Izhaja rac en nedelj in praznikov <****» vgak dan opoldne. == OredniStvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., - Učiteljska tiskarna. ===== Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ===== Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke V Ljubljani, pondeljek uue 31. decembra 1917. Naročnina po pošti z dostavljanj a m na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15 —, za četrt leta K 750, za mesec E 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enoe topna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in po* slano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust Leto L Stev. 140. Zvesti svojim načelom, odločni v boja za ljudske pravice pojdimo vsi v novo leto 1918! Ne preganjanje, ne obrekovanje, nič nas ne snravi s teoa nota. Želimo r ifim smislu vsem dragim prijateljem in prijateljicam najsrečneie novo leto ter se obenem iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč, ki se zanjo priporočamo i*. ljubezni do stvari .tudi v bodoče. Upravništvo. Uredništvo. Srečno novo leto! ' Jutri zapišemo letnico 1918. Pisali jo bomo še s krvavimi črkami, kakor smo že pisali 1914, 1915, 1916, 1917; peta ie torej ta. Tri in pol celih let že teče ikri v potokih, uničuje se življenje, blago in kultura. Vsaka pametna beseda v tone v krvoločnosti nenasitnega kapitalistiškega imperializma, ki hoče z dosledno neobzrnostjo že-tj.končni uspeh v bojazni, da ne doseže svojega namena, če ne zmagajo topovi. Ogromno zlo je. to za človeštvo! Ponižanje človeškega rodu ne do zverine, marveč do zverinskega trino-štva nad svojim lastnim rodom, nad saimim seboj. Peto letnico vojne zapišemo, a še vedno žejajo po krvi kapitalistični imperialisti in razne, šovinistične stranke. Vojna, furija ie zatrla svoboden pokret. In ne ie to. V nje okrilju se kujejo nove spone, ki nameravajo zasužnjiti narode in družabne sloje. Kapital ima. zlate čase; združuje se in množi, da Jbi zarvLadal po vojni nad brezpravnim človeštvom gospodarsko in politično. A nadejamo se, da se to ne posreči, zakaj načela, ki jih zastopajo vojni sloji, so povsem kriva. Rusija nas uči drugače. V Rusiji je nastala revolucija in po vsed ruski veliki državi se snujejo samostojno upravljane narodne države v najdemokratičnejšem zimislu in vse hočejo ostati,v zvezi in tvoriti veliko Rusijo. Z demokratizacijo Rusije rase hrepenenje po gospodarskem. in političnem združenju in spora-zumljenju. In pri nas? Boji za nadvlado, boj proti demokratizaciji, šovinistično preziranje potrebe časa. Pravo mrtvilo za napredek! Socialna demokracija v času absolutizma ni mogla mnogo storiti. Storila je kljub temu, če ne politično, pa vsaj gospodarsko in socialno jako mnogo. Vse neprilike je delavstvo premagalo ob naporu in požrtvovanju, dokler je prišel svobodnejši čas, čas probude in preporoda. Jugoslovanska socialna demokracija je pričela svoje dok) z ustanovitvijo dnevnika, s sklicanjem desetega strankinega zbora pred; pragom novega leta. Delo, ki je skoro tri leta počivalo, se pričenja z novim navdušenjem, z novo energija Vsaj nas je vojna mnogo učila. Naši nasprotniki nas že napadajo, to bodo delali kakoi so delali pred vojno, dokler jim njih Sisifovo. delo ne zagrmi nad glavami. A ml pojdemo svojo pot! Nismo se baLi nasprotnika pred vojno, zakaj bi se jih bali sedaj,. ko govori zgodovina skoro štirih let, da je naš program pravi. Revolucionarna socialna demokracija ima bodočnost! Iz poročH našega strankinega zbora je razvidno naše delo. In- sedaj, ko stopamo v novo teto, je naša. najboljša želja ta, da se krepko razvijejo naše organizacije, pride v vsako rodovino naš, dnevnik in zanese v vsako dušo prepričanje, da je proletariat sam svoje sreče kovač. Z novim letom se pričenja torej za nas novo dek> za naše cilje. V tem je zapopadeno vse. V- tem zmislu želimo vsem čitateljem srečno novo leto! Ce so nas varali že štirikrat ob novemletu z mirom, petič, upajmo, nas ne bodo. A da res pride mir, da se res uresniči naše stremljenje, treba, da strnemo svoje sile. Ves pošteni svet hoče mir, hoče demokratizacijo, in mi hočemo isto! Za/to na delo v novem letu, nismo sami, ves svetovni proletariat je z nami! Deseti strankini' zbor. (Dalje.) Predsednik sodr. Anton Kristan: Besedo ima k prvi točki sodr. Jo&iP P e-te jan: Poročilo Izvrševalnega odbora. Cenjeni sodrugi! Kdo izmed Vas bi si bil misHl na zadnjem strankinem zboru, 28. in 29. junija 1914, ko je prišla v našo zborovalnico pretresljiva novica o sarajevskem umoru, da bo ta zanetil štiriletno evropsko klanje, ter uničil toliko človeških življenj, toliko bogastva te kuKure? Nihče. Vedeli smo, da so imperialisti vseh kalibrov že davno želeli to klanje, ali da bo to tako grozovito, si ni nihče mislil. Prav na zadnjem strankinem zboru so bile ftaše debate živahne, vsi smo hoteli dati stranki več življenja in novega duha. Razšli smo se potni navdušenja in načrtov za bodoče strankino dek>. Adi. še domu nismo, prišli in še enkrat 'pregledali sklepe m načrte ter si delo razdelili, ‘te je bobnal vojni boben, ki je naznanjal splošno mobilizacijo in vojno napoved S tem so kiH za enkrat pokopani vsi naši načrti vse naše priprave, zakaj odriniti so morali skoro vsi naši najbolj** zaupniki, stebri naše stranke, kate- rih vačina se ne bo nikdar več vrnila, ker so >to imperialistično hujskarijo plačali s svojo krvjo, s svojim življenjem. Kar je ostalo doma, bili smo zmedeni, kakor brez glave. Na eni strani evropska vojna, na drugi strani Stiirg-khov absolutizem in reakcija, ki je zadušila vsako osebno in družabno svobodo, pri kateri je na našo žalost in sramoto sodelovala tudi najmočnejša slovenska stranka pod vodstvom dr. Šušteršiča in s pomočjo velikega dela tistih, ki so danes postali njegovi nasprotniki. Pod takimi auspiciji je izvrševalni odbor pričel svojo funkcijo in je naravno, da ne more biti današnje poročilo tako, kot bi bilo, ako bi vojna ne bila postala. Prvo delo, kateremu je mogel izvrševalni odbor prisostovati, je bilo to, da simo spremljali našega ljubljenega in vsega spoštovanja in zaupanja vrednega sodruga Etbina Kristana na ladjo v prosto luko, kjer smo se s solzami v očeh poslovili, ker odšel je v daljno Ameriko. Domača stranka mu ni mogla dati dovolj kruha in to po krivdi naših malenkostnih razmer. Danes vemo vsi, kaj je bil za našo stranko E. Kristan in zato ga slovenski zavedni proletarci ne bodo nikdar pozabili. Se dobro ni ladja odplula iz Jadranskega morja, že je prišla vest, da je vojna napovedana. Par dni kasneje nam je že prišla vest, da je Kranjska deželna vlada ustavila naše strankino glasilo, ki se je imelo v najkrajšem času preseliti v Trst. Z njim je bil ustavljen tudi »Ruoar« glasilo slovenskih rudarjev, železničar« in »Tobačni delavec« sta začela izhajati po enkrat na mesec, ki sta bili edini delavski glasili ki sta nepretrgoma izhajali, zakaj »Stav-binski delavec«, »International« in »Kaimnarski delavec« so bili od dotičnih zvez ustavljeni Stranka je bila brez glasila, in večina strokovno organiziranih sodrugov ravno tako. Bill smo popolnoma navezani na vesti meščanskih listov. Kakšne vesti so ti listi prenašali, zlasti naj večji list »Slovenec«, to veste vsi. Domače grozote niso zadostovale, da ogre-nijo dušo naših somišljenikov in nas vseh, ki imamo kaj ideala. Prišel je 4. avgust, prišle so vesti o sklepih nemških in francoskih socialistov, katerih nismo nikdar pričakovali, dobili smo v roke oficjelno glasilo avstrijsko-nemške soc. dem. stranke in čitali smo članke, »Nach Pariš« »Der Deutsche Tag« itd. Tega postopanja ni mogel absolutno nihče odobravati in se znjim strinjati, ker je bilo proti vsakemu zdTavetmu socialističnemu razumu in zato nas je vse presenetilo in obsojali smo, ker je bilo obsojanja vredno. Proletarska pamet ne more razumeti, kako je mogoče, da se tisti, ki so se do včeraj ljubili in se skupaj bojevali za enake cilje, danes svojevoljno drug drugega ubijajo. V takem duševnem položaju je bito težko najti pot in dovolj poguma za pravo strankino delo. Večina sodrugov je bila zastrupljena potom meščanskega časopisja in ni jih bilo malo, ki so lastno stranko sovražili, ker nismo imelv prilike, da bi tem ljudem situacijo pojasnili. Sele ko je vojna trajala nekaj mesecev, se je pričel razum vračati in izvrševalni odbor je takoj sklical širšo sejo, ki se je vršila koncem oktobra 1914 v Trstu, ki je imela namen zavzeti svoje stališče napram dogodkom v stranki in izven stranke ter poizkusiti z izdajo strankinega glasila. Nazori so bili tako različni, da se ni prišlo do nobenega sklepa in izdajanju lista je bila večina nasprotna Toliko o splošni situaciji. O politični organizaciji in nje delu ni govora, ker izvzeanši Trsta, Ljubljane in par drugih industrijelnih krajev, je politična organizacija zaspala. Vse delo in moči je bilo treba koncentrirati, da se ohrani, kar se ohraniti da, in da se, kjer le mogoče delavstvu pomaga. Zato smo vso pozornost posvetili našim strokovnim in konsumnim organizacijam in to se je v splošnem tudi obneslo. Ne-le da smo ohranili to, kar je bilo, smo celo napredovali. Naše strokovne organizacije zlasti na Kranjskem, so skoro močnejše, kakor prej, naša konsumna društva so danes v takem položaju, da smo na nje lahko ponosni in da stranka od njih lahko veliko pričakuje. Povrnem se spet k časopisju: Ko je bil Še »Rudarski Delavec« ustavljen, so ljubljanski sodrugi pričeli izdajati »Delavca«, ki je bil in je glasilo skoro vsega organiziranega delavstva in ki izhaja še danes in ima nad 3000 izvodov naklade. Maja meseca smo tržaški sodrugi Pričeli izdajati strankino glasilo »Zarjo«, in sicer tedensko, ki se je izvrstno obnesla, kar boste raz videli iz blagajniškega poročila. Zal, da je izšla samo štirikrat in ko je bila napovedana italijanska vojna, vpoklicani so bili vsi uredniški sotrudniki, vsi člani izvrševalnega odbora, razen mene, edini slovenski stavec in lastnik tiskarne, tako da sem ostal sam brez urednikov in brez tiskarne in obenem je bil promet za dva tedna popolnoma ustavljeno tako, da nisem mogel pričakovati nobene pomoči od zunaj. Bili smo prisiljeni list začasno ustaviti do septembra, ko smo pričeli izdajati dnevnik, ki se pa vsled razmer ni obnesel. Morali smo prenehati. Zelja po listu ni zamrla, ker vsi smo vedeli kaj pomeni za stranko njeno glasilo. Imeli smo več načrtov za izdajo lista, a se niso mogli izvršiti. Zelja po listu so izpolnili šele ljubljanski sodrugi, ko so sklenili izdajati dnevnik »Naprej«, ki še danes izhaja in je njegov obstoj zagotovljen, ako bodo sodrugi vršili svojo dolžnost Ne smem pozabiti, da so tudi »Naši Zapiski« vsled vojnih dogodkov prenehali izhajati, kar danes zelo občutimo. Naša založba je izdala roman od E, Zola »Rim«, Gorkioa »Mati« izšle sta tudi dva zvezka knjižice »Več luči«. Razprodaja teh in drugih naših knjig in knjižic se je čilo vršila. V Trstu smo izdali knjižico Koliko pritiče družinam upoklicanim. Žepni, koledar je tudi redno vsako leto »šel. Praznovanje prvega majaika. Pirvi dve leti 1915 in 1916 se je praznovanje opustilo na Kranjskem in Štajerskem in so se priredila zborovanja na predvečer. V Trstu se je praznovalo povsod izvzeniši arse-nale, ki .so bili militarizirani; shodi se niso vr-šil.i Letošnje leto se je majniški, praznik uporabil za mirovno manifestacijo, ki se je lepo obnesla. Majniški spis je izšel samo to leto. Leta 1915 je izšia »Zarja« v Trstu v slavnostni obliki in 1916 je izšel pa »Delavec«. Politično delo. Politično življenje se je nekoliko oživelo šele, ko je naš sodr. Fric Adler sprožil, svoj samokres, s katerim je zadel moža in lahko rečemo tudi sistem. Adlerjev samokres je otvoril parlament, je priboril avstrijskim narodom nekaj več svobode in prostega gibanja. Po Adler-jevem činu so prišle na uan grozete, ki so jih pretrpeli avstrijski im zlasti slovanski narodi pod ero Sturgkha, ki bo ostala zapisana s krvjo mučenikov v zgodovini te vojne. Nismo prijatelji uboja in nasilstev, ali Adlerjevemu činu ne moremo odrekati zgodovinske in politične važnosti, ne kot socialisti in ne kot Slovani. Za. to naj mu danes pošljemo naše najprisrčneje pozdrave. Takoj na to se je pričelo več političnega zanimanja med vseimi strankami. Sprožila se je misel narodnega sveta po zgledu češkem, vabilo se je (seveda po časopisih) tudi našo stranko, da naj pristopi v to narodno korporacijo. Vabila, zlasti to kar je pisal »Slovenec«, so bila taka, da je morala naša stranka izjaviti na svoji strankini konferenci v Trstu 25. XII. 1916, da tega vabila ne sprejme in sklepe te konference (polovico zaplenjene) smo objavili v posebnem letaku. Sklep ni mogel biti drugačen, ter je bilo izključeno, da bi mogli naši zastopniki sedeti skupaj in reševati naše narodne probleme, z ljudmi in stranko, ki je svoje pristaše poživljala na denuhcjanstvo, in s tem prizadela neštetih nedolžnih žrtev med našim narodom, katerih žrtev je bil tudi občinski svet v Idiriji in župan sodr. Štraus. Ruska revolucija, je bila največji dogodek v času te vojne. Ruski revolucionarji, so prvi podali podlago za pošten mir, dasi so bili voditelji revolucije po večini iz meščanskih strank. Ta dogodek je naša stranka pozdravila s sledečim pismom, katero je prišlo v roke ruskih sodrugov potom holandskih sodrugov: Jugoslovanska socialno dem. stranka pozdravlja navdušeno zmago ruske revolucije nad carizmom in vojnim nasiljem ter upa, da bo velikanski pomen socialnega preobrata v državi vernih in neumornih pristašev proletarske revolucije zgovoren opomin tlačiteljem in tlačen-cem vsega sveta. Jugoslov. soc. dem. stranka pričakuje, da ruska revolucija, ki je postala največji faktor miru ter zadala meščanski vojni smrten udarec, napravi konec nasilstvu in pospeši nujnost socialnih proosnov, da se zgradi na zrušenih razvalinah držav svobodno socialistično Evropo. V Trstu 8. aprila 1917. Mi smo morali ta pozdrav poslati ne glede na to, ali bodo revolucionarji zmagali ali ne. Za nas zadostuje, da je prišlo do revolucije. . Stockholmska konferenca. Takoj po izbruhu ruske revolucije se je oživela ideja po mednarodni socialistični konferenci. Tudi s tem problemom smo se pečali, ker je bilo precej upanja, da se bo konferenca vršila in da bo tudi napravila pot k splošnemu miru. Sklenili smo, da se konference udeležimo, ker to bi bilo prvikrat, ko bi bila naša stranka oficielno udeležena na mednarodni konferenci, in smo določili kot našega zastopnika sodr. dr. Tumo in potem dogovorno in sklenjeno na deželni konferenci v Ljubljani še sodr. A. Kristana in J. Kopača, katerim se je naročilo, da izdelajo tozadevni memorandum, ki naj se ga konferenci predloži. Že takrat smo bili mnenja, da moramo spomenico oziroma naše zahteve sestaviti na podlagi »Tivolske resolucije«. Konferenca se žal iz znanih vzrokov ni vršila m naši zastopniki niso niti spomenice predložili, ker smo sklenili, da gremo v Stockholm le, če se konference udeleže tudi delegati vseh vojnih držav. Med tem časom se je vršila še deželna konferenca v Ljubljani, na kateri se je sklenilo dogovorno s člani izvrševalnega odbora, da se izda »Naprej« kot strankino glasilo, kar se je izvršilo v naše najboljše zadoščenje. Otvoritev parlamenta. Koncem maja 1.1. so po treh letih po zaslugi F. Adlerja otvorili parlament. Na prvi seji je prišlo do važnih izjav raznih strank in narodov, med katerimi je tudi Jugosl. deklaracija o kateri se naš izvrš. odbor ni oficijelno izjavil, prvič zato, ker ima naša stranka že svojo »tivolsko resolucijo«, katero lahko predrugači samo naša najvišja inštanca. naš strankin zbor. Dobili smo povaono, aa podpišemo znano izjavo za deklaracijo. ki so jo podpisale vse stranke in duhovščina na Kranjskem. Mi te iz. ive nisuno hoteli, podpisati, ako se ne spremen nekaterih točk. To željo smo naznaniti tem g -.podam, patom sodr. Kristana, ker smo tudi m. orejedi le ustno povabilo. Drugi dan je ta izjava fzšia, ne da bi mi dot)ki kakšen odgovor na m.še mnenje. To kar akter iz ira način, kako se pri naš delajo izjave in javne manifestacije. Namesto, da bi vse stranke oziroma njih zastopniki sedli skupaj in se dogovorili, kar bi bito še le izraz vseh, napravi eden, in drugi morajo brez opombe to podpisati. Mirovni shodL Po zmagi ruskih boljševikov, je ^išla takoj mirovna ponudba, katero smo upo .Mi in sklicali 12 shodov, ki so bili v resnici vrava mirovna manifestacija slovenskih del vcerv. Shodi, so bili ogromno obiskani vzUc ten: :, da so skušali jn skušajo še danes meščaask« slovenski listi omalovažiti rusko mirovno ponudbo ter blatiti boljše v ike. Na to stališče so hoteli nekateri spraviti tudi naš »Naprej« kar pa smo preprečili. Naj omenim še razkol v Slovenski ljudski stranki, katerega mi pozdravljamo ne le iz strankarske koristi, temveč iz. splošne narodne koristi ker upamo, da se bo sedaj naša domača politika skristaiiziraia, da postane politika načel in ne oseb. izvrševalni odbor se je aficielno udeležil pogreba pokoj. dr. Kreka in je izjavil jugoslovanskemu klubu sožalje. Zastopani smo bili pri pogrebu sodr. poslanca VVinarskega na Dunaju, na strankinem zboru nemško avstrijske socialno dem. stranke ter na konferenci vseh avstro-ogrskih delegatov, ki se je vršila na Dunaju koncem avgusta t. 1. Stranka oziroma njeni pristaši so se veliko pečali z drugimi gospodarsko in socialno političnimi vprašanji; Naj omenim predloge sodr. Mlinarja v Ljubljanskem občanskem svetu glede splošne, enake in tajne volilne pravice za občinski svet, glede zidanja delavskih hiš, pri katerih je Ljubljanski občinski svet pokazal svoje demokratično naziranje z odklonitvijo teh predlogov. Ljubljanski sodrugi so med drugim v eni spomenici protestirali proti zatvoritvi šoi v s vrh o vojaških stanovanj. Naši pristaši so člani Pritožbene komisije, potom katerih so naši delavci zlasti kovinarji in rudarji veliko pridobili. Bile so volitve v bratske skladnice in v zavarovalnico proti nezgodam za rudarje, pri katerih so zaupniki naših organizaciji sijajno zmagali. Ravno tako se je izvršilo na železnici Ustanovili so se pomožni uradi za družine vpoklicanih in za begunce in to v Trstu in v Ljubljani. V podporo sodrugov se je ustanovil podporni fond, ki je prejel že lepe svote. Olavno delo bi skoro rekel je bilo pa posvečeno aprovi-zaciji. Naši zastopniki so se pokazali povsod na svojem mestu. Ne trdim, da so morda čudeže delali, ker tega ni bilo mogoče, ker so aprovi-zacijske komisije pričele delati, ko n! bilo več zalog, in to po nemarnosti naše slavne vlade. Eno lahko trdimo, da so naši zastopniki veliko zla preprečili, ki bi se.brez njih bilo zgodilo. Že radi tega smo morali sodelovati, čeravno ne radi. Naša parola je morala bitk mi moramo biti zraven povsod tam, kjer je braniti delavske koristi. Naši zastopniki, so člani presojevaJnice cen v Ljubljani in v Celju ter v centrali na Dunaju, so člani najemninskih komisij in raznih drugih institucij. (Dalje prih.) Politični pregled. = Sodhe čeških delavskih listov o — .Slov. Nerudu", P>ed dob im mesečen je ,S'ov. Na <>d" i rinesel kup laži o boljše^ikih, Ljeninu in Tr. ckem, v dopisu nt» rpelbCiji poslancev .ČeSke Zveze* uporabil žagani in vsed S'0|e tendence falotski (nčemtnj) članek ljubljanskega .Slov. Naroda*, tedaj je osebno odgovoren za ta članfk in njegove trditve in ho zan odgovarjal. Bomo zato poskrbeli.* — ,D In c-y Denmk*, glasilo centralistov, pa pravi; .v zgodovini socialne demokracije so zapisani razni napadi sovražnikov delavstva, ali take lumparije si pa še m noben dovolil. Seve to je še večja lumparij«, ker je (Članek v .Slov. Narodu*) in s tem interpelacija izšla iz sovraštva k onim, ki hočejo mir, iz sovraštva k onim, ki so v Rusiji razdelili zemljo veleposestev kmetu* — Mi smo koi takrat, ko je ta lumparija v .Slov. Nart du* izia, povedali svoje mnenje in prebili to i everjetno nizko in podlo pest"pame g asila slov. inteligence. Sramota za nas Sl 'vence je pač, da se sme nekaznovano kij taKega dogajati. Odgovoren zato je ljubljanski župan d'. Tavčar... Žalostno ie to žalostn" . . . = Politično zedinjenje Cehov. V božičnih izdajah priobčujejo praški češki listi tri oklioe rta češki narod. Oklici pooivljajo na politično zedinjenje. Prvi oklic pošilja odbor čeških pisatelje in umetnikov in zahteva politično zedinjenje na podlagi enotne organizacije. Drugi oklic je podpisan od profesorjev vseučilišča v Pragi, tehnike v Pragi in Brnu. Zahteva sodelovanje vseh narodnih strank za doslej raz-. kropljene organizacije. Tretji oklic pošiljajo češki induistrualci, obrtniki in trgovci in poživljajo Cehe, da prično zopet s samostojnim podjetniškim delom na gospodarskem podju. V »Narodnih Listih« pa Rripoiroča dr. Kramar, naj se združi na Češkem, Moravskem in v šleziji v enotno stranko vse, kar spada skupaj po svojem političnem hotenju in kar je enakega nazi-ranja v kulturnem, gospodarskem in socialnem stremljenju. — Avstrijski ministrski svet. V petek dopoldne se je vršil pou predsedstvom ministrskega predi>eumka di. Seidlerja večurni ministrski s^et, kt so se ga udeležili vsi člani Kabineta. = Parlamentarno delo. Delegacije se sestanejo sreai januarja, poslanska zbornica pa kancem januarja ali v začetku februarja. Poslanska zoornica se bo bavila na prvi seji z vojnim davkom in se skoraj gotovo pridruži tozadevnim sklepom gosposke zbornice. Nato sieae razprave o državnem proračunu, ki so nujne, ker poteče koncem februarja proračunski provizorij. — bosanski frančiškani za jugoslovansko deklaracijo, bosanski frančiškani, ki reprezen-tirajo v bosni pravo ljudsko duhovništvo, objavljajo izjavo, v kateri izražajo odločno svojo solidarnost z jugoslovanskim klubom in njegovo majniško deklaracijo. Izjavo je podpisal na prvem mestu provincial bosanskega reda frančiškanov pater Josip Andric. Potem slede podpisi učiteljev na teologičnem zavodu frančiškanov v Sarajevu in učiteljev frančiškanske gimnazije v Visokem. = brez Trsta ne bo miru. »Popolo dltalia« poroča, da je vnanji minister San in n o 'med govorom socialističnega poslanca Morgana, ki je nastopil za sporazumen mir, s pestjo udaril ob mizo 'ter zaklical: »Brez Trsta ne bo miru!« = Ljeniin o splošnem miru. Švedski socialistični poslanec hoeglund, ki se je te dni vrnil iz Petrograda, je imel političen razgovor z Lje-njinam, ki je izjavil, da se bližamo splošnemu miru. Narodi so izmučeni in žele miru. Naivno da je misliti na zmago entente, tudi če bi vojna trajala še eno leto. Sedaj je prišel psihologičen trenotek za splošen mir. Ce se sedaj ne sklene mir, bo imelo to za vlade tem usodnejše posledice. = Anglija in Francija odklanjata udeležbo pri mirovnih pogajanjih. »Daily Mail« poroča: Povabilo ruske vlade, da se udeležimo splošnih mirovnih pogajanj, je došlo angleški vladii pretečeno sredo. Vlada še ni storila nikakega sklepa; a že danes smemo reči, da niso nastopile nove okolnosti, ki bi mogle vplivati na izpre-membo dosedanjega stališča. — Pariški »Journal des Debats« pa piše: Skoraj gotovo je, da francoska vlada ne bo odgovorila na rusko povabilo. Clemenceau bo v odseku senata utemeljil stališče vlade. Za Francijo je samo ena možnost, priti do miru, ;in to je zmaga. — Tudi rumunska vlada odklanja mirovna pogajanja. = Za prehrano Anglije. Ministrski predsednik Lloyd George je konferenci poljedelskega vojnega odbora poslal nujen poziv vsem kmetovalcem, naj v prihodnjih 100 dnevih store vse, da se zviša domača produkcija. Gre med drugim za to, da se dva miljena oralov sveta lizpremeni v dobro obdelan svet. Vsled zvišanja domače produkcije postane mnogo ladje-vnega prostora razpoložljivega. Živimo v resnem tre-notku. Edino, kar nas more rešiti, je ono, kar nam štedi ladje za vojno, za vojni material in vojake. Dve poti sta nam odprti: graditi lad-jevni prostor in pa št e d iti z ladjevnim prostorom. Slednja je pot kmetovalcev. »Daily Mail« piše: Ni mogoče, precenjevati važnosti poziva angleškim kmetovalcem. To je zadeva vojnega vodstva in zadeva prehrane — nujno potrebna, da aliiranci zamarejo izvojeVati zmago. = Mirovno gibanje v Franciji. Pariška A-gence Ha vas poroča: Zbor splošne delavske zveze je v Clenmontu z 61 glasovi proti 2 glasovoma sprejel resolucijo proti- tajni diplomaciji. Resolucija zahteva, da se ljudstvu naznanijo pogoji, pod katerimi je mogoče skleniti splošen, pravičen in trajen -mir, -ter izjavlja: Mii-rovni pogoji predsednika Wiisona in ruske revolucije so tudi pogoji francoskega delavskega razreda: nobenih aneksij, samoodločevanje narodov, vpostaviitev neodvisnosti in nedotakljivosti zasedenih ozemelj, povrnitev škode, nobene gospodarske vojne po sklepu miru, svoboda morja, ustanovitev raizsodišč za mednarodne spore in končno ustanovitev lige narodov. Delavski razredi zahtevajo od vojujočih se vlad objavo mirovnih pogojev kakor je to zahtevala ruska revolucija, ker se more -le na ta način preprečiti poseben mir. Končno se zahte- va skorajšen sestanek konference delavskih razredov vseh držav. = Caillaux izročen sodišču. Caillauxu prijazni listi poročajo, da je francoska zbornica razveljavila parlamentarno imuniteto CaiHaux-ovo na podlagi osumljenja, da je Caillaux med vojno deloval za razrušenje zveze med aliiranci in da je s tern pospeševal napredovanje sovražnih armad. S 396 glasovi proti 2 glasovoma je zbornica sklenila, da se poslanec Caillaux izroči sodišču. 116 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Shod konsumentov v Mestnem domu ljubljanskem je bil včeraj dobro obiskan. Bil bi seve še vse bolj da niso bile razširjane med delavstvom vesti, češ, da je shod prepovedan. Shod je otvoril s. Josip Kopač, ki je v lepem govoru orisal pomen zborovanja, nakar je dal besedo poročevalcu sodr. Antonu Kristanu, ki je v poljudnem, nad eno uro trajajočem govoru razložil organizacijo prehrane s strani države, ustanovitev c. kr. urada za prehrano ter gospodarskih svetov in uradov v občinah, okrajih in deželah. Popisal je pomen presojevalnic cen ter — važnost, ki bi jo morali konsumenti na sploh pripisovati tem institucijam, vsled česar seve je potreba, da so v njih kar najbolje zastopani. Govoril je o potrebi organizacije konsumentov. — Sprejela se je soglasno sledeča resolucija: Shod poživlja konsumente kranjske dežele, da se organizirajo v nepolitičnem društvu kon-zumentov z edinim namenom, da utvorijo v deželi primerno zastopstvo konsumentov v o-brambo lastnih interesov. C. kr. deželno vlado pa poživlja shod a) da ustanovi in izvede po celi deželi naredbo c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 28. februarja 1917 oziroma odredbi z dne 15. in 16. sušea istega leta in sicer tako, da pridejo konsumentje do primernega zastopstva ; b) da preuredi presojevalnici cen v deželi tako, da dobe konsumentje pravično zastopstvo in da bodeta presojevalnici v korist konsumentov, da bodeta cene, ne pa tolerirali oz. celo bili v zaščito in pvdporo o-nim, ki streme za visokimi cenami; c) da pri izberi zastopnikov v osrednji prehranjevalni urad in v osroonjo presojeval-nico cen imenuje tudi zastopnike iz vrst konsumentov ter da sploh v vse deželne komisije pokliče zastopnike kosumentov, tako v deželno komisijo za uravnavo prometa z živino, v dež. mesto za mleko, v dež. oblačilno mesto itd. ker konsumentom gre soodločanje pri vseh teh napravah. Izvolil se je ^pripravljalni odbor organizacije konsumentov, ki se bo še primerno pomnožil. O vsem tem bomo še poročali. Dnevne beležke, — Vojna zveza in ljubljansko delavstvo. V »Slovencu je izšel pod gorenjim naslovom članek, ki je žalosten dokument sedanje dobe. Ne bom se sporekal s člankarjem. Škoda časa. Gosp. Lojzeta Kocmurja predobro poznam, ne zamerim mu . . Pribijam samo, to - le v dokaz. G. člankar trdi. „G. Anton Kristan je pa kot z glasovi naših ljudij izvoljeni načelnik Vojne zveze zlorabil manj stavljeno zaupanje nepristranskega postopanja v korist „Konz. dr. za Ljub. in okolico", čigar ravnatelj je, na ta način, da posameznih tovaren ni poučil, da se mora izpolniti dotično v matičnem listu natisnjeno rubriko v zmislu izjave posameznega delavca, oziroma je dal celo posameznim funkcionarjem navodilo naj ostane dotična rubrika neizpoljnena, češ, da se bo o tem že pozneje odločilo. »Izjavljam, da je ta trditev grda neresnica in nepošteno natolcevanje moje osebe. Prosim člankarja, da mi to dokaže, drugače ga moram smatrati za človeka, ki ne loči od resnice grde laži in zlobnega natolcevanja. V Ljubljani 30. dec. 1917. Anton Kristan, predsednik »Vojne zveze«. — Gostilne in kavarne na sllvestrov večer. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani dovoljuje na podlagi ministrske naredbe z dne 1. septembra 1917, drž. zak. št. 370, § 24, da smejo biti v ljubljanskem policijskem okolišu na Silvestrov večer, to je dne 31. decembra 1917, gostilne do 12. in kavarne do 1. ponoči za obrat odprte. — Kdo pogreša šal (šerpo) ? Dne 27. t. m. je bil| iz gorenjskega vlaka nevedoma odnesen šal. Kdor ga pogreša, naj pride ponj k Mariji Rakovec, cesta na Rudolfovo železnico št, 20. — »Zvezno tiskarno" je kupil dr. Ivan Šušteršič za 300.000 kron, gosp. Pesek je kupil „Zadružno tiskarno" za 50 000 kron. — Sodbe vojaških sodisč. Uradna „Wiener Zeitung" objavlja zakon z dne 16. decembra, ki določuje, da se revidirajo obsodbe vojaških sodišč, izrečene na podlagi cesarske odredbe z dne 25. julija 1914 in 4. novembra 1914 po vojaških sodiščih na bojišču ali z naglo sodbo, dalje odredbo justičnega ministra, izdano v soglasju z ministrom za deželno brambo z dne 25. decembra 1927 k zakou z dne 16. decembra 1917, ki določuje, da se revidirajo obsodbe vojaških sodišč, izrečene proti civiilnim osebam po vojaških sodiščih na bojišču ali z naglo sodbo. — Iz Hrastnika. Zopet je minulo leto, a nada, da zopet začne delovati naše tamburaško in dramatično društvo se še ni uresničila. Delavci, ki ste že dobro igrali, pokažite vendar, da se niste učili zastonj! Načelnik tamburašev in na-čelniK dramatskega zbora, zbudita se, da nam vsaj tupatam okrajšata dolge nedeljske popoldneve in dobrodejno pospešujeta našo kolegijal-nost. Ce se meščanski sloji zbujajo, zakaj bi se delavci ne genili! Hrastniški rudarji pričakujemo da nas kmalu zopet nekoliko razveselite. Vojna. Dunaj 29. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na ruski fronti premirje. — Na italijanskem bojišču se je izjalovil po močnem artilerijskem og-ju pripravljen napad na višine vzhodna Mcnte Tomba. Kakor že večkrat je bila tudi včeraj naša bolnica v Primolanu cilj sovražne artiljerlje. — Šef generalnega štaba. Berlin 29. decembra.. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: V posameznih odsekih flan-derske fronte, pri Scarju, pri Graincourtu in Go-nnelieu je topovski ogenj proti večeru naraščal. Vzhodno Nieuporta in pri Poelcapelle so se izjalovili ponovni angleški napadi. Severno od Courtecona so vdrli naši izvidni oddelki v francoske črte ter so dovedli nekoliko vjetnikov. Na italijauskem bojišču se je zlomil v našem ognju sovražni napad na višine vzhodno od Monte Tomba. — Na nemški fronti nič novega. — Pl. Ludendorff. Dunaj, 30. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Na vzhodnem bojišču premirje. — Italijansko bojišče: Na nekaterih krajih ojačeno artilerijsko delovanje. — Šef generalnega štaba. Berlin, 30. decembra. Wo'lffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: V Ypernskem loku, južno od Scarpe in na vzhodnem bregu Može je od časa do časa naraščalo" artiljerijsko delovanje. Na angleški fronti in v Argonih manjši poizvedovalni boji. — Na vzhodnem bojišču nič novega. — Macedo-nska fronta: Severno zapadno od Bitolja im ob Doj-ranskem jezeru je bojno delovanje nekoliko živahnejše. — Italijanska fronta: Na pobočju Tomba iin v odseku Piave so se razvili popoldne močni artiljerijski in minometni boji. — Ludendorff. Aprovizacija. Prodajalci petroleja se vabijo, da zanesljivo takoj naznanijo ostanek petroleja tu, ob jednem predlože vse karte in prejemnice za petrolej v mestni posvetovalnici. Sveže meso na rumene izkaznice C dobe stranke v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 2. januarja popoldne, Doiočen je tale red: od pol 2. od 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800. od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do 1400. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K. Tiskovni sklad za „Naprej“. Vesela družba pri „Fajmoštru“ je nabrala K 3-— Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan, Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Srečno novo leto! Kavarna „Unione“ v Trstu. Srečno novo leto! Restavracija v „Delavskem domiT v Trstu. SREČNO in veselo novo leto VOŠČI VSEM CENJENIM GOSTOM IN ODJEMALCEM PETER STEHC VINSKI TRGOVEC, LJUBLJANA - SP. ŠIŠKA. Grand hotel „{JNION“ v Ljubljani restavracija, kavarna in klet VESELO NOVO LETO vsem velecenjenim stalnim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, proseč jih, da ohranijo podjetju enako naklonjenost in zaupanje tudi vbodoče, zagotavljajoč vedno najboljšo postrežbo. S spoštovanjem LJUBLJANA, 31. decembra 1917. Ravnateljstvo hotela „UNION“. 1918 1918 Vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem kolinske kavine primesi sploh želi srečno novo leto! Kolinska tovarna bavinih primesi Ljubljana. Kavarna „Central“ v Ljubljani Sv. Petra nasip. Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim čast. gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujem se jim za dosedanji obisk svoje kavarne ter še jim priporočam tudi nadalje. Stefan Miholič s soprogo. Srečno in veselo novo leto želi s svojim cenjenim gostom Anton Volkar gostilničar v Trbovljah. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom in od- | jemalcem. Peklar Ferdo čevljar v Hrastniku. Srečno in veselo novo leto želita svojim gostom Franc in Ivana Dolničar restavrant, Trbovlje. Srečno in veselo novo leto vošči svojim cenjenim odjemalcem Ivan Miiller trgovec Bevško — Trbovlje. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem Zinka Počivavšik trgovka v Trbovljah. Srečno in veselo novo leto j vošči svojim cenjenim odjemalcem Josip Mahkovec trgovec Trbovlje. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. obiskovalcem Rakar Josip, brivec v Hrastniku. Srečno in veselo novo leto | želi svojim obiskovalcem Slavko Pučkar, brivec Trbovlje. Srečno novo leto 1918 kliče vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem in se priporoča za nadaljnji obilni obisk Fran Krvarič s soprogo Restavracija PERLES zraven glavne pošte. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom KAVARNA EVROPA v Ljubljani. Srečno in veselo novo leto želi vsem obiskovalcem KINO Anton Počivalnik v Trbovljah. Veselo in srečno novo leto1 1918 vošči vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se obenem zahvaljujem za obilno doslej iskazano zaupanje, priporočujoč se, da se mi isto ohrani tudi v bodoče. Stanislav Horak restavracija na Južnem kolodvoru v Ljubljani. Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem želim Srečno in veselo novo leto proseč za nadaljno blagonaklonjenost Restavracija „Pri novem svetu“ Ivanka Gorše. s Marija Kogej gostilničarka v Idriji želi svojim cenjenim gostom in ocftemalcem J srečno, veselo novoleto. Srečno novo leto! želi svojim odjemalcem Učiteljska tiskarna v Ljubljani - — registrovana zadruga z omejeno zavezo. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom in odjemalcem Guček Josip čevljar v Hrastniku. Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Franc Dežman trgovec Trbovlje. Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom Josip Weber gostilničar Trbovlje. Srečno in veselo novo leto želi svojim naročnikom „NAPREJA“ Anton Ule ml., raznaševalec lista v Trbovljah. Konsumno društvo v Hrastniku vošči vsem članom veselo novo leto! Načelstvo. Nadzorstvo. Veselo in srečno novo leto . 1918 Jeli vsem svojim članom Konsumno društvo v Zagorju Načelstvo in nadzorstvo. Marija Rupnik trgovina z usnjem v Idriji želi cenjenim svojim odjemalcem Srečno in veselo novo leto. Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim gostom Dominik in Fani Kokalj gostilna v Trbovljah. Srečno in veselo novo leto vošči svojim cenjenim gostom Josip Berger gostilničar v Trbovljah. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom Probst Leopold gostilničar v kemični tovarni v Hrastniku. Srečno in veselo novo leto vošči vsem svojim cenj. odjemalcem in naročnikom Zupančič Karl čevljar v Hrastniku. Vsem svojem cenj. obiskovalcem HOTELA KAVARNE in KOPALIŠČA pri „SLONU“ srečno novo leto 1918 želita z odličnem spoštovanjem Hedžet in Koritnik. Občno konsumno društvo v Idriji želi vsem svojim članom srečno in veselo novo leto! Načelstvo. Nadzorstvo. Vsem odjemalcem želi srečno in veselo novo leto Fani Bajt trgovina s kolesi, in/ šivalnimi stroji v Idriji. Fani Grčar Gostilna „PR1 VINSKI TRTI' Sp. ŠIŠKA, Gasilska ut 219. Čevljarski Stran 4. NATHEJ. Gostilna „Lekše“ Resljeva cesta št. 22 želi vsem častitim gostom, < 'djemalcem, prijateljem in znancem siečno in vedelo novo leto 1918! Zahvaliti oč se za gnse'anji obisk, se priporoča tudi nada je prijazni naklonjenosti Marija Lekše. Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter se nadalje priporoča Ignacij Banko gostilna pri ,Nacetu*, Martinova cesta. Čevljarska obrt Josip Breskvar Gradišče št 7/1 na dvorišču želi cenjenim naročnikom in odjemalcem srečno in veselo novo leto! Zahvaljuje se za sedanje zaupanje in se najtopleje priporoča za nadaljne naročbe. Vsem svojim cenjenim gostnm in odjemalcem vošči Srečno in veselo novo leto ter se priporoča Andrej Lipušček gostilničar v Idriji. Srečno in veselo novo leto želi vsem članom, sodrugom in bratskim organizacijam Podružnica kovinaijev na Jesenicah. Sreča in mir naj Vas spremlja v novem S to iskreno željo se vdano priporoča Kino Central v deželnem gledališču. Občno konzumno društvo v Trbovljah želi svojim članom Srečno in veselo novo leto! Načelništvo. KONSUMNO DRUŠTVO za Ljubljano ieli vtem socgim članom srečno in veselo Načelništvo in Srečno in veselo novo leto Žili vsem svojim gostom Blaznik Ivan gostilničar v Hrastniku. Srečno in veselo novo leto želi vsem gostom, sodrugom in sodružicam Malovrh Pavlina gostilničarka zadružne gostilne v Hrastniku. Vsem velecenjenim obiskovalcem KAVARNE .AVSTRIJA" kakor tudi prijateljem in znancem kličeva veliko sreče v ------— novem letu = ter se priporočava za prijazno nakonjenost tudi v bodoče. — Z vsem spoštovanjem FANI IN IVAN STRITAR vogal Sv. Petra ceste-Radeckega cesta št. 2. Srečno in veselo Srečno in veselo novo leto Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi znancem in prijateljem. Zahvaljujoč se z* doslej ohilnn izkazano mi zaupanje ter se priporujoč za isto tudi v bodoče Josip Prešeren, čevljarstvo CELOVŠKA CKSTA 82. Šiška — Ljubljana. Srečno in veselo novo leto želim vatm cenjenim |«alom. prijateljem in znancem ter ae nadalje priporočam Vsem članom in gostom Stavbene in Gostilniške zadruge »Delavski dom“ v Trbovljah kličemo Srečno in veselo novo leto! Načelništvo. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem Ivan Lisar, brivec Trbovlje. Veselo in srečno novo leto Seli vsem častitim odjemalcem Anton Bratuš mojster v Idriji. Srečno in veselo novo leto! želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana. Srečno in veselo novo leto 1918! Želi vsem cenjenim gostom Birtič Franjo gostilničar v Hrastniku Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Anton Štirn Restavracija pri »ZVEZDI* Sp. Šiška — Ljubljana. Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem lekarna V. Prohazka Srečno in veselo novo leto 1918 ieli JAKOB ZALAZNIK pekarija, slaščičarna in kavarna v Ljubljani, Stari trg št 21.