geslo in ravnilo vsem tem patronom kolikor jih je: fanatiku Ulagi, radikalnemu reakcijo-narju in brezdomovincu Kosarju, z znamenjem obrekovalstva stigmatiziranemu Hermanu itd. Pa, hvala bogu , ti ljudje imajo menj moči nego zlobne volje, zato bo tudi ta Ulagov strup proti slovenskemu celjskemu trgovcu neškodljiv. Toliko zdrave razumnosti menda Slovenci še imajo. In prišel bo Čas, ko se bo to maščevanje slovenskih duhovnikov na slovenske narodnjake britko nad duhovniki maščevalo. Zalibog, da bodo zadeti tudi pošteni narodni duhovniki, ki nemajo nič zajednega s tacimi fanatiki. A krivnja zadene te poslednje , in v kolikor se oni (pošteni duhovniki) tacemu divjemu počenjanju svojih tovarišev v bran ne postavijo, tudi lete, ne pa nas, ki to zavračamo.
Poslano«
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V S.tneiiaHti.
Vsem trpečim zdravju po izvrstni Revulesciere <lu Barrv, katnu brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolesni v Želodci, v tlvoih,
v prsili, n:i pljučah, jetrah, Žlezah, n;i slisniei, v ihi.š-
iij.ikn, v mehurji, iii na ledvicah, tuberkole, sulico, naduho, kašelj, neprebav\jivost, zapor, drisko, neape-finoBt, slabost", zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlioo in bljuvanju tudi oh času noseoosti, lealno »Ho, otoiaost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki H<) vsem lekom
zopcrstavljala »e :
Spričevalo št. 73.928.
VValdeg na Štajerskem, j. aprila 1872.
Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, .r>0 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, »eni od mojega lOletncga trpljenja : otrpnost na rokah in BOgU, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Zu to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
l'.i. S i g m o.
BjrrUevak št. 93.198,
Trapani v Siciliji, Vi. aprila 1870. Moja žena, žrtvu strašnih, nervoznih bolečin, s hlldo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnieo v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem so odločil pribežati k Du Harrv-ovi nepreeonjeni Revalesciere. To iSVTStDO Sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine, o/.ilra\ilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se po, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam BTCnO zahvalim.
Atanasio H a r h e r a.
Tečnejši kot meso, prihrani Revaloscicro pri odraščenih in pri otrocih fiOkrat svojo ceno za zdravila.
V plehastih puSicah po pol funta t gold. f>0 kr., 1 funt 2 gold. BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3G gold.,
— Revalcseiere-Riscuitcn v pušicah a 9 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kovalesciere-lMioeolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57« tas 86 gold.
— Prodaje: Barrv d u Barrv & C o in p. na I>u-liaji, Tt'HllIlNvIigaNNe št. o, v 1.J ubijan i Ed. Mahr, v l-nulij bratje 0 b e r a u z me y r, v las« bruku Diechtl & Frank, v <eIovci P. Kirn-bacher, v I.ončl Ludvig Miiller, v Mariborn F. Kol etnik & M. Morič, v iVIerauu J. B. s t o e k h a u s e u. kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša mi vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
H'ULjCl.
5. (» k t o b r a. Evropa: Fabrlč iz Celovca. —Polak iz Dunaja. — Naglas z gospo , Venz Luka iz Trsta. — 1'riedenherin Mad. iz Maribora. —Plaušak z družino iz Trbovlj.
Pri K'efantn: Aiisterlic iz Dunaja. — Popo-vič z sinom iz Hrvatskega. — Eckart i/. Trsta. — Mavanek z gospo iz Kranja. — Grofica IJarbo s .sinovi iz Krojzenbaha. — Freihcrr v. Eatorll iz Hiiken-steina.  —   Šoeiz Hrna. — Klvnievšek iz ltabenfclda.
— Lengvol iz Kanižo. — Forlondo iz Udino^ — Ul-ear, Tansek, Eukhard s sinom iz lirežic — Mmingor iz Šchonfelda. — Jung iz Dunaja.
Pri IHallčl : Mascon z gospo iz Gorice. — Maeiko z gospo iz Dunaja. — Braune  iz Kočevja.
— Fiiipovič iz Ogerskega. — Grof Thurn iz Rado-Ijico. — Darra iz Kounač.— (Vasvišiz Trsta. — Ran-einger iz Kočevja. — Herman iz Dunaja. — Dekleva iz Postojne. — Kraft, iz Dunaja. —Rreitner It Celja. — Krajne iz Giemona. — Lopčar iz Pulja. — Topo iz Trsta. — Spacok F., »Spacok N. iz Maribora.
Pri Zamorcu : lliodorcr, liohde, Malick iz Dunaja. — Reniger is Trsta. — Shnoneic iz Sevni-00. — "VViehodi iz Dunaja. — Lichthlau, Dr. Aseoli, Smie z družino iz Trijenta.
Dunajska borza <>. oktobra
(Izvirno tolografičuo poročilo.)
Enotni dri. d.tlg ; baukov	69 <M.	15
Bnotnl      dolff v •rebru	73 ,	25
18GO <lrž. posojilo	101 ,	25
Akcijo narodno bar: k-	9«3 .	—
Kreditne akcijo .	222 ,	50
London .......	. 113 ,	—
	9 \	4
G. k. ooknii ....	— m	_
chrehro	. 107 .	2!)
I. oktobra 1873
odpre
■v 3x^E a i i"b o x -u.
Med. & < hii.
Dr.Heinricli Potpesclinigo
svoj atelier za zdravljenje zob.
Ordinacija od 9.—12. in 3.—5. v hiši dr. Melimicl(ki*oi*-ja v graškem pred-(257—5) mestji.
Izdajatelj ia za uredništvo odgovoren :
I van S emen.
LaBtnina in tiak „Narodne tiskarne".